Exeg monumentum aere perinn Regaljjtiue situ pyramidum altius, Quod non imber edax, non Aquilo impotens Possit diruere aut innumerabilis Annerum series et fuga temporum. rdil sem spomenik, bolj trajen kot iz brona, Ij vzvišen kakor grob kraljevske piramide; >o ga dež načel, ne bo vihar omajal, )nčna vrsta let ne bo mu škodovala, >o ga časov beg porušil in uničil. "Prevpd Kajetan Gantar ATII FLACCI CARMINUM LIBER III. ŠT. 5 LETNIK XXI LJUBLJANA 16. NOVEMBRA 1971 GENA 1 dinar Pred nami leži Zbornik dokumentov 70/71, ,,spomenik" ljubljansk emu študentskemu gibanju v preteklem letu, ves krasen in nov, na bles tečem papirju in z blestečimi rdeče—belimi platnicami, obsegajoč kar petnajst poglavij in 108 strani. V kratkem uvodu si lahko preberemo, d a je njegov namen seznaniti vesoljno javnost ,,z delom skupnosti štude ntov v letošnjem burnem političnem letu". Po mnenju izdajateljev ,,sk upaj z Informatorjem dajejo ti teksti dokaj celovito podobo o tem, ka ko smo organizirani, kaj mislimo in čutimo slovenski študentje" o vseh najvažnejših problemih. V takšni obliki pa je Zbornik predvsem dokument nečesa drugega: dokument dejstva, da je študentsko gibanje v Ljubljani, kakor tudi v B eogradu in drugod po svetu, nastalo izven svojih formalnih organizacij, da je nastajalo spontano in samoniklo iz svoje notranje nuje in si zaradi nesposobnosti svojih predstavniških forumov demokratično ustvarjalo lastne forume, ki so ustrezali njegovi lastni dinamiki. Teh spontanih im pulzov pa izvršni odbor s svojo organizacijsko strukturo ni mogel in zn al integrirati in vključiti v svoj okvir, čeprav si na strani 69, v Osnutku programskih načel 10 SŠ LVZ lahko prebeiemo, da je ,,študentska org anizacija medij, ki vključuje in usmerja študentsko gibanje v posamezn e družbeno—politične strukture in institucije". Študentsko gibanje je t ako raslo samo od sebe, izven študentske organizacije in celo v konflik tu z njo. Zbornik ostaja spomenik študentski organizaciji in njenemu I 0 ter hkrati s tem spomenik njene temeljne razklanosti s študentskim gibanjem. Zbornik, ki bi hotel vsaj v medlih obrisih podati delovanje študents kega gibanja samega, bi moral vključiti vsaj še naslednje dokumente: — dokumente v zvezi z akcijo zbiranja podpisov proti ponovnemu zače tku stalinističnih procesov v ČSSR oktobra lani (zbianih je bilo 5000 podpisov) — dokumente, ki so nastali na obeh protestnih zborovanjih proti sojen ju študentu Mijanoviču — dokumente v zvezi z literarnim maratonom v začetku novembra lani - dokumente v zvezi s teach—inom na FAGG — več dokumentov v zvezi z akcijo ob prihodu Chaban—Delmasa in o sodnem postopku proti udeležencem te akcije — več dokumentov, ki jih je izdal AO za zasedbo Aškerčevo pred zase dbo in po njej ter v zvezi s tribuno o Aškerčevi — številne dokumente ob obeh zaseženih lepakih AO (ob 30—letnici O F in. Tehnika za ali proti človeku); zanimive so, npr. študentske pritož be^dišču . ^umente v zvezi s kazenskim pregonom proti trem našim študent 'ečja pomanjkljivost Zbornika je zelo skop izbor iz zares številni mejftov, ki so nastali na zasebni FF. O zelo bogatem materialu, že samo v dvanajstih SP (internih biltenih zasedene fakultet rgOreriip v Zborniku prebrati čisto ničesar. Poleg tega, smo že ve -¦^1--'1-p nezadostnosti in vprašljivosti Manifesta, ki je v Zborni nt te, do sedaj najpomembnejše študentske akcije. 'u odgovora dr. Ernesta Petriča na poslanska vprašanja pogre sarno&fiidentska vprašanja in pripombe na ta odgovor 'r^rlepa^akcijskega odbora ob predlogu za ponovno izvolitev Mitje Rib ;ie'i"ča v predsedstvo.SFRJ • številne članke objavljene v Tribuni, ki mnogo bolj verno odražajo ${.4ovanje študentskega gibanja in njegovega duha kot številni dokume j-v Žborniku. •^Štiidentsko gibanje je v usmrajeno slovensko politično atmosfero v. ) vsaj nekaj zdravega nemira. Tega nemira v tem Zborniku ni, kot iudi ni.bno v dosedanjem izvršnem odboru, ki mu pravkar poteka m ki ga bo 10. novembra na skupščini zamenjal nov IO. Izvršni o $&, še.daj. lahko umakne, v svesti si lastne zgodovinske pomembnost ž'agel>;odiiave..Zdaj lahko reče s starim dobrim Horacem: L" nis •irtOTia.r, rriultaque pars mei ' 1b"ilinann';usq.ue ego postera defeeens. . .-. rse. j^az bo živel preko groba, es: med poznimi rodovi l sloves moj .... .: -. Mladen Dolar ,,TU SMO - VAŠI SMO" ali zaščitni znak ljubljanskc političnc ukanc Emblem ljubljanske akaje ZA SAMOPRISPEVEK spada s svojirn geslom v ka tegorijo reklamnih trikov, po katerih se potrošniku, na priiner, odreka moškost, če ne kupuje tcga ali onega izdclka, ali pa se dvoini o ljubozni mamice, ki svojem u otročku ni kupila ,,Humane", kajti na embalaži jasno piše ,,Iz ljubavi prema dc tetu". Saj bi jo bilo treba kamenjati, žensko, ki nc kupi tistega pakcta, rnater, ki ne ljubi svojega malčka, Cena teh proizvodov primcrno podkrepi dokaz ljubczni. MeJianizem, tako vzpostavljen, dcluje brczhibno, saj zadcva tisto intimno sfer o človeka, od katercga zavisi obstoj njegove vrste. Nič enostavnejšega, kakor ta r okomavharski izum prcprosto prencsti na proizvod kakšnega političncga laborato rija. Tako se mcščani Ljubljane te dni zalctavamo vsepovsod v plakate z ducatom pri srčnih dojcnčkov, ki naj bi kričali na nas s plakata ,,Tu smo - vaši snio". Vcm, da ga bom dal - ker ga bom moral dati; ker mc bo na refcrcndumu prc glasoval oče, ki je vselej v skrbi, da bi se njcgovo očctovstvo premalo legitimiralo. Pa bo primaknil tisti procent in bo zadovoljen, da jc spet enkrat opravil sveto oč etovsko dolžnost, kot jo bo nekoč opravil s par jurji džeparca. Dal bom tisti pro cent, vem, da ga bom moral dati, kcr me bo na referendumu s poglcdom zmrvila mamica, ki bi svojemu malčku kupila tudi strojnico s polnim rcdenikom municij c, ko bi na njej bilo nalepijeno ,,Iz ljubavi prema dctetu". Vsi ti očki in mamice bodo na referenduinu sebi in drugim dokazali, kako otrok niso samo naredili, arn pak do njih čutijo tudi svojo dolžnost. Potrebno pa bi bilo vsc kaj drugega. Razobesiti bi bilo treba plakat, prav t ak in še večji, z dobriin ducatom taistih krožcev, nanje pa zalepiti portrete ljublj anskih občinskih mož. Tistih, ki razpolagajo z volumni, v katerc sc stckajo odsto tki naših zaslužkov - za cestc, za parke, za občinske prostorc in (>lače, pa tudi z a vrtce, pa tudi za šolc. Tistih, ki smo jih volili, da bodo poskrbcli za otroško var stvo in za šolanje otrok . . . Razobesiti bi jih bilo trcba ter izročiti pamctni preso ji in poljubnemu namenu, prav tako opremljcnc z geslom: ,,Tu smo - vaši smo!" Zakaj bi ne raje uvedli referendurn za nove kandidate v občinske skupščine? Če mu sploh občinski predstavniki, ko jili lahko v prihodnje konkretno zadolži vsak posamezni referendum? Tako bi bilo treba napraviti, in potcin bi sc vam ne takolc sarkastično posmcj ali v brk: ,,Namesto da bi izdali občinski predpis, da se od vsakc plače odtegne c n odstotek, se raje politično borimo, da bi se vsak mcščan prostovoljno odločil, če hoče ali noče doseči višji standard za svoje otrokc." (Iz članka ,,Zakaj samop rispovek — Izjava predscdnika mestne skupščine Ljubljana ing. Mihe Košaka" v b iltenu SAMOPRISPEVEK, ki ga izdaja ,,Komisija za vsebinsko in organizacijsko pripravo referenduma pri Akcijskem odboru za uvedbo samoprispevka v Ljubljan Ceravno je izjava predsednika mestne skupščine na vso moč prozorna in ne p otrebuje prevoda v nepolitični jezik - saj je v svoji ncposrednosti že kar brutalno sarkastična - jo je vendarle vredno premisliti. Nosilci pornenov so: ,,namcsto pr edpisa" . . . ,,od plačc odtegne".....se politično borimo" . . . ,,meščan prosto voljno odločil". Na delu so torej določene subjektivne sile, ki na način politične (=zvite, prckanjene) borbc skušajo doscči prostovoljno odločitcv. to pa za stvar, ki bi bila siccr uvcljavljena s predpisom, se pravi, da je nekje žo odločena. Izjava pre dsednika skupščine mesta Ljubljane se ne razlikuje od zanimive definicije, po ka teri je demokracija oblika vladanja, kjer se ljudjo sami smejo prostovoljno odloča ti za zadeve, ki bi jih sicer neprostovoljno doletele. Na nekem drugem mestu istega biltena, pod naslovom ,,Kaj jc samoprispeve k", stoji: ,,Ali to pomcni, da je samoprispevek nepotrebna oblika financiranja dr užbenih potrcb? - Za tehnokratc (pozor! nov razredni sovražnik, rotacija birok rata!) - da! Samoprispovek je (zanje) navadna komplikacija, ko zakoni dovoljujc jo legalno olajšati žepe delovnih Ijudi." Spet lorcj skliccvanjc na zakonc, ki to dovoljujejo, s čimer najbrž žcli biti na glašena dobrohotnost in demokratičnost naših občinskih politikov, ki da nikako r niso grdi tehnokrati in ne bodo uporabili zakonov. Pri tem isti člankar piše v i incnu ,,delovnih Ijudi, ki jim ni vcč do tcga, da drugi vedno v njihovem imenu sk rbijo in odločajo o delitvi njihovih sredstev . . . ". V tem kar mrgoli protislovij in derruigogije. Ne vcrjamem, delovni človek, da boš odločal, ali naj se v tekočem le tu prirejajo razkošni bankcti, aranžirajo draga službena potovanja itd. ,,Vedno" pa boš smel skrbcti za družbene potrebc. Ko nam je torej predsednik mestne skupščine povedal, da se bomo smeli odl očati o zadevi, ki bi nas sicer dolctcla s predpisom, pa jc to storil v imenu vrodno t, kakršni sta standard in otroci, zlasti pa oboje skupaj: standard lastnih otrok. T isti, ki bi rekel NE na vprašanje, če hoče ali noče doscči standard svojih otrok, b i zaslužil, da ga odvlcčejo okamcnjcncga iz človeške skupnosti. Ta ,,če hoče ali n oče" ing. Mihe Košaka je sarkastična natezalnica naivnih čustev preprostega meš čana. Vsc izjave tudi razodevajo, da naši politiki računajo na sila pielo pamet mc ščanov. Moralno okvalificirano je tako gledanje poniževanje. Referendum, scved a, utcgne pokazati, da tu ni bilo kaj ponižcvati. ,,Samoprispevek", nadaljuje tovariš prcdsednik, ,,tako ni zuolj prozaična akci ja, da ljudstvu odvzamemo del njegovcga denarja, temveč jc nova oblika neposredne demokracijc." sinteza torej: prozaično pobiranje fickov v občinski klobuk združe no s poctičnostjo pesmi o dcmokraciji. Nismo torej tisti ciani. ki nič nc zapojejo inn ič ne zasvirajo, kadar prosijo dcnar. In naprcj: ,,To jc oblika, ki jamči, da bomo v prihodnosti lahko z vsemi družbeni srcdstvi 1 a/polagali neposredno občani sami" Prcizkuša sc, torcj, patent ali bolie, vzdržljivost terena za dolgoročnejše črpanje. ;,Če razumemo samoprispcvek tak o," nadaljuje preds'?dnik, ,,spoznaino njegovo pravo vrednost in prednost, ki so v ažncjše od samih materialnih sredstev ..." Dabome! ,,Nc smemo pozabiti, dazd aj na Ljubljani, ki jc najbolj razvito mesto v .Uigoslaviji in ga pozorno opazuje vsa Slovenija, preizkušamo to trditcv ..." Preprosto in naravnost povcdano, če bo zdajk Ljubljancem ratalo, lahko ob podobnem aranžmanu tudi v prihodnosti še kdo drug v Jugoslaviji računa na to, da si bo napolnil prazne tckoče račune ob p csini o svobodnom odločanju in deklici demokraciji. Ce bodo, tedaj, blagajne pr azne zaradi prcveč nadstropnih občinskih poslopij, pogostih banketov, izletov in potovanj ipd., to, tcdaj, nc bo več važno: Sve če to narod pozlatiti! Ko bi bilo v naši moči, bi ta prvi poizkus preprečili - pa ne zato, ker grt za g nar, ne. Zato, da bi se v prihodnje vsaj malo bolj potrudili in ukano vsaj malo bo lj rahločutno zasnovali;da se vsaj ne bomo počutili norce, katerim zvijače ni tre ba niti prikrivati. In še v nečem se želimo razumeti: šole in vrtci bi morali stati -tudi brez samoprispevka - to vi veste bolje kot mi' Tako pa stc vzdignili roj aktivistov in biltenov, ki s svojo argumentacijo skrbi jo za dokaz, da je ,,za nepoštenost razlogov 99, za poštenost pa komaj eden". Ti aktivisti in bilteni so že doslej porabifi nekaj mesečnih plač osebja kakega vrtca. Pa je to tveganje res sorazmerno prepričanju, da bo referendum uspel? Potem d obro poznate svoje ovcc in so vas docela vrcdne. V stilu splošne kampanje in v stilu demokracijc ne bi bili začudeni, ko bi bil v Ljubljani organiziran festival TU SMO VAŠI SMO. Tam bi lahko zbrali na tisoč c dojenčkov (lahko bi si jih izposodili tudi iz Maribora). Dojenčke bi tri dni stra dali, da bi se potem na ves glas drli pred maketo, ki bi ponazarjala, kako so vrata vegastega vrtca zanje za vso večnost zaprta. Šolarji bi, oproščeni pouka, ponazar jali, kako sc nanje podira maketa stare šole, ki bi bila dotlej podprta, recimo, s p rivatnimi vesli občinskih mož. Ti pa bi sedeli tam na tribuni žalostnih lic ter kaz ali obiskovalccm obrnjcne žepe. V zvezi s prireditvijo pa bi lahko priredili svečan e večerje na čast tujim gostom, podelili zlate plakete izdajateljem biltcna in drug im, odkrili spomenik Malčku brez vrtca ter sprejeli sklep, da postane 21. novem bcr rcpubliški praznik (dela proti dan), ki pa bi gavsako [cto uporabili za organi zacijc novih rcfcrcndumov. S tp prireditvijo bi farsa doživcla tudi svojo čutno nazorno prcdstavitev. Kaj ti pomeni bescd so že opešali spričo tolikega maličenja. Jaro N. Študentje brez telovadnice (ali: ,,koga jebe birokracija") Gotovo ne Jožeta Snoja, novinarja in urednika Dela. Potem ko je v slovenskem tedniku TT (6. okt. 1971, ,,Avtodiverzantstvo") razgrnil sv oje visokoleteče ideje o prepadu med tradicijo in slepim radikalizmom na Slovenskem, se je molče postavil kot posrednik, nekakšen kreativni mediator, med tema dvema nepomirljivima poloma. Verjetno, da bi na bral nekaj pozitivnih točk pri tistih, ki naj bi bili tradicija, je s posebni m užitkom citiral napise s panoja na filozofski fakulteti: ,,kogar jebe bi rokracija, naj pride v sobo 16" ter ,,drekec—pekec" iz predlanske Tribu ne. To je ponovil še enkrat v sobotni prilogi Dela (16. okt. 1971) v Pog ovoru z rektorjem dr. M. Grudnom, tako da je predvsem sebe postavil v lepo luč, tovariša rektorja pa je prisilil, da se je z njim strinjal. Ni se ti treba bati za poene, dragi tovariš Snoj, ti si jedro Slovenije, os življenja, tradicija in radikalizem, sedanjost in prihodnost, oče, sin i sveti duh! Tiste točke oz. poene, ki jih trenutno potrebuješ, ti podari mo, samo da boš dobro opravil svoje poslanstvo poštenega slovenskega kulturnika in naprednega intelektualca. Tukaj ti pošiljamo celo vrečod rekcev in pekcev, sranj in podobnih izmečkov, da ti ne bo treba citirati vedno enakih in istih. V kakšni zvezi je vse to s tolovadnico za študente? Telovadnice študentje niso dobili; zakaj, to so novinarji Dela rektorj a pozabili vprašati. Raje telovadijo novinarji sami. To, kar je po moji, s ubjektivni. literarno-novinarski oceni nezrelo (drekci—pekci, Tribuna itd.), je verjetno infantilno, zaostalo, otroško, betežno, imbecilno, deb ilno, deviantno, patološko, ultraško, ekstremno. Likvidirati je treba ne snago, z ognjem in mečem, jo zabrisati, izbrisati, pobiti! Predstavljamo si, čisto vizuelno, na velikem panoju filozofske fakul tete narisano, kako birokracija jebe nekega študenta ali občana. ali na celi strani Tribune namestno črk majčkene človeške drekce! V dobri me ščanski demokraciji gredo za podobno početje uredniki v keho (kot so šli uredniki OZ to poletje). V Rusiji spravijo znanstvenike v umobolnic e. če povedo naravnost, to kar mislijo in kar mislijo, da je treba poveda ti. (Beri Medvedjevo poročilo o sovjetskih bolnicah za duševno bolne!) Ta naša novinarska telovadba je navadno bingljanje z od impotence nabreklimi.udi; to je: delati ,,makaršta", samo svojega posla — poštene ga posla novinarja ne! Telovadnico sem vzel za primer, da bi vsaj delno dokazal, kaj vse de lajo in česa ne delajo naši ljubi novinarji. Študentom je bila obljubljena telovadnica že predlanskim. Pogovori s o tekli v redu, sklenjeno je bilo, da bomo telovadnico dobili. Republišk a izobraževalna skupnost je konec leta 1970 na tekoči račun univerze nakazala 350 milijonov starih dinarjev - za telovadnico. Z gradnjo telo vadnice bi lahko začeli že naslednjo pomlad. Toda, kaj bo s telovadnic 0, še vedno ne vemo. Tudi ne vemo, kam je šel denar. Vemo le, da je vr ednost tega denarja vsak dan manjša, in je telovadnica ki jo čakamo vsa k nad manjša. Še manjša pa bo naslednje leto! Medtem je začel veljati z akon o obveznem 30 odstotnem pologu, ki ga mora investitor položiti v banko pred začetkom gradnje. Odkod vzeti ta denar? Kdo vse je kri v, da se je gradnja toliko zavlekla? Univerza, torej rektorat? Skupnost študentov in njegov izvršni odbor? Ali pa morda novinarji, ki se raje z animajo za drekce—pekce kot za to, koga birokracija resnično jebe? Očitno je, da je novinarjevo delo odraž stališča novinarja samega, nj egovih ožjih somišljenikov, ugibati skuša tudi stališča nadrejenih. Tako pomaga izoblikovati javno mnenje. Kakšno bo le-to o študentih, že ve mo: da so študentje lenuhi, da so tolpa, nemoralni, banditi, belogardist 1, da objektivno dajejo možnost za delovanje razrednega sovražnika, da so še kdove kaj. Pri tem razne (S)noje ne zanima resničnost. Ko intervj uvajo našega rektorja, mu ne zastavijo takih vprašanj, da bi prišla na da n resnica o zadevi. Zadovoljijo se z optimističnimi izmikanji, s skliceva njem na težave ter napovedovanju blesteče prihodnosti. Tako je, torej, z etiketiranjem študentov priskrbljena zgodnja prostitucija intelektualn ega dela in delavca. In kako se nadaljuje ta ,,prostitucija"? V meščanski demokraciji novinarji vedno manj opravljajo posle razs ojevalca. Ti so prepuščeni sodišču, ki je v rokah dominantnega razreda, torej buržujev. To se je pokazalo tudi ob primeru omenjenega Oz, ko s o stanovske kolege iz dnevnikov postavili y bran obtoženih urednikov. V Rusiji si novinarji prav tako ne upajo vtikati v to, katerega znanstven ika so poslali v umobolnico in zakaj. Pri nas smo ubrali pravičnejša. bol j človeška pota: naj razsoja javnost in javno mnenje. Toda tam, kjer na j bi bila javnost, so samozvana ,,sodišča", nekronani kralji razuma in e sence ,,naroda". Dragi akcijski odbor, v odgovor na tvoje odprto pismo BRUCOM v 1. številki Tribune. Citiram: ,,. . . Kot bodoči intelektualci se zavedamo (ali bi se vsaj morali) p oložaja te družbe in čutimo osnovne probleme, ki tarejo naš sistem. V tem okviru razpravljati, protestirati, boriti se, nam je od vseh najlaže, s aj ne poznamo materialno-eksistenčnih ovir (družina, služba . . . ) ki d rugim slojem onemogoča odkrito konfrontacijo v kriznih trenutkih." Zelo lepo. Strinjam se! Naprej: „ . . . In prav to, nenehno spopadanje z nepravilnostmi te družbe in boj za nekaj boljšega in bolj človeškega, nas šele konstituira kot študen te." V glavnem vendarle privilegirance, če pogledamo socialni sestav štu dentov, se motim? In dalje: ,, . . . Kajti sicer ostanemo za celo življenje v brezizraznosti, v kater o nas je najprej zaprl gimnazijski sistem drila, kasneje pa trikot službe-dom—družina, ki v nas ubijeta svobodo in neodvisnost." Ha, ha, ha! Revolucionarnost (pretežno moškega!) akcijskega odbor a se tu ustavi. Trikotnik služba-dom-družina je tabu, iz katerega črpa mo potrebna sredstva, da vsaj teh nekaj let ostanemo svobodni, da lah hko izbruhemo vse, kar tiči v nas. Potem pa . . . no, potem pa v mirna in pohlcvna leta za zapečkarje! Ha, ha, ha! Torej nenehna aktivnost, da se sodobno zabavamo kot privilegirani študentje. Ta čas. Tu in takoj. Trikotnik služba—dom—družina se vas n e tiče. Suženjstvo žena y tem trikotu vam je figo mar. Namesto da bi z metali vso paternalistično kramo čez krov kot zastarelo in začeli znova, se že danes duševno pripravljate na mirna leta pohlevnih zapečkarjev. Predsodkom proti ženskam se ne morete znebiti. Še vedno so vam 1 e igračka, ne pa ljudje. In v bodočem domu, kjer boste igrali zapečkarj e, vam bodo žene suženjsko garale in tudi takrat se jim še ne bo sanjalo, da njihovo delo ni ne plačano ne priznano. Govorite o reformi šolstva, o reformi družine pa molčite. Čeprav je današnja patriarhalna družina le celica ljudi, ki jih ženejo najbolj napad alni individualni nagoni. Molčite. Ni važno. In ko boste živeli v trikotn iku služba—dom—družina, takrat šele boste nemara obžalovali, kaj vse bi mogli storiti v življenju, če . . . Pač pa boste rodili otroke, ki bodo najprej zaprti v družinski pa v gi mnazijski sistem drila in ki bodo srečni, če bodo vsaj na univerzi, nekaj let svobodno bruhali iz sebe vse, kar jih bo tiščalo. Potem pa . . . Oprosti, nema veze! Bodi lepo pozdravljen, ,,Draga kolegica" KDO JE IZDAL SUDANSKE KOMUNISTE TITOV ODPOSLANEC POSTAVI STVARI NA PRAVO MESTO O državnem udaru in protiudaru v Sudanu sc je razpisal ves svetovni tisk. Tak 0 tudi naš. Poslednje vesti, ki smo jih lahko dobili, so bili protesti svetovnega zd ruženja sindikatov in vseh levih organizacij Evropc in Amerike ob krvavi moiiji N imeirijevih nasprotnikov. Potem je sledil molk. Pred slabim mesecem smo zasledi li kratko notico, kjer smo lahko prebrali o nadvse prisrčni Titovi čestitki ob pon ovni izvolitvi Nimeirija za prcdsednika Sudana. (Kako so predsedniške volitve z en im samim kandidatom potekale, to vemo.) Potcm spet nič, brcz komentarja. V s obotni prilogi ,,Dela" (23.oktobra) pa smo nalctcli na iskrenost, kakršne doslcj n ismo bili navajeni. Šc predcn bomo skušali osvctliti ta (zaradi svoje prostodušne odkritosti) prav gotovo pomembcn dogodek, si še onkrat oglejmo ozadje krvave drame v Sudanu. NI PROSTORA ZA KOMUNISTE V REVOLUCIJI Politična zgodovina Sudana se bistveno razlikuje od ostaiih arabskih dežcl. K malu po drugi svetovni vojni je biia ustanovljcna Komunistična partija Sudana (K PS). Ustanovili so jo sudanski študentje, ki so bili študirali v Egiptu. Ne samo da so partijo ustanovili, prav kmalu je ob njencm vplivu zrascl mogočen koiiHmistič ni sindikat, ki je zajel eelotni sudanski delavski razrcd. Na noge so bilc postavljc ne tudi številne masovne organizacije (Zvcza žcna, rnladine. trgovccv, kmctov...). Ti dogoilki so tem bolj pomembni, če vemo, da jo bil Šuuan v tem času šc pod a ngloško upravo. Pravzaprav so sc vsc poinembncjše političnc spremembe v Sudanu odigravalc pod neposrednim vpiivom KPS. Partijaje bila tista, ki jc lcta 1964 zrušila ,,režnn ivneralov", vojaško vlado, ki jo je leta 1958 pripcljala na oblast stranka rcligiozn ih fanatikov (podobna ,,rhuslirnanskim bratom" v Egiptu). Tudi koalicija demokr atičnih strank, ki je prišla po tem na oblast, je kmalu razpadla. Vos ta časje klju b preganjanjem, represalijain,... KPS ohranila svojo inoč in še razširjala in utrjcva la svojo popularnost med Ijudstvom. No smerno pozabiti, da je bil ravno ta čas iz redno kritičen za komunistične partije arabskega svota (leta 1965 sc je bila prisil jena razpustiti KP Egipta). V povezavi z drugimi masovnimi organizacijami je leta 1969 KPS izv dla drža vni udar, kije pripoljal na oblast Nirneirija. Že od samega začetka je imel Nimeiri težavc z dcsnico, neprcnchoma mu je g rozil državni udar. Večkrat je moral poklicati na pomoč partijo, da je lahko strl desničarske zarote roligioznih fanatikov. Prav gotovo jc bila tu napaka sudanske partije. Po sovjctskih nasvetih sc ni spustila v dokončcn boj za oblast, ampak je b ila pravzaprav samo bojno orodje v rokah male buržoazijc, sc pravi sloja, ki je bil v svojcm bistvu sovražen. Tako je bila sestavljena ljudska fronta (irnenovana Nac ionalnademokratična fronta), na cni strani je bila mala buržoazija, ki jo je prcds tavljal vojaški rcžim, na drugi strani pa se jc borila partija in njeno masovne organ izacije. Nasprotja tc zvcze so vedno bolj naraščala. Dvc lcti si je Nimciri (ki ga jc na oblast spravila ncsrečna zveza med Naserjem, Sovjctsko zvczo in sudansko par tijo) prizadeval utrditi svojo oblast in si zgraditi močan politični aparat po vsoj d ežcli. Partija je delala usodno napako s tcm, da ni reagirala. Komunistična opozic ija se je zganila šcle, ko je Nimoiri svojo imitacijo naserizma hotcl dognati do kon ca. Hotclje prisiliti partijo, da bi sc razpustila ;n se ustanovila kot Sudanska soci alistična unija (enako jc pet lot prej v Egiptu sjoril Nasor). Sprožila se je ostra politična borba. Na eni sltani ni liotcla popustiti KP, in ji je tudi uspevalo, saj jc imelaza sabo organiziranc ljudske množico; na drugi stran 1 pa si je sudanska reakcija (podprta s fedcracijo Egipt—Sirija— Libija) prizadevala partijo obglaviti. Trinajstega fcbruarja 1971 je Nimciri po radiu Oinduraman izj avil: ,,Od tcga trem:'.kj daljc bodo vsi, ki se imajo za komunistc ali pa pripadajo kakšni sudanski koinunistični organizaciji, izbrisani in uničeni. Komunisti nimaj o prostora v Rcvoluciji, z njinii bomo dokončno opravili." Te bcsede so pomenile novo smer v politiki arabskc tnalc buržoazije. (Spotnnim 0 se samo bcsed, ki jili je pred kratkim izrekcl libijski predsednik Gadafi o arabsk em socializmu, v katorem ni prostora za komuniste.) Ker ta buržoazija ni mogla vc č po ,,poti anti—impcrializma" ne da bi tvegala. da bi jo naraščajoči val arabske rcvolucije vrgel z oblasti, sc je morala zak-ci k politiki fizičnega uničenja vscli le vih sil. Vendar pa sudanska partijaza nasilcn prcvzcm oblasti ni bila dovolj pripravlj ena. O krivdi za prezgodaj rojcni udar bi se dalo na široko razpravljati. V Egiptu je Sadat dobescdno zinlel prosovjctsko krilo (Ali Sabri itd), trojna federacija se j c vse bolj naslanjala na Združenc države. Rusi so se prav gotovo bali, da bi se tud 1 Nimciri popolnoma odlognil njihovetnu vplivu. Ugibati bi sc dalo precej, saj jc Abdel Kaled Mahdžub, geiKialni sekretar KPS, vočkrat izjavil, da bi bil državni u dar proti Nimeiriju nesmisel, saj je bila partija prcpričana v svojo zinago. Najbrž bi se s podrobncjšo analizo dalo kmalu ugotoviti, komu sc jc pravzaprav tako rnu dilo. Sicer pa to za ta Aipis ni tako bistveno. Kljub na hitro pripravljenem udaru pa Nirneiri s protiudarom ne bi nikoli usp cl brez ponioči trojnc fedcracije. Gadafi jc ugrabil dva najpomembnejša predstavn ika novc vladc, Sadat je vzpostavil stalno zvezo s Sudanum, s tem da je repatriiral dva tisoč sudanskih padalcev, stacioniranih v Egiptu: egipčanski vojaški strokovn jaki so že naredili načrt za napad in začeli s prvimi operacijami. Katastrofo, ki jc skledila, vsi poznarno. Uničevalno delo je krvniku Nimeiriju olajšala tudi desna frakcija partije. ki je prešla na nasprotni breg in s svojim pozn avanjem partijske strukture in dela zasledila no; v hrbet lcvim silam v Sudanu. Dogodki, ki so sledili protiudaru, so poučni in pravzaprav grozljivi. Nimeirija so zasuli z izrazi prijateljstva prav vsi, od Združenih držav prek Jugoslavijc do Ki tajske. Razblinila se je tudi najmanjša vcra v rcsnično pošteno politiko socialistič nih držav. Po tej poti, brez dvoma, šla zelo daleč Jugoslavija. Kot sem na začetku omenil, odkritje jc prišlo na dan v sobotnem ,,Dclu", v intcrvjuju s podpredsk-i; ni kom zvezne skupščine Josipom Djerdjo. Vse kaže, da smo po tcj poti kronili tudi mi. Poleg Djerdjinih dosedanjih funkcijah piše v predgovoru tudi: ,,Je pisec mnog ih zunanjepolitičnih kornentarjev v našem tisku. Velja kot jugoslovanski izveden ec za vprašanja Bližnjega vzhoda. Jc osebni prijatelj članov današnjega egiptovsk ega vodstva." Takoj za tem piše, da je Djcrdja odpotoval v Sudan kot posebni Titov odposl ancc; torej je bil v Sudanu takorekoč uradna jugoslovanska osebnost in za taka 1 ahko imamo tudi njcgova stališča. Djerdja pravi: ,,Hkrati mi je bilo sugerkano, n aj se sestanem s prijatelji v Z/ R, ki imajo dobrc donose z nami in še boljše s iiud anom, ter vidim, kako oni gledajo na stvar. Pred prihodom v Kartum sem imel po govore s Sadatorn m l'avzijem in ti so mi olajšali orientacijc v Kartumu, kjer mc jo Nimeiri sprejel zelo prisrčno in rad odgovarjal na vsa vprašjnja." Nadalje Djcr dja prizna, da o ozadju puča (tako ga vseskozi imenuje) ni prej nič vedel; da pa mu je Nimeiri vse lepo razložil. Prav kmalu so tudi Djerdji stvari zelo jasne. Lepo je povedal: ,,Puč je prišel kot poskus, da bi onemogočili reafirmacijo neodvibiic, bolj svobodne politike v arabskem svetu, posebno v Kairu. Prišel je kot poskus b lokovske politike, da prcpreči emancipacijo arabske politike, ki je bila preveč d olgo podrejena intercsom vclikih sil in. blokovskih kombinacij." Ka vprašanji. če ga je puč prcsencti!, Djcrdja brž pohiti z odgovorom: ,,Mene ni ptcsenetil, rek. d bi, da bi bil bolj prescnečen, če bi se posrečil. UGODNO ME PRESENEČA TO. S KAKŠNO LAHKOTO SO PUČ LIKVIDIRALI. Kajti v sudanski javnosti ni im ol nobcncga odmeva. To je bila žal samo akcija skupine, morda v sebi progres«vni h komunistov, rnorda tudi idealistično mislečih, toda brez podpore ljudi. Naprav ili so ga v čaši vode in se v njoj utopili. Tudi za Nimeirijov živalski pokol najde naš diplomat kaj hitro zclo tehtno poj asnilo: ,,...zelo verjetno bi se končalo brez smrtnih obsodb in krvi, če nc bi puči sti zclo grobo likvidirali 29 vojakov in oficirjev v neki sobi v vrhovnem štabu... V naskoku so iz puškomitraljczov izrešetali v.sobi 29 ljudi, od katerih so bili mnog i Nimeirijevi kolegi, sodclavci. Nimeiri je prepiočil nadaljnje doformacije. Videl s em scdaj. iz informacij. da sc vcdc dokaj demokratično..." K bcscdam izkušenega diplomata ni dosti dodati. Čeprav izvedenec o ozadju udara ni vedel ničesar. Po pogovoru z Sadatom in Nimcirijem pa mu je bilo vse ja sno. Saj, prijateljem je treba verjeti. Pa tudi smrtne kazni /a morilce devetindvm setih so bile upravičene. Zlasti za tista dva, ki sta bila mcd udarom v Londonu. NOVO ZMAGOSLAVJE MIROLJUBNE KOEKSISTENCE Navadno smo ob podobnih izjavah pisali o presenečenju, usodni pomoti in p odobno. Bili smo začudeni in ogorčeni, zahtevali smo pojasnila, upali smo, da b odo vladajoče strukture takšno stališče preklicale ali vsa« omilile. Spomnimo se molka ob Ceški, izražanja prijateljstva ZDA in SZ, pošiljanju orožja Cejlonu, Tit ovega obiska y Perziji itd. Ob Sudanski moriji pa se moramo otresti vseh dvomov. Nikakršne pomote ni niti naključja. Prav tako k taki politiki nisnio bili prisiljeni. Grc za dokončno zma go neke logike, ki so nam jo doscdaj bolj ali manj uspešno prikrivali. Politika našc državc jc puvsem podrejona miroljubni koeksistenci (beri: politi ki nevmešavanja v ,,notranjc" zadcve drugih držav in ohranjcvanju dobrih odnos ov s temi državami) in politiki ncuvrščenosti. V dobro tcga smo pripravljeni zam ižati na obc očcsi in pogoltniti prav vse. Prav nič nam ne pomeni usoda socializm a po svetu, cdini problom, ki ga čutimo ob političnih spremembah drugih dežel, je v tem, ali bodo naši odnosi ostali neskaljeni. Titova in (seveda) Djerdjina Jugosl ovanska formula ob obisku v Sudanu ni bila, kaj se s komunisti tam dogaja in kako preprečiti njihovo fizično uničenje, temveč, ali se ne bo morda Nimeiri oddaljil od Jugoslavije in od politike neuvrščenosti. Na čem poleg ekonomskih interesov je na še prijitteljstvo s temi državami torej še osnovano? Trelji svet, svet, ki se kot klin zabija med oba bloka in pomaga razreševati sv ctovne probleme tcr ukinjati blokovsko napetost. Osnov za ta tretji svet pa nikak or nc moremo najti. Saj se države, ki naj bi bile osnova za to politiko kažejo v ze lo čudni luči: Indija, ki skuša z lovljenjcm ravnotcžja jned ZDA in SZ iztisniti č iinveč zasc, Pakistan, ki prav v tem trcnutku izvaja genocid nad osemdesotmilijon skini narodom, Indonezija s svojiin milijonorn pobitih komunistov, tripartitna ar abska fedcracija, ki se je za.svoje interese pripravljena povezati s samim hudičem I izjava Gadafija), nemočne afriške državice, ki so nesposobne za kakršnokoli sa mostojno odločanje tcr na koncu iašistični rcžimi Južne Amerike. In Jugoslavija. Jugoslavija, ki se ne briga za probleme svojih prijateljev, k da se izrečejo za ncuv rščenost. (Lep primerza to je Titova izjava, da ne bo posredoval v indijsko-paki stanskem sporu - ki grozi prerasti v krvav obračun - češ da smo mi z obojimi pr ijatelji in da je to njuna zasebna zadcva.) Postali smo duhovni lidcrji neke imaginarne sile in bi to vlogo na vsak način r adi obdržali. Za ceno tcga srno pripravljeni vsakomur vse odpusiiti, ga razumeti, da le ostane v našem taboru. Raje imamo Sudan s krvavo Nimeirijevo diktaturo, kjer jc bcseda komunist sinonim za zločinca, kot pa Sudan, kjcr bi bila na oblast i KP in široke ljudskc organizacije, pa bi se morda nekoliko prosovjetsko orientir al. To jc naša logika. Lahko se tolažimo, da jc podobno ukrcpala tudi Kitajska, da tudi ostali dve velesili poznata podoben način rnišljenja. Če nas bo to potolažilo, ne vem. Vcm pa to, in hvaležen scm Josipu Djerdji, da skrivnosti ni vcč. Prijetno sem preseneč en ob popolni odkritosti naše vlade. Hvala. iaša zlobec JAMES BOGGS: MANIFEST ZA ČRNSKO REVOLUCIONARNO PARTIJO Prcdgovor Pred očnii celega svcta je v zadnjih pctnajstih lciih črnsko gibanje v ZDA pos topoma in navidcz ncuklonljivo raslo iz boja za Pravice v boj za Moč, iz upanja v Reformo v realizacijo Revolucije. Leto za letom se jc gibanje razširjalo od juga pr oti severu in od zahoda proto vzhodu ter istočasno širilo svoj vpliv v vseh plasteh črnske skupnosti (black community); danes pa so, brcz pretiravanja, milijoni črn skih mož, žena in mladine sobojevniki v črnski vevoluciji. Na ducate organizacij je vzniknilo v vsakeni inestu, in vodijo in usmcrjajo bra te in sestrc. Nekatcrc od teh organizacij so prerasle okvir spontane erupcijc, drug e pa se skrivajo za reformnim odrom gibanja. Nekatere od teh temeljijo na idcjah, kijih je nekoč gojil lc ščepec tako imenovanih fanatikov, a sedaj dobivajo široko podporo zaradi naraščajočega vrenja in iskanje skrajnih rešitev črnih ljudi. Iz nik akršnega drugega razloga, kot zaradi tega, ker jih potrcbuje bela struktura moči za kanale komunikacij s črnskim gibanjem, obstaja precej teh organizacij. Nc glede na izvoie in razlike ter pogosta programska nasprotja sc prav vsc tak 0 organizacije razglašajo za del črnske rcvolucije. Posledica tega jc, da je bil konc cpt revolucije same mnogokrat brez vsakega znanstvencga pomena. in> črnskogiban jc v ZDA izgublja pravo usmeritev, poscbno še v trcnutku, ko kontrarevolucija v ZDA pridobiva na moči in pomenu ne lc doma, ampak tudi v svctu. Zlasti še po smrti dr. Martina Lutlisa Kinga ml., aprila 1968, ki jc razbila iluzi jo, da klic morale lahko vpliva na usodo črnih ljudi v Ameriki, je bilo črnsko gib anje ulrujeno,in negotovo gibanje, neenotno tako v svojih ciljih, kot v svojih inet odah. Materialna osnova bojevite kontrarevolucije, ki se brani v bojazni pred glob oko zakoreninjcnim rasizmom bclih Amerikancev, je v tem času sunkovito večal a. Voditelji—fašisti čakajo na varnern; prepričani so, da, kakor se krepijo klici po zakonih in redu, tako zagotovo prihaja njihov čas (kot jc prišel Hitlerjcv v Nemč iji). Iz teh kriz, ki ogrožajo obstanck ne lc črnih Arneričanov, ampak vseh Ijudi n a zemlji je mogoča ena sarna pot. Prišel je čas za organiziranje črnske revo 1 u c i o n a r n c p a r t i j e v ZDA, partijc, ki bo kljub skopticizmu in opozicij i katcrokoli četrti, bodisi črnc ali bclc: 1. razjjviiile, da je svobodo črnccv možno doseči lc s črnsko revolucijo in da jc cilj te črnske rcvolucije p r c v z c t i (kakor cilj vsakc revolucije, nc glcde na njeno barvo) v državah oblast, z namcnom, da bi izvršili totalno sprcmembo v so cialnih, ckonomskih in političnih institucijah, 2. začrtala in gojila za gibanjc in družbo sploh rovolucionarnc smotrc črnskc rcvolucije v dežeii, ki je tehnološko najnaprednejša in politično ter socialno najb olj kontrarevolucionarna od vsch na svetu, 3. razvila revolucionarno stratcgijo in rcvolucionarno vodstvo za dosego teh smotrov, ki temcljijo na bojih, žrtvali in dosežkih v prcteklosti, ter odpravila nap ake, da bo boj za zrnago v prihodnosti učinkovit. * DETROIT, MICHIGAN. 21. feb. 1961 Prevedla: Tanja Tisu Pojasnilo k zgornjemu tekstu Izbral sem prcdgovor k ,,Manifestu za črnsko partijo" (izšel jc v ccloti v ,,Bla ck ne\vs", 29. inaja 1971), ker je nastal v času, ko sc jc črnsko gibanjc, kakršneg a poznamo danes, šelc začdo v pravem smislu konstituirati, torej sc razraščati in se difercncirati, doživljajoč tcžkc proizkušnje v hoju z avtoritarnim sisternom. Danes predstavlja črnsko gibanjc (poleg gibanja študontov in intelektualcev) najmočnejše krilo leve opozicije v ZDA in je gotovo relativno najbolj homogcno. Na vprašanje. zakaj je temu tako, jc relativno lahko odgovoriti. Minili so namreč časi tradicionalncga južnjaškega rasizma, kajti črnci so postali prcdvscm industri jski razrod. Od vseh kategorij prebivalstva (z izjemo v zadnjem času priseljenih P ortoričanov, ki pa so socialno še dokaj ncosveščeni) žive v najslabših pogojih črn ci, natrpani v gctih, kjer vladajo obupna revščina in neizobražcnost ter drobna kr iminalna dejavnost. To stanjc na eni strani vodi ljudi v religiozni fanatizem. Skor ajda ni dncva v Ne\v York Cityju, da bi ne srečal grupe črnccv, ki te sprašujcjo, č e žc imaš Jezusa v srcu, ali z mikrofoni in s svojo duhovno pcsmijo na ulici poziv ajo k odrešitvi v bogu. Na drugi strani pa vodi v rcvolucionarno dejavnost, ki zaj ema vse več črnih ljudi. Med obcma skrajnostima pa obstaja prava množica raznili smeri: od črnskega rasizma (proti belcem) do vcre v rcvolucionarno ali kakšno drugo integracijo ob ojih. Po mojem mnenju, ki sem si ga ustvaril ob srečanju z ljudmi iz različnih sloj cv, gre tudi pri črnskem gibanju (kakor pri ostalih revolucionarnih gibanjih v ZD A) za obdobje, ko se rcvolucionarno gibanje šcle konstituira. Množicc začenjajo spoznavati neizbcžnost revolucionarne spremernbe. S tem spoznanjem grcdo v (v elikokrat krvave) borba za radikalno spremembo. Med tem procesom svoje celov ite vzpostavitve pa doživljajo v sebi mnoge stranpx>ti, izgubljajo ljudi tudi po nep ^otrebnem itd. Njihovo revolucionarno gibanje je podobno vsem dozdajšnjim. D. Štrajn RUSKA ESKALACUA NARAŠČA Nismo se še dodobra pomirili od vznemirljivega obiska sovjetskih no vinarskih tovarišev, ko nas je presenitil nov obisk. Tokrat smo se počut ili še bolj počaščeni. Na obisk je prišel sam pod-konzul s sovjetske am basade v Zagrebu. Bil je nad nami manj presenečen in ogorčne kot nje govi predhodniki, saj je Tribuno in njeno delo očitno dobro poznal. Bi 1 je silno prijazen. Iz žepa je potegnil Leninovo značko pa majhno bab uško, kot steklene bisere, ki so jih včasih dajali domorodcem. Tudi ok olišil ni preveč. Med nezaupljivimi nasmeški se je praskal po nosu in na m razkladal svoje težave. Potožil nam je, da smo poredni in da o njego vi domovini pišemo le grde stvari. Povedal nam je, da je Rusija zelo veli ka država in da je zelo razvita. Jugoslavija nima težke industrije, proizv aja kvečjemu britvice, medtem ko mora njegova domovina skrbeti za e ksistenco celotnega socializma. Povsod, kjer je razvoj, so tudi napake, s mo si pridno beležili njegove besede. Vi pa, nam je žugal, pišete samo o napakah. Ja, saj sem pisal Brežnjevu tako prijazno pismo, sem se branil. Pa ni bil preveč navdušen. Sicer pa, kaj bi se prepirali, lahko vam pošilj am cel kup zanimivih sovjetskih publikacij, notri imate ogromno zanim ivih stvari. Savjetska Rasija, Ogonjek . . . Povedati smo niu hoteli, da te lepe revije sicer dobivamo, da pa nekako ni pravega zanimanja zanje, a ga nismo hoteli preveč razburjati. Pač pa smo ga vprašali, če bi nam la liko priskrbel kaj podatkov v zvezi s Samizdatom (komunistična opozi cija v SZ). Pogovor je postajal vse bolj nervozen. Vse pogosteje nam je tovariš pod-konzul zabičeval, da pogovora z njim ne smemo omenjati v Tribuni. Beseda je nanesla na demokracijo. Povprašali smo ga, kot dob ro obveščenega, kako je kaj s Krimskimi Tatari, ki so jih takorekoč vse preselili v Sibirijo. Lepo nam je razložil. da so kot en mož porivali nož v grlo mladi sovjetski republiki, da pa sedaj veselo rudarijo v sibirskih z latih rudnikih. Ko pa smo omenili še Ukrajince, mu je zmanjkalo prave volje do pogovora in se je začel poslavljati. Še enkrat nas je opozoril na reakcionarno naravo našega pisanja, nam malo požugal in se globoko r azočaran nad našo žalostno usodo vrnil v svoj sončni Zagreb. Pustil nas je same in razdvojene. Imel je prav, res nismo nič pisali o velikih uspehih sovjetske težke industrije. pa tudi svetovnim uspehom Balšoj teatra nismo posvetili ene same besedice. Vseeno pa smo skoraj prepričani, da ni prišel niti zaradi Balšoj teatr a niti zaradi tovarne tovornjakov v Kami. Kakšni so njegovi pravi name ni, lahko samo ugibamo. Morda se bo čez kakšen teden pojavil v Koms omolskaji pravdi članek o reakcionarnem protisovjetskem pisanju v jug oslovanskih študentskih časopisih, morda bo sledil celo uraden protest /aradi žaljivih klevet, kaj se ve. Zelo dobro pa se ve nekaj drugega. Zelo Jobro se ve, da nas bog obvaruj takUi prijateljev. Prijateljev, ki na levo in desno stiskajo roke. ki delijo Lenine in babuške, ki govore o ruski te /ki industriji in internacionaliznui. ln ki se neprenehoma dvoumno smehijajo. uiša /lobec Možnost Tudi filharmonija je naša. Toda nas ni tja. Slovenska filharmonija je ustanova spoštljive starosti, ki opravlja svojc spoštovanja vredno dclo na spoštljivo visokc m nivoju, in vendar je njeno delo in ustanova v celoti kaj malo cenjena. Niti ni nj eno delovanje materialno ustrezno nagrajcno niti ni deležno zasluženc pozornost i. Skratka, ustanova, ki bi lahko mirno odvegetirala v svoj konec in prenehala bit i neprijetna postavka v proračunu. In vendar prinaša filharmonija s svojih gostovanj ugodne ocene, njen član je i zbran v svetovni orkester, filharmonija misli vnaprej in angažira iri mlade dirigen te, filharmonija sc hoče vsidrati v jugoslovanskem kulturnem prostoru in hoče p ostati vseslovenska kulturna ustanova: pripravljena je, navkljub že prevelikemu p rogramu, gostovati tudi v manjših krajih Slovenije proti goli povrnitvi stroškov. Študentje so povprečno bolj izobraženi od prebivalstva v celoti, in lahko bi p ričakovali večjo angažiranost študentov v kulturncm življenju. Opažam odsotnos t študentov v kulturi, pravi Oskar Danon, pogrvšam jih v dvorani, kjer bi nas izžv ižgali na koncertih z /astarelim programom, ob slabi izvedbi ali pa nas za dobro delo primerno nagradili. Potem se sporninja, kako so študcntje v Pragi v časih nje govega študcntovanja izsilili Krleževo predstavo, ki jc bila prepovedana na zahtev o jugoslovanske ambasade. Darijan Božič dodaja: gre za splošno nezainteresirano st mladih ljudi. No, križa še niso naredili čez nas. Iščejo načine, kako bi nas priv abili v svojo sredo. Na nasje, da jim povemo, zakaj ne obiskujemo koncertov; ka j nas pri delu filharmonije moti. Slovenska filharmonija nam ;v»c!ibrezplačen obis k generalk, možne so debate z izvajalci, cdini pogoj jc, seveda, primeren obisk. E na izmed idej filharmonije jc tudi disco klub. Ideja jc za zdaj propadla, ker ni de narja za aparature. Tu informacija o tiskovni konferenci v slovenski filharmoniji prencha. Začeti je treba z razpravo o odsotnosti študentov v kulturnem dogajanju. Prvo vprašanj e je vprašanje specifične študentske reakcijc. Ali naj študcnt še kje, razen na uni vcrzi nastopa kot študent? To bi pomenilo nadaljnje odtujevanje univerze in štu dentov. Lani sern bil skoraj na vseh konccrith v Ljubljani in na teh koncertih sem opazil več študentov, ko pa znaša njihov dcl v celotni populaciji. Sama prisotnos t pri koncertu verjetno šc ne pomeni prisotnost v glasbenem življenju, toda vpraš ujem se: če bi na nekem slabem konccrtu mcd ljubljansko publiko, ki vedno plo ska, študentje žvižgali, ali bi to occnili kot prisotnost študentov kot kritične pub like ali kot prisotnost huliganov? Oskar Danon je na konferenci podvomil v konccrte same kot uspešno obliko. Gotovo ima koncert svoje pomanjkljivosti: pasivno sodelovanjc, ni možnosti vpli vati na potck koncerta, na njegovo dolžino, vezanost na prostor. Toda koncert jc prireditev za več poslušalcev in, kot vsaka demokratična prircditev, zahteva prila gajanje. Meni so koncerti potrebni kot živ stik, ki mi ga gramofon kljub vsej svob odi ne more nuditi. Kako naj vcm, zakaj drugi ne hodijo na koncerte ali kako dr ugače sodelujejo. Jaz lahko le vprašam in povabim k sodelovanju tiste, ki vedo. Vlado Simič Pa nikar razočaranja! To ni nič novega. To je normalna Reakcija, re akcionarni nastop naših upravnih vrhov, oskrbnikov družbe, posrednik ov med slovenskimi sloji in svojimi interesi. To je tista trhla ograja, ki j e zaprivatizirala našega proletarca, ki je razbila študentom mlečne, a z drave zobe, ki je zavezala jezik petindvajsetemu poslancu, ki je revoluc ijo zabila v krsto in ji poiskala rdeč datum na koledarju. To so tisti, ki branijo naše interese v dobrobit lastnih interesov in posredujejo med nj imi tako, da lajamo in grizemo drug drugega, lisjak posredovanja pa s s vojo karavano nemoteno nadaljuje pot v lepšo prihodnost. Primer ekonomske pa nam nudi čudovit dokaz o neizplačanih raču nih, ki lahko, če zahtevamo povračilo, odgrnejo marsikatero zaveso. Decembra 1960 je bila ekonomski fakulteti dodeljena investicija 1200 milijonov starih dinarjev za gradnjo nove fakultete. Po nekem dogovoru z IS skupščine SRS pa je EF (zakaj? ) denar prepustila za gradnjo upra vne zgradbe izvršnega sveta, ta pa bi fakulteti odstopil svojo staro(!) st avbo na Gregorčičevi 25. (O tem lahko berete v reviji Slovenija, številk a 3.) Popolnoma nerazumljivo mi je, kdo, zakaj in s kakšno vestjo je pr ivolil v to čudovito trgovino, v kateri je EF /.gubila čedno vsoto denarj a in po 11 letih še ni dobila v zamenjavo stare stavbe, ki bi bila vsekak or potrebna temeljite predelave, če bi jo hoteli izkoristiti za novo fakul teto. Ti, pa je mož beseda ta IS! Kaj storiti? Zahteva pchfakulteti čimprej in kjerkoli ni rešitev. Prim er ekonomske ni le problem ekonomistov. Ce smo radikalni, je to naš obči problem, saj v jedru katerekoli akcije vedno naletimo na isto težko roko. Jedro našega boja, študentskega gibanja v Jugoslaviji sploh, to je napad na birokracijb, razkrivanje njenih nevidnih struktur, kritika in s preminjanje slabokrvne in poburžoazene partije itd. Današnja kota je izbrana : DOVOLJ je čakanja, zasedimo izvršni svet, izterjajmo dolgo ve! Pa ne zahte^ajmo, naj nam ga spremenijo v nove predavalnice, ne -povejmo tam, kar jim gre, krenimo enkrat mimo vratarja, naravnost na prej. Govorimo tam, kjer nas bodo slišali vsi; konec koncev moramo o tem tudi govoriti vsi, saj smo demokratična družba.- pavle zgaga Pripis uredništva Ker trije uredniki, ko so prcbrali Vladov članck, niso bili zadovoljni z njegovi m koncem, jim je avtor prepustil svobodno preoblikovanje. Poslužujoč se te prav icc izjuvljamo, da smo morda hudobni, da pa nam srce ne da, da bi ob vcčernišk m reševanju krize, kot ga predlaga prijatelj Vlado, molčali. Njegova duša ga peha na koncerte, kogar pa duša nc peha, tcmu Vlado nima kaj rcči. Bog naj se ga usrn ili ali kaj. Vlado razume in vabi saino tistc, ki imajo živ stik. Bo dobil Vlado živ s tik v rit in bo imcl dušo srečno in zadovoljno. ZASEDIMO IZVRŠNI SVET Tisto, kar je lansko leto pomenila študentskemu gibanju Aškerčeva, bi mu letos lahko primer ekonomske fakultete. Tisto, kar potrebuje giban je za svoj vžig. je že realizirano v akcijskem odboru ekonomistov, in ra dikalizirano jedro problema spet lahko združi vsa naša atomizirana nas protovanja, kritike in proteste v skupno akcijo. Te dni se veliko razpravlja o možnostih za gradnjo nove ekonomske fakultete; spretni statisti so izračunali, da pride na stari fakulteti 350 š tudentov na straniščno školjko in da pripada posamezniku manj kot 0, 25 m2 površine fakultete. Študentje se preptiajo predvsem o vprašanju lokacije nove fakultete; Vič ali Bežigrad. Bežigrad bi, poleg študentske množice na FSPN še ekonomiste odcepila od univerzitetnega centra (k ar je baje skrita želja političnih vrhov). Da se o tein prepirajo celo štud entje, je topoumno; ker pa tudi smo topoumni v marsikateri akciji, je t a prepir prav normalen. Kdo pa ta prepir spodbuja in čemu, je jasno. Ekonomska je iskra pod pepelom. Manjka pa ji korenitejše zamisli akcije, brez katere bi se lahko nadaljevala v nesmiseln kompromis, na k oncu vseh koncev pa bi bil njen uspeh ničev. Spomnimo se Aškerčeve: to je na eni strani točka radikalnejšega zaleta študentov, na drugi strani pa zelo konkretnazadeva: v ropotu, ki je škodljiv zdravju, ne bomo štu dirali. Prvi ultiniat našega sedenja na Aškerčevi je bil zelo udaren: vel možje imajo deset dni časa, da najdejo novo obvoznico, sicer bomo sp et sedeli. PA NISMO. Privolili smo v začasno rešitev - kompromis, po katerem naj bi na Aškerčevo položili.novo asfaltno plast in zavarovali fakultete z nekakšno oblogo proti ropotu. Rezultat: za zdaj nimamo ni kakršne magične obloge, sicer pa res na Aškerčevo polagajo novo plast a sfalta; spremenjena pa bo v štiripasovnico!!! Načrti za ta podvig so bili pripravljeni, baje, že pred našo akcijo, zato so se gospodje rade volje od ločili za kompromis, s katerim niso tvegali ničesar, in so celo vso akcij na Aškerčevi kompletno, zamorili. Čestitke! O ENOTNOSTI ZŠJ 17. in 18. oktobra jc v Sarajevu ,,potekala" seja predsedstva ZŠJ (Zveze štud entov Jugoslavije), ki je reševala predvsem problem oblikovanja konkretnega pro grama svpjega delovanja^ Izhodiščc so ji bila ,,programska načela", pogojno sprej cta na IX. konferenci ZSJ v Novem Sodu, konec lanskega študijskega leta; pogoj no pravim zato, ker jih je hrvaška delegacija sprejela z dok>čenimi pridržki. Slovensko delegacijo v Sarajevu so sestavljali: Lenart Šetinc, Tone Remc, Ant on Janša (predsfavnik mariborskih študentov) in spodaj podpisani. Seji je prisost voval tudi Jožc Šlander, direktor radia Študent. Remc je na začetku prcdložil predsedstvu metodolosijo, po kateri naj bi se ii ogovarjali, kaj imamo skupnega. Na tcm - skupnem - bi mogla temeljiti koordi nagija akcij, ki bi ohranjaU: avtonomnost in samostojnost vsake republiške organi zacijc. Poleg tega je slovenska delegacija prezentirala predlog k 29. amandmaju r epubliške ustave, ki se nanaša na delovni status študenta. Prvi predlog je bil sprcje et brez pomislekov, o predlogu-k amandmaju pa so izrazili svoje pomisleke le kol egi iz Zagreba, rekoč, da dokler študentje-otroci višjih in srednjih slojev - žive ,,na grbači radnog čoveka", ne morejo biti proglašeni za delovnc ljudi. V dveh dneli smo sc zedinili, da bomo v tekočem letu obravnavali problemati ko: reforme univcrze, odnosa univerze in gospodarstva, socialne diferenciacije, št udentskcga standarda, skupščinskcga sistema, idejno teoretične platforme (zlasti vprašanje kulture), študentskega tiska, zunanje politike in narodne obrambe. Za vsako od navedenih tem se jc zadolžila katera od republiških delegacij ali kdo od posameznikov v predsedstvu. Pripravili bodo tematska posvetovanja. V debati so člani predsedstva poudarjali, da se jc prcdsedstvo do scdaj odtujcvalo avtentični m študentskim interesom, iz čcsar jc tudi sledila težnjapo definiranju konkrctnih dclovnih tem. To, za predsedstvo ZŠJ skoraj idilično cnotnost je zmotil majhen iiio) ljub incident, /a katcrcga je poskrbcla, scvcda, dolegacije iz SR Hrvaške. Zar idi ,,tondcnciozncga in klevetajočega" pisanja v ,,Našili daiiih" (glasilu študentov SR BiH) jc tri niinutc pred koncom seje protestno zapustila konfcrenčno dvoran o. Tako smo zapuščali Sarajovo zadovoljni, kor smo vidcli voliko razstavo jugoslo vanskc umctnosti in sncg na Jaliorini. Seja jc bila takšna, kakor scm približno pri čakoval. Potokala je na uglajen političen način. Šlo jc za vključevanje ,.študontsk cga gibanja" v meje reformistične dinamike celotnega družbenQ-političnega sist oma. Na ta način je seja potekala globoko pod nivojem idej Beograda 68 in Ljubl jane 71. Zdi sc, da se kljub določeni zavesti o odtujenosti formalnega vodstva študent ov v predsedstvu ta forum ne bo dezalieniral, vsaj dokler so vanj delegirani Ijudje iz bolj ali rnanj manipuliranih republiških študentskih vodštev. Iz tega pa tudi sle di, da si bo vsako avtentično študentsko gibanje v SFRJ moralo najti zaTadikalni preboj na nivoju celotne državc drugačno pot: ne v okviru svojih študentskih ins titucij. To v primeru, če mu ne uspc radikalno spremeniti obstojcča rcpubliška v odstva, in sicer vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko. Tisti ki se spominja, da smo Slovcnci nekoč malodane izstopili iz ZŠJ, bo ne mara vprašal, kaj sploh še počenjamo v njej? Menda smo vanjo vključeni, kor ni mamo kaj izgubiti, tudi če v njej sodelujemo, in ker konec koncov vsaj formalno uveljavljamo nckatore svojc tcžnjc v zvezncm morilu; pa tudi zato, ker s svojo pri sotnostjo simbolično izražamo svojo mnenje, da je nacionalna cksistonca jugoslo v anskih narodov možna le v cni državi, z enotnim socialnim programom. Kljub temu pa u.staja odprto vprašanje o onotnem, kritičncm in radikalnom d elovanju jugoslovanskih študcntskih gibanj v sklopu svetovnih študentskih in dru gili socialističnih oz. komunističnih gibanj. Darko Štrajn ROEL VAN DUYN RAZVOJ PANIČNE ZNANOSTI Začelo sc je novo lcto znanstvcne aktivnosti. Tisoči štuentov opravljajo izp ite. da bi demonstrirali priučeno znanjc. Z njim razpolagajo, ko prilagajajo podgane, delijo frckvenco, maksimirajo dobiček, prevajajo Hamurabija, ionizirajo magnezi j. Vso samo zato, ker to zahteva razvoj znanosti. Potrebne so novc avtomobilske ceste z novimi tipi avtomobilov, nove psihiatričnc klinikc z novimi terapijami, n ove vojaške enote z novimi orožji, nove osvežilne pijače . novih stckleničkah. Te m potrebam mora zadovoljiti proizvodnja ,,napredka" na univerzah. ,,Napredek" - toje rast ekonomije. Konec napredka je nedogleden. Nihče se temu dovolj ne čudi. Kljub neizbež nemu dejstvu, da neomejeni napredck ekonomije ne prinaša ničesar drugega kot smrt. Kljub bližajočim se in obstoječim katastrofam, ki prctijo vsem študento m, celotni ekonomiji in kulturi. Znanost, ki je odkrila skrivnost razbijanja atoma in pranja mož.f.anov in tchno logija, ki je omogočila petrokemično industrijo in masovno uporabo biološko-k emijskih sredstev, nas je tudi vnaprej določila tako, da bomo doživeli definitivno katastrofo celo brez kakšnih bistvenih sprememb. Če se znanosi in njcmi uporab a.kakor jo poznamo danes, nadaljuje, bodo neizbcžne fatalne zastrupitve vudc, zraka, zemlje in hrane. Nuklearnc vojne, vse pogostejši pojavi: lakote in večanja atomske oborožitve v vse večjem številu držav - vse to niti ni nujno potrebno, d a bi človcška vrsta z našega planeta izginila. Katastrofe v Biafri in Pakistanu, zasi inpljanjc Rena in izumiranje večinc ptičjili vrst niso prvi znaki. To so konsekvencc družbe, ki intelcktualno bazira na pozitivistični znanosti naših univerz. Gre za znanstveno aktivnost, ki si jc posiavila za cilj, da pridobljen o znanje o vsch elcmentih življenja na koncu manipularno in pokorno posrcdujc ncizrcčenim ciljcm vladajočc družbene forme. Ncizrcčenim, nc pa tudi ncizreklj ivim: grc za izvajanje proizvodnjc in potrošnje prek učvrstitvc kapitalističnega si stcma konkurcnce s pomočjo stalno se menjavajoče tehnokracije. To so eilji, ki h o č e j o upoštevati revščino trctjega svcta, onesnaževanje o kolja in vojno, vcndar pa tega na svojem področju n e m o r e j o storiti. Proizv odnja in potrošnja nc moreta naprej brez nadaljnjcga izrabljanja surovin, zlasti iz tretjega sveta. Sistem konkurencc se n e m o r e obdržati brez najbolj učinkovi tega načina likvidacije odpadkov, kar ponioni, da to gre na račun naravc. Do vsc ga tega prihaja zaradi sistema konkurence: kajti tisto, kar podjetje investira za hi gieoo okolja, podjetje prizadene in poslabša njegov položaj na mednarodnem trži šču. Tehnokracija n e m o r e eksistirati brez odtujenega delavca, ki dela samo na poveije in za katerega je odina motivacija piača. Zato si bo ustvarila takšno vr sto človeka, ki bo popolnoma prilagojcna avtoritativni vojaški in družbeni urcdi tvi. Metoda znanstvcnc aktivnosti jc ,.objektivna". Današnji raziskovalec jc zrascl iz domncve, da je iskanje objcktivne mesnice mogočo samo tako, da sc on sam iz ključi kot subjcktivni individuum. Profesor A. D. Groot gre v svoji ,,Metodiki" t ako daleč, da poziva na nenchno borbo proti subjektivncmu mišljenju znanstven ika pri njegovih raziskovanjih. (Njegova Metodologija je obvezen učbenik za štud ente družbenih ved.) ,,Subjektivnost moteče vpliva na različne oblikc in področj a v znanstvencm procesu ..." Na tak način je nastala odtujena, ncresnična znanost, pri kateri pridobljeno z nanje nc morc biti vključcno v lastno subjcktivnost. Toda s tem se svet šc naprej pokorava človeškim vladarjem. Študij carstva živali ne bazira na subjektivnem do življanju živali, .impak na objektivni analizi, ki še bolj povečujc odtujenost med človekom in živaljo. Človekova deformiranost psihološkega značaja se bo še pov ečala z objektivistično znanostjo, ki povzroča gigantsko zastrupljanje okolja. Za vladajoče znanstvcnike žival ni žival, s katero jc mogoče vzpostaviti kontakt, am pak vscobsežnost socio-bioloških faktorjev. Znanstvena dejavnost na obstoječih univerzah deluje proti pravcmu napredku v smislu razvoja svobodncga človcštva na živi zemlji. Naše univerzc nam nudijo s amo perspektivo katastrofe, ki vse hitreje vodi k propasti naše kulture. Čaka nas vseohscžna panika. Znanost, ki naj nas osreči, se ne sme prilagoditi normam in ci Ijem obstoječe družbe. Z znanostjo pridobljeno znanje n e s m c biti enostrans ko postavljeno v službo manipulacije z materijo, ampak si mora postaviti za cilj s amospoznanje. Gre za razumevanje človeškega duha. Pridobljeno znanje o zunanje jem svetu naj služi kot ogledalo našega lastnega notranjega sveta. To bi morala bi morala biti metaforična znanost. Pridobljeno znanje o zunanjem svctu je trcba v edno obravnavati kot preneseni pomcn onega, kar se dogaja v notranjcm svetu zn anstvenika. To mišljenje je, tako kot osnova alkemije, edino upanje za moralno s prejemanje razvoja in prilagajanje znanosti. To je <.dini način, s katerim lahko pr eprečimo, da bi nova okritja o snoveh ne bila zlorabljena za vojno orožje, in nov o znanjc o človcškcm duhu nc za zatiranje. Taka panična znanost nam daje upan io. ne pa tudi gotovosti, da bomo prcživcli nevarnosti, ki jih jc utemeljcna znano sf povzročila. Kako prcživcti katastrofe obstojcčcga sistcma? Kako omejiti in prcprečiti za strupljanjc, rcvščino in vojno? To jc praktična naloga, ki si jo mora postaviti pa nična univerza. Cilj panične univerzc nc more biti povečevanje proizvodnje in po trošnje. Osnova za znanost proti kuhuri mora biti: stabilizacija potro šnje na nižji nivo v bogatih in na nižji nivo v rednih d -• ž c 1 a h , s o c i o 1 o š k o - b i o I o š k o u r e j a n j e pioizvodnje. Naprcdek v potrošnji je odslcj: biti srečen z manj. Napredek v proizvodnji: iz polniti potrcbe brez onesnaženja. Proti tehnokratom postavlja panična univerza za svoj cilj demokratizacijo tovarn, šol in univcrz tcr samoupravljanje v okrožjih. Simptome stare družbe je mogoče premagati s posplošeno p o 1 i t i č n o revol ucijo. Sprememba temeljev znanosti, sprememba zavesti študentov in znanstveni kov pa jc, končno, ncmogoča brcz strukturne revolucijc sistema konkurence. Te ga jc treba razformirati v decentralizirano družbo družbenega dela. Panična univerza je univerza znotraj in izven amsterdamske univerze. Strah p rcd prihodnostjo naše družbe, strah, ki zdaj prikrito vlada vsepovsod, bo s kreati vnostjo panične univerze preobražen v osvobajajočo paniko. Nobene paničnosti, ampak močna razborita panika, ki brcz izmikanja uglcda vse nevarnosti. Panična univerza je univorza, ki bo prcživela; revolucionarna univcrza. Univerza proti kul turi. Panična univorza ima naslednji p r o g r a m : 1. Publiciranje tega časopi.sa.+ 2. Organizacija tcčajev o paničnih znanostih, kot so: preventivna ekologija, recv cling economy, politika in filozofija proti kulturi, metaforičnc prirodne znan osti, zgodovina avtorutativne oscbnosti, katastrofologija itd. 3. Izdelava ,,Rokovnika '70-tih lct": pregleda praktičnih ukrepov, ki so potrebn i za preprečitev biološko-ekonomske in politične krize družbe. 4. Boriti se proti prevladujoči metodologiji pozitivistične znanosti na vseh unive rzali - s propagando in izdelavo alternativnih metod. Boriti se proti obveznim programom, ki služijo za izpitno matcrijo. Sestaviti in študirati alternativno li sto knjig. - Okrcpiti informacije o vseh akcijskih skupinah, ki se i.pirajo avtoritativni dru žbi. ''. Izzvati ncmir v srcdnjih in drugili šolali z nanicnom, da bi prišli do takih oblik izobražcvanja, kjcr učcnci nc bi bili dolgo vrsto lct podrejeni kulturni konkur cnci. 7. Znotraj - in zunaj parlamentarna aktivnost, ki naj spodkopava vladajočc poj movanjc znanosti in razširi panično znanost tcr realizira potrebne ukrepe (iz ,,Rokovnika '70-tih let"). " + (ta članek jc - po Roelovem izboru - vzet iz materialov za časopis) Tribunu - Izdaju 10 SŠ LVZ - Uredništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Trg revolucije l/II - Tcleton 21-280. Tckoči račun: 501-8-78-1. - Rokopisov nc vračamo -Tiska DDU, Ljubljana. Pannova 39 - Poštnina plačana v gotovini. Glavni urcdnik: Mladcn Dolar Odgovorni urednik: Jaša Zlobcc Sckrotar rcdakcijc in lcktor: Dragica Zlobec Urodništvo: Franko Adam, Boris Cizcj, Milan Jesih, Vladimir Simič, Darko Štrajn, Mladen Švarc, Tehnični urcdnik: Tomo Podgornik Stalni sodclavci: Milan Dekleva, Jurc Dctela, Jože Konc, Lev Kreft, Pavel Kristan, Andrej .'.¦lodvoil. Jurc Mikuž, Jernej Novak, Lado Planko, Marjan Pungartnik, Ciril Ribičič, Jancz Stergar. lomaž Šalamun, Lenart Šctinc, Cvetka Tot, Mi-kMiko Vakanjac, Pctcr Vodopivcc, Tomaž Wra-Ikt, Vinko Zalar, Aleksander Zorn. Fotografijc: Drev Franc RAZISKOVANJE DRUŽBENEGA POLOŽAJA POSAMEZNIH STROK KOT R EDNA ŠTUDIJSKA DEJAVNOST Fakultetni odbor skupnosti študentov filozofske fakultete predlaga izvedbo r aziskave o družbenem položaju posameznih strok, ki se poučiiejo na univerzi. S tem so mišljene, npr. raziskave o: - zaposlitvi diplomantov (natančno anketiranje zaposlenih diplomatov.... - potrebah po kadrih - možnostih za zaposlitev na drugačnih delovnih mestih - ustreznosti obstoječih študijskih profilov - načrtovanju študija Na tak način bi prcprečili tehnokratsko planiianje in oblikovanje študija posame znih strok kot tfidi na goli inerciji temeljeČe ohranjevanje tistili strok in profilov, ki niso več funkcionalni ali pa njihov študij v dosedanjih okvinli ni racionalen. N a podlagi tako dobljenih rezultatov bi vsaka stroka lahko aigumentirano soodloč ala pri določanju njonc nadaljnje družbene vloge (načrtovanje študija, svetovanje). Vse to bi morala postati zlasti naloga bodočega centra za razvoj univerze. Ker pa v doglednem času ni mogoče pričakovati, da bi ta center pričel z delom, pred lagamo: 1) da nek team, sestavljen iz strokovnjakov s teh področij (znanost o znanosti, so ciologija, pedagogika...) izdelala bazično metodologijo za raziskavo 2) da se zainteresiranim študentom omogoči, da na podlagi te metodologije izved ejo tako raziskavo za svoje študijsko področje - morda v obliki seminarskih del i n diplomskih nalog (posatnezno, teamsko), tako da bi bil mentor naloge nekdo iz strokovnega teama, omenjenega pod točko 1. 1-0 SŠ FF Ljubljana, 13.10.1971 Sekretariat predsedstva skupnosti učencev, II. gimnazija, Šubičeva 1, Ljubljana Sekretariat je nasvoji seji, dne 20.oktobra 1971, sprejel naslednja stališča: 1. V zvezi z valom političnih procesov na Češkoslovaškem in našo d osedanjo podporo socialističnim silam v tej okupirani deželi izražamo ogorčenje nad molkom družbenopolitičnih organizacij v naši državi, še posebej pa nad zadržanjem naše lastne organizacije - Zveze mladine. P odpiramo iniciativo naprednih sil po svetu, ki se zavzemajo za ustanov itev Mednarodne delavske preiskovalne komisije, ki naj razišče početje Husakove birokracije in soldateske Leonida Iljiča Brežnjeva. 2. Protesaramo proti hinavščini vodstva SZDL, ki je ustanovilo koo rdinacijski odbor'zazbiranje pomoči vietnamskemu ljudstvu, hkrati pa zapira oči pred trpljenjem bengalskega naroda. Zahtevamo priznanje v lade Bangla Deš v izgnanstvu in organiziranje pompči za Bengalijo. Sklepa sta bila sprejeta soglasno. Za skupnost učencev: Predsednik, JankoUroš KAJ POČNEJO FAKULTETNI ORGANI!! PA FAKULTETNI ODBOR? ! 11. X. 1971 je zasedal Pcdagoško znanstveni svet FF. Fakultetni odbor je na tem sestanku podal naslednje študentske predloge: 1) — naj se na fakulteti določi ena soba za začasno prenočišče tisnim š tudentom FF, ki trenutno še nimajo stanovanja (okrog 50 študentov). 0 b tem predlogu je na PZS nastala burna razprava. V njej so prciesorji n anizali naslednje izraze strahu, groze in sočutja in predloge: - že, ampak študentje ne bodo redno vstajali ob sed mih zjutraj, ko bo treba začeti s poukom! - kaj boste stalno prenašali tiste modroce in postelj e? Kakšna bo snaga!! - zakaj ne okupirate ljubljanskih pisarn, ki končajo delo že ob dveh? - ali pa skupščine! ali pa sejne dvorane na univer/i! Na univerzi imajo 1 epe sejne dvorane, ki so zmeraj prazne. - lahko bi najeli manjši hotel v okolici Ljubljane — morda na Bledu - naj v naselju vzamejo za nekaj časa še kakšnega štu denta - na FF vašega predloga ne moremo sprejeti. Pač pa bomo podprli upravičene zahteve študentov po sta novanjih 2) — predlog po odobritvi predloga študentov, da se v komisijo za proš nje in pritožbe FF vključi predstavnika študentov — zlasti v primeru k onfliktov. Predstavniki oddelkov so bili opozorjeni, da naj upoštevajo sklep, da se pri reševanju študijskih prošenj študentov odločajo skupaj s predstavnikom študentov 3) — zahtevi FO, da soba 16 postane izključno soba za študentsko.&icti vnost (čitalnica, delo teoretskih skupin, sestanki FO, dokumentacij^ naj tajništvo — če le razmere dopuščajo — ugodi. "'*) 4) FO se dovoli organizirati alternativni sejem starih pa tudi drugih), plošč in drugih artiklov v avli FF /šT'?v.v'.;>!~'-':' 5) PZS bo moralno in materialno podpiral prizadevanja #<3, da'se hekje organizira vrtec za otroke študentov in profesorjev. • ."&:¦<,?' JOSIP VIDMAR: K NAŠEMU TRENUTKU Govoriti hočem o veliki spremembi, o pravem prevratu, ki se nam kaže, kakor drugod, tako tudi na leposlovnem polju. Govoriti hočem, ter sv areč razkriti hude nevarnosti, katerih se je po mojem mnenju bati vsled tega prevrata. Da, govoriti hočem in zagnati svoj svarilni glas o novi ve ri, katera se nam oznanja v današnjih dnevih na leposlovnem polju. To mi je sedaj tem laže, ker vidim, da nisem sam, da že tudi drugi možje m islijo tako. Da, velik prevrat smo doživeli tudi v leposlovju, ki se po pravici ime nuje cvet duševnega življenja kakega naroda. Kje so časi, ko smo ,,\ e vili" in sanjarili z ,,dečkom pri potoku"; ko smo z Wertherjem či in negovali sladko bridke srca boločine; ko smo ,,z dušo iskaj žele" z deviško Ifigenijo. Ali ni to, kakor bi človek slišal staj« ' preteklih stoletij? In vendar nismo še starci sivoglavi; sam^ <;' am je sklana nekoliko pobelila lase, ,,srebrne niti" vijo se i bradi! A kaj beremo sedaj, kaj je dušna paša sedanjega rc ušuje in ,,povzdiguje" dandanes našo mladino, moško in žensko^S coska ,,Nana" in ruski ,,Dim"! Kak napredek, kak razvoj! Vč( ^ roci mlekozobi, ki se volkodlaka boje, in jokajo z Genovefo; dSfRfenes pa bradati možje in ,,razvite" žene, ki se ne boje ni Boga ni hudi0! Kd o bi se ne veselil te tako nagle, tako čudovite spremembe? -ii ne morem veseliti prav iz srca. Res je, da otroci ne moremo o vedno ostati. Naj se ti še tako toži po srečnih otroških letih,''. o v nekem zornem mraku daleč za tabo; vse hrepenenje tvoje če jih nikdar nazaj. Tako se tudi človeštvu nikdar zopet ne povriij dostna doba, ki jo.ima za seboj. Človeštvo treba, da se razvija, ži je vedno razvijanje; ali mene je misel, da tako nagel razvoj, kakršnej idimo v naših časih, ni naraven, ni/drav; meni se zdi, da bi bilo ter apredku potreba nekoliko zavornice, da ne bode nesreče. Otrc ele ter od veselja kriče, ko voz tako veselo navzdolj umem mož gleda s skrbnim očesom to vožnjo, on emu veselju konec bode strašan polom.! Te besede moje merijo sosebno na leposlovno novi preroki in blagovestniki oznanjajo novo vero; ^^ i žrtveniki, novi bogovi! Mi staroverci gledamo gd-ff?,a$ijtQ novo službo božjo, a kolena ne pripognemo pred temi maliki!: ^a^i^tg#tu imenuje se to novo blagovestje; prava domovina njegova'je'Er|^iE^^; a podružnice ima povsod, sosebno pa na RusfoJiŠV. Poglavitr,i prerok redi mnogih drugih večjih in manjših sta r^^feteŽ^ftjua Ivan raz da kratk ska, himočeso postaviti iejanje pfil tu nam nov a sredi mnogih drugih, večjih in manjših, sta nt;Q^i?^Ji^m,~ Ivan Turgenjev. '....-'' Zola se bere v sijajni palači in v koči okajefir.'-'' ki je že okusila vse slasti posvetne, in prebira m napol nedolžnim, na pol poželjivim, dekliea, ka agrinjalo krije življenja skrivnosti. ._ : Do sedaj je bilo to tako: koje hotel pisa^elj psati roi jprej kako misel, resnico, idejo, katero je Kotetutelesiti ivljenje. V ta namen si je izmislil primerno d^anje. za t ne osebe, značaje, ljudi, kakršni so in ntor-ajo biti; ti lju|fje so živelt'^ e gibali v krajih, okolnostih in rH/merafeikiikršnih vidinio in pozn resnici mnogo, ne v kaki deveti dežel.u V^to je pi^pij oživil z življ a dihom; in začelo se je gibanje, zapjčtaiije in.razpMpnje; ljubezen ovraštvo, vse človeške strasti so diyj5-le razbrdane, ^aj jasno neVa, j grom in tresHkt^$g.selo ženitqvanjL t-- teiiniiimitvaški spjjgod, tu pl ¦i)ed^>fe:riJo«t ift^HBptam po^acenost in ra jokajočimi, z vedSi^s^fpveselilo. In ko je bi ekako očiščeni in poblaženi, poboljšani in po ilo, bodi da je bil konec žalos+en ali ro pri srcu! Hvaležni smo v ožu, ilemenito " ako paif in še- tln. __ l^s^^p^iaro šaro J^BBIJ grdo, ostu tako. via vse kukor zares z očeson^ppimo^z^^g^a^ipviti'^ Jios^ii dul ^no: in če si ti napos led ne p6sreČi.ppr|^J^^^|)T^;'A*':ctidnega pojedel, prav tako s -da bi me vila morska bolezen. jveštvu v S'Užbo. stopi zanaprej leposlovje. S tem vzviš strinjaj s*.- \se, kar nam pride iz peresa, in če mu kaj ne ... ncposredno, rii: -protovaii vsaj mu ne sme nikdar r.i nikoJi! dela. temu načeiu. ko ^r s svojimi spisi pohuiviijt v. v b';-: svoe brate, kdor um vzbuja, neguje in pase akaj ne zacic. ? takega človeka javr:q iramotnc >iiamcnie emenitost, ta zuzdanost;.prav1 oslušali, sr- eseljem; lo všega učeš-i do vese* ki.n :t j podle stras akaj se mu ne vž OPOMBA: Naš z bljubil, redno poš^ NUTKU. To je šel#prvi, ki ga njšo zamudo. i sodobnik l aktualne osip