216
O kmetijskih nadaljevalnih šolah.
Iz Štajarskega.
O kmetijskih nadaljevalnih šolah se je tudi pn nas mnogo govorilo in pisalo, a vendar so te šole ie sem ter tje zaželjeni vspeh imeie. Pred nekimi leti je hotelo ministerstvo kmetijstva v soglasji z družbo kmetijsko v Gradcu na enkrat take dobro urejene šole imeti, zato so se nekaterim učiteljem, ki so komaj obljubili, da bodo take šole imeli, že dajale nagrade. Kasneje pa bo začeli s temi nagradami varčnejši postajati, in znani so mi slučaji, da učitelji, kateri so se po 3 m 4 leta trudili v takih nadaljevalnih kmetijskih šolah, niso dobili za to niti ,,bog plati". Toraj ni bilo pri tej reči nobenega pravila, nobene norme, in je še dan danes ni. V zadevi učne tvarine in učnega časa je deželni šolski svet lani izdal neko naredbo , katera se opira pa zopet le na teoretična vodila in nima nobene  praktična  misli.
Pri teh kmetijskih nadaljevalnih kursih nahajam jaz dvoje pomanjkljivosti: ena je v tem, da se učiteljem ne podaja dovolj zanesljivega upanja, da bode pri vspešnem podučevaaji dobil kolikor toliko nagrade za svoj prostovoljni trud, — druga pomanjkljivost je pa v tem, da se ne pove učitelju gotov in dober način, po katerem bi učence skozi obaletna zimska tečaja šoli pridržati mogel. Učitelju naj bi se obljubil vsaj neka-košen minimum nagrade (recimo 15 do 25 gold.), kateri se more pri posebno dobrih vspebih tudi povekšati, učenci pa naj se deloma po postavah ali ukazih v te šole primorajo, ali pa naj se skuša privabiti jih na ta način, da se jim pri marljivem obiskovanji obljubi kaka nagrada s knjigami ali kakim gospodarskim orodjem. Obligaten pa naj bi bil ta kmetijski poduk na pr. za one
217
učence, kateri so v vsakdanjo šolo le 6 let hodili, ali za take , kateri so bili v poslednjih dveh letih šolske dobe šole oproščeni.
To so moji nasveti; naj bi se še drugi izvedenci oglasili, da bi prišli do tega, da ne ostanejo te naše šole samo na papirji, ampak se oživijo tudi v djanji.