Za pol lete.....$3.00 Za Ne« York celo leto . $7.00 celo leto $7.00 GLAS list islovenskih idelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily in tke United States. day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TBLKF0M: CHslssa 3—M7S Entered u Second Cl&u Matter September 21, 1903, »t the Post Office at New York, N. Y.( under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFOH: CHelsea 3—3878 NO. 232. — ŠTEV 232. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 3, 1932. — PONDELJEK, 3. OKTOBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. KOMISIJA LIGE ZA SAMOSTOJNO MANDŽURIJO VOJAŠKO VMEŠAVANJE JAPONSKE V MANDŽURSKE ZADEVE NI BILO V NOBENEM 0Z1RU UPRAVIČENO Mir na daljnem Iztoku je odvisen od gospodarske-akega aodelovanja. — Japonska bo najbrž zavrnila Lyttonovo poročilo. — Komisija ni obdolžila samo Japonske, pač pa tudi Kitajsko. — Pri rešitvi mandžurakega vprašanja je treba vpošte-vati tudi Ruaijo. Roosevelt zahteva socijalno pravičnost PRIJATELJSTVO MED RUSIJO IN POLJSKO Poljaka je naglo sklenila nenapadalno pogodbo z Ruaijo. — Bala ae je Nemčije. — Trgovina med obema državama se je izboljšala. Varšava, Poljska, 2. oktobra. Vlak. ki vozi i/ Moskv«* j>r<»ti za-piidii. vstavi cnn uro v Varšii- s<» pelje s toni vlakom, toila le redkokdaj stopi iz vlaka in nt* daje časnikarskim pororeva Icem nika-kili izjav t«»r sprejme samo za -stHpnike ruskega poslaništvo. MOSKVA, Rusija, 2. oktobra. — Sovjetski opa zovalci vidijo ostali svet na robu propada. — Ligo narodov smatrajo za nesposobno, da bi mogla doseči razorožitev držav in urediti zadevo Mandžurije. Po sovjetskem mnenju je vprašanje glede Mandžurije najvažnejše. Po mnenju sovjetov je Japonska podivjala ter se ,. , .. , ... . - |. . „ . . vx. Sovjetski zunanji kinn.Kar je oprijela militarizma kot edini pripomoček proti Maksim utvinov se mnogokrat notranji eksploziji. Na Kitajskem nastopa brezobzirno in pri tem kljubuje Združenim državam, Nemčiji in Italiji ter izziva Francijo in Anglijo. Razmere v Mandžuriji so zelo težavne in nevarne. Vsaka izjava japonskih diplomatov glede japonskega postoponja v Mandžuriji daje povod ameriški diplomaciji, da izrazi svoje mnenje, ki vsakokrat najde odmev v Parizu in Londonu. Po sovjetskem mnenju podpira Francija Japonsko od njenega prvega nastopa v Mandžuriji, ker pričakuje od Japonske, da jo bo podpirala pri njeni politiki na južnem Kitajskem in proti Nemčiji. V Nemčiji vidijo sovjeti oživljenje patriotizma, medtem ko postaja gospodarski položaj vedno slabši. Tudi balkanske narode goni slabi gospodarski položaj v družabni preobrat. Sovjeti se ne zavzemajo več za svetovno revolucijo, ker vedo, da bo prišla sama po naravni poti in za to ni treba nobene propagande. Zato skrbe sov- Xa svojem zadnjem potu v Ženevo pa je opustil t«» naivado in j«« Izstopil iz vlaka. Okoli njega so stali državniki v visokih cilindrih. je pil raj v čakalnici in je še celo dovolil, da so ga fotografirali. Naslednje jutro so poljski 1'tsti princi i IJtvinovo sliko skupno s poljskim zunanjim ministrom iZaletkim in drugimi u-radniki zunanjega ininistrtva. Zgodilo se je prvi«". da je bil ruski drjtavnik ofi«'ijelno sprejet v Varšavi in to je bilo tudi prvo Litvinovo potovanje skozi Varšavo. odkar je bila podpisana med Poljsko in Rusijo nenapadalna pogodba. Poljska in Rusija, ki sta se za-nienmva dol žil i. da se pripravljata na vojno, si sedaj izkazujeta veliko prijateljstvo. Poljska dol- FRANCIJA SE SKUŠA _ZAVAROVATI Francija bo sklenila z Ruaijo nenapadalno pogodbo. — Sklenjena bo tudi trgovaka pogodba. VELIKO DELO TURŠKEGA REFORMATORJA jeti za to, da obdelajo svoj lastni vrt in dajo zgled J-r<» »i hotela potrditi te po- * • • 1 • . • v j v grodbe, slednji«"* pa se je vendarle uspesne socijalisticne države. odločila, ne da bi čakala na Fran-pa se Poljaki zelo trudi- eijo. Zdaj ŽENEVA, Švica, 2. oktobra. — Danes opoldne je bilo objavljeno poročilo Lyttonove komisije, ka-| (la bi obnovili trgovsko zvezo ♦ • vi i • 1 .»v z Rusijo. Pred kratkim easom s<» ten je naročila Liga narodov, naj preišče razmere v jeti' daIi ivelika narot,i]a polj_ Mandžuriji ter naj skuša dognati, če je do te pro- skim jeklamam Poljaka pa jeku- vince upravičena Japonska ali Kitajska. i>i,a vf4like nmoi'mo ruskega to- baka. kožuhov i ne in železno ru- Lytton je s svojimi komisarji prepotoval skoro vso Mandžurijo ter precej natančno proučil razmere. V poročilu je rečeno, da bi bilo najbolje, če bi bila ustanovljena neodvisna mandžurska država, ki bi bila pod kitajsko nadvlado. Vojaška akcija, ki jo je uvedla Japonska proti Kitajski nikakor ni bila upravičena. Komisija zahteva, naj japonske čete zapuste Mandžurijo ter naj se Japonska in Kitajska zbližata v gospodarskem oziru. Skupščina Lige narodov se bo sestala dne 1 4. novembra ter bo razpravljala o poročilu. Zastopniki Japonske so že namignili, da se Japonska nikakor ne bo zadovoljila s poročilom. Značilno je, da Lytton in njegovi tovariši ne dol-že samo Japonske vse krivde, pač pa nalagajo precejšnjo odgovornost tudi Kitajski. Komisarji so ugotovili, da stremi prebivalstvo Mandžurije po neodvisni deželi ter da o samostojni mandžurski državi ni bilo pred 1. septembrom 1931 niti govora. Japonska je brez napovedi vojne zasedla velik del kitajskega ozemlja, dasi ni bila od tega upravičena. Največja krivda zadene Japonsko, dočim je Kitajska v toliko kriva, da ni uspešno zatrla pro ti japonskih bojkotov ter da ni skušala omejiti narodnega sovraštva, ki se je pojavljalo proti Japonski. Brez sodelovanja Kitajske in Japonske je mir de. Ker Poljaki niso mogli izmenjati ruskega denarja na svetovnem tr«jn, so se oprijeli drugega narina trgovanja ter plačajo za rusko rudo s poljskimi stroji. Rusko-pol jsko zbliža nje se je nedvomno pospešilo zaradi ta zaveznici Francije, Poljska in Romunska, odlašali s slično pogodbo. Pred nekaj tedni je Poljska sklenila nenapadalno pogodbo z Kupijo in Romunska jo bo podala v nekaj dneh. Romunska se odloeila za to pogodbo samo na pritkk ministrskega predsednika Eduarda Ilerriota. Pogodba, katero bodo podpisali prihodnji torek francoski in rirski državniki, je *]it'iui oni. katero sta sestavila v avgustu leta 11*31 poslanik Valerijan Docga-levski in tajnik francoskega zunanjega ministrstva Philip FJer-tholet. Pogodba bo določala, da ne bo nobena država napovedala vojne drugi. Ako bi katera tretja država napadla k;itero drugo državo, bosta Franeija in Rusija strogo nevtralni. Vsaka država .se zaveže, da ne bo širila svoje propagande v drugi državi. Francija in Rusija se tudi zaivezujeta. da ne bosta z drugimi državami sklepali pogodb, po katerih bi bilo zabrnnje-no Franciji ali Rusiji kupovati ali prodajati blago. Po pogodbi ni dovoljeno, da bi katera država okušala dobiti nad-oblast nad drugo državo, kar je najbrže z ozirom na Rele Iiuse ki se v velikem številu nahajajo v Franciji in zaradi kraljeve krone v Ojorgjiji v južni Rusiji. V pogodbi bodo posebne določbe za poravnavo vsakega spora med obema državama. Pogodba bo sklenjena za dve leti in vsaka država jo mora odpovedati s tem. da eno leto poprej to naznani. Ameriški poslanik trdi, da je napravil Kemal več kot Mussolini. — Je najboljši voditelj svojega naroda. V DETR0ITU, MICH., JE ZAKLJUČIL SVOJO VELIKO KAMPANJO Ištambul, Turčija, 1. oktobra. Ameriški poslanik v Turčiji, general Charles Ilitehock Sherrill. ki pravi, da bo podvojil trgovino Združenih držav .s Turčijo, kakor je tudi napravil v Argentini, kjer je bil prej poslanik, izraža največje občudovanje do turškega predsednika Mustafa Kema-la. Sherrill pravi, da je Kemal Mussolini in pol. — Ako se strinjate z Mussolini-j»»vo politiko ali ne. nikdo ne more zanikati, da je v teku devetih let. kar je na krmilu vlade, v mnogem oziru izboljšal Italijo, — pravi general Sherrill. — Toda Kemalu je bilo treba napraviti mnogo drugega, kar Mussoliniju ni bilo treba. — Kot Cleorge Washington je Mustafa Kemal velik revolucionarni general in je pnvi predsednik svoje dežele. In- kakor je Washington preselil glavno mesto iz Philadelpliije v Washington. tako je preselil Kemal glavno mesto iz Ištamhula v Ankaro. katero mesto je bilo do sedaj znano pod imenom Angora. Mussoliniju vsega tega ni bilo treba napraviti. — Italijanom tudi ni bilo treba izpremeniti pisave kakor jo je izpremenil Kemal na Turškem. Do zadnjega časa je bil turški koran pisan v arabskem jeziku, katerega je malokdo razumel; na Kemalovo odredbo je sedaj pisan v turškem jeziku in ga more vsakdo razumeti. Kemal je vzel turškim ženam pajčolan in se more- DETROIT, Mich., 2. oktobra. — Danes je imel tukaj svoj zaključni govor demokratski predsedniški kandidat Franklin D. Roosevelt. Vprizoril je veliko kampanjo ter je prevozil vsega skupaj devet tisoč milj. Obiskal je skoro vse zapadne države ter imel dosti govorov in je bil vsepovsod navdušeno sprejet. Prebivalci Detroita so mu priredili navdušen »prejem. Svoj glavni govor je imel v mornariški orožarni. Zavzemal se je za socijalno pravičnost ter poudarjal, da je dolžnost dežele skrbeti za nezaposlene. kateri niso po svoji lastni krivdi prišli ob delo in zaslužek. Pri tem se je sklical na papeževo oncikliko, .v kateri je rečeno, da je največja krivica sedanjega časa. ker se je nagromadila večina bogastva in skoro vsa oblast v rokah nekaterih posameznikov. To je do vedlo do trojnega boja: do boja za diktaturo iv gospodarskem življenju, do boja za vladno kontrolo in do boja med vladami. Govor je zaključil z besedami: — Mi potrebujemo predvsem vodstva. Potrebujemo ljudi, ki so pošteni v mišljenju in delovanju. Predvsem se moramo zavzeti za socijalno pravičnost. To je pot vere, upanja in ljubezni. VELIKA DEDŠČINA ZA KAZNJENCA Praga., Čehoslovaška, 2. okt. — Josip Sulko, kaznjenec v požun-ski kaznilnici je bil poklican pred governerja, ki ga je obvestil, tla je podedoval po nekem svojem so- uporniki BRAZILSKI UPORNIKI OMAGUJEJO Premirje ni bilo sklenje-Vstaja se ruši. — Vojaki dezertira jo. — Poda« jajo se vladnim četam. Rio de Jeniro, 2. oktobra. — Brazilska vlada je naznanila, da so se pogajanja med vladnimi in uporni&kimi zastopniki razbila. Revolucija, ki je na obeh straneh poklicala pod orožje 150,000 mož, se ruši. Zvezni častniki poročajo, da uporniški vojaki na več frontah zapuščajo svoje A*rste in se podajajo zveznim vojakom. Ztvezne čete so neovirano prodirale in zavzele Campinas. ki je največje tržišče za kavo v notranjosti držali ve Sao Paolo. + Pri Guarantiera se je podalo 1(MX) upornikov. Upornikom primanjkuje municije. Pogajanja za premirje, ki so se pričela ob desetih zvečer in so trajala do treh zjutraj, so se razbila, ker so zvezni zastopniki zahtevali, da .se sklene stalni mir, medtem ko so zahtevali, da. se samo rodniku na Ogrskem deset mili jonov čeških kron. Sulko ni mo- jo sedaj pokazati povsod izven [ verjeti, ko pa so mu bile po- dalno pogodbo. To pogodbo so z veseljem pozdravile politične stranke. Tudi Češka je sedaj s Poljsko svojega stanovanja. Odprajvil je tudi fes ter je ločil vero od države. Kemal je .star okoli 50 let. .Te polnokrvni Turek, širokega obraza. visokega čela in izrazitih oči. Na njegovo želijo piše sedaj več zgodovinarjev zgodovino turškega naroda in turške države. Pred kratkim je tudi sklical j kongres profesorjev, katerim je naročil, naj očistijo turški jezik. kazane uradne listine, je omedlel, in se zgrudil na tla. Sedeti mora še štiri mesece zaraili goljufije. OTOK BO PRODAN ustavijo sovražnosti. Meti uporniki so nastali prepiri in prišlo je med njimi do spopadov na ulicah v 3ao Paolo. Zaradi premirja sta se tudi sprla voditelja upornikov general Barto-lomes Klinger in Pedro Toledo. Beograd« Jugoslavija, 2. oktn. bra. — Eden najlepših dalmatin- r*------ --- i i lil i f M II, lid urisii ju i mani J> iiJv. k . .. . , TT , . ver. -nr.l wlff.1 T- 1 - 1 . -1 skill otokov, Hvar, na katerem je ^ se poijsKe Kemal govori poleg turškega je- , .... . . I .. . ,. t • * mnogo kopallse, je naprodaj z J zika tudi francosko in razume tu- . , ,. , ,__7--- j s Poljsko (|i italijansko. v prijaznejših od noša jih in Teškaj Zvsomi sosednjimi držav se bo zvezala s Poljsko v močno Kema] sklpni] ,l0go- ben(1 (lru?p propagande. vati proti nevarnosti na vzhodu! liov tvori 48 milijonov proti 04 in je sklenila z Rusijo nenapa-, milijonom Nemcev. Najboljša turška politika, Tz šo iii Teuifik Rušdi beja. je poslal v Moskvo, v glavna mesta Perzi-f je. Bolgarske. Orške in Ttnlije. nemogoč, vpoštevati je pa treba tudi Rusijo, ki ima Fspeh teh poslancev je bil, da je svoj delež pri kitajski vzhodni železnici. j Turčija dobila v Rusiji posojilo | v znesku vsemi hoteli, kopališči in letovišči. Otok je last Hrvata Jelieeo. ki si je pridobil v Ameriki veliko bogastvo Ln je upravi otoka posodil velike vsote, da je moglu postaviti moderne hotele. POSLEDICE GRŠKEGA v POTRESA 8 milijonov dolarjev, v Poročilo predlaga, naj se vrši pod nadzorstvom • Italiji pa 15 milijonov. Lige narodov konferenco med zastopniki Kitajske j Kemal se tudi zelo briga za iz- in Japonske ter naj se pri tej priliki posveča vso obrazbo in po vseh krajih Tnrči-* . iv- 11 • Ji_* 11 • • je zidajo šole. 20. oktobra bo tur- važnost Kelloggovx pogodbi ter pogodbi sklenjeni a> repuWiPka obll!1 jai» Svetlet-med devetimi silami. nieo svojega obstanka. WASHINGTON, D. C, 2. oktobra. — Zvezna vlada je s poročilom Lyttonove komisije popolno-' Waroeite w na "OIm Naroda" — ma zadovoljna, ker je vedno zavzemala stališče, da mWji slovenski ? zdra- vo jaška akcija Japonske ni bila upravičena. 1 Vsled splošne gospodarske krize uprava Hvara ne more plačevati obresti, vsled česar je Jelieeo izročil zadevo sodišču. Sodišče je odločilo, da se otok proda na javni dražbi. Hvar ima mnogo zgodovinskih spmenikov iz beneške dobe. JEČA ZA POLJUB Salinas, CaL, 2. oktobra. — Pobiralec kuhinjskih odpodkov Al Mvers, ki je star 32 let, se bo spominjal, kdaj je ukradel poljub 19 let staremu dekletu. Sodnik ga je obsodil v ječo na eno leto do 14 let. Atene, Grška, 2. oktobra. — Potres na polotoku Kalkidice, južno od Soluna, ki se je pričel v pondeljek in se je v presledkih nadaljeval skoai ves. teden, je odprl velikansko razpoko 16 milj dolgo in zelo globoko. Z morja je mogoče ivideti to razpoko, kako se vije po strani gore in prebivalci se boje, da ne bodo v gorah vtrgali plazovi in jih bodo pokopali. Mnogo jih je pripravljenih, da "zapustijo svoje domove. •Število mrtvih na polotoku Kalkidice znaša nad 200, toda pod razvaliami se vedno najdejo več mrtvih in ranjenih. Mrliče je bilo zaradi neprestanih potresnih sunkov težko pokopavati in mnogo mrlieev je potres zopet odkril, Washington, D. 0., 3. oktobra. Ameriški Rdeči križ je poslal ameriškemu poslanika $1000 s§ ponesrečence vsled potresa r Jl L/ _____. _ __________ NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 3, 1932 THE LARG*BT SLOVENE DAILY in U. 8. "Glas Naroda" 4 - _ Owned and PuWished by r r • SLOVEMC PUBLISHING COMPANY (A Corporation i Frank Rakser, President I« Beneay Hxecpt Saodays and Holidays Ea eelo lat« valja ea Araarlko iti Kauado...................... ffl.OO 7-a M let«...................... Eii ?atrt Ma ..................$1.00 Za New York r.n celo lato Za ixd lata.............. Za iU'Wamatvo za eelo leto Za pol lHa .............. $7.00 $3.no $7.00 jpj.50 SuhM-riptiun Yearly $0.00 Advertisement on Agwtawt "Ulas Naroda" irhaja t!*aki dan ievn-mii nedelj in prazutkov. I »oplal brez podpimt in ombnoMl w priobč« je j.». 1 »< nar uaj se blagovoli poAit]titi p«> Money Or- Možje, ki kandidirajo /a visoko politično urade, se skušaj<» izogniti marsikateremu važnemu vprašanju, glede katerega zavzemajo povsi-ni ilrugo M h lisec kot pa razne vplivne skupine voiil«*ev. Z izbranimi in dobro premišljenimi besedami se izogibajo t »d govorom ali ]>;t tako dvoumno odgovarjajo, da že rsaj navidez zadovol ji vse voli Ire. Posebno tekom predsedniške kampanje voditelji strank skrbno pazijo. da l»i ii.p l' čimveč glasov za svojega kandidata. Pri tem ravnajo izredno previdno. \Y-asi rčiiosf ju izrazil svoje na^protstvo proti napadu, ki ga nameravajo vprizoriti veterani na zvezno blagajno in na /.«-|n- davkopla«"eval«*ev. Z izjemo Krnit lin pa demokatje molče. Kdinole Smith je javil, da bi ne bilo pravično. ;ik«» bi !«• enemu sloju Ameriškega ]»rebivalstva jMunagali na sti «»Ške vsega ameriškega narodu. Z raznih strani so že pozvali Koosewlia. naj pride / barvo na na in naj pove, če mu je več za glawive veteranov ali ]>a za blagobit dežele. Dosedaj je vztrajno molčal, dočitn je bil<> iz njegovega glavnega stana sporočeno, da bo vkratkeiu povedal, kako H1 namerava hnviti z v]»rašanjetn veteranskega Imnusa. V vseh svojih dosetlatijiii govoi-ih je pomlarjal ]>o-trrlm splošnega štenja v zveznem gospodarstvu in drastično zmanjšanje bremen, ki jih morajo prenašati davkoplačevalec Ako bi bil veteranom 'bonus sedaj izplačan, bi ne bilo mogoče doseči tega eilja. Smrtna žrtev pijanega nabornika. Nastane torej vprašanje, če je štednja, ki jo obljub- T>eos 12- Voprtdnr .so sej . i vračali drazenski fantje z nabora Ija in priporoea demokratski predsedniški kandidat, le govorniška fraza, ali če bo res nastopil proti zahtevam posebnih sebičnih skupin, ne glede na to, ee bo izgufbil] njihove glasove. Ako se bo še nadalje obotavljal z odgovorom, bo s tem dokazal, da nima poguma izraziti svoje prepričanje. Mož, ki se poteza za najvišje mesto v deželi, pa mora imeti ta pogum. govo radovednost nekoliko klofut. ki jih .je pa Ilostnik čudno mirno prenesel. Pozneje so bili fantje še v nekaterih lokalih, kjer so izpili še nekaj litrov vina in je Ifrrstnik neprestano sitnaril, za kar mu je Goleč dajal nadaljne klofute, ki pa Hostnika vsaj navidezno niso mogle spraviti v jezo in zamero. Ko pa sta Goleč in Vidovič ;v mraku zapustila družbo in odšla proti domu. jima je skrivaj sledil Ilostnik. ki je na nekem samotnem aju na.skočil Golc-a in mu zadal tri rane z nožem. Z enim sunkom mu je prebolel srce. z drugim mu je prereza! prsno mreno in dvoje reber, tretjič pa ga je zadel v čelo. .Jernej < iolee se je na mestu zgrudil in takoj izdihnil. .Va pomoč mu je priskočil Lovrenc Vidovič. ki ga je po Ilostnik tudi napadel z nožem in ga zabodel v levo podleht. Tako je Štefan ITostnik. ki je samski hlapec, istar 21 let in don^a iz Laneove .vasi. p riše te dni pred veliki senat mariborskega okrožnega sodišča. Zločin je priznal in se zagovarja z (iolčevim klofutanjem ter strahom pred njim in ostalimi fanti, ki niso več hoteli piti nj»'-jrovega vina in ki so ga hoteli imel namena Goltu u- POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-I morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" doval v. s. sv. Lenart, prisedniki ,so bili v. s. Zemljič in dr. Toni-? ha k ter s. o. s. lvolšek in tir. Ct mer. državno tožilstvo je zastopal! državni tožilec dr. Ilojnik. obtoženca pa je zagovarjal ex offo dr.' K ieser. Ilostnik je bil po kratki, dobro uro trajajoči razpravi obsojen na S let in 1 mesee težke j<*če ter plačilo pogrebnih stroškov. Sodbo je sprejel in takoj nastopil kazen. in njegova skrbna boljša polovica nista vedela, kaj bi počela od samega veselja. In presenečenja. Želimo mu še nino<»r> let! Poročevalec. Madrid, Iowa. Tukaj vam pošljem tri dolarje za podaljšanje naročnine za list Glas Naroda, katerega tako zelo rada prebiram. Petnajst let sem že naročena nanj in bi nikakor ne mogla, biti brez njega. Za bližajoče se predsedniške volitve vlada veliko zanimanje. Kot se čuje, bo prišel dne 4. oktobra v low o predsednik Hoover in bo imel v Pes Moines velik govor. Prav rad bi pridobil famier-je zase. pa ne vem. kako ho. Po mojem mnenju bi nič ne škodilo, če bi enkrat oddali glasove za socialističnega kandidata. Slabše kot je. ne \nore i>iti. bolje je pa lahk-o. Pozdr av vsem rojakom in rojakinjam. posebno pa Petru Zgagi in mu želim, da hi srečal kako j Marjanco. ki bi ga odvedla v zakonski stan. Mary Kerf liker. srečnico so opazili neki drugi pa- santi uredi reke in prodno so rno- ! tepsti. Ni ^ g!i kaj ukreniti, so videli, kako i Miirtiti. temveč ga je hotel samo so jo zagrnili valovi. \ niH,° ™mti Kor ^ o- j v silobranu zabodel v prsi. Glede pol notna pojasnjeni, ker ni ne-1 lahke telesne poškodbe Lovrenca srečno dekle zapustilo liobeuih j Vidoviča pa obtoženec zanika pisem. Dekla 1'rška je prij»o%etlo- j Vsako krivdo. Senatu je predse-vala. da je bila Pepci v zadnjem) času ze|t> žalostna in da je več-. ~ krat dejala, da mora umreti. De-j kla tega govorjenja ni vzela za i resno in je mislila, tla je Pepca žalostna zaradi tega. ker ima fanta v Franciji in ker mu ne gre tako posreči, da bi se lahko vrnil domov in da bi se poročila. V zadnjem času ji fant tudi ni tolikokrat pisal, kakor poprej. Te dni je sprejela Pepca spet neko pismo iu je bridko jokala. Od kod je bilo t it pismo, n i znano, ker ga je nesrečna mladenka pred svojini obupnim dejanjem najbrže uničila. Pri vsem skrbnem iskanju še niso našli ;v Savi trupla nesrečne mladenke, ki je bila zarodi svoje pridnosti in dobrosrčnosti zelo priljubljena pri gospodinji in pri sosedih. 'Nesrečna Pepea je šla v smrt gotovo v največji duševni depresiji. Dopisi. New York, N. Y. Prosvetno društvo "RJed" bo v nedeljo Hi. oktobra priredilo burko "Kranjski Janez" prvič v New Vorku na <»2 St. Marks Pi. Tgra je zelo šaljiva, tako da se ho vsakdo mogel dovolj nasmejati. 1'ljudno vabimo vse rojake, da nas na tej prireditvi obiščejo. "Illed". South Norwalk. Conn. CENA DR. KERNOVEGa BERILA JE ZNI2ANA Angleško-sloven&ko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE*»>fcJt> 8i»0e um $2.— Naročite ga yrl KNJIGARNI 'GLAS NAROUA' E16 West I8tk stre«) New York City Ko je dovršil rojak John Pir-nat svoje devetinštiritle.seto leto. so mil priredili jHMjatelji velik i surprise party. Hit je zelo prije-j teti večer, ki ho ostal vsem nav-' /očim še dolgo v spominu. Za godbo so skrbeli tamhuraši iz Stamford a. da ni pijače in jedi manjkalo, mi pa tudi ni treba o-menjati. .Med drugimi je bilo opaziti v prijetni družbi Ggrinčevo tlruži-no. Premruvovo družino in Ster-novo tlružino. Mr. in Mrs. Jolin Pirnat. Jr.. Mr-.s Marv Svetesich. Mi>s Helen Pirnat. Leti Pirnat. Itenrv Jerman. John Rogers in dosti drugih. Priljubljeni rojak John Pirnal Gledališče - Glasba - Kino PAUL MUNI V "CPUNBELLOR AT LAW". denarna nakazila izvršujemo zane euurivo in točno kakor vam pokaže na stopni seznam V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Din no _________$ 4 — Din 800 _______________$ 6.85 Din 400 ...................... % 7-50 Din 800_______________$ ».-- Din 1000 ................ $17.50 Din 8000 Ur 100 200 800 Lir 400 Ur 500 ft $85— Lir 1000 »•4JIH inatkov kot tgorij ntv«d«no, bodlal lirah dovoljujemo i« bolj« pogoj«. IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH Za Isplačllo $ 84)0 feorate poslati__$ 8.70 ___$10.80 _ $15-M _ $81 <00 _ $41 JO _ IkiJo rrofrmnlfc doM ▼ Harem kraja ^pltWto t d^ATjlh. M«MO MkoH« lsvrtuj«m« M CASLI LETT an .$ f-75 .$11.40 .$18.60 .$22,— 427 — ..$52.75 dinarjih alt tt »t $10.00 »t «• »» $11.00 11 1» .tt $20.00 rt f »» »» fo.00 ttlJH ,»» >t M »» «* ta fH-latoJblno 91. (f&AHK 8AX8BH) TKMbC. m. v. Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Paul Muni, ki je zapustil New York zgodaj pob-ti. da /avrši in-ko pogodbo v Hollywood, si* j«* zopet pojavil v pondeljek. dm* 12. septembra na Broadwavn ter prevzel svojo vlogo kot odvetnik v igri "CVmnsellttr at Law". To je priljubljena igra Elmer Hice-a. kati-ro so lani izmed vsnl« iger najdalje igrali na Broadwavn. Ko .>e je Muni pojavil na odru. ga je občinstvu navdušeno po-zdra.vilo. Predstava je bila v weh ozirih prvovrstna. !>loskanja noti kritiki in poslušalstvt>m ni hotelo hiti ne konca n»* kraja. Poleg Muni-ja nastopaj«! tutli Jennie Moscowitz kol mati. 3falka Kornstein kot stara čaisniluiriea. Martin Wolf-son k«>t komunist ter Marv Ser-voss in cela vrsta drugih odličnih igralcev. V igri vidimo mladega židovskega odvetnika, sina priseljenih starišev. ki so j»* dvignil v/, revščine na vzhodni strani do velikega, vpliva. '.Vavzlic svoji odličnosti ostane zvest svojim starim prijateljem. Ui mu dost i pomagajo, ko pride v stisko. Igro smatrajo kot eno najboljših Riee-ovih iger. dočim je Paul Muni v 'vlogi odvetnika n pridiga in uči proti pijančevanju, jaz sen1 mu pa — strašilni vzgled! Mož je rekel ženi. > katero je prepiral: — Ti še toliko nisi vredna, tla bi te vrag vzel! — Kaj nisem toliko vredna f — kriei žena in kaže možu pest i. — Torej naj ho! — popravi mož. — vredna si. vredna, tla t*1 ■vrag vzame! * Sugerirati s,, pravi, koga tako nalasati. da ti verjame. Mož in žena sta imela sedemnajstletno hčerko, n i katero sta pazila kot na pnnčico v svojem OČČSU. Oba >ta bila zelo moralna, splošno spoštovana in ugledna. Hčerka je začela hrepeneti svetu in po doživljajih. Toda ko. ker sta starf dva pazilo vsak njen korak. Pti je dala v ensopis oglas, bi -e nil a ti o dekle v svrho dopisovanja rada seznanila z moškim srednjih let. I'me vim je. tla ni navedla svojega naslova, pač pa omenila v o-glasn. naj pošiljajo odgovore pod to in številko na poštni urad. . Naslednjega dne je fthi na po. |što vprašat, če je kaj /anjo. \ Kn sam odgovor je l>i!. — Jaz sem mož ^r«*»ln.jih let — je bilo rečeno v pismu — poročen sem. ioe je zdrznilo. Spoznala j*' namreč pisavo >vo-jega moralnega in uglednega o-čet a. JK. kana da Grozdje! Grozdje! KAKOVOST LETOŠNJEGA GROZDJA JE NAJFINEJŠA V ZADNJIH 12 LETIH Cene so najnižje! PIŠITE ALI BRZOJAVITE I)AXES! WALTER PREDOVICH SACRAMENTO. C AL. 24 STR BET Ba^HBIiHr^^rHlW^ffiiiiri^l^lirniiaf^i-iiiiiirysHia; v■HiiniBWil^iwiipnir 3 «ratK wgBitjj»B»tteBfft:aimiiBiiTnfr-T' i khihiibh: e i^iaomaiPPninHri.itHaitminiFi1! cesaaaBBEiaiEi S imajo velik uspeh ii Prepričajte se! Vsi nauki so slabi zaradi trg.«, ker učitelji navadno ne žive po njih. * Iz kopalnice se zaeuje eiirlno praskanje, potem pa krenka klet-viea. — Kaj pa je ? — se z;""'udi žena in odpre vrata. — Prokleta britev, danes sploh ne reže! — Ne btxli no smešen, saj vendar troje kocine niso trše od lino! eja. * Nisi le ustvarjalec, ko delaš. temveč delo ustvarja človeka. * — Ce ne uslišiš moje prošnje, tlušica. >.e ustrelim. — Dobro, meni kot svetlolaski črna obleka zelo dobro pristoja. * Ko začneš odkrivati dobro v drugih, postaneš tudi sam dober. * Slišal sem zgodbo o starem go-_ renjskem kovaču, ki je ime! vsega skupaj dvaiatridrset otrok. Tiil je seveda štirikrat poročen in ker je bil precej premožen, m* ni nobena predolgo pomišljala. ko jo je zasnubil. Zadnja njegova žena je bila stara šele petindvajset let. dočim je on že v še/»tdeseto lezel. Slava o kovaču z dvaintridese-timi otroci se je razširila preko vse domovine. Nekoč je prišel v vas tujee in je hotel videti kovača. Preti kovačjiieo je opazil lepo mlado ženico in jo je vprašal: — Ali stanuje tukaj kovač, ki ima dvaintrideset otrok! — Seveda. — je odvrnila — jaz sem njegova žena. Kar v koračnico stopite, menda je notri. Toda kovača ni bilo v kovač-niei. pač je pa poleg nakovala 'stai čvrst mladenič in neusmiljeno udrihal po kosu razbeljenega železa. — Pa menda ja niste vi tisti kovač, ki ima dvaintrideset n-trok? — ga je vpi-aieJ tnjee. Fant se je veselo zarezal in odvrni! : — Seveda nisem. }rujn vzpenja \ svoji iimeoi-iii visi ni eevljev in ve«"-. Ljudje prav /a prav negom pokrito ol»li«*je. Prvi rudarji v zlatih rudnikih v ozemljil Yukon ,m> <::i videli o«l »lat«-.-in občudovali. Xjilmva pripov-— Kspedieija se je rar«lelila v dva dela. Eden .se j«* odpravil v motornem <"-olmt [><> Vi-iiti iiavz'_'i»r. < I r 11 «r j pa na konjih do izvira te r«-k<*. — Drii/Ua v motornem čolnu je komaj lutla pogubi, ko v jim j«* /.vrnil dvakrat v Coko ve m zalivu, pozneje pa v divjih hrzieah v g««rnjem i«*kn re k«* V^ntn«'. Konji pa. ki šli kar čez drn in .sirn. čez močvirja in in vrh .Mount McKiulrVii lirovne. ki se j»* šel«- pred kratkim vrnil ir. tistih strašnih divjin, je mislil, da Cook ni imet niti toliko ča.sa. da bi dost*ge| goro. kaj šele. da bi prišel tui vrh. Pa vendar .se je 1'ook kma lu osebno pojavil in potrdil glas o svojem uspehu, za kar je init-l »loka ju*. *t«»vanj« s«, vlekla ra/Ukuvalre. iie-l i• -itii Mnldrowa in Itrooksa. Ta «lv i! hribovite pragozdove brez steza s. g;; -'d blizu ogledala in povr-jpoti. vsi v oblakih komarjev. >.» šm«i opisal;« n j<-row hli/nje vrhov. j kmalu op«-šali. Trije s«i poginili. k > in le«lenik«\ i so pou«H*-i ,'jtšii v jjore;* j!remoj». l.«*ta l!MKl -ta sodnik Wickfr., j Orugi .so m* |M»grezuili v inoČvir-man i/ Kairh;mk.>a in po/neje dr. Mih «di -«« jih »dnesli le«l«iu» mrzli ( dol; poi/knšala. da bi sple/ald j hudourniki, ki >o drli navzdol /. nanj. pa se jim ni |n»>r«i*ilo. gorskih leednikov. Tudi nio/Jt* s«« m >rali l»««riti > t«'ini hudourniki iu si kar sproti rezati pot skozi prairozd jih j«* zelo izmučilo i.i Nrt|Mi| mrtvi >«» prišli fi««ro o«I Mi/«* gledala in nanjo]in goščavo. T splezala, če hi bilo inogm'-e. To sv«» Ispehalo. je po« | j e I j e pa >ta prav /a pra\ ko i \ izvira V • •a I a šele po š«-st:h letih. T'*nia dve-] ina mo/eiua. prvi j<- I»i I /iiiin-tvc ni!c. drugi slikar, oba »ta ljubila ir«'-r«'. m« j«» pridružil dr. Co.ik. da 1»' poilpiral eksfwdieij i kiiši^jami. ki si jih je I»i I prid««! pred tremi leti. V. zemljevida .-o razvideli reke. ki izvirajo hli/ii Mount MeKinleva. i.i ki tečejo LfflO milj proti jugu v f»Mikov zaliv ali pa tiara vnosi v Tihi »wean. Dr. Cookov načrt j«* bil ta. da 1 ■ i šl^ po glavni reki Sušil u« vuvir 7.CRFSIU k«» Chulitno. \ katero ."»«"• .-»tekajo ne-Nevihti ledeniki / Mount McKi nelva. Okoli njihovega šotora s«> z«*le-nele lre|ietlike. jelše in hori. na«l njimi pa je z ledenikov tulila več na ziiua in se rogala -smelim poi jetnikom in junijskemu .xoln<-u. Tu se j«» »zanje začelo pet o se zoževale v .... . r m lir. lirovvne prodirala naprej zrelo, -.kozi katero >o sli raziskoval- ' i ...-L-i..^ svojimi iz i , . . . , . ... .. . . . . * i.ii« km s. I po drairali. ki s«« p .st^ijale \ «-«lno ei. rreten .sne/.lii plazovi po si« gr-1 ,tesnejši' in vedno globlje. Ilrowue j-* nielj tik oh njih od obeh strani ; .»are« 1 ,,!,-»aduje vendar odkril vi»«tk pre 'Prišlo s«» ven na široko ledeno ATILA PREDSTAVLJA NARAVNOST SUROVOST. A l ila. ki je vladal srednjo Evropo od 43:1. do leta. A. I>. j«' bil jmznan kot "šiba I »ožja 7 in reki«« se je. da "trava ne more rnwti. kanuvr stopi nji-«a konjsko kopit««". Noben poglavar barbarskih grup tega časa ni bil takf» surov in brez usmiljen. Neupogljivi Atila je udeležil ene od pet naj ste rib odločilnih bitk v zgodovini, ko se je njegova posadka spoprijela z Rim-sko-^iotsko armado po iptint. Ta pn-laz pa ni bil za konje. ' Miežnikimi. iu ki s"<- j«* ra/.prosti-S strmih pola»«"ij .-.«• je lomil led in rala doli «lo južnejra vznožja M». .>kal«-. in «lei-«»či hudourniki s • «liv- 1 MeKinlcvo. Dve milji od vznožja; j m-j^i,. jali z ledenikov v prepad-. » si |i«»>ta\ili .sedemnajsti ?otor.| p.t,.an ^. dobrote jiraženega 1 Ko Ml videli, da s«' .s severne Stra- i I)r> fVf>j«-ga eilja imeli š«- 15.IKM ni ne bodo mogli d(%-«-či vrha. so j čevl jev. obrnili in >«* «.«1ločili. da po-j Ker Mount MrKinlev preseira in k»T! Iji Liu-kie Strike ei-«la surovi tobak ni-rigaretail, ker narav-je redk«« kdaj ini'a. pa. za t«mii ko sk* za iu I /delovat ved«>. , ma mesta v j na surov««-.! j Vsled tega jje ]Kirabi|o najboljši T«.bak liravilm* se-taraii nav/ir -r. p tem po «*m ii. njenih pri-i ...e,,. «,u ;--- ......-........... - - ]»ro«*esa vkljnčivši vijoletnib žar- L.k.iv. Ventili. .1«! ataškejr;, gorovja. ni ,M,e> e,- ^ h',rili "io«"'virij j pihajo vanj vlažni vetrovi s 1 ihe- j nvHjj nilliaj(, II«! h| «ibal i u i lo-' i .... ..... . ...... in drugih deželah pri- tMiiein i Ml proti ......... j'" <]'lv3ih 1,1 ^ ** 1»! Ta je v/rok zakai moški iu žen- ,.-M-;ri;ko .trail Mask.....I deuika T«!k«.sitna. (hI tu Sta P.roAvne eifi-iu -tram neprenehoma obnav-|ski k.u|i,,.i v krHylU Združe- Ija. Pol 'g t-ga ,/. njegovega strme-1 držav ga p««bočja venomer drče snežni j znajo Ll|(.kv StrLkt. kof lliljlllU,.j. plazovi, velikokrat po «-no miljo ^ rijr.irHf. Lho jt> ||j|jr Lui.kif.s tudi nemogoče, da bi se približa«. h| ki ^ jt. np ^^ y |loben|h orjaku. Vodnika sta zagledala dva i ^^ cifran.t5||| j>riz„ajo. da je grebena, ki sta vodila g«»r |>roti miko kdaj Paul prišle vrat: vizitkn: AniV> itn m go slik. na«"rl«»v in nri"l platnom mlad mož — Auclrr* sam. Lase j«* imel prist rižene. pa polno hrad«». \' priitiei i s Paiiloin. Aiulre ni Inl lvp. T«»da njejjov obraz j»* imel na s«dii tak izraz, da ga ni liil«» iikikikV izgubiti iz spomina. Iz njetrovega obraza je sijala poštenost, prijaznost, izobraženost. dobrota in odločno-t. Ko Amlre zat^le poslov in skrili — — In Hose { — ua prekine Amlre. — rpam, da mi boste o njej prinesli veseb* lioviee. Ali je se vedno tako lepa i — Vedno ista. — odgovori Paul. — Toda oprostiti mi morate, da sem tako popolnoma izginil. Pridem, da se vam zahvalili i * i vrnem denar. — O. kaj bi na kaj takega mislili! Paul pa misli, da ga ho«*e s temi besedami ponižati. Nikdar ni imel boljše priložnosti. da pokaže svojo nadoblast. trjin,.|, bregovi strmi, polni pr [>adov in l«*«b-nikov. Nešteti snežni • lieija začela vzpenjali proti vrhu ► M'verue strani, odkoder j«' svoje-' časno /.e sam poizkušal, iu kj«*r j»* upal. da bodo zdaj imeli več .»reče. To pa jim j«' /- prav od začetki nagajala. Konje, ki .so jih dobili Združenih držav, so .s parnika spustili v Tvouikii. da bi splavali na kubi. Ko po s«» ti d«»segli obalo. s,> .jih indijanski psi napadli in jih za čeli goniti, tak«« «la nekaterih .«pl««'i SuritJavn« tdnviU pomaga proli h rta oboi« "!)»♦ >«in l/|»i iifpmi.nc bolr-Č Mi * «tr.ii.ij ttin t wkovriliif tiii inrul«. pi m: nul-riici« m |>wnu{2'. Prijatelj mi j* I-. il .\«Kl,ur Plin i r|i«ll»r, in Lu »cm >f W dvakrat tu mu^al. jr r.a l.ole.na fjial'tpfllrt i« !ik|'*<>l.k inrd i^mi." J. Lackjjt.rl. JC. V. PAIN EXPELLER plazovi pa >o š«- povečali vw te ne- JMount McKinleyu. Jugovzhodni varnosti. Samo zato. «ia bi pb^ala j ^ inorda dal prepletati; ob tistih .-t ena h. bi rabila vse po- j od ](Hl,,nika fcj j0 bil 10.000 čev-, letje: to pa je bilo že skoraj pri||jey visoka \n vzhodni strani \ ii a ra vn ost na suhi yost mila. kta se raziskovalca odločila. da preložita svoj načrt na tlruffo leto. V avgusta sta se vrnila k morski obali s svojimi peti mi i/m ličen i mi tovariši in utrujenimi konji. Prof. Parker je od jadral domov. bi se dalo priti prek dveh snežnih sedel, ki .sta ležali 11,000 .čevl jev visoko, na severovzhodni greben. Štirikrat sta vodnika Iskala prehod prek t-h zinrrlih barijer. Nazadnje sta videla, da >i tudi v ti smeri ne moreta obetati uspeha. Zasledovala Ma stran.-k i ledenik, prav ob steni gore. ki je segal v tesno «lrago. dočim so snežni plazovi grmeli prek robov in jim pretili. da ju zajamej«j. S tem konč- SEZ1JSKE BOI EZNI slikar Browne pa se je ustavil bli- . zu Cookovega zaliva, da bi lovil !1,im; l^ono^o neuspehin poizkusom divjačino. Dr. Cook pa se je s svojim pomagačem Ttarrilom vrnil ]>o ista končala tudi .za tisto leto. reki Susitni proti McKinlevu. Cez nekaj tednov je na obali šla govorica, da je dr. ("ook prišel na DRUŠTVA 'trn >* II NAMERAVATE PRIREDIT) VESELICE, r 7ABAVE OGLAŠUJTE "GLAS-NARODA" M fito him ni« žlaiMtTtt, |Mtč pa nI SloTcnd t rail okoUd. •H*. ONE ZA OOASI SO ZMERNE « 4 tč: .• Prof. Parker in Mr. Browne sta se odločila za tretji poizkus v fe-Ihruarja 1012. <^d daleč sta videla veliki severovzhodni greben in tipala, da bosta morda prek tega slednjič vendarle dosegla najvišji vrh. Da bi prodrla alaško gorovje in dospela na severno stran tistega vrha. to j«' bil zadnji njih cilj. To pot sta začela pri Sewardtt na tzunanui obali Tihega oceana. Vztrajna raziskovalca sta morala rešiti tri težavna vprašanja : 1. Xajti sta morala prelaz prek i prvega grebena. S tega bi dosegla J gornji del ledenika Mnldrowa. ki vodi prav do Mount McKinleya. S tem bi *.e prehran i la milje iu milj1 potovanja po snegu od leden i ko ve-ga rilca. 2. Po tem ledeniku bi s«* vzpenjala tako vksoko kakor m-ogoče. S|»otoiua hi morala postavljati shrambe za živilH. 3 Z ledenika Muldrowa bi morala preplezati enega zadnjih treh grebenov. Tu bi se utaborila ali pa 'A mrazom in vlago si nakoplje mo prav tako bolezni krfkor s prekomerno vročino. Rek "prehladil sem s«'" dokazuje, da .se zavedamo splošno n»'ke zveze med vremenom ni boleznimi, čeprav prihajajo tako zvana prehlajenja v pošte v še drugi in ne vedno očitni vzroki. A ni dvoma. «la so neka revmatična obolenja in motnje gornjih dihal z zvezi z močnim ohlajen jem. 1're-hlad v ostalem ni samo pojav mrz lejše letne dobe; tudi poleti lah-ho nakopljemo trganje v križu, če se po močnem segretjit močno o-hladim«!. Vplivi letne dobe postanejo o-čitnejši. če opazujemo na zdravem človeku, kako se počuti telesno in duševno recimo v sivem jesenskci.i ali vedrem pomladnem dnevu Razlika je zelo izrazita, a se ravna seveda po konstitucionalnih last-noKtih vsakega posameznika. So posebno občutljivi ljudje, k: reagirajo zel«ti različno na različne vremenske prilik«*. Takšni Ijudj«-postanejo n. ]ir. nekaj časa pred nevihto nemirni in razburjeni. A tudi telesne težave se pojavijo: revmatiki. osebe z boleznijo v hrbtenici in tak«» dalje tožijo, da jiii vse boli. če se zračna vlaga poveča, ali pa če temperatura pade; malo-krvneži .se p«!Čutijo često v toplem vremenu ugodneje nego v hladnem. Navzlic vsemu temu pa je nase znanje o sezijskih boleznih š-zelo nepopolno. fJot«!Vo je. da p««-spešujejo nenadni vremenski pr«»-obrati bolezen ill se javljajo ob. takšnih prilikah razne kužne bo- — Žal mi je. — govori Paul. da sem v;ni; lei ogleduj«* slik«' Andre opazi na Pauln nek nemir. K » prid«* «11 > zagrnjene slike na stojalu. stej»ne Paul r««ko. da bi «>lš«». rekoe: Ak«» zakrivam t«« slik«». st«triiii zalo. ker n«»-eem. «la bi j«« kd«» videl. — Oprostite. — pravi Paul ltavidt-z v šali. v resniei pa z neljubim ohč-ut k«un nad u-ini iiiikovo neprijazno «»dl«»«"-n« st j«i. — Dobro. — >j misli Paul. — >v«>j «>bisk boni jiodaljšal iu l>:»in vi«lel tirioinal. ako mi ni tbivoljeno videti slike. Brezskrbno in odločijo sede v naslonjač in se ne zmeni za Andreja, ki je nervozno i;: neprestano •*-ied;il na uro. Paul -'»v«»ri tlalj«-in dalje. d:i bi zmotil -\mlreja. Skor<> preti svojimi rokami zapletla Paul 1'ottio-j-afi j«! mlatle žene. Vzame jo v rok«». — O. - — r« če. — lepa j«-. zel<» lepa! Andre živ«» zarili in /. velik«« iztrua i/ Paiilovih i««k sliko ter j<> zapre v knjigo. Ta Andrejev nast«ip preseneti Paula, ki ostane in se ptisiavi Andreju nasproti, /.a minuto si ol(M|ata v oči kot dva -mrlna poznata. - Prosim. «>|>r«»stile. vete sp«miiiie. ki l»i - Redkokdaj sprej-prijatelje. tlanes [>.*i stivražnika. Komaj se š Amlre se prvi zave: -rea. izkažem kot vi. ker nimam nikogar, ki bij pan] ^ segajo okrog, nemir se je poloti, neka posebna razdraženost, jeza do ribe. ki ji je dala toliko dela. Vroče ji stopi kri v lice, njene ustnice se tresejo. — Zdaj te imam! — In imela jo je. Drži jo kot s kJeščami. Široko odpre riba usta — tukaj — ali ne izgleda, jezno, ali še ne hlasta po njenih prstih? — Kaj še «rrizla boš * — Njeni zobje škrtajo in oči ji žare. — Tebe bom naučila! — Ribo pritisne trdo na stol. poklekne na njo in kriči: — Ali bos? — .Teza ji spaei obraz. Preplašeni zbeže otroci iz kuhinje. Ko gospa stotnikova pribiti na otročje kričanje, vidi Berto z rdečim licem sklonjeno nad ribo in je še bilo nekaj smeha na njenem obrazu. Krvavi nož leži na tleh; z obema rokama vleče drob iz ribe, ki Je s poslednjimi močmi oteplje okoli sebe. — Še vedno se brani — ha! —■ Te vrste osebe so vedno nevrjetno krute, — pravi gospa stotnikova svojemu možu. In vendar, kdo je mogel reči, da je bila Berta kruta? Saj si je pustila kaj dopovedati. In vsak teden si je kupila kako knjigo. Nikdar se ni mogla dovolj nabrati o goljufani nedolžnosti revnih deklet, katere so zapeljali bogati ljudje, ter o tajnih grozodejstvih velikega mesta. Ponoči je ležala v svoji mrzli sobi — skrčeni prsti so komaj držali kljuko — in je brala. .Sveča, ki jo je vzela s svečnika v pivnici, je plapolala v vetru, ki je prihajal skozi špranjo pri oknu. Brala je in brala. Vlažen plesniv vonj se je vlačil skozi nikdar zakurjeno sobo; tesneje i>i ovije odejo. Polnoči. Bila je že ena in še vee. Konečno vpiline svečo, se strese v prijetnem občutku in se pokrije do brade. Povesti o ljubezni in ubojstvu so jo zazibale v sanje. Prvega januarja je Berta odpovedala službo. Povedala je zelo ponižno, z obžalovanjem v gla.su in obnašanju. Rekla je, da ji j«-zelo neljubo, da pa čisto jasno čuti, da so štiri vrste stopnic preveč za njene prsi. Gospa stotnikova je bila presenečena; začudena gleda v sveži, rožnati dekliški obraz, čegar oči iso polne življenja gledale v svet. In Berta si misli, da bi mogoče bilo dobro, ako je odkrita, zato reče; — Milostljiva gospa, ako bi sedaj mogoče ne mogla najti druge službe, bi še nekaj časa ostala, ako bi mi k plači kaj dodali, dokler ne najdem kaj boljšega. Po stopnicah izrabim preveč čevljev. Koliko jih raztrgam — toliko ne morem izdati. S sedemdesetimi dinarji — nemogoče. — To je največ in več ne moremo plačati. — pravi mlada go-kpa hladno. Bila je žalostna. Dolgo stoji pri oknu, držeč za kljuko pri oknu in gleda na zimsko in od dežja mokro ulico ter navzgor na •Ivo oblačno nebo. Nobene služkinje ni nadzorovala, zaradi nje bi mogla vse na svetu početi, zatisnila ni samo enega, temveč oba očesa. In vendar ni mogla nobene služkinje obdržati. Denar! Denar! Seveda, kdor je mogel plačati osemdeset, devetdeset, sto dinarjev, je mogel imeti pridne in zanesljive služkinje. Gospa je bila tako potrta, da Berta. ki je zopet prišla v sobo. da pogrne, mizo. reče v ginjenosti svojega srca: — Milostljiva g<**pa, vem za dekle, ki bi hotelo služiti pri milosti j rv i. — Tako? — Malo veselejša se obrne stotnikova. — Moja prijateljica bi rada prenienila službo. Šele včeraj si je Berta pri Mini izposodila tri dinarje in takoj pomisli, kako nialo bi Mina vprašala za to posojilo, ako bi ji pomagala i z njene službe. In ali ji gospa stotnikova ne bo tudi hvaležna, ako ji preskrbi novo .služkinjo? Spomnila ise bo tega. ko ji bo napisala svoje izpričevalo v poselsko knjižico. !n tako hvali svojo prijateljico na vse pretege: poštena, pridna, ponižna, gibčna itd. — Kje je sedaj v službi? — V neki restavraciji. — In nato po kratkem molku: — Tam. v Cerkveni ulici, na voglu. — Kaj. v prvniei? — Obraz g(*pe stotnikove se raztegne. — Moj Bog. saj vendar ne morem vzeti dekleta iz take okolice! — Bodite popolnoma pomirjeni, milostljiva gospa. — zatrjuje Berta. — zelo jn»šteno dekle, je iz tega kraja kot jaz. Imela je pač ■molo. Kot nalašč j«* «a mrlortljivo prospo — velika, močna — saj jo je milostljiva gospa že enkrat videla, tam v kleti pri Režeko-' ▼ih. — D«, da. spominjam se. Toda tako malo za pogled. — Mlada ( gospa vzdihne. — Ako odpre vrata, ni nikomur podobna. — Komu pa še naj bo podobna? — se je treslo na Bertinem j jeziku. — Toda to pripombo zataji in z zadovoljnim nasmehom po-fttada svojo postavo. — O. kadar bo enkrat v hiši vlsokorodne go-J opode. milostljiva »ros-pa bo videla — bo takoj vsa drugačna. Tako *e gospa Smoletova odloči, da vzame Mino. Pogodili $ta M za petinpetdeset dinarjev, kar se je gospej zdelo dovolj za tako dekle, ki ni predstavljalo ničesar. Mina je bila vsa srečna; v veselju svojega urea je vedno in Tedno objemala Berto. Nikdar ji te^ra ne bo pozabila! Njene sreče ni niti za trenutek motUo izpričevalo njenega gospdarja, ki je* zapisal t poselsko knjižico: — Lena, počasna, vedno odgovarja, dru-Ifife poltena. Berta j« Beda j več čepela v Režekovi kleti kot kdaj poprej. Mnofo služb ji j« že bilo ponudenih, toda gospa Režkova ji je vse odsvetovala. Službe so bile v oddaljenih ulicah in deklet, ki so pri njej mnogo kupovale, ni rada dala kam daleč v službo. Okoli prvega ae je nekaj našlo. Gospa 1 težek ova je brala v časopisu. "V gosposko gospodinjstvo, Frankopanska ulica 72. se išče pridna služkinja proti visoki plači" Proti visoki plači" je bilo de>belo tiskano. Takoj pošlje gospa rm Eli k Berti, ki pusti vse, napol pospravljeno kuhinjo, ne-od poldaarva, otroka same — stotnikov Lh ni bilo doma. — steče v svojo sobo in dolgo pregleduje obleko. Katero obleko naj obleče? Da bi saj vedela, kaj imajo radi ljudje v Frankopan-ski ulici 72! Konečno se odloči za priprosto obleko. Sicer jo zebe v tanki obleki, teče čez cesto, toda zavest, kako ji je rožnati obraz dvojno žarel pri beloinTulri obleki, kako ljubko je mogla predstaviti svojo postavo v tej priprf>sti obleki, ji je pomagala. Vsa razvneta pride nazaj. Najprej je bila pripuščena v sprejemno sobo, kjer je gospa ležala na divanu v židani obleki in brala knjigo. Krasni zastori so za-gryijali. okna. noga se je pogrezala v debelo preprogo; slike v širokih, zlatih okvirih so visele po stenah in svetilnikov so se spevnjale cvetlice. Povsod razkošni predmeti jn pohištva v izobilju. Berta globoko potegne sapo: tako pri stotni-kovih ni bilo. Tukaj je stalo v.se tako za sebe: divan. miza. stoli, klavir in majhna okrogla mizica iz nrramorja — to je bilo vse. Preproga ni niti segla do konca sobe. Vsled občudovanja se je komaj upala premakniti nogo. Toda njena podoba, ki se ji je smejala iz lepo brušenega ogledala, ji je dajala pogum. Gospa Setnikarjeva je bila vdova po bogatem trgovcu in je ljubila umetnost in z umetnostjo lepoto. Nikdar ni vzela v službo bledoličnih služkinj. Bertina ljubka prikazen ji je bila takoj po volji. To lpeo dekle se je morala vedno oblačiti v roza obleko, z belo čepico in z načipkanim predpasnikom. Po nekaj vprašanjih je bila Berta sprejeta, v službo, še izpričevala ji skoraj ni bilo treba pokazati, katerega je stotnik na željo svoje žene napisal. Gospa ji obljubi osemdeset dinarjev in po četrt leta pet dinarjev več; Berta nato odide. Xa hodniku, kjer je bilo mnogo vrat. jo sreča mflad, eleganten gospod s črnimi lasmi in očmi in z modrikasto senco na gladko obritih licih ter s polno brado. Mimo grede jo pazno pogleda. (Dalje prihodnjič.) NASKAKOVALCI MT. McKINLEYA (Nadaljevanje s 3. strani.) deniku M tihi row u. široki poti do .Mount McKinleya. Široka je bila ta ledena pot, a težavna. Padala je doli z višin! kakor v velikanskih smuških sko-l kili. Na enem ine^tu >i moral preplezati tisoč čevljev visok rob. Na zadnje sta našla hlir.ii glave ledenika Muldrow točko, kjer sta lahko krenila proč z ledu, in od koder sta prišla na nizko sneženo sedlo ob robu srednjega severovzhodnega grebena, ki je bil oster kakor noževa klina. Dlje kdo do vznožja sedla psi niso mogli več *ti. Zveste živali so vleke >a:ii z živili 11.000 čevljev visoko. Plezalci so se vrnili po svoji .stezi h glavnem taborišču po živila. Po desetih strahovitih dneh jim j<* uspelo, da so jih privlekli na polovico poti. SKORAJ XA VRH T' Mr. At ena so pustili kot rezervo v glavnem taborišču in ■">. junija naskočili vrh. Spotoma jih je za-drževal vihar, ki je divjal štiri dni. Snežni plazovi .so načeli treskati po .strmih pobočjih. Kot višek v.m*Ii težav iu strahot pa je zdaj začel — hljuvati alaški ognjenik Kat-mai. štiristo milj daleč 1!>. junija so se utaborili na sneženem sedlu sred n jetra greben i 11.8(H) čevljev visoko. Videlo se je. da bo plezanje po sredi grl »ena do snežne kotline uied dvema vrhovoma ob glavnem vrhu lahko. — Treba jim bo samo .slediti ob .snežnem robu kakšnih -!' M HI čevljev, morda tudi več in tako ImmIo z«»:»et pridobili 4(MM) čevljev. Potem bodo še en dan 11 • m 1 i! i če,', sneženo kotlino in >e polagoma vzpenjali navzsror <>1» pobočju južnega vrha tik najvišjega vrha Mount McKin- leya. Tako so mislili. Na koncu treh dni pa si dosegli samo 14.000 čevljev. Snežena kotlina glavnega vrha pa je bila še daleč. Vsako stopinjo navzgor so si morali vsekati v posteklenelem stlačenem snegu roba, ki je bil o->ter kakor nož. < >braz in roke so jim otekale iu pokale vsled mrazu. Zdaj so se morali z. »pet vrniti h taborišču ob ledeniku in izpolniti zalogo živeža. Nar.adnye so plezali k robu kotlin jkmI glavnim vrhom l.~»,000 covljev visoko. Zaradi snežnega meteža so viseli do l2»i. junija na robu gore nad p-«bočji ,ki so strmo padala na tisoče čevljev globoko. Njihov glavni živež je bila kon-servirana riba in v teh nebotičnih višinah so oboleli za to jo morali opustiti, in o-stale so jim samo še ro'.inc. čokolada, sladkor in čaj. s čimer so si hranili moči. da bi premagali ti-ti vse prodirajoči mraz in tiste strašne napore, ki človeka popolnoma izčrpajo. V njihovem šotoru je ponoči kljub temu. da so kurili perila alkohol, padla temperatura pod nK-lo. Jutro 20. junija je bilo jasno in obetali s') si uspeh. Ze ob šestih so se trije plezalci odpravili proti južnemu vrhu. Počasi >o iuMlili iu si sekali Stopinje v sneg. V višini 1K.."V00 čevljev so se ustavili iu razgledali. Vsa Alaska je ležala pod njimi in vsa Severna Amerika razen majhnega sneženega stožca, prav pred njimi. Mount McKinlev! Kakšna krasota! Srce jim je širilo. T.nn* spodaj s » ležali divji, strašni kakor britev ostri grebeni in ledeniki, pred katerih so si* mučili in borili tri ttževna leta /.ato. da bi nazadnje stali tukaj. V višini 10,000 čevljev so zdaj jasno videli svojo pot k najvišje-! mu vrhu. "Dvigal se je." je pri-1 po vedo val Mr. Hrowne, "nedolžno; kakor s snegom pokrit prostor za teni>. tli ko smo zrli nanj, smo s* olajšano režali in vedeli smo, daj je naš." Takrat pa. ko >o prekoračili 20 ti.s(*" čevljev, ko so imeli samo še 4.">0 čevljev do najvišje točke, se je naenkrat stemnilo in zagrnil jih je snežni metež. ki ga je gnal vihar (>0 milj na liro, tako da niso mogli videti drug drugega. Sami niso vedeli, kako so v ark tičnem viharju našli pot na,'.a.j k i.vojeinu šutoro, kjer so ostali do prihodnjega dne. Potem so se drugič odpravili proti vrhu. Niso pa prišli dlje kakor do 10.300 čevljev. kjer jih je že ustavi! leden dež, ki jim je bičal obraz in zapiral sapo. in v katerem ne bi moglo obstati nobeno živo b'tje. Porabili so svojo pičlo zalogo ži-svojemu šotoru, kjer so ostali do skoraj opslednjo unčo moči svojega telesa. Modri možje so se obrnili. Ob ugodnem vremenu, nekaj dni pozneje so počivali v svojem glavnem taborišču v Jelen jih hribih. Naenkrat je gorovje vse okoli njih zagrmelo in zaškripalo. Tla so bobnela in se stresala, okroglo gorsko kamenje je planilo iz svojih strug in držalo in ropotalo doli po po-bočju. zemlja je pokala in zijala in izmetaval blato, in gora je n;t milje daleč stresla svoj stari sneg doli v doline. Mount McKinlev se je poslavljal od svojih obiskovalcev.... Ko bi v. vrnitvijo odlašali samo še dva ti n i. ko bi še bili na njegovih severovzhodnih plečih ali na snežnem robu srednjega grebena.... Ga st i tal i so si. da so na varnem, proč od gore. Eno leto je minilo, preden so izvedeli. kakšnei. ; poginu so ušli. T. D. r ■ .iid.if , :i .i-i METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK X. IK SER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN"POJASNILA ZA POTOVANJE ^ SHIPPING NEWS =3 FRANCOZ V LENINGRADU a^mife* Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA ii 79 216 W. t.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Edmond Delage pripoveduje v reviji "De lt> Marin? Marchanrf", kaj je videl v Leningradu. Videl je seveda marsikaj zanimivega, česar človek v drugih me-tih ne vidi. Leningrajsko pristanišče je polno h-sa. ki ga nakladajo na ladje vseh narodov. V pristanišču je posebna trgovina, kjer lahko tujci kupujejo najrazličnejše spomine. Plačuje se pa v tej trgovini samo v tuji valuti, dolarjih, frankih itd. Ruskega denarja od tujcev ne .sprejemajo. Delage je prispel v Leningrad z v»s\jo skupino izletnikov, ki jih je privabil v Rusijo "Intu-r:st". V Leningradu s» ih razdelili v manjše skupine in vsaka je dobila svojega vodnika. Vodile so jih elegantne dame. ki izborilo obvladajo franeoščino. Avtomobil', lil; -.tari. I "lice so slab > tlakovane. Po starih, lepih poslopjih, se še zdaj vidi. da je bil Len i grad prest«.lica velike države. Splošno lire mesta se je izpre-men'Jo malo. Skoraj nohtne hiše p:, ni. ki bi ni imela jM.rušeienra pročelja.Okna so razbita, omet odj>a da. v okrajih, kjer je prej prebi vala aristokracija, s. okna rdaj večinoma brez zastorov.... V predmestjih so nastali novi delavski • kraji, pa tudi tu mnoge hiše razpadajo. Pred vsako trgovino z /i vili stoji dolga vrsta ljudi. Sladkorja dobivajo ljudje samo ]* 400 gramov mesečno. Francozi niso yideli v Leningradu nobenega kolesarja. niti zasebnega avtomobila 4. oktobra: Ctiatni'lain v Havre MiLiit>t;:nia v ("hf-rbourff 5. oktobra: Manhattan v Ilavre 6. oktobra: I >resden v Rr»rncn Ha I ti ti v Hamburg 7. oktobra: Olympic v Cherlrfmrg 8. oktobra: Paris v Havre v Oenoa Statemlaiu v Hoitlopne sur Mer 12. oktobra: Eur<»[.a v Br<-rri<»n M l.i-AMA v Trst Aquitania v Chertioie-g 13. oktobra: Hamburg v Hamburg 14. oktobra: Majrytif v Cherbourg 15. oktotra: I^iiiivf-tif- v Havre Cont.- <;r:ir:iulam v Jkmlogiif sur Mer 18. oktobra: I^vialhatt v Cher hours in Bi t-mtr-i 13. oktobra: Kerengaria v Cherbourg 20. oktobra: 11«- H*- Kranre v Havre Bi-en.n v Hifii^n I>e iitMchlantl v Hamburg 21. oktobra: Homeric v CherlK»urg St. l..-itis v llumbuig 22. oktobra: Augustus v Oenna It lter«l.«m v Bouhagr.e sur Mer Yeetidam v Boulogne mir Mer 27. oktohra: -New York v Hamburg »iener.ii \..n Steuben v Bremen 29 okiohra: «»lymph v Cherbourg 25. oktobra: SATI" I:X IA V Tr»t Eurnpa v Bremen 2. Novembra: ' lioma v «;er'oa Ma nii.-i; ta n \ 1 la\ rf » Albert K.riin v Cherbourg 3. novembra: I>rr-»de:i \ Bremen 4. novembra: Majesri.- v Chert*»urg IVtmiajiil v Ilavre Sta temla n v Boulogne n ur Mer A<|ujtani i v Chel.ourg 5. novembra: •'hamplain v Havre lb-x v Cjenoa 9. novembra: I les. i:.,.,se\eir v Havre Hamburg \ < "li-rUeir 10. novembra: Berlin v Bremen 11. novembra: Homeric \ Cherbourg Bremen v Bremen Bari* v Havre 12^ novembra: Con te «;raiuie v Oenoa \ohn.laui v Boulogne *ur Mer 15. novembra: 1-ev, alt.au v Cherbourg in Bretner 15 novembra: Vul.auia v Trst I'euiHcliland v Cherbourg 18. novembra: »»Ijmpir v <"fcerb>urg Huropa v Bremen 19. novembra: Come di Savoia v flenoi 21. novembra: Si. J.oui.H v Cherbourg Bres. Ilarding v Ilavre 24. novembra: Cen von Si en beri v Bremen 25. novembra: Berengaria. v Cherlrf>urg 26. novembra: i Champlaln v fla.vre Augustus v Ceiioa jest i<- v Cherbourg 29. novembra: Bremen v Bremen 30. novembra: ,\ew York v f'lierbou rg Manhattan v llavie J Staten«lam v HouloKike Mur M^r i 1. decembra: Be* v Cen. a Htultgart v l'.remen 2. decembra: Hoiiierir v »'t erbijurg 6, decembra: S.i t in in.i. v Tr? lli|ru,a 13. decembra: lla.til.'iit; V <"herlH»urg 14. decembra: Maiesti. \ I'herlxaurg Ber.-ngaria x Cherlroui^ 15. decembra: * 'orite ili Sj \i.i.i v Cen .a Bremer, l.evialhjn v Cherbourg in Btemen 21 decembra: Btes H u->ling \ Ilavre I 'eut-.-htaiid \ «*h«rl.o irg 22. deremtjra' 1 »rešilen v Bietnen 2S decembra: * "hamp 11 ri v 11 re Ilomeri< V i 'helix, ur g 27. decembra: Kur -i-a v Bremen 21 decembra: N»*h York v f*herhf»urg Mar.hatl. ri v Havre '0. decembra: • »t> rnpii v «*!.. rbourg II ti'!'' i'liii'i'iiEzpir ZEMLJEVIDI ' Stenski lemljeviil Slovenije nn nme niiu i»:i|»irju h platnenimi pregibi ............................................... !'okrajni rotnl zemljevidi: Dravska Banovina ______________________S* Slovenske («orire. dravnko ptujsko polje ......................................JI ljubljanske in maribenke oblasti 1'ohorje. Kazjak ___________________3« Oljska kotlina. Spodnje »l^vro- ■ko posavje ________________________3* Trekmurje in Med umor j«_______34 Canada _______________________ Združenih driav. veliki Mali _____________________ .4» -I j Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. M Nova Evropa ________________________________6Š Zemljevidi: Alabama. Arkania*. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky In Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana. Mississippi. Washington. Wyoming, vsukl —........ Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio. New ^orfc — Virginia. Ohio. New York — too kl po _____________________________________U NaroČilom je pni oil ti denar, bodisi v gotovini, Money order ail poštne znamke po 1 ali 2 centa. Č' pošljete gotovino, rekomandirajle pismo. Ne naročajte knjig, katerih m o ceniku. Knjige pošiljamo po%tnlne prosto "GLAS NARODA" II« w. IS Street MIW TOK K V JUGOSLAVIJO Preko Havri Na Illtrem Ekspresnem Parnimi PARIS OKTOHRA 11. \ 'n'* m h tU - U. Iticr nlhu! LAFAYETTE /7. O ki <>h m ILE DE FRANCE 20. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L GOS LAVI JE Za p(J«anl> in potn« nato vprm-•alta nai« pooblaUtn, ag«nta Sreack J^ne 19 STATE STREET. NEW YORK V JUGOSLAVIJO Preko Bremena 2 NAJHITREJŠIMI PARNI KI. KAR JIM PLUJE BREMEN EUROPA Poseben vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj pri-pravno potovanje v LJubljano. P<»j;«j-nilu da katrrikoli neei.t ali 57 BROADWAY, NEW YORK N O RTH GERMAN LLOYD VSE L1NUFIN PARNIKE zastopa LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 135» Second Ave.. New York. N. V. Pišite po nas brezplačni vozni red za v se najboljše pomike.