GLAS NARODA
list slovenskih.delavcev t Ameriki«
Tke largest Slovenian Dt3y in the United States.
Isscad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers,
TELEFON: CORTLANDT 287«.
Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at tha Post Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 3876.
NO 246. — STEV. 246
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 19, 1923. — PETEK, 19. OKTOBRA, 1923.
VOLUME """ — LETNIK XXXI
ZADNJE VESTI IZ RAZORflNE NEMČIJE
Socijalisti zahtevajo, naj vlada odpravi obsedno »tanje. — Delavske organizacije zahtevajo, naj vlada zapleni vse pridelke. — Strašno dejanje ponorelega urarja. Veliko mrtvih v Mannheimu.
Berlin, Xcim'ija, 18. oktobra. — Večinski socijalisti odlrW-no zahtevajo, naj vlada takoj odpravi obsedno stanje.
< V se to ne bo zgodilo v najkrajšem času, bodo izstopili i/ Stresemannovt^a kabineta vsi soeijalistieni člani.
Nadalje zahtevajo, naj se takoj temeljito preuredi finančni sistem.
Kazne soeijali.«tičnc organizacije so pa še bolj radikalne. Zahtevajo namreč, naj vlada konfiscira vso letino f<M- naj občutno kaznuje vse špekulante z živili. Edino-le na ta način bi bilo mogoče odpraviti neznosne razmere.
lTj rave raznih tovarn in industrij naj dajo svojim de-lavceiu dovolj denarja ozimnia kredita, da si bodo lahko nabavili najpotrebnejše stvari 7ai zimo.
Delavski minister Braun je izjavil. <La si vlada na vse načine prizadeva izboljšati položaj ter bo zanaprej vpoštevala vse nasvete in strogo izvedla vse postave. Toda vlada potrebuje časa. da bo mogla vse to izvršiti.
Veliko se razpravlja o strašnem dejanju berlinskega urarja Henrika Sehrapera. Možak je znorel, posilil neko sedemletno deklico, jo zadušil ter ji zatem s kladivom razbil glavo.
Časopisje razpravlja o tem dogodku na dolgo in šile »ko, hotei* na ta način odvrniti zanimanje od splošnega pelitičnega položaja.
Berlin, Nemčija, 18. toktobra. — V Berlin je bilo včeraj iz van redno mirno. Iz Mannheima je dospelo <po-n čilo. da je bilo pri tamošnjih krušnih demonstracijah mrtvih šest oseb.
V	(ielsenkirchen pri Essenu so navalili komunisti na upravo nekega industrijalnega podjetja. Še predno so pa začeli pleniti, jih je pregnal močan oddelek policije.
V	Heide so komunisti oprostili iz ječe več svojih tovarišev.
Iz Monakova poročajo, da se je diktatorju von Kahru j »osrečilo z nasilnimi odredbami zatreti vse komunistično in soei jalistično gibanje.
<i
LLOYD GEORGE V CANADI.

IZZA KULIS PREMOGARSKEGASTRAJKA
Pinchot hoče prisiliti Coolidge-a, da bi strogo izvajal prohibicijsko postavo. — Predsednik pa skuša vso tozadevno odgovornost obesiti posameznim državam. — Pri prihodnjih volitvah ne bo Pinchot podpiral Cal. Coolidge-a.
Sika nam kaž^ bivšega angeškega ministrskega predsednika Llovd CJorjra. ko se je poslovil o 1 svojih kanadskih prijateljev ter odpotoval v Združene države. V Chieagu je imel zatem jako zna čilen govor, v katerem je obdolž i Francoze, da so edinole oni krivi vseli sedanjih evropskih, komati j.
RUSIJA JE ZADELA
MOBILIZIRATI
Zaenkrat so bili vpoklicani trije letniki. — *4Poljaki hočejo prekoračiti mejo ruske potrpežljivosti". — Neme ja bo razdeljena v tri dele.
EVROPA BO TAKA KOT LETA 1815
Značilna izjava bivšega nemškega finančnega ministra H:lferdin ga. — Najbolj bodo trpeli de lavci vsega sveta. — Socijaln problemi v ozadju.
GUGGENHEIMOV ZET ARETIRAN NA CAPRI.
Cspri, Italija, 18. oktobra. — Tukaj so aretirali Lawreuea Votla. ki je portM-en 7 Margareto fiug-trt-nhrim, In*črko znanega arneri-milijonarja. Aretirali m> ga. "**r s<* j*« n«*s[MKb»bno obnašal v n*-k«'in h<»t)*lii,
Ol.vojt-n jf bil v (lf^Hiln^vno
ANGLEŠKI ZDRAVNIKI PRA VIJO, DA BODO ZA&TRAJKALI
London, Anglij*. 1 H. oktobra. X* Irtnrn /b«»r.»vanju zilravni»kt» unij*« j.* bilo skb*njfno. da bo dne 1. januarja uatrajkalo 1 4 OOli /dravnikov. Vsi ti *o člani unije. Strajk bo procent na zadnji !»klep razu"h delA\-«kih uviroril-nie, ki sklenie skrčiti pristojbin«* za zdravnike.
Posledice torpediranja ladje b-"Lusitanije."
V Montrealu se vrši te dni pro-<m'> proti nemški vladi, ki bi imela plačati na tožbo vdove znanega kanadskega kapitalista Alena — Itt.(XK) funtov odškodnine za izgube. ki jih je utrj Wa pri potop-Ijenju Lttsitanije. 6J00 funtov zahteva 7-a izguidj« ie efekte. 5500 funtov kot odškodnino za jntškod-be in 1500 funi.»v zu zdravniške ^tnršk«*. I>v«- h«"eri 1 iit^ljiee >ta se takrat potopili.
ŠOLSTVO V RULIJI
Nrevily fol, ki j«* !a;i k i leto padlo. !*f» j«- leto-, zopet dvignilo. l>an»--» j** na Ku»k*-m ca skupaj
57 000 šol. \a delavskih f.kulte-tah je vpisanih 26.000 št it b i tov. O! th je 60 odstotkov delavcev, stanie za z»ianj:"finje analfabetiz-fna je pa eelo osem milijonov! .
Moskva, Rusija. 17. oktobra. — Sovjetska vlada je poklicala pod orožje letnike 1898. 1899 in 1900.
Baje se bodo v kratkem začeli vojaški manevri ob pojski meji
Oficijtlhi organ ruske vlade "Izvestja" je objavil sliko razjar-i jenega bol jše viške pa vojaka, ki je i na straži ob poljski meji. Pod sli-' ko je značilen jnxlpis: 44 Poliaki hočejo prekoračiti mejo naše po-j trpežljivosti".
i V slučaju, da bi nemški komunisti potrebovali rusko pomoč, jo bodo brez dvoma dobili.
Newyorski 44 World je dobil iz Berlina naslednjo brzojavko:
Berlin, Nemčija, 17. oktobra. — Nemčija je razdeljena v tri dele Nemška država obstoji samo vsled tega. ker dosedaj še ni bil« groz ' nega stresljaja, ki bi ločil te tr dele.
Bavarska bo brez dvoma neod
v i »na kraljevina.
Oddelilo se lx> Porenje. ki 1k pod mogočnim francoskim vplf vom.
Praska in Saška brsta nekak demokratični državi. Berlinskr vlada ne more postati monarhi stična, ker so v Berlinu socijali sti premoT-ni.
> Porenska država bo najbrž ve liko večja kot je pa sedanje zase (leno ozemlje. Obsegala bo tud Frankfurt, Hamburg in Tlanover Tozadevna obvestila so dobil« evropske vlade od svojih poslanikov v Berlinu.
Washington, D. C'., 18. oktobra. — Polagoma se je začelo razkrivati, kar se je dogajalo z kulisami zadnjega pre moga rs k e ga strajka. Stvorili sta se dve stranki V prvi je pennsvlvanški governer Pinchot, ki je zastopnik in pooblaščenec protest a litovski h cerkva, v drugi je pa predsednik Ooolidge.
Governer Pincliot zahteva, da bi se predsed. Ooolidge sam na svojo pest zavzel za strožjo izvedbo proliibicijske postave. Predsednik Coolidge pa noče prevzeti te velike odgovornosti. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, če bi se s prohibicijskimi zadevami pečali governer ji posameznih držav.
Nadalje se je dognalo, da se razkol med Pinchot0111 in Coolidge-om neprestano veča.
Ko bodo prihodnje leto izbirali kandidate za predsedniško nominacijo, bo Pinchot odločno nastopil proti Coolidge-u.
Pinchot se je bil sestal s Coolidge-om tekom pogreba pokojnega predsednika Hardinga.
Rekel mu je, da bi bilo dobro, če bi se zaupno pogovorila o preteči krizi v industriji trdega premoga.
Coolidge se je hladno nesinehnil ter odvrnil, da ne bo štrajka in da ni potreba nobene tozadevne konference.
Štrajk je pa kljub temu izbruhnil. Tekom te kritične dobe je Pinfcliot dvakrat vprašal predsednika o položaju, pa ni niti vprvič niti v drugič dobil zadovoljivega odgovora.
Kriza se je pa neprestano večala. Končno \ie rekel Pinchot, da je on sestavil uspešen načrt, če si Coolidge ne ve drugače pomagati.
Coolidge ga je pozval v Washington in mu poveril zadevo.
Zatem je pa napravil Coolidge novo potezo. Objavil je, da posreduje Pinchot na svojo lastno pest.
Majnarji, in premogarski baroni so stavili veliko pogojev. Pinchotu se je končno posrečilo skrčiti te pogoje na štiri.
Tedaj je pa prišel h premogarskim baronom in voditeljem premogarjev poseben Hooverjev zastopnik ter jim zaupno naročil, naj gredo posamezno v Belo Hišo, češ, da bodo na ta način več dosegli.
Premogarski baroni in majnarji so začeli primerjati obe obljubi. Končno so se odločili za Pinchotovo.
Tedaj se je pa Coolidge Pinchotu brzojavno zahvalil za "prijateljsko sodelovanje".
Ko je Pinchot izprevidel, da je bil le slepo orodje v ( oolidge-ovih rokah, je izjavil, da je predsednik odgovoren za nesramno kršenje proliibicijske postave.
Predsednik je pa sklical konferenco governer jev ter skušal naložiti posameznim državam odgovornost.
Pinchot je vsledtega napadel predsednika v javnem govoru.
S tem pa še nikakojMii_končana ta tragikomedija.
EDEN TCTTBD ZASUTIH MAJ
KAJLJEV JE BAJE ŠE ŽIV.
Bnngksm, Utah. 18. oktobra. — H-ševaei. kateri skušajo dospeti do ponesrečenih majnarjev, katere je včeraj zasulo v rudniku pravijo, da so razločno slišali izpod razvalin slabe klice na pomoč.
Dosedaj sta odkopali dva. toda oba sta bila že mrtva. Reševale? 1 so podvojili svoje napore, da pri-rijejo čim prej do mesta nesreče
LLOYD GE0BGE JE MOLIL NA LUTCOLNOVEM GROBU.
Springfield, Mass.. 18. okt. — David Lloyd George, voditelj An-\ glije v svetovni vojni, je danes molil na grobu Abrahama Lincol-na. kateri je srečno povedel ameriški narod skozi državljansko vojno.
V Lincolnovem domu je zapisal v spominsko knjigo par značilnih besed.
London, Anglija. IS. oktobra. — Dr. Hilferding, ki je bil socijali stieni finančni minister v prverm Stresemannovem kabinetu, je ob-J^vil v angleškem tedniku Ai*Te New Leader" članek, v katerem skuša dognati, kaj se bo zgodilo z Evropo, če bo Nemčija razkosana.
Ililferding pravi: Ce bo Nemčija razkosana, bodo zavladale v centralni Evropi iste razmere ko: I so vladale leta 1815.
Živa duša se ne bo več brigala. ! da se pridobi nazaj izgubljeno [narodnost. Za ta cilj se bodo nn-; rodi borili z vsemi svojimi močmi. Nemčija ne bo več ena najpo-gavitnejših delavnic in poglaviten evropski tr«r. Posledica te*;« bo. da bo svetovna trgovina silno omajana.
Najbolj bodo trpeli delavci vse ra sveta. Tak*1 krize kot bo napočila. še ni doživelo delavsko gi banje.
Iz razvalin bo pognal vojaški
nacijonalizem. ki bo imel vsepovsod poglavitno bese<l<» in vpliv. ' (Kot kažejo dosedanji razvoji <(> Hilferdingova izvajanja pravilna. To se je pokazalo v Italiji, na Bogaivkem. na Španskem in ne-j kaj pwlobnega se tudi Nemčiji o ' beta).
NAJNOVEJŠA PONUDBA NEM ŠKE VLADE.
Neka tukajšnja časnikarska agent ura je dobila včeraj iz Bru-selja brzojavko, da je stavila Nem eija novo reparacijsko ponudbo. Pravi, da je pripravljena plačati zaveznikom vsako leto osemsto milijonov zlatih mark ter jim dovoliti delež pri svojih industrijah. • Ta ponudba je odgovor na belgijski predlog, da bi Nemčija plačala vsako leto 1ri milijarde zlatih mark.
RA1 KALNI SOCIJALISTI ZBIRUdEJO V PARIZU
Njihov nrmen je doseči čimprej
mogoče sporazum z Berlinom.
Monarhisti podpirajo Milleran-
dove zahteve.
Pariz, Francija. IS. oktobra. — !)ane^ se je začel tukaj dvajseti !ptni kongres radikalnih socijali-stov in radikalnih strank, ki tvorijo zmerno levico v poslanski zbornici.
Te stranke izvajajo pod vodstvom Edwarda Herriota najmočnejšo opozicijo proti vladni večini v zbornici. Dolgo, časa so bile vla-| dujoča politična stranka Francije, i Svoj čas ji je načeloval bivši mi-i iiist i-ski predsednik Clemenceau.
Letošnje zborovanje je izvan-redno zanimivo, ker se bo pri tej priliki sestavil načrt za volitve j prihodnjega leta.
Namen radikalnih socijallsto\ je popolnoma zpremeniti sedanjo politiko Francije.
Delegatje pravijo, da je treba omiliti francoske zahteve napram Nemčiji, odpraviti vsako diktaturo ter vsako fašistovsko gibanje že v kali zatreti.
Te strapke nočejo imeti niče-( >ar .skupnega s komunističnim* člani zbornice in Lstotako ničesar z naprednimi združenimi socijalisti.
Millerand je krenil v povsem drugo smer ter si s tem zagotovil i podporo francoskih monarhistov.
NOV USPEH FRANCOSKE ZBAKOPLOVKE.
T-
j Pariz, Francija. IS. oktobra. — j Francoska letalka Adriana Holland je danes dosega nov rekord. Tekom f>8 minut se je s svojim zrakoplovom osemindevetdeset--krat prevrnila v zraku. Svoje vra-tolomne vežbe bi izvajala še na- ( prej, če bo se ji v zadnjem času i m«.tor nekaj ne pokvaril.
Leta 1921 je ta letalka preletela južno ameriške Ande.
REŠILNI ČOLN, V KATEREM JE PROSTORA ZA 150 OSEB.
Cowes, Anglija, 18. oktobra. — Tukaj so spustili v morje najnovejši rešilni čoln. ki je tako zgrajen. da se ne more potopiti.
V njem je prostora za 150 oseb.
ALI IMA RUSKI VOJNI MINI STER RES RAKA?
38,000 ŽELEZNIČARJEV SE JE VRNILO NA DELO.
Duesseldorf, Nemčija, IS. okt. Včeraj se je vrnilo na delo 38.000 nemških železničarjev. Izjavili so, da so pripravljeni delati za fran-cosko.belgijsko železniško upravo. —
IRCI MOLIJO PRED JETNIŠ-NICO.
HUGHES PRAVI, DA NI TAJNE POGODBE S SALVADORJEM.
Washington. D. C.. 18. oktobra. Državni tajnik Hughes je danes dementiral vsa poročila, da je skle njena meti Združenimi državami in republiko Salvador tajna pogodba, vsled katere bi dobila republika šest milijonov posojila.
Tozadevna pogajanja so se sicer vršila, do pogodbe pa ni pri-ilo.
SPOR MED BAVARSKO IN SAŠKO SE JE POOSTRIL.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra. — Diplomatic ni od noša j i med Bavarsko in Saško so prekinjeni.
Saška vlada je od poklicala danes svojega zastopnika iz Bavarske. Na njegovo mesto je imenovala drugega, katerega pa bavarska vlada ni hotela sprejeti. Kabinetni svet se je danes ves dan bavil s saškim položajem. Posebno je rafzmotrival o zahtevi socl-jalLstov, naj vlada odpravi vojno stanje.
Moskva, Rusija. 18. oktobra.— Ko so danes vprašali tajnika voj-nega. ministra, če Leon Trocki res boleha na raku in ee je res dospel V Moskvo slavni nemški specialist Sauerbaeh, ni hotel niti potrditi, niti zanikati.
Trocki je imel še v soboto javen nagovor. Nihče ni opazil na njem kakega znaka bolezni.
Vest, da je Trocki bolan na raku, kroži že dve leti v rakjših in daljših presledkih, po svetu.
Dublin, Irska, 18. oktobra. — Pred Mount Jev jetnji«nieo, v kateri je zaprtih 400 irskih političnih jetnikov, se je zbrala včeraj velikanska množica ljudi, večinoma žensk in otrok.
Vsi so kleče molili rožni vence za jetnike.
IZŠEL JE
SL0VENSK0-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1924.
Vsem tistim, ki so ga naročili, ga bomo odposlali te dni
Koledar je znanstvene, poučne in zabavne vsebine, ter ga bi moral vsak imeti.
Naročite ga še danes I CENA 40 CENTOV.
Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA" GLAZBENE * MATICE"
Za itiri molke glasove Uredil Mate) Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebu je 103 najboljših in najnovejši) pesmi s notami
Cen* ■ pofitntno $3.00. "GLAS NARODA" 88 Cortlandt St., Hew York. N. Y


Največji slovenski dnevnik	1
▼ Združenih državah	|
Velja za vse leto - - - $6.00	D
Za pol leta.....$3.00	|
Za New York celo leto - $7.00	|
Za inozemstvo celo leto $7.00	L
DENARNA IZPLAČILA
V JTJOOfiLAVUI, ITALIJI IN LASEDEHEM
OZEMUTTJ
m potom nate banke izvrtaj«jo zanesljivo, kttre Ka po BSaUh
esssk *
^ ^	m yU^mm^ - * ""
"JtdrmiuU banka" v LJnMjiol. Zagnba, Bcocrmdo, Kraajo. Oelju, M*.
riboru. UnLfurniks. ftpUt«. Harajsv« sli drasod. kjtf Js psi m hitre (■i^iAfiio ujofodnjs	*
1000 rhn. ...... $12.70
2000 Din. ...... $25 .20
5000 Din. ...... $62.50
f H ssfcsstMU.^ M y****^	pj^i I y Uat4	rsitmlsM smili SS
n*spoeiSa m adajT^L te	"JadiuLg kuki4 v Tista.
200 lir	........ $10.20
300 lir	........ $15.00
600 lir	........ $24.50
1000 lir	........ $48.00
Prt MkMMtfc. m milil« mm) sas Hr r^uoiM ■■-tli m» W min
■nisi.	tU!** rJlT 1 m
▼rodnost SlssrjsM ta ltrsa ssdsj al stains, nenj* ss ve&rst ta neptf-U«*tao; Is tses «mKw amm nI smvoCs podati astsaCss esas rnapn& SaAuuuBM p* «■! — dii. ko Bass doapa pariial denar tr roka
^ FUAKK RAKflTTR BTAT* BAKK U Oertl—^ ^ ^^^ ^ ^ ^*ew Trt, M. T


t., ' ^ /
PRISELJEVANJE
Veliki ameriški kapitalistični dnevniki poročajo dan-zadnein o zarotah, ki se baje sklepajo tukaj in tam v svr-lio prekršitve priseljeniško postave.
Veliko Evropejcev želi priti v Ameriko. Ker so pa tozadevne postave neumnost roge, je jasno, da i see jo nekateri načine in sredstva, kako bi se mogli mimo njih izmuzniti v deželo.
To je pa pregrešno, protipostavno—se vee—to je za-rot a.
Pred par dnevi j«* bilo z Ellis Islanda deportiranih v Evropo 5(><i priseljencev. Ti krepiti, delaželjni ljudje so imeli smolo. S«*in so dospeli, ko je bila kvota za oktober že polna.
Pomagala ni nobena prošnja, noben priziv. Poslali so jih nazaj, kot bi ]x>slali okuženega ali gobavca.
Toda v Ameriko bodo kljub tenni prišli. Deportiran-} si so namreč dobili tajen migljaj, naj se takoj, ko dospejo v Evropo, vkrcajo na prvi parnik ter naj pridejo v deželo meseea novembra.
Kar ni bilo meseca oktobra dovoljeno, bo dovoljene novembra. Ljudje, ki so bili meseca oktobra nezaželji--,vi, bodo zaželjivi prihodnji mesec.	j
Izseljenci, posebno angleški, imajo pa še drug izhod. Odpeljejo se mesto v ameriško v kako kanadsko prista-j iiišf-e ter tam potrpežljivo čakajo trenutka, ko kvota ni polna. Preko meje jim je kaj lahko priti v Združene države.
Ameriški vladni Agent je so pa že pričeli govoriti. ♦ da se je oenovala v Londonu velika zarota za spravljanje priseljencev v deželo.
Taka poročila je treba čitati jako previdno.
Ponavljajo se namreč v tej ali oaii obliki, odkar so začeli zahtevati delavski tajnik Davis, birič Burns in dru-f je za njima stoječe sile. da mora biti uveljavljena postavaj o registraciji tujezemcev.
0	"zaroti" se zato piše in govori, da bi bile v prihodnjem kongresu sprejete delavcem in tujezemcem sovražne' postave.
Kadar se bo gospodi posrečilo mejo tako trdno zapre-* ti, da ne bo prišel v Ameriko noben voditelj naprednega delavskega gibanja in nobeno poročilo o delavskem napredku, bo zadovoljna.
Toda kaj takega bo težko doseči.	i
Med trpinom in trpinom je tajna duševna vez. Ni' treba niti besed niti poročil.
1	ste oziroma podobne razmere rode vsepovsod iste I oziroma podobne posledice.	f
Peter Zgaga
Xekdo me je naprosil, naj bi *ka-rakteriziral našo čikaško soeijali-•stično gospodo.
Za dobra označenja je pa treba navajati dejstva.
V sled tega naj navedem tukaj naslednjo resnično dogodovščino: — V mojem rodnem kraju je živel možak, ki je imel v svoji mladosti vsepolno poklicev, pa se ni oprijel ne tega ne onega, ker mu je bilo lažje živeti na stroške soljudi.
Baje je ves svet prepotoval. Bil je mornar, umetnik, pisatelj, filozof in sam Bog ve, kaj še vse. Bil je pa velik socijalist. Že vsaj tako je poudarjal pri vsaki priliki.
Na stara leta se je vrnil domov zlomljen in uničen. toda vse iz-Icušnje in težave niso pregnale zagrizenosti iz njegovega srca.
Pisal se je Koler. in ee se ne motim, mu je bilo Tone ime.
Razen cerkve se ni bal nikogar tia svetu. Bil je velik socijalist. Svoje prepričanje je prodajal vsakomur, kdor ga je hotel poslušati. Fn prodajal ga je jako poceni.
Nekega zimskega veeera pride v bi.Šo vernega klerikalca. Bil je razcapan, premražen, lačen in žejen.
Ponižno je prosil ko<s kruha. Kljub temu, da je bil gospodar klerikalec, je bil vseeno dober človek. Hodil je v cerkev. Tudi družina je bila verna.
Klerikalec ga je povabil k mizi ter delil ž njim svojo skromno večerjo.
Ko se je gospod socijalist najedel. je prosil kozarec vina. Dobil ga je.
Ko je vino použilj je še črne ka-i ve poprosil.
Tudi črno kavo so mu dali. Za vsem tem je hotel še fejfo tobaka. Dobil jo je brez ugovora. Nasičen in napojen se je socijalist naslonil nazaj ter začel gledati po sol)i. Vse je bilo lepo. v redu, čisto in posnaženo.
Na omari je gorela mala lučiea pred podobo Marije.
Tiista podoba je pa spekla gospo da .socijalista v srce. Obraz mu je zaripel, sveta jeza ga je nav-j dala.
j Ni se dolgo premagoval. S pestjo je udaril po mizi ter rekel svojemu vernemu gostitelju v pristni idrijščini:
— Preklit. zakaj pa lajdaš ti—
>ta k . . . . gor na kostnu ? * * *
Da je bilo res tako. lahko potr-idita dva Idrijčana, ki »ta razen :mene edina v Ameriki: Cene Jiir-; man. ki je pred par leti postal
: praktičen socijalist, in Pro svet in
dopisnik Šulgaj.
* * *
Ta ali oni bo rekel, da je moja označba slaba.
Ne bom tajil.	'
Kot vsi ljudje, so tudi socijali-sti dobri in slabi. Toda čikaški gospodje so na last podobni Tonetu Koler ju.
Ko je treba kaj izmamiti od svojega bilžnjega, so dobri in sladki, obljubijo vse, potrdijo vse, samo da izmamijo.
Ko so pa enkrat dosegli svoj j cilj, pljujejo v skledo, iz katere .so se malo prej najedli.
To se je dokaizalo dosed a j še pri i vsaki stvari, posebno pa takrat, ko so kolektali za Republičansko združenje.
Na tisoče dolarjev so darovali nesocijalisti.
Edina nagrada ki so je deležni ti nesocijalisti je, da jih čikaška gospoda časti s priimki: nezaved-neži, zatelebanci, osli in itd.
\ Sugoslutmunka
Ustanovljena 1. 1898
KatuL Htlmatn \
-Inkorporirana 1. 190*
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki: Pr«sednlk: RtTDOLF PERDAX. 933 E. 1SS St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bo* 10« Pearl Ave^ Lormtn, O. Tajnik: JOSEFH PI8HL.ER. Ely. Minn. Zaiunl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 9C1. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERS, 412 — 11th Ava. Bast, Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. Y. GRAHEK, SOS American State Bank Bld»., Mi Grant 8L M
Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbori
ANTON ZBASXIK, Room 20« Bake well Eld*., cor. Diamond and Graat
Streets. Pittsburgh. Pa_
MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago, ni. FRANK SKi-tAiiEC. 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor. LEONARD BLABODNIK. Box 480, Ely. Minn.
GREGOR J. FORE.NTA, 310 Stevenson Bldg.. puyallup, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O.
PAULINE ERMENC, 3S3 Park Str., Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEi.ARC. E38 Market Street, Waukegan. I1L
JednoUno uradno kUlsIIo: "Giaa Naroda"
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poftlljatva na] se pc.Siljn Jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poAilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolnlika spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati Član te organizacije, naj Be zglasl tajniku bliinjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit* na Ki. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Iz žiyljenja Mark Twaina.
čcval, a!i nam j<* zato vprizarjai največ dela. Naša ]H:litičnu smer je morala tako plesati, kakor Je (•it žvižgal in mišo veroizpoved smo radi nje<ra menjali petkrat v štirih letih, ("t- smo poskušali ugovarjati, je prožil, tla se odpove listu, kar .j«1 -pomenilo za nas isto kot banker*.t. Ta strašen elotelc je pisal uvodnike dolge poldrugo stran z naslovom v najdebelejših črkah, kar smo jih imeli. 'Junius' ali 'Veritas' ali 'Vox populi'. Seveda ni vedel, kaj to pomeni in-ni znal besed niti izgovarjati. Komaj smo dolgovezni članek postavili, je že priletel avtor. On da si je premislil. Seveda je bila to samo retorična fraza. kajti misli pri njem .sploh nisem opazil. Morali smo nato članek nanovo postaviti. Prejšnji članek smo nato odstopili nekemu stranskemu listu, da smo krili stroške. Sicer je tega nekoč radi nekega takega strašnega članka vzel vrag. ali mi smo bili rešeni. Mogoče je. da so danes listi boljši, vsfekakor niso bili takrat. ko sem bil jaz tiskarski vajenec. toliko razburljivi.
_i_: * ▼
Mcnunientalna gradnja v Beogradu.
Finančni minister je za gradnjo nove mimst'-ske palače v Beogradu. v kateri naj bi imeli svoje uradne prostore ministrstvi poljedelstva in pn inota. <:<lobrrl krilit v znesku	milijonov dinarjev.
Zgladila <f l>o baje monumentaJ-
na 7iTr.^dba, kakoršne Itoogrsd d' sle j še ni imel.
D
šaj in pazi!" To. kar sem omenil s"daj, s<» gotovo ne tiče vseli, smelo pa trdim, da T/K7.
Sh> on k rat prosim, vpostevajte t<». in na svidenje v nedeljo na Montrose Ave v Hrooklvnu!
Igrali«.
l Chicago, HI.
Dani je v našem mestu veliko novic, vendar se malo poroča. — Naši čikaški slovenski listi se nične zanimajo za novice, ker mislijo da naj Slovenci iščemo novice v angleškem časopisju. Dobro bi bilo, da* bi se kak naš list odločil ter poročal, da bi Slovenci čitali. kako se v Chicagi godi. Sedaj ei-kaški župan salona rje prav podi, toda saj to je ponavadi, da so pa-prikanci in demokratje vsi enaki. Tudi slovenskih veselic in vinskih trgatev imuno letos precej na koledarju. Druitvo Zvon, št. 70. J. S. K. »Tednote bo imelo svojo trgatev v nedeljo dne 17. novembra na katero se vabijo vsi Slovenci in Slovenke v Chicagu in okolici. To bo namnreč zadnja trgatev v tem letu.
Člani in članice društva Zvon št. 70. naj se sgffoovo udeleže prihodnje društvene seje, ki se vito
: 21. oktobra, ker je na tej seji za ( re»iti vee važnih reči. rA bratskim pozdravom!
Andrew Spolar, predsednik.
Milwaukee, Wis.N
Prosim priobčite teh par vrstic v Glasu Naroda. Sem delavčeva žena in kolikor toliko nevedna. ; ideja glede Slov. Doma, ki je spro-j žena med našimi rojaki, mi je ze-I lo pri srcu. ker vidim, da je nam, , Slovencem v Milhvaukc»v lasten Dom zelo potreben. Zato se nisem i malo začudila, ko sem čitala v /adnji izdaji 'Delavske Slovenije' poročilo o delovanju v prid Slov. ' Doma in par odkritih vrst od Mr. i Joe Motoh-a. Ali žal, ne vseh, ker gospodje pri Delavski Sloveniji so si prisvojili pravico diktator-«tva. kaj se sme, in kaj se iie sme pisati. Torej videli smo malo resnice, resnica pa v oči bode, pravi oregovor. Pisane so bile odkrite i besede, le preresnične. Čudno se j mi zdi, da niso gospodje priobčili a* celoti, saj pri vsaki priliki poudarjajo, da je list last delavcev in da sme vsak izraziti svoje mnenje, potem pa naj narod sodi. ; ali škoduje odkrita beseda skup-j uemu delu. Toda resnica ^e za-| gledala kljub temu beli dan. Či-j tala sem dobesedno v listu "Pro-U-N-eta". In čujte, kaj se čuje od l več strani, namreč da lastujejo i vse pravice in da mora javnost plesati, kakor oni godejo^ ker si domišljajo, da so v Rusiji, čeravno je niso videli niti v sanjah. Zato jim bodi tem potom povedano, da smo v Združenih državah severo-ameriških, kjer je še zmeraj "-svo-boda govora ter izražanja novih misli.
Torej naj bo dovolj, in če je list Delavska Slovenija res last delavcev. pustite, da vsak svobodno izrazi v njem svoje misli, da se ne bomo prerekali in cepili še bolj kot smo že razcepljeni. Moja i-deja je-pustiti vse politiearstvo in strankarstvo na stran ter iti roko v roki do skupnih uspehov, da se uresniči ideja Slov. Doma, ki bo ponos nas vseh, pa ne samo v ponos. tCmveč tudi živa potreba, ki ko vsem koristila.
Zato naj ostane boljševizem malo na strani, naj nekoliko počaka, ker kapitalisti nam itak ne uidejo. Če lwnii'i pa gonili osebne mrž-nje ter st rankarstvo, se zna zgoditi, da se ideja Slov. Doma razblini v nif*. V>o '"ast pa j;. Motohu za njegove <*1 krite besede ter požrtvovalno delo. I>* tako naprej po začrtani poti in zmaga bo naša!
Pozdrav vsem zavednim rojakom, listu Glasu Naroda pa obilo novih naročnikov.
Prijateljica naprednosti.
Statistika samomorov.
Glasovati ameriški humorist < Mark Twain je imel nedavno ob i priliki slavlja nkega tipografskega društva izredno zabavno in po-učljivo zdravico, ki je tako karak- ; teristična, da je vredna spomina : na preteklost. "Mogoče je", je iz- ■ vajal Mark Twain, da je tiskar ] današnjega dne drugačen, nego Jt bil v moji mladosti. Trga sem dobro poznal. Zakuril sem mu v : zimskih jutrih, prinesel sem mu < vode iz vaškega vodnjaka; očistil sem njegovo delavnic«, v soboto sem namakal papir in ga v nedeljo obračal, kajti takrat nismo zruili o ustavitvi dela v nedeljo i Omival seru valjarje, am i val o-blike, rezal in pregibal papir. In, ! gotov list sem raznašal po tem gnezdu, kot "tarča"' cestnih po-i balinov in vaških cuckov. Želel bi samo, da bi imel en dolar za vsak pasji vgrizljej. Delal sem tudi o-' vitke za pošto. To je še šlo. Kajti ko je kupčija cvetela zelo dobro, smo imeli sto abon^ntov v mestu ^ :n :io0 na deželi. Mestni abonentl so plačevali list s kolonijalniin blagom in nevoljo, deželni abo-?ienti z zeljnatimi glavami in me-j terskimi drvami — če so ga sploh •»lačevali. kar se je zgodilo redkokdaj. Potem smo dejstvo objavili "* listu in tako pripomogel ljudem lo upleda. Če te«;a nismo storili. !>otem sploh ni nihče plačeval. Naša kritika in naše mnenje sta se ravnala naravno vedno po inse-ratnem delu. in tako pravzaprav nismo nikdar bili na jasnem. Imeli smo naročnika, ki je redno pla-
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZIL,
SA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y.
Pariški list " I lust rat ion" se v eni svojih zadnjih številk bavi s statistiko te neobičajne bolezni in prihaja do zaključka, da je bilo število samomorov največje v 19. stoletju. Manija te bolezni cvete najbolj v Franciji; tej slede Nemčija, Švedska in Danska. Redkejši so samomori v Angliji. Norve-: ski in v Holandiji ter sploh v celem jugozapadnem delu Evrope. Na vzhodu so .Taponci in Kitajci bolj naklonjeni samomorom nego prebivalstvo Indije in Perzije.
WOVA gAMMUTA OfJIflA
NA KRVAVIH POLJANAH
• Spis«! tr»n Mat>S£ - $1.50 -
'TP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega polka.	(
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pij t ve in p polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga J« trdo Tesana, TBebuje 270 itrud in 26 slik !a vojn«. "CtLAg HABODA" «2 Corttendft Street, Jf«w York, H. Y.
_.____
__
_;_Li_i__
"GLAS NARODA"
___ _ . .. . _■..■■_■■
MM« an« Pi:bli«tMtf by
LA Hrwf«tln> ~
M« L A • NARODA« _!¥Ww m Pmvm_ . _
Itwm Iwry Pay l«Mpt >unOy» >»< H»IM>r».__
K• |M>I MSB »o »WtT 9MB	SS	M^B	HJt
__aufc^cHptloii YtBrty jtjll	______
All>Mtll<BIIHt W AQfWlWtWt.__________
■Wii«««1' Uhaj« wfct dan lrv«fnil n«««l| m >iwilwt.__
Baflf |ms pa^^M BB (MkBOfU M prtOMiMft Dmh Ml M
*Me*1 *	hltrala —•	_
t. A • N ^^^^ tL 9 Trtumimi C*rtlan#t TI___
Brooklyn, N. Y.
Kakor j» bilo nv*>jc<"iLsno že po roeauo, nnj m* »lanen omenim, tla priredi Slovensko pevsko <lrušt\"ti !liin;ea" Hrro in z&l>avo v dvorani na Montrose Ave., katere ii!t tlobi^fk je naiiifnjfn v prUJ brookJvnske cerkvene olictne.
Projrram j<" celo obaTPeii, Zabavo '»tvori newyt»rS\a Sl«>v. jfidba, T.uitm nastepi "Danita" v mesa-ne:u kWti, «lalje m* trije sobiHjM*-vi. ieninje na pouLi in glaam-ir in ilfra "Tri idtR", katera bo gotovo ^-netn v rnbavo.
l*o igri ho Arobanje dobitka 4,Kki*h«-n «et*', ki zelo ličen. T^at« pa.	le hitro srai■
te JNJ vUkah.
Za ple» bo igtala newy-omka Slov. j^Klba Zat"i>tek *Jb 5. uri po-]>«lHne. VnSopnina saim> 50^.
Se nekaj naj ome-iim. Ko *bi po-fcl-ršalei	kol*k<> m igralci
♦» iKtijo, pretlno ae eno igro -vpri /ori, i>i gotovo to vpoštevali tei isto pokazaH s tem. da bi ms malo
'!rst< jnejie obnašali. Pni poea inemih točkah pred igro je pona vodi še precej mimo, a ko tie pe prične šjrrc, ietlaj %e pa v resnici igra v dvorani, ne pa na odru To nI nru^no *nn.o sa posJnAaloe, te«n-tudi *a igraJee, in na ta način nobene isnra ne pride do prave veljave. Mtj bo gewto v«eh: "poslu-
fiLAS N*AnOT)A. 19. OKT. 1923.
Zagonetno, toda resnično. I
v
Čuden slučaj.
ALI JE AMEETKA RES DEMOKRATIČNA?

Ko ni i je prijatelj John V. nedavno povedal naslednjo zgodbo, mi je zagotovil, da mu. je ie sedaj m-Lzmerno žal in da je storil to v hipu obupa in duševne zmede. Ker ga poznam ie eelo vrsto l^t kot pri« I nega in poštenega človeka, mu verujem, da je re> vse tako, kakor mL je pripovedoval.
Poizkusil bom povedati to zgod-lo z istimi besedami, s katerimi
mi jo je sam pripovedoval. . . • •
•
Kratko spanje na železnici nuni Trentonom in New Yorkom me ni poživilo. V meni sta glodala raz-«karanje in trpkost, in pri oogle-du na ostale potnike, ki so zadovoljno smrčali na sedežih okoli niru«(. je moja nervoznost še na raščala. Pre<l menoj na sadežu je smrčal neki debeli malomeščan. poleg mene v koridorju vagona pa se je igralo dvoje otrok.
V zadnjem delu vagona se je dvignil neki mož ter korakal proti kupeju za kadilce. Bil je to sred-njevelik, precej obilen, bled človek, z debelimi ustnicami in maj hnimi, podganjimi o«"-mi. Pri pogledu nanj se nisem mogel »znebiti občutka, da mora biti malo pridne«. Opravljen je bil kričeče v pisano karirani obleki, na glavi je imel nivo kapo, oblečen je bi' v svileno, zelo progasto srajco, in v istotako kričeče pisani ovratnici mu je tičala naprsna ipla z ve likim demantom. ki je moral po tovo veljati s-vojih par sto dollar je v. Polastil se me je občutek kako krivično je svet urejen, kc more pošten mož, ki je brez dela kakor naprimer jaz, takorekoc stradati, dočim takile maloprid neži mešajo v denarju.
Ko je prišel mož mimo mene je padel eden od o-beh ig-rajočib se otrok ravno preti njim na tla n pri padeu se ga je oprijel za nje gov žep. Tujec je ves divji zgra bil otroka ter ga pahnil vstran, ii pri tem zaklieal je7.n0 otrokov" materi: — Pazite bol .je na svoj« umazane otroke! — Nato je še' naprej, ne da bi rp se enkrat ozrl .Taž bi bil najrajši planil nanj te* pa pošteno obreal. toda ker sen-iinel preveč svojih lastnih skrb' fcem to opustil in kmalu preneha"
misliti na surovi dogodek. * ♦ *
Dan poprej sem se pripeljal 17 New Yorka v Trenton, kjer b imel nastopiti svoje novo mest« pri neki tamošnji tvrdki. s kate ro sem si dotlej dopisoval. Dote daj sem bil zaposlen več let kol obratovodja v neki veliki tovarn v Brooklvnu, in pred pol leton sem se. v vnašanju na svojo dob ro pozicijo, tudi poročil. Koma sem bil par mesecev poročen. s< je pojavila na trgu reakcija in na ša tovarna jc bila prisiljena vsi e? pomanjkanja naročil, zapreti svo ja vrata. Tako sem bil sedaj ž« skoraj štiri mesece brez dela, prihranki, ki so mi še ostali pr tem, ko sem si kupil potrebno po hištvo. so ravno do tedaj še zado stovali. Izgled na moie mesto "v T r en tonu se mi je torej dozdeva1 kot največja sreča, in z Ano seir se domenil, naj ostane začasno ^ najinem stanovanju v Bath Beach dokler si ne prihranim dovolj de narja. da ji ga pošljem, nakar h' prešla za menoj v Trenton.
Toda ko sem dospel popoldne ^ Trenton ter se napotil naravnosl v tovarno, kjer naj bi prevzel svo je meat o, mi je ravnatelj izjavil., da je bilo ba* istega jutra ono mesto rddano že drugemu. Obžaloval je, da sem si naredil brezpotrebnt potne stroške ter priatarvil, da je bilo že prepozno, da bi me naknadno obvestili.
Jaz sem stal kot od strele zadet. Dolge ure sem blodil brez cilja in namena po mestu ter se nisem mogel odločiti, da bi «e bil odpeljal domov. Šele proti jutru sem stopil ▼ neko restavracijo, kjer sem spil čašo kave. nakar sem odšel na postajo. Ko sem si kupil vozni liatek, mi je ostalo še 2f»c drobiža, v moji listnici pa je bil, poleg mojih spričeval, ie petdolar-akt bankovec Bankovec sem hotel
nedotaknjen prinesti zopet domov da bi bila z ženo vsaj prihodnjih par dni obvarovana pred gladom.
Žalost 11 sem sedel v vagonu na svoje sdežu ter strmel pred se in pri tem mislil, kako žalostna in razočarana bo moja žena Ana. — Dozdaj me je vedno skušala tolažiti in hrabriti, češ. da bo že bolje, naj torej nikar ne obupujem, kajti dober delavec, kot sem jaz. mora priti kmalu zopet na površje. Samo njeni dobri volji sem se imel zahvaliti, da dotlej nisem
že izgubil poguma.
# * 4
Vlak" j«' odpeljal iz Newark®, ko sem sklenil oditi v kupe za kadilec, da pokadim cigareto ter u-mirim svoje živce. Pri vratih kupe ja sem zadel skupaj z onim človekom v kričeči opravi. On se je izpodtaknil ter se prijel za mojo ramo. Nato je zamrmral nekaj besed v opravičbo in hitro odšel mimo mene naprej.
Četrt ure pozneje je za vozil vlik na postajo v Jersey City. »Jaz sem hitro stopil proti svojemu st^dežu po svoj kovčeg, tamkaj pa sem zopet zadel skupaj s človekom v pisani obleki. V tistem trenotku je naredil vlak ovinek, jaz izgubim ravnotežje in čutim, <]a padam Instinktivno sem se oprijel prve opore, in ko sem se zopet zravnal, sem opazil denarno listnico, ki je itrlela iz žepa suknje poleg mene doječega kričeče opravljanega človeka.
In sedaj pri<!e moment moje duševne zmede. Jaz ne vem več, kaj se je takrat godilo z menoj. Mislim pa, da se je pojavila pred mojimi duševnimi očmi podoba na nepošten način pridobljenega denarja te surovine, in na drugi sTra ni podoba ubopih žrtev, ki so zročene na milost in nemilost trp-'jenju in pomanjkanju. Nekaj mi ;e zadrgetalo v prstih, segel sem no listnici, potegnil jo iz žepa moža ter jo vteknil v svoj lastni žep.
Vse to se je izvršilo v odlomku ene minute. Nato sem pograbi) svoj kov čep ter odhitel proti izhodu. Čutil sem. da sem bil smrt-■10 bled. kajti cul sem izprevodni-ka. ki me je vprašal, če sem bo-1 'an. Vrtelo se mi je v glavi in komaj sem čakal, da pridem iz vlaka.
Toda komaj sem stal na peronu, ko sem si postal svest vseh lalekosežnih posledic mojega de-anja. Postal sem zločinec in tat! Tstot •asno mi je že šinila v plavo misel, da moram vrniti listnico nemudoma pravemu lastniku.
Nekako sto korakov pred seboj sem opazil moža v karirani obleki, ki pa se mu je, kakor je bilo vi-leti, zelo mudilo. Hotel sera hiteti za njim, toda masa ljudi mi je za Javljala pot. Nato sem v klel. da ie stopil v vlak. ki vozi pod Hudson reko. in posrečilo se mi je, da -em tudi jaz še pravočasno dobil lotični vlak. V vlaku sem ga zopet izgubil izpred oči, toda v Hudson Terminal sem ga zopet opazil. Poklical sem ga. in on se je obrni L Jaz sem mu migal ter klical za njim, on pa se je samo strahoma uzrl okoli sebe ter pospešil korake. Ko je dospel na ulico, sem ga <e skoro dohitel, tedaj pa je skočil v avtodrožko in se odpeljal.
Nekaj časa sem stal na ulici ter 2'edal za njim. Čutil sem na svojih prsih listnico, toda nisem si upal pogledati vanjo. Ne smem se je dotekniti, temveč gledati, da jo nedotaknjeno izročim njenmu lastniku.
Končno sem se odločil oditi domov.
Okoli poldne sem dospel domov. Ana je stala na verandi ter prili-vala cvetlicam. Z veselim vzklikom mi je stekla nasproti ter se mi vrgla okoli vratu. Ni mogla dočakati. da bi bila že v stanovanju, kjer bi mi razodela veliko novost.
— Pomisli, John, — je dejala. — ravnokar je telefonirala' tvoja prejšnja tvrdka, da je dobila nekaj velikih naročil. Ti moras v pond el jek gotovo zopet na delo, so mi naročili. Saj s tvojim mestom v Trentonn gotovo ni nič t
Razne vesti.
Jaz ji nisem mogel odgovoriti. Listnica me je žgala kot živ ogenj na prsih.
—	John, za božjo voljo, saj vendar nisi bolan T — me je vprašala Ana v skrbeli. — Izgledaš zelo bled. Čakaj, skuham ti brž čašo kave in spečem ti par jajc. Ubožček. saj moraš biti zelo lačen I
Ana je bila vsa srečna, jaz pa sem ji odgovarjal tako redkobesedno. da jo je pričelo skrbeti. — Hotela je na vsak način, da ležem v postelj. Končno sem se vdal In legel.
Toda spanca ni hotelo biti. — Premišljeval sem, naj li Ani priznam kaj sem naredil. Ona mi mora pomagati. Listnice ne smem obdržati pod nobenim pogojm. Treba jo je odpreti in pogledati, če ni morda notri kakega papirja, iz katerega bi doznal, kdo je njen lastnik. Ako pa ni nič, bo dal a-noneo v lLst. naj se lastnik oglasi, '•eš. da sem listnico našel.
Suknjo, v kateri je bila listnica, sem obesil v omaro. Toda nikakor se nisem mogel odločiti, da bi vstal ter vzel ven ukradeno stvar. Ana mi je kuhala čaj ter sedela dolge ure ob moji postelji, trudeč se, da me razveseli.
—	Čemu si tako v skrbeh ? — m C je vprašala. Teh par dni do pon-Jeljka bova lahko prav dobro izhajala, v pondeljek pa itak zopet začneš.
Noč je bila mučna. Vso noč nisem za t i sn 11 očesa. Proti šesti uri zjutraj me je končno premagala utrujenost, in zaspal sem.
Ko sem se zbudil, je bil dan. -
Počasi sem v .stal ter se oblekel. Ana je že pripravila dober zajtrk ter je ravno čitala jutranji list. ko sem prišel v kuhinjo.
—	John, — je zaklicala, to se je moralo zgoditi v istem vlaku, s katerim si se vozil ti. Poslušaj, kaj ti bom prečitala!
In čitala je:
—	.T. P. Puller, premožen plantažni k. ki se je včeraj vozil z vlakom iz New Orleansa v New York je bil medpotoma okraden. Vzeta mu je bila listnica, v kateri je imel več sto dolarjev denarja. Fuller nravi, d*. tatu pozna, in dal je policiji natančen opis osumljnega moža. — Jaz sem tedaj strahoma vzkliknil in postal sem smrtno bled.
—	Za božjo voljo, kaj je, John?
—	Ani, — sem dejal, — čuj. jaz ti moram nekaj priznati.
Tn povedal sem ji, kaj sem storil. Ako ta mož. Fuller, ve, kdo je bil tat, ako je dal njegov opis nolicijn. tKlaj ni več mogoče, da bi se listnico izročilo nazaj, kajti policija me bo že prej zasačila.
Ničesar nisem skušal olepšati. Konstatiral sem samo dejstva. Ana me je izpra prestrašena gledala, potem pa sem opazil v njenih o-eeh neizrečeno usmiljenje in pomilovanje. Vstala je ter me objela :
—	Kje je listnica T
—	V moji suknjš, — sem odgovoril.
Ana je vstala in šla ter se vrnila z listnico v roka.
Odprla jo je.
Notri je bil umazan pet dolarski bankovec ter nekaj papirjev: moja spričevala.
Jaz sem ukradel neznancu svojo lasrtno Ustnico.
Ana se je veselo zasmejala.
—	No. to pejasnuje tudi zaključek notice v časopisu. — In čitala je:
—	Najbrže so bili tudi drugi pa-sažirji okradeni od tega dolgo* prstneža. —	-
Tovarna v kateri sto let ni bilo stavke.
Italijansko časopisje poroča, *da je te dni preteklo sto let. odkar je bila v Sobiantu v Italiji osnovana velika tvornica. ki ves čas svojega obstoja izdeluje le prvovrstno blago. Pri tem je najbolj zanimivo, da tekom vseh stotih let nrkoli ni prišlo do kakega spora meti delodajalci in delavci ter v analih tvorniee ni zabeležena niti ena stavka. Mussolini je radi tega odredil, da prejme osem delavcev, ki služijo pri tovarni že .10 let. red italijanske krone.
Plačilo za vlomilce.
!
drugi pa gre tu za novo vrsto žarkov, s katrimi je mogoče stopiti j nekatere kovine. Na ta način si učenjaki razlagajo dejstvo, da so francoski aeroplani večkrat prisiljeni pristati na črti Strassburg-! Praga, in sicer običajno pri Bro-du-Fuerthu. Odlični angleški fizik Sir Oliver Lodge in drugi učenjaki pravijo, da so podobni slučaji 1 v resnici mogoči in da bo treba v j bodočnosti ž njimi računati.
I Zakon za usmrtitev neozdravljivih oseb.
Iz Breslave poročajo, da je v nekem tamkajšnjem listu neki o-kraileni mešča npriobčil nastopen oglas: Cenjene tatove, ki so vlomili pri meni v noči 11a 6. pr. m., prosim, da mi vrnejo ukradene stvari proti nagradi sto milijonov. Zraven obljubljam, da jih ne bom sodnijsko preganjal. — Pričakuje se odziva tatov.
Nemci ovirajo francoske zrakoplove, ki vrše službo med S trass-bnrgom in Prago.
V francoskih listih se trdi, da poškodbo aeroplanov. ki plovejo nad nemškim ozemljemn, povzročajo Nemci z novimi tajnimi žarki, ki so jih Nemci odkrili in s katerimi operirajo po sodbi francoske tajne službe iz velike radije-ve postaje v Nauenu. Tudi angleški učenjaki govore o podobnem odkritju novih žarkov, ki so bili doslej pojH)lnoma neznani. Novo žarke si pojasnujejo z dvema teorijama. Po prvi teoriji se vpliva na aeroplane s osredotočenjem brezžičnih električnih valov, pt
V Švici je poslanec dr. Haus-wirth predložil parlamentu zakonski načrU po katerem bi se smeli usmrtiti neozdravljivi umo-bolni. Dr. Hauswirth je utemeljeval svoj predlog obširno, povdar-jajoč, da bi bila usmrtitev ne-.ozravljivih nesrečnikov prava sreča za nje in za okolico. Večina poslancev je označila ta predlog za gnjusen in neimoraličen.
Najvišji hotel sveta.
Nekateri ljudje ne morejo biti brez plemstva in častnih naslovov. \ Evropi so grofi, baroni, knezi in vitezi, ameriška ustava pa prepoveduje vse take naslove. Vsled tega je pa v Ameriki vse polno društev in organizacij, kojih člani nosijo pri zborovanjih in paradah kričeče uniforme ter imajo častne naslove vitezov poplava rje v'"po t en tatov" itd. V to vrsto spadajo tudi Kukluksklanci in nešteto drugih. Na sliki vidite dva člana organizacije "Skrinjarjev". Prvi na sliki je samo rekorder in zato ima povsem malo turško kapico. Drugi ima pa večjo šaržo, šaržo "poteptata". Vsak turški paša bi ga zavidal za uniformo. Clan te organizacije je bil tudi pokojni predsednik Harding. Tudi on je nosil ob posebnih prilikah tur-ški fes.
mora potapljač po pet minut po-"ivati. sicer bi se zadušil. Zelo nevarni so jim morski psi. Zato imajo s seboj nože. Ako se premakne kaka utež, ne more potapljač stati pokonci, ako izrabi čevlje iz svinca, ga vrže kvišku. Take nezgode se pripete cesto "jn potapljači se rešijo napol mrtvi. Toda naprada znaša za -potapljače 32 odstotkov rešenega zaklada, za ostalo moštvo pa 16 procentov. — Zaslužek bo torej vsekakor sijajen, vzlic nepopisno teškemu delu. K sreči je morje plitko; ako bi bilo globlje, bi zaklada splo ne mo-pli več rešiti ter bi bil vsak poizkus brezuspešen.
Najvišji hotel sveta in najveličastnejši. karkoli jih je po zemlji, se zgradi v bližini vrhunca gore "Jungfrau". Temelji hotela so v kleše ni v kamen ogromne planinske višine. Kratka pot za po-setnike se zgradi kot tunel od že-lezniee, ki vodi na Junfgrau" pa do hotela. Hotel bo urejen čisto moderno.
Nov zdravnik v Poljčinah.
V PiJ.ičanah. kjer so že dve leti jxpresali zdravnika, m* kot prak-l;v>-n zdravnik naseli dr. A. Ilro-novskv. ki bo imel tudi svojo domačo lekarno. Dr. II roiiovaky jo deloval 'Ive leti v mariborski državni bolnišnici.
Iz morja rešen zaklad.
Angleži dvigajo zaklad, ki leži na morskem dnu na ladji, ki jo je potopila nemška podmornica. — Nevarno in muke polno delo potapljačev. — Njihova nagrada znaša 32 odstotkov rešenega zaklada.
Leta 1917. je nemška podmornica potopila angleški parnik 4Laurent ic', ki je vozil za šest milijonov funtov sterlingov (150 milijonov frankov) zlata in srebra. — Zlao je bilo v palicah, srebro v denarju, oboje določeno za ameriške banke. Po zaključenju miru so potrebovali več kot leto dni, preden so točno dognali, kje lež razbiti parnik s potopljenim zakladom. Leta 1921. pa so potapljači začeli dvigati zaklad in ga dvigajo s premori še sedaj. V kratkem bo rešeno vse. Zlate palice, ki tehtajo po 14 do 28 funtov, od dajajo vsak večer angleški torpe-dovki. ki jih izroča angleški banki. Angleški listi poročajo, da se je moglo delo začeti z uspehom šele takrat, ko je neki inženir izumil aparat, ki je sličen čaro-dejni šibiei.
Vsak potapljač, ki se spusti pod vodo, vzame seboj kovinsko šibi co v globino. Sibica je z žicami zvezana z galvanometrom na kro vu ladje. Kadar se potapljač med peskom in blatom približa s šibi-eo k zlatu in srebru, se zgane a-parat na krovu ladje. To telefoni rajo potapljaču v globino morja. Obenem mu pošljejo čeber. v ka terega potapljač naloži zlato al' srebro, zmešano z blatom in peskom. Delo je mučno in nevarno. Ako je viharno, se voda skali in se nič ne vidi. Ladja na dnu morja — 27 metrov peni morsko globino — se neprestano premika. Zato se mora lega ladje vsak dan iznova dognati.
V okrožju ene morske milje ne sme pluti nobena ladja, ker potapljači ne morejo delati zaradi hrupa, ki je pod vodo neznosen. Zaklad iščejo trije potapljači, ki se spuščajo s svinčenimi čevlji in obteženi s težkimi bremeni po lestvi iz vrvi v morje. Potope s nasrlo. tako da so v eni minuti že na dnu. Delati ne morejo dalje nego 40 minut. Poiem se morajo dvigati, kar traja dvajset minut do pol n-re. Na vsake tri metre dviganja
Opasna šala.
Na dunajski "Korošici" so nedavno v zgodnjih urah aretirali elegantno blondinko v beli oblek?, črnem klobučku iz tila, v prosojnih nogavicah in finih čeveljčkih. Mladi obrez je bil rožnat, a lasje modno pristriženi. Okoli blondin-ke je stala cela gruča dam in da-*nic. ki so se smejale od srca. Blondinka je bila zares lepa. postavna. a graciozna ter njeno vedenje elegantno. Toda blondinka je bila moškega spola; v damski medni toaleti je tičal 20-letni glav-nikarski pomočnik L. E. iz Meid-linga. Dovolil si je to šalo, da bi bil presenetil svoje defele, ki je šlo v kavarno. Obleko si je vzel :z omare lastne matere ter se našemil tako dobro, da ga ni razkrinkal noben moški. Na policiji je bil obsojen na štiri dni zapora. Zakaj? Pohujšljiva vendar ni ženska obleka, a moški žensko preoblečen morali gotovo ni nevaren. Toda zakon je zakon in pa-rirati treba, Če je še tako nesmiseln.
Dunajski dogodek nas spominja mladega glasbenika, ki si je pred nar leti dovolil v Ljubljani isto salo. Preoblečen kot elegantna dama si je upal celo v ljubljansko kavarno. Niti tu ga ni razkrinkal n^ben gospod. Pač pa so se nekateri naknadno jezili nanj. ker jih Te. potegnil. Policija ga ni opazila. Glasbenik je odšel po ulicah domov brez ovire. Toda šala je bila opasna, — že razradi ljubljanske morale, ki ne trpi takega pohujšanja.
Električna in industrijalna razstava
Grtd Central Palace Lexington Ave. & 46th St.
Od 17..do 27. oktobra 1923. Od 11 dopol. do 11 zvečer.
Oglejte si nase predmete. The New York Edison Company
Izšla je nova izdaja
'PESMARIGA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pe-- sem; 6. Vasovalec; C. Na trgu; 7. Pesem o bel! hišici;
8.. Profoija; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, pnlnčice; 14. I.aU-konoč; 15. Deklica mila; 10. Slanca; 17. VabiJo; 1 S. Pastirček; 19. Kožmariu; 20. Cerkvica; 21. ProSnja; 22. Imel sera ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. ljubezen in pomlad ; 29. Kožica i slavulj; 39. Naša zvezda; 31. Labko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami: 'M. Vabilo: 38. UsliSi nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu: 47. Katrica: 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ra-dečih rož: 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lei>a naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. OJ, te mlinar; 58. Pojdam ▼ rute;
Slovenac. Srb. Hrvat; 60. NaSa zvezda; 61. V slovo; «2. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom Je moj. 67. Hey Slovenl. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čut iS. Srbi ne tužnl?; 81. Pobrutlmi ja; 82. Pomlad ln jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, NjoJ; 87. Njega nI; 88. Pod oknom: 8!). Prva ljuliezen; 90. Ijihko noč; 91, Pri oknn sva taolče siitnela: »2. Strunam: 93. Slovo: 94: Strunam; 95. ProSnja; 96. V ljubem M ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad: *M. i.uhko noč: 100. Kaztanek; 161. Hvra-čanje; 192. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street
New Tork

GLAS NAROI1A, lSL OKT. 1923.
Novice iz Slovonijs.
Iz Jugoslavije.
Molitveniki:
K
Duša popolna .................... L— <
Marija Varhinja:	t
v platno rezano ........%... .70 ^
v usnje vezano ..................139
(tajski glasovi:	^
v platno vezano.............j
v usnje vezano	... 1-39 j
v fino usnje vezano ........ l.$0
v usnje vezano.............1-5® g
Skrbi za dušo:
v platno vezano ........... M 4
v usnje vezano ..............1.65 j
v fino usnje vezano........ L8® -j
Sveta I'ra: f fino v platno vezano, z debeli- (j :ai C-ikaml ................ 1.00
10
Poučne knjige: u
Abecednik slovenski:	2
broširan .......'............ .30
trdo vezan .................. -56 1-4
3nglȣko-ftlovensid slovar
<I»r. Kern) ................ 5.00 C
lnce-jsus služba ali nank kak«
naj se k sv. maši strele .... JO 6
»omari živinozdravnik .......... 1.25
Drm sestavljena plesa: Č"etvorka In M
hernia spisano in narisano.......35
!ovedor?ja.....................75
Hitri računar ........................00 ^
-iiso^lavija. Zomljpjitsni prerfed 1.25 51 kubična knjiga ali hitri rarunar
7ix trgovee z lesom.......... 1.00 1
Knjiga • lepsm vedenju,	n
Trdo vezano .............. 1J0 *
Kako se postane ameriški
državljan ...................15 ^
Knjira o dostojnem vedenja .. 30
Kako postanemo stari ...........40 N
Katekizem (veliki > ............- .40
\flekarstvo a črticami za fivi-
core J o .............................75
VemAU weleiki tolmač.........» ^
Najverji spisovnik Ijubavnih pO JI Nemščina Ure*, učitelja
L del .................... M J
2. del ......-............... Ji	*
1'ravi.a za oliko.................65	*
Pcrotnloar	^
1. letnik .................. .00	^
2 letnik .................. M
<■'. letnik ................«*
""raktifnl rafunar ............ .75 *
Ročni slov.-angl. in angL-slov.
slovar ...................... .70
Slovrnsko-angleška slovnica,
s slovarjem, trdo vezana......13#
Sveto pismo stare in nove zavese,
vsebuje 1040 strani............3.00 8
Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del |!i0
hlovensko-italjaoski is ItalJ.-flov. slovar ....................... IjSO
Srbska zaietuica za Slovence.....40 ^
'lover.slio-nemški in nemško-Gloven-
ski slovar ................— -50
Slovenska Narodna Mladina .... L— N
Spretna kuharica ................1.25
Spretna kuharica, trdo vezano 1.50
Slovenska kuharica ............ 7.00
1'mni čebelar .................. 1.50
•'ošttna knjižica .............. <50
Veliki slovenski spisovnik raznih
raznih pisem, trdo vezano 1-50
Veliki vsevedež ................ 1.00 s
Zbirka demačih idravil kakor jili
rabi slov. narod ...........75
Z rodbe sv. pisma .............. <30
Zgodovina Srhov. Hrvatov in Sls-vencev
1.	zvezek ..................
2.	zvezek .......i........ -85
!c
Razne povesti in
r .	C
romani:
Amerika In Amerik and, trd. vez. CM I
Andrej Hofer ..........................>50
tteneška vedeževalka .......... -35
Belgrajski Biser ............ >35 T
Eurke in pcrednosti .......... .40 i
leli rojaki, trdo vezano.........1.00 §
■Coy, roman, trdo vem no ...... .75
Božja pot na Šmarno Gora..... .25 f
Balkanska Turška vojska...... -N l
čarovnica starega grada........ «25 j
Cvetke .............••••••••• J®
' jganova o sveta .............. 35 j
j ^as je zlato .......................3® i
i /vetiua Borograjika .......... M 1
Itoti s orožjem .............. -M j
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Meško) .................. .60 |
Dolga roka	3® j
Devica Orleanska...................30 j
i tem in svet. Letnik W08 .... IM ,
Duhovni Boj .......................«50
jElizabeta .......................35 ,
. Fran Baron Trenk ............ 361
'Fra Diavolo ..............................3•
' Gozdovnk (2 zvezka) .......... IM
i Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75
rtiočerski katekizem .......... 35
. (irada omira .................. J50
Golem, roman .................. >70
Ilrdv••■»••••••••t***«««**« «35
' | Humoreske, Groteske jfas Satin 30
•'Iz dobe punta in bojev ........ .50
- Iz zapeške globeli .............. 130
Igra1?*, roman. sjK>mini mladeniča .90 i los. Jurčič spisi:
zv. Cvet in sad. Hfi ssestnega Brflftlwn BroSirano ........ .75
i, Trdo vezano .............. UM
■ i . zv Sosedov sin. Sia hmečkrga cesarja itd. BroSirano ...... .75
Trdo vezano .............. UM
. zv. Dr. Zober, roman. Tugsm-
Smrtna kosa
Od S'-. Antona na P<4iorju poročajo; Dne sept. sno rstročili materi /ernl ji tedexile ostanke Pr. Mravlja k a, velepo^-stnika pri Sv. A nt emu na Pohorju. Taui je bil rejen, tam je živel in umri v 74. letu svoje starosti. Poscnali so ga povwxl po Pohorja, po Dravnki dečini in še dalje okrog. Bil je mož tlela. *^kozi v« dolgo dubo svoje-jra iivijsttja, prav od mladih let, posvetil je svoje *i4e >?voji rodbini, gosp4Ki.trstvni in narodu Kot dober in razumen oče je ob strani svoje še ii\ o»L-e vdove dobro odf?«>-jil svoje <»troke. od katerih živi dei'et. 8krb_4 jim je po avojih močeh za vet" jo »obrazbo. K'j1 marljiv in v« ston goNjK^lar je ustvaril lepo in vzorno posestvo na P«>-horjn, kot T.veea in p<^teu ol>oan si je pridobil zaupanje snrojih so-obeanov, ki »o sa \ w kot let vedtio i/.iM»va izvolili za svojega župana, Pn-pro^t v »vejem vede-nju, Ijiitje/.niv v <voj<nn nasiopu proti vsakemu m*-n(ta ni imel ao-\*r.i/.uike. 1'zival je tttdi ugled pri nai(Mlnih in političnih nasprotnikih m v \ seli uradih. Kot nanKl-nj't'^u j,J sicer tudi njemu pretila ob iz'»rui'u »v« tovue vojne velika nevarnost; nui.lu <isi ni bil zaradi prav oedolsnih	inlpe-ljau na
>e pripra\*ijei.eii» vozu iz Vuhre-da v vojaški preiskovalni zapor pred vojaško ho<1 ršče v Oradeu. Nikdar n* bil bolan, še pml enim letom rtlrav in evrst. Kark<i>r se hrast liptra viharju, tako se je f»>lifo eas« upirala njegova krepila narava pinti airbrbtm lx»lezni, ki »e gn M' pred iipkalerhiii meseci lotila. I a knkor je živel vedno Kot it!je tu«ii iuo-ško pre-iiitAal \ -ie» L<j4«- ice. Jclder ni koxi<"-no za-tUnil	trudne oei. V a grobu
j* j I «! i /a njim otrooi. ki so iz-ffiitsili lujjlxiJjiiira očeta, za lijiui /alui' jo bl^jiji iu daljnji ,s<^lje(
■ i tiiir; je bil vedno zanesljiv sve-tuvaUe, za njim igluje doxuovkLa. ka!»-re zvexti siki jt; bii. Ze-lesio Pohorje. ki vra je tako ljubil. kj«r jv telila Zilx»l njnerova m je na-m-1 iKw'-itek, p<e,'ak> mu je zadnji por»irt\ od blizu iu daleč je pri-šel nai->*l l-r'^»it mojega rojaka.
Dne	sept. je umrla Julija
B«rti4,	Aut<jjia liartia v
Ljubljani in s<<stra nan'cbuka <ld-<lel\a za ww»ijalno ^krlwtvo, dr. G ivien. Pokojniea se je udej^vo-vnla v r.rrui!. nannindh dn*UHt\-ih.
Koi"e\j!i je umrl dne :J0. »t-p-lembra Prane Srebotnjak.
Dne sept. je umrla v Ljubljani v viw.ki starosti 83 Iftt Frančiška Sir mati Albert a Kiča, profesorja na lieejtt. Pokojnika je bila vila nai-odna žena. t	umh -
Iz Prekmnrja.
I'esto s*» si . v, da je nat*e Prek-mtirje pasivna p»kraijna. in da so Madžari t elo ve^eii, tla xo si- je iz-nebili. Ako j>«-id«**. na "Goričan-*ko to je v severni del Prekmut-ja, m» preprieai, da je zemlja tam res malo b< lj skopa ter da ne mo-re douačali toliko, da bi se totevil-no prebivalstvo preliranilo z domačimi pridelki Zato odide vsako leto že spomladi okroglo :kXX> ljudi obojega ^iiola na kmetijsko delo v Slavonijo, v Pelje in drugam, eebi na uuilo madžaa*sko ravnino. Tam ostanejo t,i kmetijski delavci do	aii do k^mca septembra,
te(!aj pa s,- vrnejo na domove, ob-b ieni t denarjem in znijem. Po-vpreeno fe! zasluži vsak okoli 10 q zrnja, kar za leze za kmh druž U v zimskem času. Od zasluženega denarja ve — žal — mnogo zapije, namesto da !>i nabavili starši s\-oji deei obleko in druge nujne potrebščine. Nekdaj so bila ta brda zasajena z vinsko trto; v vin nora-Jih okoli Sv. Benedikta ^Kančev ei) se je pi idelovalo žlahtno vino, ki mj je imela stalno na svoji mizi rr*k» eesariea Marija Terezija. No, dandanes se prideluje okusno vino samo v okolici Il»»gojine in Dolnje Lendave, povsod drugod gojijo Gori ran i samo izabelo in n mamico, hi dajeta manj vredno pijačo, Trf rva uS je nanrnsc uničila prejšnje vinogrmle z žlahtno trto, za kako obnovitev pa se madžarska vlada v teh " veudfikih" krajih ni brigala. Okoli Gornje .Lendave je leto« «y*dno drwje bogato obrodilo. Xa prostrani ravnini kjer je zomlja izredno rodovitna, je letošnja letina $rlede pol Seine bogata. Pridelalo se je obšlo rži pšenice, krasnega krompirja in koruze, tudi ajde bo mnogo. Kljiib Srseron izobilju stane tukaj 1 kg
S isto Sest o, invest iz Abrueev .. .30, j
blri povesil: Nagla beseda; TuJCe- ] v a osceta; Gospod Qrahax; Ust PajjirJa ......................
Stric tamova koča .............. J>0
Sveta Notburga ................ .35
Slovenski pisatelji:	i
1. sv. Jos. Juritt • zhraaS spisL
Vsebuje 7 povesti .......... L20 |
3.	zv. Dr. Ivao Tavčar zbrani spisi. i Cvetja v jeseni. Visofika kronika 2.0«
Spilmanove pripovedke:
1.	zv. Marou, krčanski deček iz Libanona .................. M '
2.	zv. Marijina otroka, povest iz____
kavkadkik gora ............ £5
4.	zv. Praški judek ............ .25
8.	zv. Tri Indijanske povesti ......30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska r-c.ve$t iz Japonskega .... .30
10.	zv. Zveli sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ J55
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, povest ....................... M
12.'	zv. Korejska brata, črtica iz mlajonov v Koreji .......... ...30
13.	zv. Boj in zmaga, povest ____ 30
1-1. zv. Prisega Hurooskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .................... JM
S. zv. Angelj sučajev. BrazilJsJea
esi .................................JU
10. zv. Zlatakopi. Povest...... JO
17. zv. Prvič med Indijanci aU
vožnja v Nikaraguo ........ .30
IS. s?. Preganjanje Indijskih mis-
Jonarjev .................... M
9. zv. Mlada mornarja. Povest .30
šaljivi Slovenec ...............00
vitahje, roman. tr«io vezano .... 1.00
Turki pred Dunajem............ .60
Trenuiki oddiha ...............40
Umor v Sarajevn................10
isnjeva Repatiea. featlrteen roman. 2 knjigi ..............
Vera, roman ...................35
Tnto vezano ...................55
Vel f ki vsevedel.................. 1.00
Vrinar. Itahimlranat Tagore, trdo
vezano .........................60
ZstJni dnevf nwefrepi kralja .60
7.';!dad na ko?jen vetrova.....10 '
Za dna pravda ................ Ji«
Zmaj iz liopne .................. .80
Zlatarjevo Z'.-sto .............. 1.00 '
Ženini na^e koprnele.............35
Zmote in konee gospodične Pavle .40 ■
Zhlrka slflvensksti p^v^stli
1. zv. Vojnoniir ali poganstvo .. .3.1
7v. Hrido brezdno ............ .35
7.y. Vesele povestL .......... .33
4. 7r. Povesti in slike...........35
n. zv. Student naj bo. NaS vsakdanji kmh ................ JB I
7:*bnvna knjfžnJra;
7v. Pe^an in Tjtmberj^r.......71
2Tt. 7T. fma smrt................
i 7.x. Zločinci .................75
•"i. zv. Mož 7. razrezano du?o .... 1.25
Razne povesti in za- , bavne knjige za mladino:
Sob a mladi sok, pesmica .... 49 Dedek je pravil, pravljice .... .40 Mladici srcem	iS
Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .40 •arodns pripovedka, 4. zvezek.. JM 'ravljice in pripovedke sa mladino;
1.	zvezek ................... .50
2.	zvezek .............................JO
Blavček, zoirka solSkib pesmi £5 p. voolekL Zbirka pesmi sa mladino:
trdo vssano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1. zv., trdo vezano. Vrtibuje 15
povesti ...................... JM
zv., trdo vezano. Pripovedkt in
P€fIIli •••ssosasassoooaooaoa*
3.	zv., trdo vezano, \sebujt 12 po-Tciti
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat G. zv., ti do vezano. Vsebuje 10 povesti h,.»*....•..«**.....«* JO
TmetnUke knjige s slikami: Mlada greda; pravljica s slikami M Pepelka; pravljica s slikami L00 Bdeča kapica; pravljica s slikami ........................ 1.0«
Soeguljčiea: pravljica s Bilkami 1.00 TraoIjčlM* pravljica s sllkaal L00 'njige sa slikanje: ,
1 Mladi slika? ................ .11
1 Slike ls pravljic ............ M
njige sa sl&anje Aftsilf p op si > na s barvami in nrvodilom: » Mladi ametelk .............. LSI
, OtroSid vrtaš UM Za kratek čas 1JS0 * Zaklad za otrok« ............ UtO
| Razglednice:
I Zabavne. Različne, ducat ........	.25
) «cw Yorike. Bazlične, ducat ..	M D Velikonočne, haflčne Ib aovoletof
I duc&t	JB
I Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40
} Posamezne po ......................J5
D Narodna noša, ducat.....................40
| posamezne po ............	.05
Bi Planinski pozdravi, ducat............M
D j posamezne po.........................05
P P—rs— mesta New Yerfc ....	05
0 Prerokovalne karte	LM
Igre:,,
Talina Solz. 3 enodejanke: D?a svetova, dediščina, trpini .... LH
Inevnik. Veseloigra v 2 dej an j iti .30 iandeamus. Komedija v 4 dejan-ji^
Martin Krpan. Drama v petib dejanjih ........................ JW
Revizor. Komedija v 5 dejanjih l.Ot TcnčRove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih .................. .60
<birka ljudskih Iger. . saoi.li. Kmet Herod, Vtdeie-
talka, Žnpan, Sardamski. Jcsa
nad petelinom in kes........ JO
. snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neia, Sanje ................
In 8. snopič. Sinove maičevanjs, Za kSovi^že, Občtnsk tepček. Ovc materi, Neža z Bleda. Najdena hči ...................60
snoplC. Xa Bcilehemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kleiev, Cašica kave .... J* 1- anoplf. Vefna mladost in lepota, Reporter. Prepcrljlva soseda JO
2.	snopi«. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrlel in kralji, Ljudmila, _
Pianšarira ...................M
3.	snopič. Vestalka, Smrt 31&rijs Peviee, Marijin otrok ...... J&*
4.	snopih. Junaška deklica, 8v. Boštjan, Materin bla^ndov .. JO
5.	snopič. Turki pred Dunajem,
Fabjoia in Neža .........M
7. snopič. Dlmež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Pilailjen
stan je zaničevan............
5. in 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dek'a Božja; Junaška
Blejke ».................... jo
0 snopič. Sv. Jnst; IJnbezcn Ma dJlnaja otroka ...............33
Pesmi in poezije: •
Codec; poleg narodnih pravljic o
Vrbskem jezero. (A. Funte*) Trdo vezano ................ .75
Moje obzorje. Ens^Gan^el. Poezije
Trdo vezano ................ 1.5»5
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj
priljubljenih narodnih in drugih pelini ...................40
laiade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.23
Broširano .....................
Vsml. (Simen Jenko) .........45
Pesmi Ivan Zormana. Originalne »lovenske pesmi in prevodi znanm slovenskih pesmi v
ansIeSeinl.................... l.jj
'oezlje. (Simon Gregorčič) —•
trdo -vezano ..................
'lloliea. Pesmi zrn mladost.....69
tovenska Narodna lirika. Poezije
Sta ngank. (Oton Supančič). — Poezija .................... j|
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne i »osmi za mo.ške in mešane zbore..........................
Gorski odsievl. (Laharnar.) Zbirka molkih zborov in čvetero
spevov. 1. zvezek ..............43
2. zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... J20
Narodne pesmi. fMarolt) ....... J80
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) ........ J3
Narodne pesmi Žirovnik 1. zv..........................20
z*....................!..*."! !?0
3- zv............................
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ................ J20
Pesmarica Glazbene Matice, za Štiri m<>Ške clasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt in bas
1. zvezek......................45
V zvezek ......................45
Planinke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt, tenor ln bas:
svezek......................40
Vojaške narodne pesmi. (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodopivee) ... L20
Lira, vednočoiska pesmarica:
1.	zvezek .................... LZt
2.	zvezek ...........................L20
Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene sla vnos ti — ......
(13 meSanih in 3 moški zbori) 1.1«
Nočne pesmi. (Adamič)	UM
KupletL (Grum) —
1.	Kranjske šege ln navade .... JU
2.	Učeni Mihec; Slabi časi .... .3* 1 3. NezadovoljneS; To zares ulit-
kani 1	«36
Slovenski akordi. (Adamič)
Zbirke 22 mešanih ln moških zbo-; rov:
; L zvezek ..................... .7!
' 2. zvezek .....................
.71
I Mečanl in aaoškl zbori. (Aljal) ^ i 1 zvezek: Domovini; Nevesti; Ne 1 zveni ml; NsSa zveada; Ujetega I ptiča tožba; SoS............. M
2.	zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; OJ z Bogom ti planinski svet; Šolskodomrtkl mladini; Na bregu.............40
3.	zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč....... M
4 zvezek: Ujetega ptička tožba; Zakipl duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu...............40
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva tam prpelji Žar; Z vtmoem tiam ovenčam slavo; Triglav........40
e. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslc.............4«
7. zvezek: Slaveček ; Zaostali ptič; Doinorodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem »prevodu; Geslo .40
S. zveze k: Ti osrečiti Jo hotl (mešan zb. i : Ti osrečit ijo hotl (mo Ski zb.l ; Prijatelj ln senca (moški zb.) ; Prijatelj in senca <mešan zt. \ ; Stoj. »olnČice stoj ; Kmetskl
bI5i ..........................40
9. tvozek: Spominčice; Večerni rvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja. : Zimski dan ; Večerni zvon;
Ždravice I.: Zdralvce II.;Oče več-nI; Tono Solnce .............. >79
Cerkvene pesmi:
ilomafl glasi. Cerkvene pesmi xa meSani zbor.................. L20
>2 rdovenskih pesnil za razne prilike tekom cerkvenega leta. — s < Foerster) .................. JU
[t Tan turn Erjo. (Foerstcr) .... .§0
12 Tantuin Ergo. (Premeri) .....6#
viissa in Honorem Caeriliao —
(f^rster> .................. .60
Vladne pesmi za mešan zbor. —
(Battnor) .................. JI
Slovenska sv. masa, za mešan zbor s spremljavo orgel. (Laharnar) J&$
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raSki zbor in petje. (BaJLk) .. 1-30
Bno šel na planince. Podpori slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00
\a Goreuskem je fietao. (Bajuk) 1.00
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in Rlovenskib narodnih pesmi .?0
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ M
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .71 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JM Pozdrav s Bleda. Koračnica.
(Jaki) .....................M
Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ....................... M
Prlpoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .................... M
Primorski odmevi. Fantazija. «
'Breznik) .................. JO
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ................... JU
Srčno veselje. Polka ............ j50
ZmiraJ zvesta. Polka .......... M
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih a pesmi za klavir in gosli...... 2.00
Bratje! Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) .................... iS
OreL Koračnica (Jaki) ..................JU
Vojaška koračni« ...............................JM
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter)	JB0
MabeL Intermezzo. (Aletter) ....	JM
Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...	JM
Aditha. Intermezzo. (Alettar) ...	.M
Buri pridejo. Koračnica. (Skorpin)	Ji
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki....................M
Združenih držav, srednji................JM
Združenih držav. Mali ........JI
Nova Evreps ..............u	J®
Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Artssaa, Colorado, Kansas. Kentucky in
Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... .25
' zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Itflnniss ta, Michigan, Wisconsin, WmI
Virginia, Ohio, New York —
vsaki po.......................40
i
Velika atenska mapa Kvrspe .. M0
Naročilom J« prQofitl danar, bodisi ▼ gotovini. Money Or. dar aH pofen* mflft po 1 aH 3 eeafcL Čo pofljoU go4o-itM rtkomiedbaj^ pl«n».
1WG U A S NAROD A*'
'	(Slovenic Publishing Company)
82 Cortlandt Ste, New York
99
He naročaju knjig, katerih ni ▼ ceniku.
Knjiga pošiljamo poštnino prosto.

■r. .
Izenačenje pravoslavnega cerkvenega koledarja
z ol>čim koledarjem se je izvršilo j dne 1. oktobra. V smislu sklepaj priivt^alavuega koncila, ki se je ! vršil meseca »naja t. 1. v Carigra- 1
Idu. računa tudi pravonla\nia eer- j' kev or 1. oktobra po gregorijan-iskeni koledarju. Razlisa med '"no- 3 j vim" m "staiim štetjem*' je pri- i ' čela po razkolu rint-ike in iztočne cerkve leta 1582 ter je, kaikor zna-: no, znašala sedaj že 13 dni.
Madžarsko izzivanje.	^
I Te dni se pedjali skoei Subo-!1, tk-i» jujn ^ovanaki deleigati, gene-! j ral Zivko Milovanovič in polkovnik Ned i«'*, ki sta se udeležba nia.-!^ I nevrov čeakoslovaike armade. Po-
Itnjoč skozi Mailžarako. sta imela po\sod velike iifprilike. Čim staji lis Češkoslovaške dospela na ma-«iiai"v';i teiritorij. jiiua takoj od- f vreli vse stvari, ki so jih iiueli pri *
in cel-.> diploanatske potne li-stt-. V-šak prote*t je bil z&inail. -Madžari so to slorili radtaga, ker , so v« dri i da prihajata z vojaških manevrov i z Ceško»lovaškr in da
imata pri .sebi zapiske o stanju če- 1 ^koslovaSke a miade.
L
Dc^et milijonov zlatih kron. \.
Kakor javljajo iz Beograda, se I je <lne 1 «^kt<^»ra posebna komisija p<»dala v iSudhnpešto, tla pre-v/arne zlato podlogo bivše avstro- | ogri-ske banke. Juur<»slavija «-pr»*j-lue i/ t^ ]KMlloge «b*~>4*t milijojw-v I ztotih kron.	'
h
Poštna hranilnica za vso državo
j-* z«k'cL-i z t!i 11-111 1. oktoibra po- ^ slo val i v Beogradu. Za til-ltorij ] S?! Ki jf v vrši preko 11 je tudi če-
ko\iii promet, t^ko tla je ^daj »110 r-e dr naj- po oekih, <*ziroiiia 1 nakaznicah iu poJožntcali pred k a- 1
zovati na vse pu.štne urade v državi. Vodnja <-entinljie<r:i urada je po:no"nik fj-'m-rablega direktorja "
dr. Fran Pavlic (Slovenec).	1
, *
Odprava vojaških dovoljenj za
pasuše,	i
Službeni vojaški list objavlja '»dri-dbo vojnega ministrstva, po f l:ater.-TO ni v.-.* potrebno, da bi ju-g< ->!'»\arisUi državljani, ki potu- « >jn v inri264ustvo. iskali dovoljenje od vojaških obla ki. V b«» stvar izdajanja potnih listov j <arno stvar policijskih oblasti in ; - del »ma, v gotovih slučajih —,J tiidi organov ministrstva za soei- 1 jalno politiko.	, . i
Preskrba Dalmacijo s pitno vodo. 1
Splitski listi poročajo, da je do-', spel tjakaj inženir Btsarlč. načelnik generalne direkcije voda pri poljedelskem ministrstvu, da s sodelovanjem m subvencijo države pospeši izvršitev melioracije Sinj-skcL'a polja in Vrgovskega jezera, j i j«* za prehrano Dalmacije velike vaznoKt i. Načelnik Bt->arič ima obenem nalogo, da prouči \r»rašanje pr^,kr4>e dalmatinskih , vas: in nii'st s pitno vodo. Dalma-cija dobi na račun reparacij po-' trebn-i materijal za vodovode in <a iz\-rš!tev molioracij v skupni ( vrednosti 30 milijonov dmarjev.'
V naslednjih letih se zgradi večje' ■ število vodovodov, ki so v Dalma--• ' iji eminentne važnosti. V prihod-; nji državni proračun 1 k> postav--' Ijcna svota več milijonov dinarjev! > za zgradnjo vodnjakov v dalma-
-	tinski Zagori, severni in srednji!
-	Dalmaciji, s čemur bo združena 1 tttdi asanacija tanuk i" »jih vasi, J ki v>iako trpe vsled .suše in po-i mnnjkanja zdrave pitne vode.
i Ponesrečen elektromonter.
Delavci sarajevske elektrarne 1 so bili te dni zaposleni s popravo
-	električne mreže, Xr-ki elektro-
-	monter jr* jiri tem popel na g metrov visok leseni dro«; Ko je
1 ieačel delati, ^e je drog, ki je bil že '» trhel, podrl ter pri padcu nion-0 tet ju popolnoma razbil glavo ter nu vtisnil tudi prsni koš. Moaiter je ostal na mestu mrtev.
n
°	Tetanus v Zagrebu.
a V Zagrebu sta k on stat ir an a dva *» slučaja dolenja od tetanusa pri r" bolgarskih vrtnarjih. Eden je že umrl. Oblasti opozarjajo obein-l" stvo, da si da v vsakem slučaju P kake z dotikom zemlje ali prahu J' takoj vbrizgati serum.
a, --
ie moke 30 do 32 K, 1 kg gove*£ne a, ISO K, 1 kg sladkorja 112 K, 1 1 in vma 80 K itd. To proikieto ode-fo ruštvo lene javne naineščence na ravnonogt v obuo.	« '
.«•, tragedija v 5. dejanjih.	S
Trdo vezano .............. 1.00
traljevfti in keraft........................JBS B
Craljica Mnfcniea, trdo vesano	^0 j
Lxrmtn, trdo vezano .................40 .
jodske povesti, — Od hiie do hI-	|S
fct sin • • •	^
.judska knjižnica:	c
1.	sv. tnamenja itirih ............M ;
Z. sv. Darsvana. Zgodovinska	2
pov^it	•
3.	sv. Jeraai Zmaeovai. — Msd	3 Plazovi ..........'..........	^0
4.	zv. Malo iivijmje ................*s
5.	sv. Zadnja kmetka vojaks .75 1 7. sv. Prihaja« .............. .60
5.	zrv. Pasjeglavri .............75 -
0. zv. Kaka sen so Jar't&ai,
(BrencelJ) ....................60 4
0. zv. Kaka sem ca JaZ likal.	8
(BrencelJ) ....................60 9
.1. sv. Kaka sem se Jas lBui..
(BrencelJ) ................... .00 1
2.	sv. Is dnevnika malega po-redneža, trdo vezano...........60 1
4. it. Ljobijanske dike. —
' Brencelj) ....................60 1
6.	zv. Jaan Miseria. Povest ls
Šnanskesa življenja ...........60 ^
a zv. v Ameriko. Po reanl- 1
Pnih dogodl^h ................ .60
fall ljndje. Vsebuje 0 povestL
BroSirano .................. M
Trdo vezano ................ 1J83
dlmo Tuljenja. <Ivan Cankar) ^0 ^
Jrtv! (lostii ................. 35 1
daterfna hlev ................ ^0
losoRso ...................... .40 1
Hlatei ...................70
Mesija ........••••.••....... .30 _
tlirk« Pošten J&lto v i ž .......... .SO ®
Hitva srca. Pojesti. (I. Tavčal) 150 Marjetica .......................70 1
Vaša Vas. 1. del vsebuje 14 po-	j
povestL (Nova tan) —	t
VezsEO ...................... 1.30
BroSirano .................... 1.00
a Vas. 2. del vsebuje 9 povesti ^
Vezano ...................... l.jf
BroSirano .................... 1.80 *
<a Indijskih otulJh .......... ^fl
^ascijtncl .................... jjo
is Preriji .................. jo 7
Wihillst .......................4« 2
Sa krvavih Poljaiiiih. Trpljenje in \2
strahote 7. bojniii ikiIhmIuv bivše-
ga slovcaskea jkjIi______.... 1—50 '
.'atodna Itiblietelia:	' \
Amerika iu povsod dobro, dony j'
najboljše ..................... AO j2
Berač .........................40 1
Hoj s prirodo ................ .40 ;
Bcžja kazen...................40 -
Sabica..........................1.20 J
Beatin dnevnik................70 r
trtica Iz življenja na kmeiib .40 Grška Mytologija. 2 tnji^l -. 1-80 5
Ueneral Laudan .................70 -
Kranjska tebellea. Poezije ... .40 -Nekaj lz ruske zgodovine .... .40
Sejirečniea ......................70
Rimska Mitologija .......... .70
Spisi *odrejčkovesa Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd .40
V Gorskem zakotju .......... .40
Za kruhom .............................40
Zaroka ob pol noči............ .40
Z ognjem in mečem.......... SJ>0
Narodna Itnjttnica: Bilke ...................... J® ^
Bele noči, — mali jnnak	-SO -
Izbrani spisi Valentin Vodnika M ' Kuhinja pri kratici gosji notici .00
Malenkosti .................. .80
MoJe iivljenje. (Ivan Cankar) .40
Paberkl in Boia ...........
Obiski, f Cankar)	1.20 j
tbiskL (Cankar) Trdo vezano .. U»0 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Brska 25 " 'o vest ice, kaoindranatb Tatars,
Vsebuje 5 povesti ........ .40
Petelinov Janez (Alešovec) —
Trdo ?ezaao ................ .70
BroSirano .........................M
Pariški zlatar .................. .35 .
Pasti in zanke, kriminalni roman .40
I'oaljednl Mehikanec .......... ^0
"ovestl Maksima Gorkeja .... .76 Pod svobodnim solneem, 2 knjigi 2.50
Pravljice H. Majar .......... .30
Po>esti slovenskemu ljudstvu v
poult in zabavo ............. ^5
Požigalec ...................... .25
Praprečanove zgodbe............ -25
Predrzani Prešern in drugI svetniki v gramofona ............ -25
Patria, povesti iz Irske junaške
debe ..............................-30
Podobe iz misijonskih dežel .... xQ
Peter Zgaga .................. 30
Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 130 Ptice selivke. (Rabindranatb Tagore)
— 1.00
Pred nevihto ................... .35
Razkrinkani HabsburianL i— Moja preteklost .................. <51
levolucija na Potrngalskem ..... J3C
Rlnaldo	............ JM
Robinson ........................70
Slovanska knjižnica. Zbrani spi-spial, vsebuje 10 povesti .... J00
Slovenski šaljive« .............. J*
Suacški invalid................ 30
Skozi Srno Indije........t..... 30
g pake, satira in honoredu .... 30 Sanjska knjiga ...........••• JM
Sanjska knjiga, velika ........ L00
Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00
•••••SSS|«S«SS«S s,s s s s s s	JW
Strahote vojne ................................30t
Sv Genovefa ......................................40
Sosedov sin. (Jurčič) ....................30
Stezosledec ......................................30
Morski razbojnik.
Spisal kapitan Frederick Marrymt.
(Nadaljevanje.)
Ko je Hawkhurst nehal govoriti. je n*»tal «» nekoliko minut
mu "en premor. Dan se je hitro Mižal koncu in velik del prostrano
dvorane je bil že z«4o temen, »predaj pred sodmlri pa se je razprostirala me-lla, svečana m skoraj žalostna svetloba po obrazih divjih in n^ujrnanih morskih naboj-1 iirkoar. S^ln^e je zaton Ho za gorami «< stih veiik*"«kih oblakov* in' blatilo njih robove. Ha\vkhirs*t je i»il ifovaril gladko m s poutdar-' kom. Zdelo se je skoraj, da je ne-1 koliko poštenosti v njegovem debelem in sirovem glasu. Ravno1 prisege .ki jih je tuintam vpletel! v (tovor, ki smo jih pa mi tukaj opustili, so dajale njegovemu go-' v»>rn n^ito navidezno <Klkritoarc-j Host in verjetnost.
l^ivedall sito, da j«* zavladala' i-mena tišina k« j*- prenehal'
Kawkhurrt. Ko so voe*-rne Nenrf hitro izf^rnjale,	zaceli navzoči i
se!h prvič «'-ut it i r>*uw*t pričujoče' >.:do«rri», v kat'Ti je bilo toliko živ-'
] jej: j /rfvjvio od ene same iM-sedi-'
: Kriv! To mučno twino, to j stra«tio	je naposled (
/itK-t'lo ihtenjf n-eke ženske, ki je
p*t zaradi veljike teme ni bilo mo-j g.M-e videti. Jok t* ženske — ka-' tera ž-nska ln pa'"- mogla čutiti r usodo teb obupnih mož? — je ga-' nil srca wm, ki »o jo sliUi, in' je zbudil sočutje in usmiljeno«*. v« - reib on h. ki so izrazili in čutila 1 do sedaj samo stud proti jetni-'
. .1
Sodnik, piavdniki in porotniki v> bil: globoko ganjeni. To je osla I bilo vpliv, ki so ga naredile Hawk- J h ur sto ve ix~*ade proti mladeniu Prane:.*«'n. Oči v»eh so ne sedaj ibrnile proti onemu, ki je bil dvakrat obtožen — obtožen ne samo po pravdniku, temveč celo po' enem sv.»jih sokrivec v. Vtisk. kij s	zadobili, je bil ugoden Pri-'
znali *o, da bi brla njegova zuna j nanjo^t nt igla zbuditi ljubezen] vsake /»-nsi>:e. Ko so i>-i!e oči vseh' »#hrnjrtie vanj, ^ je dune daj za,- ® temnjeno snlnr-e zoj>et (prikazalo! -kozi odprtino v oblakih in je po-; sijalo sl'ozi nasproti le«eče okno j namviMHt nanj in samo nanj, vsi j ostali jetniki pa bili zagnojeni] v kolikor toLiko globoko temno! •enco. Naenkrat je l»Uo runu .jas-^ no, <la so bili nj«*gnvi tovariši drz-1 ni. t«»tla prost aški lopovi — možje. ki so bili za svojo edrno dobro Jasnost. namreč svoj pogum, 1110-r< Hiti hvaleifii le svojim navadam in telesnim lastnostim ali pa vplivu onih, ki bili vedno okoli njih. Bifri niso nič drugega kakor navadni člo\\»£ki mesarji; s»"dajj ko se je moralo Wto izvršiti na njih samih, so prenašali *?vojo uso-do z uporno malomarnostjo — ču-1 »t v o, ki je /.elo dal« v od pravega poguma In celo llawklvurMt, najsi b*!j z<*p>\ edn jočegu obraza kakor ostali, je bil kljub dntaeav obrazu in nagubaričenemu čt-lu vi-deti kakor odlieen zločinec. Razen Krane intra so v* jetniki zanemarjali svojo zunanjost, kakor bi se umazan ost in nesnažnost beračev družila t divjimi obrazi morilcev.
PrancLseo pa ni bil sanw izjema, temveč tudi lopo nasprotje pr.iti drugim. Ko »o obsevali žarki večernega solne* njegovo postavo, je stal pred sodniki vzravnan najsi ne v popolnem sijaju junaka iz kake povmti. pa vendar gotovo zanimivo in *likxjrvito, oble-•Vn elegantno, dosi ne bogato.
Tiho ihteuje se je slišalo večkrat, kakor ga ne bi bilo moči vet zadrževati Zdelo se je, da to zato-/ene* vznemirja in spominja, kako važna je njeffwa uluga v tej /nloigri. Njegov obraz je bil Med, toda miren, ponosen in obenem žalosten. Njegove oči »o bile ••vetl«*, tne obrnjene proti sodnikom. temveč daltx- proč. 55rl je. kakor bi imel orlovske oči, v krasne žarke zahajajočega solne a, ki «o padah nanj skozi okno pred njim.
Naposled se je zaslišal Franeis-eov glas. Vse v prostrani dvorani je osupnil t« glas, ki je zvenel irloboko. polno in zvonko kakor glavo vi večernega zvon a. navzočn'*h poslušalcev so se v glo-!w»ki tišini komaj nekoliko osvobodila zamolklih, hripavih in divjih glasov Hawkhursrtorega govora, ko je zlmdil njih zanimanje Čisti, »rebrni, pa vendar moški gias Francisco v. Popotniki so visoko vzdignili glave, sodniki in navzoči
Žena v politiki.
70 let so ameriške žeue bile neizprosen boj za politično enakopravnost in le z največjo vztrajnost in neomajanim pogumom se jim je posrečilo zaveti eno postojanko za drugo, da je konečno padla kad-nja trdnjava, to je tisti postavek v ustavi Združenih držav, ki je kratil ženski to človeško pravico.
Ali so izkoristile ta svoj novi privilegij? Kaj so dosegle za družbo in zaseTri leta so le kratka doba, da bi se mogla videti-večje vidne koristi, pa tudi veliko se ne Aiore pričakovati od žene, ee pomislimo, da ji je politika nekaj novega in nepoznanega. Vendar ženske že sedaj lahko pokažejo zelo važne rezultate, kar daje velike upe za bodočnost. Takozvano Cablovo predlogo za neodvisno državljanstvo žene so izdale ženske in je sedaj že postava. Isto se lahko reče o Sheppard-Tovrner postavi za zaščito mater in otrok, vendar ta postava je naletela na silen odpor v nekaterih državah in tudi pri nekaterih ženskah. Ženski oddelek pri zveznem uradu za delo je danes stalna ustanova, kar je Tudi delo žensk. Te stvari kažejo, da so ženske že pokazale svojo moč v kongresu n politiki in da bo treba ž njimi tudi računiti v bodoče.
Tudi po javnih uradih vidimo, da prihajajo na važna mesta v eim dalje večjim številu ženske. Lista uradnih mest. ki jih zavzemajo ženske je precej velika. Ženske vidimo dandanes na jako odgovornih mestih. Do sedaj smo imeli samo štiri ženske, ki so bile v kongresu v Washingtonu in sicer tri kot kongresnit;e in ena kot se-natorica, zgleda pa, da jih bo vee u bodočnosti- l*o raznih državah je bilo v legisiaturah nekaj nad osemdeset žensk, večina po državah, kjer prevladujejo republikanci. V devetih državah so ženske nameščene kot državne superintendsiitinje šol in mnogo je žensk, ki služijo pri raznih državnih komisijah kot članice ali pa pomočnice.
V mnogih okrajih jim je poverjena šolska uprava, nadalje je videti, da ženske vrše razne drujre javne posle kot : okrajne in mestne fc^a-gajničarke, šerifi nje, sodnice, itd. I)ve ženski ste hile zbrane za upravnice mesta, mnogo pa je po dežtli malih vasij in trgov, kjer so ženske v občinskem odboru in po nekaterih zapadnih državah se jim je posrečilo uloviti vse občinske službe, kar pa so sprevidele, da je velika napaka. V sodnem oziru pa raste njih vpliv. V mnogih državah služijo kot porotnice, pomožne državne pravnice, sodnice v mladinskih sodiščih in v državi Ohio je ženska v zboru najvišjega državnega sodišča.
V zvezni službi je okoli 70,000 žensk, od katerih imajo nekatere zelo odgovorna mesta. In če pomislimo kako kratka je doba od kar so ženske dobile volilno pravico, da so še mlade v politiki, so vendar v tem času dobro napredovale in pokazale, da niso nič manj zmožne kot moški.
Postati oče - lahka stvar.
A. P. Čekov.
Kolegijski asesor Migujev se je na svojem večernem izprehodu nenadoma ustavil ob brzojavnem drogu in globoko vzdihnil. Natan-■ čno na tem mestu ga je bila pred tednom dni dohitela njegova bivša hištia Neža in zakričala nad njim:
— Le počakaj, hudič! Ti bom že pokazala, kaj se pravi zapeljevati nedolžna dekleta! Otroka ti I vržem pred at at a. . . k sodišču i pojdem, ženi povem. . . I In tako dalje. Med drugim je zahtevala tudi, naj v banki naloži na njeno ime pettisoč rabljev. Migujev je vzdihnil še enkrat in že stotič ponovil očitek, kako da ' je mogel v trenotni slabosti sto* j riti toliko neumnost. I Ko je prišel pred svojo vilo, je I sedel na verandi k počitku. Na-I tančno deset je bila ura in na ne-, bu je izza oblaka sijal košček Itae . Nikogar ni bilo na cesti. Migujev j je segal v žep po dozo. da si prižge cigareto, pa je pri tem s komolcem i sunil v nekaj mehikega. Ko je stvar ; prijel, je čutil, da je voljna, gorka in mokra. Spreletelo ga je, kakor ' da bi prijel kačo. Prestrašen je t odskočil od ctilice in pogledal o-[ koli sebe kakor kaznjenec, ali ga I kdo gleda.
| — Torej vendar! — je siknil skozi zobe in razjarjeno stisnil pest. Greh leži torej tukaj. . . o i Bog, o Bog!
| Kaj poreče ženaf In pa eksce-lenca — en, ta ga potreplja po J trebuhu, češ, gratuliram, Semjon j Erastovič, kdo bi si bil mislil, da j ste še tak korenjak! No, ja, sta-♦rost ne čuva. . . — Ves svet bc govoril o tem in spoštovane matron e v vilski četrti mu bodo morda pred očmi jele zapirati hišne duri. . .
Okno vile je bilo odprto in natančno je bilo slišati, kako v obed-nici Migu jeva žena, Ana Filipov na pripravlja krožnike za večer jo. Na dvorišču je drgnil hlape< Jermolaj svojo balalajko. . . Mi gujeV je začutil v sebi neodoIjiv< težnjo po hitrem dejanju. . . otroi naj bi se samo zbudil, pa bo za kričal in potem. . .
Stisnil je sveženj pod pazduh« in odkorakal po cesti, lepo počasi da bi ne v^mdil pozornosti. — Č< bi ga kdo zagledal! Pomislite, lju dje, gospod kolegijski asesor Mi gujev gre po cesti z otrokom po< pazduho — gotovo je otrok neza konstki! Kam za zlodja saj nesi to mokro stvar T Stojf tole so ok 1 na odprta! Ne, morda bi kdo Jul K trgovcu Mjelkinu ;a ponese Ta je bogmt in dobrodušen Človek
Strašna tragedija ženske ne. zvestobe.
Angleško časopisje poroča, da se je pred kratkem v mestu Ncwsu odigral sledeči slučaj: neki mladenič se je zaljubil v komaj štirinajstletno dekle, ki je bila telesno tako dobro razvita, da je izgledala mnogo zrelejša. Mladenič je vzel deklico za ženo. Toda izgleda. da mlado dekle ni razumelo kaj pomeni zakon. Nekoč je mlada žena povsem resno rekla svojemu možu, da si želi še enega moža. češ, da jo on poremalo zabava, ker je preveč zapolsen. Kmalu na-| to je mladi zakonec doznal, da ima njegova ena še drugo ljubezensko
j razmerje, fcklenil je zato, da sc
nad svojim tekmecem maščuje. Ko je žena spala, je vzel v roko rc-kiro in ji razklal glavo. Nesrečnika jc umrla v groznih mukah. Ta tragedija ljubosumnosti je izzvala viharen protest časopisja prott •zakonu, ki omogoča, da se možijo deklice, ki nimajo niti pojma o življenju. Kakor znano, je tak zakon v nekaterih ameriških državah v veljavi.
i
Poroka princa Pavla.
Kakor se poroča i/. "Beograda, I -e vrst poreko princ« Pavla z srr-j ^.ko prineezinjo Olgo koncem te^>;i
'	l.i 1 \	T> ____1 —
to pljunil, stopil z otrokom k Ani
Filipovni, se zgrudil pred njo na kolena in dejal: — Odpusti mi! Grešil sem! Kaznuj me, a nedolžnega deteta ne zavrzi! Sama ni- , mava otrok. Vzgojiva ga! Saj je dobra ženska in bi v to privolila. ( In moj otrok bi bil potem pri svo-jem očetu. . .
Bližal se je vili Mjelkinovih in j ( obstal neodločno. Predstavljal si je, kako bi sedel v svoji sebi in čital časnik, medtem pa bi se smu- i kal okoli njega deček orlovskega * nosu in se igral s čopi njegove spal ne stiknje; hkrati pa bi doživel; v njegovi domišljiji muzajoči se tovariši in po trebuhu ga trepljajoča. Težeča se ekscelenca. . . \ duši pa je občutil poleg mučne vesti nekaj toplega in nežnega in j tožnega. , .
Kolegijski asesor je položil do-; jeneka previdno na stopnico terase in zamahnil z roko. kakor da hoče kaj pregnati. Na obrazu je občutil zopet nekaj vlažnega. . .
—	Oprosti mi, ljubi moj, meni j starenfti lopovu! — je zamrmral.)
—	Oprosti! Stopil je korak nazaj, se takoj
odločno odkašijal in dejal;
—	Naj vse vzame vrag! Na vse se požvižgam. Naj govoTe ljudje kar hočejo! Otroka- vzamem.
Migujev je pobral otroka in se hitro obrnil. — Naj govore, kar hočejo! — si je mislil. — Takoj se vržem na kolena in porečem: — Ana Filipovna ! — Ona je dobra in bo 'razumela. . . In vzgojila bova otroka. . . Deček je menda, i-menovala ga bova Vladimira, če je pa deklica, bo Ana. . . Bova vsaj v starosti imela tolažbo. . .
Storil je. kakor je sklenil. Jo-kaje, ginee strahu in sramote, v nadi neizraženega vzhičenja, je stopil v svojo vilo. stopil k svoji ženi in padel pred njo na kolena.
—	Ana Filipovna! — je dejal, zaihtel in položil pred njo otroka.
—	Ne obsojaj me. Grešil sem! Tu je moje dete. . . Spominjaš se Neže, torej. . . zlodej naju je zapeljal.-. .
Nezavesten od strahu in sramu ni čakal odgovora, dvignil se je, skočil iz sobe na prosto in divjal, kakorbi ga bili pravkar zbičali.
—	Ostanem zunaj, dokler me ne pozove. — je mislil, — da se zave in odloči. . .
Hlapec Jermolaj je Šel mimo nje ga s svojo balalajko, ga zapazil in sk'omizgnil z rameni. . .
—	Ta je prava, nekdo mi je prignal štorkljo, — je mrmral smeje se. — Tu je bila. milostivi gospod, pravkar ženska, perica Marta. Koza neumna, položila je otroka na verando, in ko je sedela pri meni. j je nekdo odnesel otroka. Ta je pa res prava. . .
—	Kaj, kaj praviš? — je zatulil Migujev na vse grlo.
Jermolaj, ki-si je razlaga? gospodarjevo jezo na svoj način, se je počehljal za tilnikom in vzdihnil.
—	Oprostite, vaša milost, — je dejal, — toda v tem času, na letovišču, ne gre brez . . . brez žensk
to se pravi. . .
Ozrl se je na strmenje in pritajeno besnost izražajoči gospodarjev obraz, se pokašljal in nadaljeval:
—	To se seveda ne spodobi, pa kaj naj človek stori. . . Vaša milost mi je sicer prepovedala spuščati na dvor tuje ženske, pa če nima človek svoje. . . Preje, ko je bila še tu Neža, nisem maral tujih ker sem pač imel to, sedaj pa, ko ni tu nič, ne morem izhajati brez drugih žensk. Ko je bila tu Neža, se seveda ni zgodilo nič nespodobnega, ker je Neža sama...
—	Vrag te vzemi! — je zarjul nad njim Migujev, zacepetal z nogami in se vrnil v sobo.
Ana Filipovna je sedela na starem mestu, presenečena in ogorčena in ni obrnila svojih objokanih oči od dojenčka. . .
—	No, no, — je jecljal bledi Migujev, režeč se in hoteč se 6mejati.
—	Saj sem se samo šalil." . . Saj sploh ni moj. . . temveč od perice Marte. Jaz sem se le šalil. . . Nesi ga hlapcu 1
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri ao pooblaščeni nabirati naročnina sa "GU* Naroda", so: Joseph Čem, Aston Bim&*
Upi a ruištro.
i •}'■' ' '-'A >•* •'	,
HE POSUITE NiTl CENTA 25 SffiSSSST0*
VELIKA PONUDBA SAMO ZA 60 DNI.
--—---^ ■ 01 1 -
l>u dnkažtino velikoM n^S.- razt>n>djj<. -v-uiti bomo	v> vo:Mi ;ili tmi ■-!>?-
prsu 2:i brezplačen creoted nato novo 21.kamen«ko pozlačeno uro v krasnem
eiiffruvirunrm t tu rtu. guraiitirnno	dvaiset l«-i. CVn«> »mt» ji mižali iiii polo% ie.»
in poles t^fta. borno poslali darov ozn u:a premij Jfov.stin zastonj. Tt; ure so j.i-l:o dobro ter si> zna ne, po vsem svetu. Kolesje ji* iz mijtoljSegra materi jakL t«-r j.-delo izučcr.ih delavcev. l"re su zmm.-. da. kažejo pravilen »as ter ne prehitevajo in ne zakasnevajo Hot ponavadi druue rr»-. ltepulirane ^o in rr^-isitugene v vs»-h ozirih v tovarni, prdno jih po&ljenio naAim odjemalcem. Niso niti prevelike, niti premajhne, pač pa prave moSkc ure, velikost	Mi M te ure lahko prodajali po
$25.f'0. ki-r jih J.a imamo veliko zalogo in kt-!- potrebujemo denar za (IniRo blago, prodajamo te ure skoraj za polovično ceno, pole« te^a pa dajemo z vsako uro brezplačno 25 predmetov. Predmeti so naslednji: indaScna v.rižua, varnostna britev s klinjo: to je jako lepa in majhna žepnsi britev, vredna cena $1.^0. Krasna časa za milnico s kovinskim robom, čopič s kovinskim držajem: tu i<-pič s C-ašo j»* vreden $1.25. Imitaeijski 5-strdnl 32 kalifcerski revolver, težko p><nik!jan s črnim ročajem. Iialjnogled, čarovnija, žepno ogledalo s slik-/ na zadnji strani, glavnik, nov žepni godbeni ir.štrnmt nt, na katerega lahko vsakdo igra. Imitaeijska za-pestna ura, bogato okrašena: fountain pen. križ. ki ga lahko nosite kn>K vratu na traku ali verižici, pipa, okrašena s pozlačenimi okraski, žepni nož, ž« nska zapestnica. pozlačena ali iz slonove kosti, banka z uro-budilko, krnvatna igla z kam -j nom, ki pe sveti kot diamant, moderni manfietni gumbi, ovratni gumbi ter krasen prstan, ki izgleda vreden S5.<>0.
I'ra in vsi ti predmeti so vredni najmanj ?2." 0t>. in nikjer nft morete kupiti za manj. Naša posebna nizka cena za vs*- skupaj je samo $12.','a, če iioAljete kupon z naročilom. <"'e ne pošljete kupona, cena $15^5.
Vam ni treba pošiljati dinarja vnaprej, niti enega centa, samo pošljite ku_ pon. $12.^5 pa plačate, ko vam bo vse prinešeno v bito. Mi garantiramo zado-voljnost. ali pa vrnemo denar, lzrežite ta kupon in ga počljite z naročilom na:
UNION MAIL ORDER COMPANY 629 Eight Avenue,	Dept. 170.	Milwaukee, Wis,
Pošljite kupon in pričtecSite $3.00. Cena trez kupona ie $15.95. S kuponom samo $12.95.
UXIO.V MAIL. ORDER CO.. €29 Eight Ave., U«-pt. 170. Milwaukee. Wis.
Prositn pfAliite mi tal;oi to 21-kamensko pozlačeno uro in poleg tt-ga 2"> predmetov povsem zastonj. Ta kupon ji- vreden $3.00 in bom ob sprejemu plačal s:>-mo $12.1:5 za vse. V slučaju, da ne bum zadovoljen, vam bom vrnil blago in vi mi boste poslali denar i.azaj.
Moje ime je ..........................................................................
Moj naslov ..........................................................................
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
MKH —	r •	• ——T*
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in tež-ivami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.89
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.69
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•est&vljen. Vsebuje 239 strani,	.69
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.41
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 Btrani,	.99
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po« ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	J90
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.49
Sadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čeln jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna-iko umirali muČeniske smrti.
Vsebuje 878 strani,	.TV
poštnina prosta
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St^ New York
I
I
>*: se pa radovedno obrnili proti j1 ietniku :"a celo ^»odnik »iam je dvig- n ri! knzMlec. da izrazi željo po po- k >olnem miiu.
* My!or<l in vi, gospodje!" je ^
Frsneisco. "Ko smn bil prvi-	^
e
*r»t v teiu svojem srajnotnem po-
0	ž lju, si	mislil, da izprego-	L ,'oiirii ali zinem tudi eno besedico
i' svojo obrambo. Oni, ki iae je	j
avnokar obtočil, je pripk/ročal,	v ia.i me mučite. Xjegova žeilja se
'•» že izpolnila, zakaj katere mu-	^
morejo biti hujše, kaikor so	j.
ne. ko spoznavam, kje sem v tem	^ renutku* In i-es, v svojem krat-
rein todn žaiosm^tn življenju sem	*
1	o z. vel take muke, da sem si do-	r >tikrat mislil, ali ne bi bil pra^i	^ Hagi -lov zame. ko -bi hitro uimC-iJ	^ -aniega -♦•■he. Toda v zadnjih mi-	j-■ititah sem .»poznal. ^>jim v sr-	j .".i riistva !-:akor i dnijri ljudje —	L
!«i e metli še ne sp «d(*bi umreti j lako mlademu in tako neprrprav- s
'.jenemu. Zak.ij kdo bi brez strahu	A r;t]>iistil ti! s^-et, ko Me v^diguje	c ia<l nami triko krasno nebo, ko	j. siv; žensko Hitje, ki ima elove-	i a za nrdol/.m*tra in ki kaže so-	s '•litje za iij«-gwo nesrečo! Da, my-	j lord! r-mi!j^iijc in inilr>st in so-	j "•utje ni w.ginilo s sveta, in za-	c raditefra čutim, da sem še pre-	1 :n!atl za smrt. Bog- mi odpustit, ker	1 »ein ni!sli4. tla y> že zl>ežalo upanje — - z;ikaj nikdar pra nisem mo-	' fel fipaKiti p»ri otiih, s katerimi me
združila irsoda. Odtod tudi pri- ;
.2
Lajn moja j>i*vifr.nja. ko sem si toli-I'okra t želel smrti. S«vlaj pa naj mi d >voli pravični Boj?, ki nas ne
110	sudil tukaj, temveč na onem svetu, moč <lokazati, da nikakor ne zaslužim sramotne kazni svo-j:ii sogrešnikorv-ljudi! Mvlord, ne poznam raznih postav in tudi ne vem. kako je braniti. Dovulite mi pa pred vs>em zagotovilo, da ni- 3
mm nikdar pleni], temveč plen 1 vračal r plen jencem; da nisem ni-!1 ..dar moril, temveč sem dostikrat;* stal me<l morilčevo roko in nj?»gx>- ' v o žrtvijo. Zaraditega so me tova- 1 i .ši sovražili in z?tsramova!i in za-iadite^a je tudi sedaj moje žjvlje-'; nje v nevarnosti pred postavami,!, H jih n;s'-in nikdar prestopil..', i 'lovek. ki je govoril zadnji, vara'j jt- dejal, da sem kapitanov sin. Te Vs.»de so trditev edinega nepo-boljiljivejra in najboJj zakrlaije- : n^ga lupežnika nied -vTiemi. ki se- : daj stoje pred vami, pričakujoč j f-bsodbe —. trdrt»«\- čJoveka, čigar,' slava, čigar veselje, čigar tolažba . j«* bila prelivanje krvi. Mvlord.h vem iz ust kapitana samega, še' p redno ga je umoril ta človek, da', nisem kapitanov win. Njegov sin.', hvala Bogu. ne! Bil sem pač v zve-' 3 z i njim in popolnoma v njegovi; moči. tVed smrtjo mi je izročil majhen zavoj, v katerem so pisma,i"
111	pričajo, kdo sem. Toda izgubil !*pm ta zavoj =n bridko sem že ot)-1* čutil njecrovo izgubo. Edmo dej-j <-tvo. ki sem ga mogel zvedeti od onega, ki pa nazivlje mojega oče-,
da j«> s svojo lasftno roko — da,t' kruto ubil — niojo mater!"
Ttikaj je zmotil Franciseorv go-| vor iTrašea, globok \-zdiii, ki je ?r"+Fr»sel \-se poslušalce. Bilo je že skoro popofln<m\a temno v d^ra^ii in zaraditega je sodniic ukazali prižgati lue, predno nadaljuje to-| t. ne<- svoj zagovor. Xepotrpezlji-' vost in strah <*ta .se polastila vseh! navzočnih, dokler niso prinesli lu-' Ti. Beseda "Tiho!", ki jo je izgovoril sodnik, je hipoma povzroči-J h« popolno ti*no hi jetniku se je ukazalo, naj nadaljuje.
(Dalje prihodnjič.)
ALI VESTE, —
da bojo v bližini Relgrada v kratkem zgradili veliko radiografslro postajo in »iji Jo !mx1o (gradili najboljši francoski strokovnjaki? Ali veate. da pri zail-gauju Helmar Turftke Cigarete, zažt-irate riajmilejso in najboljšo turSko cl-icarpfa, ki jo moret* dobiti xa denar?
v
Sivalke
možkih slamnikov Box masine
Dolga se sija. — Dobra plača.
Elisfeewitz & Sms Inc.
46 Wist 4th Stmt, N. Y.
morda bo tega daru še vesel. On obdrži otroka in ga vzgoji.
In Migujev je sklenil, da pone-
se otroka na vsak način k Mjeki- " • 1 nu, dasi je stala njegova vila na ;
eni najoddaljenejših cest, — tik '
ob reki.
—	Da bi le ne začel kričati, ali da bi mi ne padel iz zavoja! — si f je mislil kolegijski asesor. — Da, j tu laiiko rečemo: Božja roka seže laleč! Tu nosim sedaj živega človeka poti pazduho kot listnico. ] Siv človek z dušo, s čustvi, kot vsi. I \ko bi Mjefckin-ovi naprimer hoteli otroka vzgojiti, bi morda bi- ! lo kaj iz njega. . . Morda bo še profesor ali vojskovodja, ali pisatelj. . . Kaj vse se danes ne pri- ' neri. Sedaj ga nosim pod pazdu-io kot sveženj cunj, čez trideset J tli štirideset let pa bom morda ' moral stati pred njim z velikim ;poštovanjem. . .
Ko je M_igujev stopal po ozki, zapuščeni ulici, vzdolž neskončnih j rilotov v temni senci lip, se mu je lenadoma zazdelo, kot da dela ne- , kaj okrutnega in zločinskega.
—	Kako prostaško je to prav- ' •aprav! — je mislil. — Tako pod-o, da si ni mogoče misliti gršega. ( ^emn odrK-amo nesrečnega dojenčka od stopnic do stopnic. Ali i© sam kriv svojega rojstva? Lopovi smo! Mi se zabavamo, otroci pa morajo delati pokoro. Treba ie samo pomisliti j Storil sem svinjarijo in otroče bo moralo radi nje trpeti vse svoje življenje. K Mjelkinu ga nesem, Mjelkinovi
pošljejo v najdenišnico, kjer je vse tuje in se ravna po pravilih. . . nič ljubezni, nič nežnosti, nič ljubkovanja. .. Kasneje ga pošljejo k čevljarju za ucenca. .. Navadi se popivati in kleti, stradal bo. . . k čevljarju, sina kolegijskega asesor j a, plemenite krvi. . Saj je vendar meso mojega mesa, kri moje krvi. . .
Migujev je stopil iz drevesne ?enee na pot, ki jo je oblivala mesečina, razvil je sveženj in opazoval dojenčka.
—	Spi! — je šepetal. — Tak deček, orlovski nos ima, kakor oče. Da, drema, ljubi moj. . . Pa kaj mi je storil ? Oprosti mi, najdražji, oprosti! Je že taka tvoja usoda. . .
Kolegijski asesor je pozmrknil J z očmi in začutil, kako mu je nekaj orosilo lice. Zavil je otroka, ga vzel pod pazduho in šel dalje. Vso pot do Mjelkinovih so mu rojila po glavi socijalna vprašanja,
I d očim mu je vest stiskala prsi.
—	Afcc bi bil spodoben, pošten človek, —si je mislil, — bi na vse
OLAS NARODA, 19. OKT. 1023.
—P ■ ■	!■ _ I	■	■ ■ ■■ --
CAROVNICA.
•-----i m.iJaJ %
Spisal JEAN &AMEAU.
-—	CT'aS
Za "Glas Naroda" potlovenil J. T.
Skozi nemirne Bolgarsko.
(Izvirno poročilo "Jutru".)
Obnova haremov.
Iz Angore poročajo, da se tam vedno bolj širi pokret, ki ima za ciu. zopeno uvedbo harema kot nacionalne ustanove. Muogožen-stvo je bilo v Turčiji lansko leto s sklepom narodne skupščine sicer ukinjeno, toda mnogi smatrajo, da stvar s tem še vendar ni definitivno rešena. \a čelu pokre-ta ki stremi za tem, da se harem | nova uvede, stoji neki uertellj Sa-j llb-hodža. Okoli njega se zbira ("'stara garda", to je vsi oni, ki zahtevajo, da še spoštujejo tradicije. Edino energično opozicijo na-jpram temu pokretu vodi Mustafa ! Kemul. ki se je vedno zavzemal za j monogamijo in ki ima tudi sam eno ženo. Ali »Salib-hodia se noče podati. Nedavno je svoj predlog predložil narodni skupščini z motivacijo. da je danes v Turčiji natl miljon žensk več nego moških. T: prebitek je treba ''zaposliti", za to se mora premožnim dovoliti, dr si izberejo tudi več žen, kar po meni. da se obnovi harem.
ALI VESTE,—
da je dobita jugoslovanska vlaila velike koncesije v Solunu in da se bo smela j>osluževati tamošnjega pristanišča? Ali veste, da izdelujejo Helmar Turške Cigarete izdelovalci prvovrstnih turških cigaret na svetu?
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na-biiati naročnino za dnevnik "Glas Naroda".	J2
Vsak zastopnik izda jw>trdilo za svoto.1 < kaiero je prejel. Zastoftttike rojakom | toplo priporočamo.
1
Naročnina za %Ias Naroda" Je: -Za eno le; o	: za jhA leta S3.O0: \
ta štiri mesce £L00: za četrt leta 130 Nin/nini za Evropo Je 97. za eno leto.
CaKfanJa:
Sin Frmnciaro, Jacob Lausin.
rilinfc:
I »en ver. Frank Skrabee; Lead vlile. 31. Tamnik: Pueblo, Peter Cuiig. John Germ. Frank Janesh; Salida, Louis < 'osteUo.
Indtana:
lndanapctls, Louis Rudmaa.
Illinois:	i
Aurora. J. Verbicb: Chicago. Joseph I'li-h: Cicero. J. Fabian: JoUet, Fr. i'ambich. T. Zaletel in John Kren: la Salle, J. Spelieh; Mascoutah. Frank Atigustin: North Chicago. Anton Kobal. V'.itb Ogrin :Springfield. Matija Bar-tMirich; Waukegan. Frank Petkovšek.
Kansas:
Franklin in okolico. Anton Seljak. Maryland:
KitzmiUer. Fr. Yodopivec.
Minnesota:
Chisholm, Frank Gonle; Ely, Jos.; J. Pesbel; Kveleth. Louis Gouže; Gil-1 l«ert, Louis Vessel: Hlbbing, John Pov-i še; Virginia, Frank Hrvatieh.
Missouri:
St. Louis, Mike Grabrijan.
I
Montana:
East Helena, Frank Hrella: Klein.
Greogr Zobec.	(
f
New York:
Uowsnda, Karl Sternlsha; Little Falls, Frank Masle.
Ohio:
liarl>erton, A. Okoish in J. Bark h; Cleveland. Jakob Kesnik in Chas. Kar-linger; Collinwood, Math. Slapulk; 1«-; rain, Louis Baiant in J. Kuu.se; Niles, Frank KogovSek; Youngstown. Anton Klkelj.
rcnnsjrlvanla:
Acosta. in okoUco. Martin Abram;: Ambridjpq, . Frank Jakshe. Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Hroughton, Anton Ipavec; Burdine,: John Demshar; Conemaugh, Vid Ro-vanšek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov in A. Jerina; Dunlo, Anton, TuuxelJ; Export. Louis Supančlč; Fo-| rest City, Matb Kamin. Farrell, Jerry Ogr in; Imperial, Val. Peterael; Greens-burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak: Irwin, Mike Paushek: Johnstown, John Polanc in A hi rt in Koroshets; Lucerne; Anton C »šolnik; I.loydell, Anton Malovrh. j Moon Run, Frank Machek in Frank PodmilSek; Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U. Jakoblch; Reading, J. Pezdirc; Rock wood, A Hochevar; SteeUon, Anton Hren; Turtle Creek In okoUeo. Frank Scblfrer;! West Newton. Joseph Jovan; White j Valley, Jurij Previcb; WUlock, J. Pe-i terneL
West Virginia: Coketon, Frank Kocian.
Milwaukee. Joseph Tratnik, Racine, in okolico. Frank Jelene; Sheboygan. H. Svetlin.
Washington:
black Diamond. G. J. Porenta.
Rock Springs. Louis Teacher.	'
Poleg gori na vodenih ao pooblafiCen) pobirati naročnino tudi vsi tajniki Jj. S. k. J.


Hretanje parnikov - Shipping News
r^i
-ti	(Nadaljevanje.)
—	Seveda sem. toda pred volitvami ne smem biti. Drugo let< jim bom pa ie stopil na prste.
V	vozu sta bila samo Pascal in Melanija. Pascal se je obrnil v k<jt, in kmalu mu je zlezla glava na prsi.
—	Saj Mpiš — je rt-kla Melanija ter ga dregnila s komolcem.
On se je htresel ter.si zmel oči.
—	Prokleto, ta volilni boj pa jako dolgo traja.
-- Shujšal si, odkar sem te zadnjič videla. Ali premalo spiš?
—	Vsak dan čujern do eue ali do dveh. Pred tremi ne ležem \ posteljo.
Poljubila ga je, hoteč ga nekoliko potolažiti. Sama pri sebi je pa mislila :
—	Oh, kako zelo mora ljubiti svojo domovino in Francijo, di si je nakopal tako delo na. glavo.
Naenkrat je pa pogledala skozi okno in vprašala:
—	Povej mi, Pascal, kje je vaša hiša? Kje stanuješ?
—	Bli2U postaje. Že daleč za nama.
—	Zakaj ine pa nisi opozoril nanjo?
—	Jo boš že jutri videla.
—	Kje pa stanuje tvoja sestrična?
—	Dfileč zunaj mesta:
Melanija je nato opazila skozi okno voza elegantno obleče nega postarnega gospoda s cilindrom na glavi. Nehote ga je spoŠl ljivo pozdravila.
—	To je Terrade ta debeluh — je zašepetal PaseaL
—	Tvoj nasprotnik!
—	Da.
Melanija je do ušes zardela. Torej njegovemu nasprotniku S' je priklonila.
Voz se je ustavil pred hotelom. Pascal je naročil za svojo žen' najboljšo sobo, in tja jo je od vedel. Sredi sobe je bila pregrnjeni miza.
—	Večerjala b<-.va tukaj, ljubica. Meni se zdi nerodno hodit v oiflainico.
—	Oh. kako m ljubeznjiv.
Pascal je nar- čil. naj ob	h ^-rvirai« večerjo. Melanija j*
bila lačna kot volk.
Po	je pogledal na ur«< n plan ! kviakn.
—	Prr.kleto ir p-.l c^aih! M-»j tajnik me čaka.
—	Kaj! B-'» ie tdielt
—	I>a. Moram. N »svidenje jutri!
—	Ksj pravu* * Jutr. * Ali te ne l^m videla pre^l jutriinjin dnem ?
—	Xi mogoče, moj dragi otrok.
—	Oh. Pa*eal. mislila sem. da Iniš osta! pri meni. Toliko čas; t* že nisva videla.
—	Bodi pametna. Melanija. Saj vei. da imam dela čez glavo Saj vendar noče*, da bi pri volitvah propadel? Pred i**to uro me n bo domov.
—	t akala te bom — je rekla nežno.
—	NV. dobro se moraa predati, da boš jutri v veža. Takoj lezi Dobro spi. I .a h k« n «'•! t"> kaj potrebuješ, kar pozvoni. Tako. f> enkrat lahko noe!
7. mrzlično naglico -.i je zaganjal obleko.
Melanija je bila v*e presenečena. Na to nikakor ni bila priprar-prsvljena. <»h. kako zelo ljubi njen mož Francijo!
Ponoči >e ji je sanjalo, da stoji pred velikansko steno, na kater je z rdečimi črkami napisano "Terrade".
Pascals ni čuls. kdaj je prišel.	•'«■
Ob desetih dopoldne se je zopet poslovil zbesedam!:
—	Zvečer lM»m prišel po te. Med deseto in enajsto uro.
Melanija je šla v cerkev ter prosila Boga: — Daj. preljubi Bog
da bi vsi volilci glasovali za Pascala.
* * * ^
V	hisi polkovnika 9ubiera je bilo veliko vrvenje. Sprejemnici v pritličju je lola izpremenjena v pisarno.
Paacalov oče. postaven star e sivih las in velikih brk, je nemir no sedel v kotu ter kadil cigareto za cigareto.
Pri mizi je sedel Pascalov tajnik Berrihard.
Pascal je gledal na uro.
—	<Vtrt »a sedem. Najmanj petsto glasovnic mora biti že od danih.
Polkovnik je vstal ter se začel izprehajati po Kobi. Preveč j« ljubil svojega sina, da bi mu ne želel zmage. Le tega mu ni mogfr odpustiti, da se je poročil z žensko brez imena in brez premoženj« ko bi vendar lahko dobil bogato nevesto.
—	O ti pnokleta čarovnica, o ti prokleta copernical — se j« jezil nanjo sam pri sebi.
Na voliščiii je dal razpostaviti svoje služabnike. Naročil jim je. naj pridejo vsake pol ure povedat, koliko glasov je bilo oddanih.
Ob sedmih je pridivjal hlapec Sabin in že na pragu kričal:
— Aubier jih ima dvesto. Te rrade stoosemdeset.
—	Blizu kupaj sva — je rekel Pascal ter si pogladH lase. — Zapis.te Bern hard. Ti Sabin pa j»ojdi nazaj v mestno hlso ter prid po preteku pol ure.
Zatem se je obrnil h očetu ter ga ponosno vprašal:
—	No, oče, kaj misliš!
Polkovnik pa ni bil prav posebno ponosen. Nekako zamišljen
se mu je zdel.
—	No, — je odvrnil — nikdar nisem rivOmil, da mesto ne br glasovalo za te. Počakati bo treba, da dobimo poročila iz okolice.
Zopet se je začel gladiti po bradi in kaditi cigarete. Na vrats je potrkalo. Vstopil je služabnik.
—	No ,Jakob, kako je v predmestju! — ga je vprašal Pascal.
—	Vi gospod imate dosedaj 283 glasov.
—	Kaj pa Terrade!	. ,
—	800 glasov — je priznal služabnik.	~
To je delovalo nanj kot da bi ga kdo z vodo oblil.
—	Kot sem rekel — je dokazoval polkovnik. — Obrnil se je > Jakobu rekoč: — Pojdi nazaj na svoje mesto in se vrnil šele tedaj ko bo vse končano.
Pascal je rahlo prebledel. — Kako, on ima samo 2*3 glasov, njegov nasprotnik jih izna pa 800! To se bo že dalo na kak način uravnati. Vasi bodo odločile. V vaseh bo pa Terrade pogorel.
Ob tričert na osem je priael zopet vrtnar .V tem slučaju je bil nekoliko mirntjii.
flfcljt prihodajU.) i tfeJt "
(Izvirno poročilo "Jutru".)
■-
Po poslih sem se mudil v Carigradu. Na povratku sem bil; priča malega dela revolucije, ki divja po Bolgariji. Če prideš vi takšnem času v tuje kraje, ne veš ne kod ne kam. Samo gledaš in poslušaš ter se razburja«, dokler se ne spomniš, da potuješ po Orien-tu, kjer vlada "kizmet** — usoda. Pa tudi moji bolgarski sopot-' niki so se čutili, kakor ribe na suhem. Na plovdivski "garata" (postaji) smo čitali "zapovjest" okrožnega komandanta, ki poziva vse hišna vrata. /Oklic pravi, da jo "komunisti" izdajalci domovine, •:i so se prodali za zlato Moskovljanov itd. Na drugem plakatu či-am, da vabi organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev prebivalstvo, naj sc opredeli za boj proti sovražnikom domovine in naj pri organizaciji prijavi za dobrovljno službo. Tretji listek jav-ja smrt dveh plovdivskih dobrovoljcev, ki sta padla pred komunisti.
r*o postaji in pred njo švigajo sem in tja vojaki. Pol civilno pol ojaško oblečeni komandant "garata"' koraka po peronu. V nje »rovi pisarni se izdaja dovoljenja za vožnjo in za vstop v mesto. Oboroženci dovajajo ujetnike, Povsod slike mobilizacije za drž^v-lijansko vojno. Odtod toliko zakasnitev našega ekpresa. Vprašamo železničarje, kdaj nadaljuje vlak vožnjo. — '*Čez dve uri!" Dolgi bosta. Povedo nam, da *o prerezane vse brzojavne žice in da nimamo več nil i zveze s prihodnjo postajo, še manj seveda s Sofijo.
Lokomotivo pošljejo na izvide. Iz Nove Zagore in Burgasa >risopiha vlak. Množica se zgrne na peronu iu čaka in čaka. Dečki prineso "Borbo". Kakšnih 50 številk je v trenutku razprodanih, /sebina: Revolucija, boji s sovjeti, zmaga dobrovoljcev, izgube komunistov, pozivi na zemljedelce itd.
Obvestilo pride, da je brzojavna žica zopet popravljena, in po-Do 2. popoldne čakamo na tej postaji. Streljanje se sliši od prednje gore in od bližnje Muesle, pa tudi v .smri in od Rile planine. Gledamo in vprašujemo. Kar vidimo okrog sebe. je lepa rodovitna okolica. Toda bolgarski sopotniki so v skrbeli in ne velo, pri čem so. Malo govore in povedo le, da črtijo komuniste, da jim pa tudi seljaki niso po volji.
Nasproti nam prižviiga vlak na postajo. V njem sta dva ra-ijenea, en Moslim, drugi pop. Sopotniki obstopijo vlak. Došleci pripovedujejo, da jih je številni nevidni nasprotniki močno obstreljeval 10 minut pred ono postajo, s katere smo se sinoči umaknili. Xa vozovih se peznajo poškodbe in luknje od številnih strelov.
Okrog 3. ure odrinemo na bližnjo postajo Slobodnico, ki jo je lal sezidati Stambolijski v prid svojega domačega kraja Slavkov >ziroma Cirikli. Tu se zopet ustavimo in sicer do večera. Okrog Tostaje gosto raste visoka koruza, vinska trta, paprika, pamuk in riž. Orna rodovitna zemlja Sredi riža žanjice. Pojo kakor prepelice. Dve vstaneta iu zagostolita svojo pesem. Gla>ova se ubra-t oprelivata in lovila. Deklici se naglo skrijeta v riž in nadaljuje-:a žetev, i sto." as no pa vstaneta na drugem kraju dve drugi žanjici. Tako se nadaljuje /golenje na lazsežnem riževem polju. Po poti >ride kmet. Nagovorim ga. Jezi se nad sedanjim stanjem : "Delavce lan. zapirajo, pobijajo, obešajo n vlačijo po kasarnah. Na polju pa s* o ji tobak. Vse nam bo uničeno. Predobra je naša zemlja. Preveč bogatstva rodi. Zato vlada lahko igra krvavo igro."
Nagovorim kmetico na polju. Ravno previja dete v improvizirani viseči zibeli. Ktči mi: "Gorje malčku, ako ne poneha to klanje I" Jaz govorim po naše. ona po svoje, in se dobro razumeva, ker oe rabi toliko členov, kakor pi>mena bolgarščina.
Zvečer nc potegnemo do posla je Sarambej. katero so dobrovoljci »čistil komunistov. Tamkajšnji njih vodja je bil mašinist na posta-ii. premože nčlovek. Zvečer je kapituliral. Sedaj so ga imeli za-ortega na postaji. Ko stojimo, prikoraka četa dobrovljeev. Na •elu koraqa pop bližnjega sela. s puško v roki. Privedli so dva ivezana upornika. Pop razburjeno pripoveduje, da je eden njiju ■isto navaden zločinec in od mladih nog tat in ropar ter da je 1 pred nekaj dnevi popu grozil, da ga ubije. "Zato sem vzel puško 1 n šel nadenj, da mi ne ovdovi žena in ne osiroti deca." Vjetni-<e so r»dvedli za postajo. Njuna nadaljna usoda * Nekaterim pristnim Bolgarom se je z obrazov bralo veselje. Rekli so: "Svrše-no je z njimi!" in so pri tem z roko vodoravno potegnili po zraku od lesne na levo. Ta kretnja je v Bolgariji splošno v rabi in zlasti običajna med inteligenco.
Pravili so mi. da so blizu Sarambela smaknili okrog 60 upornikov. Očividno je sedanja bolgarska revolucija le-tam običajni politični boj na nož. Danes tebi, jutri meni. Vsakdo je vesel, če se podaljša 'danes" in se skrajša ali odloži "jutri". Navajeni^so na takšen boj. Bolgarski inteligent z nasmeškom in odročno vodoravno kretnjo yoke spremlja borbo, ki jo bolgarske lioviue imenujejo 'bratomorno*'.—"Svršeno je!"
Ne vem. ali se bolgarskemu inteligentu poznajo posledice nemške vzgoje, ali pa je to ostanek mongolske krvi. Včasih sem dvomil o bolgarskih grozovitostih v Srbskih selih. Odkar sem jih pa videl in odkar sem opetovano videl tudi Bolgarijo, več ne dvomim. Tudi ta grozni nasmešek in ta grozna kretnja sta me prepričala Spremljala sta me skozi vso Bolgarijo. Ne vem, ali bi za bolgarsko ljudstvo bila danes boljša zmaga> zavezniških zemljedelcev in komunistov, ali pa zmaga vlade, ki zastopa bolgarskega inteligen-ta. V obeh slučajih bo premaganec v mukah svršil pod ono strašno horicontalno kretnjo. človeško življenje ima v Bolgariji zelo nizko ceno. Ne čudiin se več odporti srbskega dela našega naroda proti spravi z Bolgarijo. Želim samo našim avtonomistom, da bi tkusili nekaj dni strankarskega boja v tej nesrečni deželi. Potem bi tudi okusili dobrote sofijske "črne džamije", kamor zapirajo politične nasprotnike in odkoder se le malokdo živ vrne.
V noči nadaljujemo vožnjo in privozimo do Kostenecbanje. ci so jo uporniki morali pravkar zapustiti. Zgodaj zjutraj pa &o *opet npaadli našo postajo. Po polurnem streljanju je bil njihov napad zavrnjen. Krogle so udarjale v zid, švistale po zraku, z jeznim kovinskim brenkom udarjale ob železo lokomotive. Na srečo ni bil med nami nihče ranjen. Bližnje selo Kostenec-banja je zjutraj predalo vladnim četam, ki so pa našle samo deco, žene in starce. Moški so odšli v "gore". Sosednje selo Dolnjo banjo so vladne čete obstreljevale s puškami in strojnicami še \es dan. Pokanje se je nadaljevalo, ko smo se pozno popoldne odpeljali. Vojaštvo je streljalo z naše postaje in od Samokova, pa tudi čez postajo v tretje uporno zemljedelsko selo pod Srednjo goro. Na prihodnji postaji smo zopet čakali, ker je bila proga prekinjena in se je naša lokomotiva prevrnila.
Popoldne so s poprešnje postaje privedli za nami ujetega vodja zemljedelcev. Visok mož, lep, brkat. Impozantna postaiva, polna energije. Na nogi je imel pritrjen debel lanec, ki ga je nosil v roki. Srepo, pa ne neprijazno je zrl v nas. Škoda zanj. Bolgarska gospoda mu je že z nasmeškom izrekla sodbo: "Svršeno!"
- Popoldne je po popravljeni progi privozil na postajo vojaški transport iz Sofije. Dobrovljci, rezervni častniki itd. Zopet krvavi 4meh. Izčistil so postajo Ihtiman, kjer je vladal zemljedelski sovjet. Sedaj nameravajo v Plovdiv. Kaj se je godilo tamkaj od našega odhoda, ne vem- Sigurno pa« klanje.
Po odhodu transporta smo se srečno odpeljali proti Sofiji. Dobro obdelano polje je na sofijski ravnici. V ozadju se dviga zeleno gorovje. Sredi polja raste obilo sadnega drevja, največ pa orheov. V daljavi gori selo in se dviga črn in rdeč dim.
Nad Sofijo se rdeči nebo v solnčnem zatonu. Sprejemata nas mestni dim in prah. Pred nami blišče kupole katedrale svetega Aleksandra Nevskega v zlatu. Ustavimo se na "garata".
Štiri ure pozneje smo v Caribrodu. Za w»mi požar, pokolj. Pred nami mirna domovina.
20. oktobra:
La Savole, Havre; Olympic, Cherbourg.
.Ohio, C lie r bo ur c. Hamburg; New »m-
; sterdam, Boulogne; Leviathan. Cher.
1 bourg. 23. oktobra:
Aqultanla, Cherbourg; Pres. Roosevelt
Cherbourg, Bremen. 124. oktobre
Parle. Havre; Pres. Uonroe, Cherbourg, j 25. oJctrhr«:
Tbum.tfia. Hamburg; Colombo. Genoa, i 27. oktobra:
Homeric. Cherbourg: Orbita. Cherbourg
. Hamburg; Prea. Harding, Cherbourg
bremen: Ven darn. Boulogne.
t
30.	oktobra:
Resolute Cherbnur*. Hamburg. Mauritania. Cherbourg.
31.	oktobre:
Pittsburgh, Cherbourg. Rr^men: Bre-jmen. Hremen; America, Genoa; llevtde-ire. Trst.
t, novembra:
I Hansa, Hamburg, j . novembra.
j Majestic, Ch^rbaurg; Rotterdam, Boulogne; Pres. Fillmore, Bremen.
j . novembra:
j Berengarla. Cherbourg. ,7. novembra:
Belgenland. Cherbourg; Suffr^n. Hav-e; Pre«. Polk, Cherbourg; Seydlitz. Ure-m»-n; Cunte Kosso, Genoa.
. novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg; Pitta-urgli. Cherbourg, Hamburg.
10. novembra:
I.eviathan, Cherbourg; Martha Wash-
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA'
Od NEW YORKA do TRSTA S (preko Genove)
Naj bolj ia in najkrajša pot po Sredozem- | ekem morju z našimi veličastnimi par ni ki,
COLOMBO ....... 25. okt....... dec !
AMERICA ........ 31. okt.; 7. decembra
DUILIO (prvokratno odplutje) .. 2C. nov. Največji Ju najhitre^i parnik na olje Ju
Sredozemsko morje. Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 In' « posteljami za. d:utir.e ln tenake. ! IVI okusni!, obedih je vino breiplaCno. Za podrobnosti vpraAaJte nagega agenta V vašem mestu ali pa naiavnost pri
SiVISiSIOSS GEHimZ ITiLIiSi;
Italia.America Shipping Corporation 1 State Street OeneraL Agenti New York Na« «aat< pnlkl v JuiojUtIjI: Jadranske Banka. Belgrxd In nj^ne podru±nlceL
Ki- j- tu.j mož ANDREJ KITNI K !» :ua je *z v.isl Materija I-r.	««kmj P<^t' jna, roj.'ai
W-'K ta. i n!:; s.-m.	ga
u.i^': mrtvega n»*kjt* v .)>-hn>*-i toM-nu. Pa. K«i"r krj ve o njem,' na j -r--a upravi <I!us Nanuia.i :.I. mrli t: Jitsipina Kupnih. Materija i i:. 4<'. p šta I*r»-*tra-i !!**k o? raj	P. stu-
mia>. Vr-nrzia (ilulia, Italia. 19-20—10
ingion. Trst: Clj-mplc. Cherbourg; Derf-flinger. Bremen; Orca. Cherbourg, Hamburg; Albunia. Cherbourg.
113. novembra:
I Aquitania. Cherbourg; Reliance. Cher, bourg. Hamburg.
14.	novembra:
Parle, Havre; Zeeland, Cherbourg; Pre«. Adams. Cherbourg; Yor.k, Brnueu.
15.	novembra:
Westphalia, Hamburg.
17. novembra:
America. Cherbcurg, Bremen; Ordunn.
Cherbourg, Hamburg; Chicago. Havre;
Ryndam, Boulujne; Muenchtn, Bremen.
20.	novembra:
Duillo, Genoa,
21.	novembra:
Canpoie. ChtrlMJurg. Bremen; Tr?«.
Van llur*-n, Cherbourg.
22.	novembra:
Mount Clay, Hamburg. 24. novembra:
Majestic. Cherbourg; Ttochambeau. Havre; Ohio, Cherbourg, Hamburg; 1'rea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Uourugue; Tyrrhenla, Cher.
baurg.
27.	novembra:
Berengarla, Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfk-id, Cherbourg.
29.	novembra:
Albert Ball In. Cherbourg, Ilumburg; Mongolia, Hamburg.
C, novembra:
I'resident 'Wilson, Trst. 1. decembra:
I.eviathan, Cherbourg; La Savole. Ha-
,-re; Olympic. Cherbourg; Veeudam. Bou-'»gne.
rZPLAČiLAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
■e more Izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predložitvi od amerlfikega konzula potrjenega potnega lista ln oe več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to )e približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljene*.- sa Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi počiljat ?lj lahko dolarje nazaj ali sam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek ▼ dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Sploino mnenje vlada, da m čeki, ki se glas* na dolarje, tndl t dolarjih izpit ?ajo, kar pa ni res, ker, kot Že zgoraj omenjeno, je v Jugoslav^ I od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso prlptavni za ljudi ns deželi, ker so banke oddaljene ia izplačajo take čeke ▼ dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdila, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo # Ameriko, je najbolje po-811J a ti denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠt* jre- neprlllk.
Tndl sa nabavo potnega lista (posa> je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Ptrofike za razne listine ln potni list se pa lahko plača tndl s dinarji.
V	Italiji in nudenta
onmljn — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le sa potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraičujočlb stroškov smo se morali odločiti pr erred iti pristojbino sa dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 78 centov; od $2S. naprej po 8%, to J« po 8 cente od vsakega dolarja.
Na nakazale! saj to vUtee
lisi: Iiplihfl v islerJBi
Ta pristojbina Je veljava« mm, dolarska lsplačlla v Jugoslaviji Ia ItsUJL
frank sakser] state bank
82 Cortlaait SL, New York Ctj
New York. Plymouth. Havre. Parte
PARIS ----24. okt.; 14. nov.: 12. dee.
SUFFREN .................. 7. n0v.
New York. Havre. Parte
LA SAVOIE ..... ...... 20. okt.
ROL'SSILUON ........... a. nov.
CHICAGO ....	17. novembra
Nerw York. Vigo SpainL. Bordeaux
LA BOURDONNAiS .......... 27. okt.
rw*. a aa.wfcLa Ufc.laai im *li M tU.m. .rW: t* STATE STREET.	NEW YORK
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko*
T^" iw.»it je namenjen potovati v stari kraj. je j-ottvbno, da je natančnu i>ouOen o in>tnih listih, prtljagi in ilrugih stvareh.
CtojasnOa. ki vam jib zamoremo <lati vsle»l nade dolgoletne izkušnje. Vam bo>lu gotovo v korist; tudi priporočamo ve«lno le jtrvovrstne {»urnike, ki imajo kabine tudi v ill. razredu.
Tmli oni ki Se niso ameriški državljani. morejo j«otovati v stari kraj na obisk. to*la potrebno je. da se jM.ivmejo tekom šestih mesecev In so prtpoSčeni brez vsake neprillke v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6420 novih priseljencev.
Za i»otne stroške Izplačuje po našem naročilu JAI»RANSKA BANKA tuili v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske bank«.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pr&T vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
SAVHOKJJfc JE niUL
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Kajaovejfta flnatrovasa isdaja Vsebuje S08 strani BT Oana i poitnlna $S.— ^ KLOVmO FUBZJSHDT0 M. n Oonundl ttrsst. In York 01tj, V. T.
KO J ASI, WABO0AJTB SS IVA 'GLAS »AE0DA»f NAJVSfrl SLOVENSKI DNEVNIK V
Dsuiiniu dkIava*.