DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. ■— Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 78. Sobota, 30. septembra 1933. Leto VIII. Razredno-zavedne delavstvo in občinske volitve. Najprej občinske, potem volitve v Delavsko zbornico. Važne so občinske volitve in važne so volitve v Delavsko zbornico. Delavstvo ima pravico sodelovati v občinskih upravih, izključno pa je njegova pravica v Delavskih zbornicah, ker so te takorekoč javni zavodi delavskega razreda. Zato je njega politična in socialna dolžnost, da skuša dobiti v občini sicer čimveč vpliva, v Delavski zbornici pa absolutni vpliv, to je večino, ki je ne bodo mogli motiti nedelavski vplivi, ki imajo namen bolj ali manj oslabiti delavsko samoodločbo v izključno delavskih vprašanjih. Nasprotniki organiziranega delavstva in nameščencev trosijo med delavstvom in nameščenci najrazličnejše bajke. Poveličujejo celo teroristične metode. Vidimo na primer, da ljudje okoli bivše klerikalne stranke nastopajo proti krščanskim social-cem, na drugi strani pa smo zvedeli, da tajniki (podjetniški) snujejo organizacije proti našim svobodnim strokovnim organizacijam. Taka organizacija po zdravi delavčevi pameti ne more nikdar biti dobra zastopnica delavcev ali nameščencev, ki jo snujejo delodajalci sami zato, da bi imeli nanjo vpliv in oslabili moč za pravice se borečih organizacij. Tega mi ne moremo razumeti, zato opozarjamo delavce in nameščence, da se ne dajo zavesti ne po bajkah, ne po podjetniških obljubah m protekcijah, marveč naj se v boju za delavsko zbornico postavijo na lastne noge ter volijo samo rdeči listi. Le delavstvo samo si more izvojevati in bo izvojeva-lo boljšo bodočnost. Do občinskih volitev je en teden, do volitev v Delavsko zbornico je štirinajst dni. Nasprotniki delajo; naši zaupniki pa morajo delati te dni s podvojeno silo, da nas nasprotniki ne presenetijo. Vsi na agitacijo, na dan volitev pa tudi vsi na volišče! Vojaška zveza med Francijo in Rusijo. Francoski minister za letalstvo je po svoji vrnitvi iz Moskve podal novinarjem sledečo izjavo: »Prepričan sem, da smo z našimi obiski v Rusiji položili temelje tesnemu tehniškemu sodelovanju in tesno zvezo med strokovnjaki obeh držav. S tem sodelovanjem bomo zasigurali Evropi mir. Posebno zanimivo je, da zamorem podčrtati pomen odnošajev, ki se izražajo v medsebojnem spoštovanju državnih ureditev, ki so uvedene v obeh državah.« V zahvalni brzojavki, ki jo je poslal sovjetskemu zunanjemu ministru Litvinovu, je pa izrazil: »Trdno upam, da bo tehniško sodelovanje obeh narodov, zlasti na polju letalstva, veliko koristilo obema narodoma. To bo tudi koristilo veliki ideji miru, ki ga obe državi strastno zagovarjata.« Socialistični »Populair« piše k temu: »Cuto je ob njegovi vrnitvi čestital k uspehom ves francoski ministrski svet. Vojaška alijanca? To vodi v ozračje Toulona in Kron-stadta v letu 1914., iz katerega se je porodila svetovna vojna.« Kakor poroča »Petit Journal« iz Pariz.a, se bo prihodnje dni podala na potovanje v Rusijo večja skupina strokovnjakov iz francoskega vojnega, mornariškega in letalskega ministrstva v svrho proučavanja sovjetskega napredka v tehniki. Boj za občino je v polnem razmahu. Meščanske stranke in grupacije se trudijo na vse načine, kako bi si pridobile naklonjenost volilcev, jih spravile na volišče in na ta način osvojile občino za se. Iz industrijskih krajev dobivamo dan za dnem poročila o snubitvi delavcev, zlasti delavskih zaupnikov in funkcionarjev s strani raznih meščanskih politikov. Visoki gospodje, poslanci in drugi v njihovem spremstvu, pa tudi žegnana gospoda trka danes na vrata delavskih stanovanj in pritiska kljuke ter se prijazno smeška in dobrika delavcu-volilcu, v upanju, da bo ta delavec šel za njo po kostanj v žerjavico. Delavci nam pišejo in pravijo, da že ne pomnijo kmalu take prijaznosti in ljudomile naklonjenosti, kakor jo sedaj srečavajo skoro na vsakem koraku. Kako lepo bi bilo, če bi se vsa ta pisana družba že poprej kdaj tako vneto brigala za delavca, kakor se sedaj briga za njegov glas. Zavedni delavci vedo v kakšne namene bi jih gospoda rada izrabila, zato morajo imeti za vso to prijaznost, ki jo srečavajo samo prezir. Delavski razred že po svojem zgodovinskem poslanstvu v okviru današnje družbe tvori opozicijo, opozicijo proti vsem in vsakomur, ki misli, dela in hoče drugače, kot misli, dela in hoče on. Danes skušajo napredni krogi pre pričati delavca, kako potrebno je, da v občini ne bo prišel na krmilo črni klerikalizem in obratno zopet povdarjajo politični božjebesedniki, kako potrebno je, da se združi vsa opozicija proti prvoimenovanim. Delavstvo pa se zaveda, da je ta gospoda z leve in desne nositeljica sistema, pod katerim trpi delavski razred, da ta gospoda kljub medsebojnim nasprotstvom stoji enotna in složna proti delavskemu razredu kot nosilcu bodočnosti. Naj pokažemo samo na najznačilnejši pojav današnje dobe: na boj proti marksizmu. Kakšno stališče pa zavzema prizadeta gospoda v tem vprašanju? Ali morda ne stoji pred nami sklenjena fronta antimarksistov od naprednjakov do klerikalcev? Ali se morda ne ogrevajo vse vrste meščanskih politikov za fašizem te ali one baze? Ali naj delamo razliko med oboževalci Mussolinija in Hitlerja ter Vatikana in Dollfussa? Katoliški fašizem ni nič manj opasen tretiecarski, obema lebdi pred očmi eden in isti cilj: oropati človeka svobode in ljudstvo pravic. Delavstvo se ne sme pustiti zavajati od opozicijskih fraz političnega klerikalizma, ki mu ponuja zavezništvo, zasledujoč pri tem svoje namene, da bi se zopet dokopal do oblasti. Delavstvo še ni pozabilo časov klerikalne vladavine in zlasti tudi ne Zaloške ceste. Amerikansko delavstvo nezadovoljno. Zveza strokovnih organizacij v Zedinjenih državah je z Rooseveltovo politiko silno nezadovoljna. Na strokovnem kongresu prihodnji teden bo delavstvo stavilo svoje zahteve glede skrajšanja delovnega časa in glede zvišanja mezd, ki ne ustreza zahtevam amerikanskih strokovničarjev. Nasprotniki skušajo izbegniti prin-cipijelnim razpravam. Ako govorimo z njimi imajo brž izgovor pri rokah! Za vse to se v občini vendar ne gre! Mi pa pravimo: za to- in še za drugo se gre. Delavec bo v občini delal delavsko občinsko politiko, gospoda pa svojo; delavci bodo ščitili šibke in zaščite potrebne, ostali tiste, ki bi morali prispevati za splošno blaginjo, pa jim je lastna blaginja več, kot koristi splošnosti. Za to ne gre, da bi delavci iz malenkostnih razlogov, s katerimi se ponavadi skuša opravičiti dogovore in kompromise, pri teh volitvah šli v boj kot privesek teh ali onih in ne kot samostojen faktor. Kolikor moči toliko pravic! To geslo velja tudi pri volitvah v ob čine. Delavstvo se mora znati samo uveljaviti, ali pa. bo večno tvorilo samo privesek svojih nasprotnikov, zdaj enih, zdaj drugih, za tuje, namesto za svoje interese. Delavstvo je na tem, da se v državi uvelja :i tudi kot politični faktor. Volitve so za to najprimernejše. Za to pravimo: zavedno delavstvo ne bo sklepalo gnilih pompromisov, ampak bo preizkusilo lastno moč v boju. Tudi je več kot jasno, da zavedno delavstvo kakšnih takih kompromisov ne bo priznalo, še manj pa, da bi jih potrdilo z glasovanjem pri volitvah. Zavedni delavci v podeželskih občinah imajo svojega zaveznika v kmečkem proletarijatu, malem kmetu, pro letariziranemu malemu obrtniku in obubožani inteligenci. Zavedati pa se mora vsak, kdor se postavi z delavstvom v eno vrsto, da si je s tem ra-ziral svoje politične epulete, tu- ni kompromisov, tu je podrejenost razrednemu delavskemu programu in načelom. Gotovo je tudi, da bodo nasprotniki, če ne bodo našli razumevanja za »kompromis«, skušali pritisniti na delavstvo z drugimi sredstvi; takih poizkusov ne manjka: grožnje v službi z izgubo zaslužka, s premestitvami in preganjanjem so na dnevnem redu. Toda ne dajte se oplašiti, na eni strani nas ščiti zakon, ki prepoveduje volilni teror, na drugi strani se bomo zaščitili sami, ako bomo nastopili možato in odločno. Kdor grozi: pred javnost in sodišče z njim! Od našega nastopa je odvisno, ako si bomo znali pridobiti rešpekt in spoštovanje pri naših nasprotnikih. Z odločnim nastopom pa bomo opogumili tudi sužnje in omahljivce. Razredno zavedno delavstvo pojde v volilni boj, da z javnim glasovanjem pove celemu svetu, da je tu, da živi in čuva ideale svoje bodočnosti! V tem znamenju: v boj za delavsko - kmečko občino! Marksizem živi. Socialno - demokratična večina v občinskem svetu. Pri zadnjih občinskih volitvah v Ziirichu (glavno mesto Švice) so dobili socialni demokratje 64 mandatov, komunisti 2, meščanske stranke pa skupno 59. S tem imajo socialni demokratje absolutno večino. Sinajska konferenca Male antante. Nedotakljivost mirovnih pogodb. — Za mednarodno kontrolo nad vsemi državami. V Sinaji v Rumuniji so imeli zunanji ministri Male antante konferenco, na kateri so govorili o političnem položaju. (Menda tudi z ozirom na politiko proti Franciji, ki jo hočejo nekatere sile izolirati pri reševanju evropskih problemov. (Op, ur.) Z ozirom na položaj v srednji Evropi vztrajajo na mirovnih pogodbah, vendar je Mala antanta pripravljena sodelovati s sodenjimi državami v gospodarstvu. To sodelovanje naj uresniči gospodarski svet Male antante. V razorožitvenem vprašanju hoče Mala antanta sodelovati za splošni sporazum ter se izreka za izvajanje točne, splošne in avtomatične kontrole nad vsemi državami. Po provi-zorni kontroli naj se uvede stalna kontrola ter določijo tudi sankcije (garancije in kazni) proti kršitvam razorožitvene konvencije. Konferenca je tudi z zadovoljstvom vzela na znanje nenapadalne pakte med sosednjimi državami Male antante. Avstrijski socialni demokrati svare. Dne 26. t. m. se je vršila seja so-cialno-demokratične stranke v Avstriji. Stranka skliče čimprej strankin kongres. Kluba soc, dem. poslancev in zveznih svetnikov sta izdala na javnost oklic, ki je bil zaplenjen. Oklic pozivlje vse republikance, da združijo svoje glasove s soc. demokratičnimi, da se izvede Avstrijo iz težke krize. Socialni demokrati iz-< javljajo, da se fašizmu brez boja ne podvržejo. Naj se ne zanaša nihče z njih dosedanjo strpljivostjo. »Arbei-ter-Zeitung« pravi: Če bi imeli parlament, bi zastopal z veliko večino samostojnost Avstrije. Strašen polom ameri-kanskega gospodarstva. Bančni polomi v Zedinjenih državah so na dnevnem redu. Do marca letos je bilo pri polomih bank izgubljenih 4 milijarde dolarjev, od marca dalje pa zopet 6 milijard. V naši vrednosti znaša ta ogromni znesek skoraj 5000 milijard dinarjev, ki so jih izgubili večinoma hranilci iz delavskih in obrtniških krogov. Demokracija — prava pot. Na Čehoslovaško v Prago je prišel poslanik Zedinjenih držav Francis White. V nekem razgovoru je ta poslanik rekel: »To, kar vsak inozemec in prav posebno Amerikanec opazi, je demokratični značaj celotnega življenja na Čehoslovaškem, Demokracija je jamstvo za veliko bodočnost vaše dežele. Najpomembnejše, kar današnja demokracija nudi, je nje elastičnost in prilagodljivost. Ne more okoste-niti v svojem bistvu, in če se pravilno ravna z njo, najde za nove probleme vedno nove metode ali po-močke.« Lyonski župan Herriot, ki je nedavno potoval po vzhodni Evropi in bil tudi v Moskvi, je nevarno obolel. Kdor 22. oktobra ne bo volil, je izdajalec delavskih interesov Društvo narodov zboruje. Dne 25. t. m. je bila otvorjena plenarna seja Društva narodov v Ženevi, ki naj bi obravnavala aktualna politična vprašanja. Zlasti energično je nastopil že v otvoritvenem nagovoru predsednik sveta Društva narodov Norvežan Mowinckel. Povdaril je izboljšanje gospodarstva; svetovna produkcija je namreč napredovala od junija 1932 do junija 1933 za 30 odstotkov. Opozarjal na pomanjkljivo sodelovanje med posameznimi državami in zlasti med velesilami. O londonski konferenci je rekel, da bi bilo bolje, če bi jo bili odgodili, kakor da so počakali popolnega neuspeha. Glede razorožitve je rekel predsednik, da more ta imeti ugoden uspeh le, če se velesile sporazumejo. To bi se morda dalo doseči na podlagi pakta štirih velesil, kar je pravzaprav le nadaljevanje lokarn-ske politike. Predsednik je navdušeno govoril tudi o spravljivi politiki Strese-manna in Brianda. Ob tej priliki je naravnost pokazal na Nemčijo, na nje notranji položaj, kjer ne spoštujejo več svete pravice do duhovne in individualne svobode, Predsednikov nagovor je napravil na udeležence globok utisk, ker je bil iskren in odločen. Razvila se bo načelna debata o predsednikovih izjavah, v kateri bodo predvsem male države morale zavzeti jasno stališče, če hočejo, da se politika Društva narodov premakne z mrtve točke. Za predsednika zasedanja je bil izvoljen delegat de Waater s 30 glasovi proti 23 glasovom. Izvolitev se je izvršila po angleški inicijativi, kar znači, da hoče Anglija imeti na zasedanju vodilno vlogo. Na konferenci je zastopanih 53 držav — brez Japonske, ki je izstopila in Argentinije, ki se sistematično ne udeležuje zasedanj. Predsednik je v otvoritvenem govoru pravilno povdaril, da se javno mnenje o Društvo narodov od lani ni izboljšalo. Vzroki za nezaupanje so utemeljeni v razreševanju velikih konfliktov, kakor je japonsko-kitaj-ski konflikt itd. Petnajst let po bratomorni svetovni vojni, žal, moramo povedati, da ne moremo priti do boljšega sporazuma in v bolj zdravo atmosfero in do zdravejše mentalitete narodov. Misel na možnost vojne še vedno greni bodočnost. To škoduje tudi Društvu narodov, v katero so narodi imeli zaupanje. Tudi razoro-žitvena konferenca ni koristila prestižu (ugledu) Društva narodov. Če bi se vodilne države zedinile, bi druge države ne imele pomislekov proti razorožitvenem problemu. Pakt štirih velesil bi moral podpreti sodelovanje evropskih držav s tem, da bi besedi enakost in bratstvo uveljavil ter čuval najsvetejše dobro: svobodo duha in osebno svobodo. Vodilne besede predsednika so bile tople, dasi so bile naslovljene na delegate kapitalističnih držav in seveda tudi na javno mnenje. Nedvomno imajo male države interes na Društvu narodov, dočim velike kapitalistične države ne kažejo pravega interesa. Od tod tudi čujemo že danes — pesimistične glasove iz Anglije o plenarni seji Društva narodov in problemih, o katerih se razpravlja, kakor vse kaže, bodo morali ta mednarodni parlament braniti in uveljaviti — narodi sami brez kapitalizma in proti'volji imperialističnega kapitalizma. Nova himna. Društvo narodov je dobilo novo himno, ki so jo ob otvoritvi sedanjega zasedanja v cerkvi zapeli. Himna! — «*.*. f«,^ v*h"j! **!?> tt: fftfvr kt hi f.; L diSZT.'. Rok za vlaganje kandidatnih list za občin* ske volitve traja do vključno 6. oktobra in morajo biti v tem času iste izročene okrajnim sodiščem osebno po dveh vlagateljih, ali pa poslane po pošti priporočeno. Pazite pri sestavi list, da bodo sestavljene točno po navodilih, ki so izšla v našem listu. Kandidati in namestniki morajo biti v volilnem imeniku, biti morajo 25 let stari in v občino pristojni. Predlagatelji morajo biti volilci in se morajo podpisati na dveh izvodih kandidatnih list lastnoročno, pri čemur zapišejo tudi kraj njihovega bivanja. Za vsako volišče morate predložiti še po eno kandidatno listo, brez imen predlagateljev. Predstavnika za volišče, ki mora biti volilec napišete na tistem mestu, ki je zato odrejeno. Pod imeni predstavnikov in pred napisom »predlagatelji« vstavite datum z navedbo kraja, dotične občine. Na kandidatnih listah ni označeno, kam pride datum, zato ne pozabite nanj. Vložite liste čim-prej, da lahko sestavite novo, ako bi sodišče katero radi napak zavrnilo. Hitlerjev mene tekel! Nemška fašistična demagogija je privabila tudi mnogo delavstva in inteligence v svoj tabor. Hitlerjeva stranka je pa pozabila, da so med njimi ljudje, ki so lačni in da so jih zvabile v fašistični tabor lepe besede o socialni politiki, o kruhu itd. Toda ko je fašizem prišel na krmilo, je padel na kolena pred kapitalizem in je moral socialna vprašanja odgoditi, oziroma zavreči. V delavskih vrstah tudi prav dobro čutijo, da je bajka o zaposlitvi dveh milijonov nezaposlenih neresnična ter da se tudi prejemki zaposlenih teden za tednom znižujejo. Vse to delavstvo ve. Zlasti občuti delavstvo pezo raznih zbirk za fašistične slavnosti in socialno pomoč, dočim kapital k vsem tem akcijam le malo prispeva. Najbolj razočarano pa je bilo delavstvo, ko je Hitler sklical generalni svet gospodarstva. Ta svet je dokazal, da Hitler sodeluje z velikim kapitalom (Thyssen, Krupp-Bohlen). In govori na sejah tega sve’t& so jasno pokazali, da namerava ta gospoda pač se otresti socialnih bremen ter poslabšati prav naglo socialno-politično zakonodajo. Vsi ti dogodki močno vplivajo tudi na fašistične ljudske množice, ki zahtevajo izpolnitev socialno-politič-nega programa. Iz naravnih razlogov narašča nejevolja, ki se pojavlja tudi na fašističnih manifestacijah. Režimu torej ne preostaja drugega kakor da zapira tudi te. ljudi in jih spravlja v koncentracijska taborišča. Politika gospodarskega sveta pa obenem zvišuje po svojih kartelih cene, uvaja višjo carino ter tira nemško prebivalstvo v največjo bedo. Hitler je v Nemčiji šele omogočil razvoj kartelov in trustov in izročil male ljudi in kmete izkoriščevalnim verižnikom s svojo politiko. Materijalne skrbi nemškega naroda so čvr, ki bo omajal fašistični režim in sodba naroda bo ostra. Pred sodbo naroda režima ne bo rešila niti kapitalistična politika inflacije. Klic po kruhu je vsak dan jačji. Toda klica »Hitler, daj kruha!« nem ški kapitalisti nočejo slišati. Grafitnemu delavstvu Grafično ali tiskarsko delavstvo, ki ima priključene svoji organizaciji tiskarje, litografe, knjigoveze itd. ter pomožno osobje, ima najbolj razvito strokovno organizacijo, ki je priključena tudi svoji internacionali. Organizacija je torej notorična sovrstnica in sobojevnica naših svobodnih organizacij, ki so združene v Strokovni komisiji v Ljubljani. Tega se zavedajo vodilni člani organizacije. Za zagrebško Delavsko zbornico je celo nosilec liste svobodnih strokovnih organizacij tajnik Zveze grafičnega delavstva Jugoslavije, ki kandidira po sklepu prizadetih delavskih organizacij. Obsebi umljivo je, da se mora tudi grafično delavstvo v Dravski banovini priključiti listi Strokovne komisije ter soglasno glasovati za nje kandi- datno listo, katere nosilec je eden najstarejših naših strokovničarjev M. Čobal v Zagorju, sedanji predsednik Delavske zbornice. Pomembno je tudi, kar ndj tukaj posebej povdarimo, da zagrebška organizacija stalno sodeluje s sorodnimi strokovnimi organizacijami ter ji to prej koristi kakor škoduje, ker ima prav take naloge, ožje in širše, kakor vse druge naše strokovne organizacije. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redmo dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Angleški parlamentarec o demokraciji. Iz govora poslanca Mr, Mander-ja ob obisku v Budimpešti. Demokratične ustave utegnejo imeti svoje vrzeli, toda boljšega sistema pa ne poznamo. Nikakor ne morem verovati, da bi mogle diktature kje na svetu trajati trajno. Na ljudskem zastopstvu sloneče vlade se opirajo na ljudsko voljo in morajo na tem tudi vztrajati. Doma in po svetu. Ne nasedajte lažem! Pod tem naslovom objavlja ljubljanski »Slov. Narod« notico, da so »marksisti raztrosili vest, da so nacionalni krogi zahtevali preložitev volitev v Delavsko zbornico. Mi pa pravimo k tej notici naslednje: Volitve so preložene zaradi občinskih volitev na zahtevo kogarkoli. Gotovo pa ne na zahtevo delavstva. Resnica pa je, da je tako-zvana narodna organizacija zahtevala že prej odgoditev volitev, razpust Delavskih zbornic in imenovanje komisarjev. Kdo je sedaj duša odgoditve volitev je pa postranskega pomena. To smo morali povedati, da se ne bodo trosile neresnične vesti proti delavstvu. Zahodne velesile o razorožitvi. Zahodne velesile so se zedinile na predlog koncesije, po kateri se štiri leta oboroževanje ne sme zvišati. Nemčiji bodo dovolile delno zvišanje defenzivnega oboroženja. Končno bo tudi Rumunija sklenila dogovor o medsebojnem nenapadanju s Sovjetsko Rusijo. Izmenjava tozadevnih listin se pričakuje že v prihodnjih dneh. Zasluga pri tem gre predvsem Poljski in Franciji, ki sta na Romunijo vplivali. Hitlerjev agresivni režim je povzročil, da se je Evropa zadnje mesece opredelila v dva določna tabora: Nemčija, Anglija in Italija z Madžarsko ne eni, Francija z Malo antanto, Poljska, Turčija in Rusija na drugi strani. Socialnodemokratsko »adreso« za sklicanje avstrijske državne zbornice, na katero so socialisti zbrali 1 milijon 216.000 podpisov, so 20. septembra izročili socialistični voditelji dr. Seitz, dr. Renner, Sever in Schorsch zveznemu predsedniku Mi-klasu, s katerim so potem še eno uro razpravljali o političnem položaju v državi. Alpinski montanistični družbi, ki ima velike železarne in rudnike na Gornjem Štajerskem, je avstrijska vlada postavila komisarja. Vzrok je štrajk rudarjev, katerim je družba stalno zmanjševala plače in jim zadnji čas jemala razne pravice, izgovarjajoč se, da je tem korakom kriva vlada, ki nalaga družbi prevelika bremena. Pri posredovanju radi rudarskega štrajka so pa vladni organi u-gotovili, da je družba, ki se nahaja v rokah nemškega kapitala, ki je pod velikim vplivom nacionalnih socialistov, sama hote izzvala s svojim postopanjem napram delavstvu stavko, da bi na ta način delala avstrijski vladi kolikor mogoče mnogo sitnosti in težav. Vlada je sedaj s posebno naredbo naložila družbi, da mora priznati delavcem plače in vse pravice, ki so jih uživali 1. aprila t. 1. in sprejeti nazaj v delo vse one, ki jih je od tega dne dalje z namenom, da izgube pravice do pokojnine, odpustila. Čehoslovaška vlada proti antire-publikanskim elementom. Vlada )e prepovedala nadaljno izhajanje glavnega glasila čeških komunistov »Rude Pravo« in še štirih drugih komunističnih listov, nadalje glasilo čeških fašistov »Fašisticke listy«, glasilo nemških nacionalnih socialistov »Neue Zeit«, Hlinkov separatistični dnevnik »Slovak« in glasilo čehoslo-vaških Madžarov »Pragai Magyar Hirlap«. Istočasno je bilo več politikov in javnih funkcionarjev, ki so se eksponirali za razne nacionalistične in sepataristične ekstreme, aretiranih. Čehom bo najbrže šla zasluga, da nam bodo poleg obilice drugih, pokazali nov tip države, avtoriterno demokracijo. Vsekakor je zanimivo, da se v Čehoslovaški složno delijo v državni upravi tako narodni socialisti kakor socialni -demokrati. Prvi gotovo ne smatrajo drugih za tako anacijonalne, kakor naši »naciji«. Iz razprave v Lipskem. Zanimivo je bilo zaslišanje bolgarskega obtoženca Dimitrova. Predsednik sodišča mu kaže zaročno karto in očita, da se je skrival za tujim imenom. Dimitrov odgovarja, da je oženjen, da se mu pa doslej te zaročene karte ni pokazalo; žena je umrla v Moskvi. Povedal bi pa bil, da je trditev o zaroki laž. Predsednik ga prekine. Dimitrov nadaljuje: »Če bi bili Vi tako nedolžni in če bi bili pet mesecev noč in dan uklenjeni presedeli v ječi. bi že razumeli, da sem nervozen. Predsednik zopet protestira. Dimitrov pa zakriči v največjem razburjenju: »Ta bajka o zaročnem naznanilu je značilna za preiskovalno metodo.« Predsednik je se penil od jeze ter zagrozil, da bo prenehal zasliševanje z njim ter vodil obravnavo brez njegove navzočnosti. Samomor socialista v koncentracijskem taborišču. V hamburškem koncentracijskem taborišču se je dne 20. septembra v neopaženem trenutku obesil bivši urednik socialističnega lista »Volksbote«, ki je izhajal v Ltibecku, dr. Sollwitz. Žrtve t',Merskega terorja se množijo z dne^a v dan. Strašna bo sodba nekoč . . ■ . T Bela in modra sla barvi naSIH nasprotnik ov Rdeča ie delavska glasovnica! Vsakdo lahko svobodno voli pri volitvah v Delavsko zbornico, 11 1 ker so volitve tajne Da se ne pozabi — kako delajo z živiljj-skimi vajenci? Protizakonit škandal. »Nova Doba« z dne 25. avgusta 1933 piše naslednje: Obrtnim krogom na znanje. Zadnjo nedeljo se je vršila v Celju seja načelnikov obrtnih udruženj, kateri je na povabilu prisostvoval tudi u-pravnik celjske obrtne nadaljevalne šole g. Joško Bizjak. Vzelo se je z zadovoljstvom na znanje, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu 1933-34 šolski pouk obrtnih vajencev in vajenk ob nedeljah, ker v poslopju mestne narodne šole za dvakratni pouk ob delavnikih za vseh 13 razredov ni prostora. Preselitev razredov v tukajšnjo okoliško šolo pa zaradi enotnega vodstva tega strokovnega učnega zavoda in zadevnih posebnih stroškov za kurjavo i. dr. nikakor ni priporočljiva. Tako je že sklenil tudi šolski odbor obrtne nadaljevalne šole v svoji zadnji seji na mestnem magistratu in to odobrava tudi banovinski šolski inšpektorat za strokovno šolstvo v Ljubljani. Telovadni pouk (po eno uro tedensko) bo zanaprej vsako nedeljo med 7. in 8. uro zjutraj, čemur bo sledil pouk ostalih predmetov, kakor lani in doslej že 14 let od 8. do 12. ure dopoldne. Onim obrtnim strokam, ki potrebujejo obrtni naraščaj ob nedeljah med 7. in 8. uro zjutraj za raznašanje živil (meso, kruh itd.), se vsled soglasnega sklepa skupnega združenja obrtnikov v Celju svetuje, da napotijo svoje vajence in vajenke k vpisu k sokolski telovadbi, ki bo enkrat v tednu po 8. uri zvečer; taki vajenci in vajenke, ki postanejo izvršujoči člani Sokola, so namreč potem po obstoječih šolskih predpisih oproščeni šolske telovadbe. — B. Zjutraj začnejo vajenci ob 5. uri z delom in zvečer pa bodo telovadili še po 8. uri. To se tiče mesarskih vajencev, a pekovski pa delajo povrhu še ponoči cele noči. Odredba je torej protizakonita. Jalov izgovor je, da ne bi bilo prostora za 13 razredov ob delavnikih, če se pouk razdeli na razne tedenske dni. Take koncesije podjetnikom v škodo in izčrpavanje vajencev po našem mnenju ne bi smele biti dopustne. Maribor. Tudi za postrežnice velja 14 dnevna odpoved. Ta teden se je vršila pred sre-skimi sodiščem razprava v tožbi neke postrežnice Proti kartinerju v kasarni, ki je odpustil strežnico iz službe, ne da bi isto poprej odpovedal. Postrežnica pa je bila že 3 mesece v službi, zakar je dobivala mesečno Din 200.— in vso hrano ter je živela samo od te službe. Radi tega je tožila kantinerja na plačilo denarne plače za 14 dni in za nadomestilo hrane za isti čas. Kartiner pa je ugovarjal, da je tožba neupravičena, ker baje postrežnice niso zaščitene po obrtnem zakonu in za^°,ne veha za nje zakonita 14 dnevna odpovedna doba, kar so mu baje rekli tudi na mestnem! so-cialpolitičnem uradu. Na sodišču so Kantine rja podučili, da je postrežnica, kj dela celi dan, zaščitena ipo zakonu o obrtih Kot drugi uslužbenci in zato je nato kantiner plačal mezdo in brano za 14 dnevno odpovedno dobo in tudi tožbene stroške. Bilo bi želeti, da se na socialnopolitičnem uradu pravilno tolmači socialna zakonodaja. _ , _ Mestni avtobusni promet hočejo razširiti tudi na one dele imesta, ki d o sedaj še niso bili priključeni k avtobusnemu (prometu, predvsem Koroško predmestje in kraje pod Kalvarijo in Piramido. Za to bi pa bilo potrebno najprej ustvariti pogoje z izboljšanjem in razširjenjem cest. Kajti ne moremo si predstavljati rednega avtobusnega prometa po cestah, kakor je Koroška ali Tomšičeva, kjer se že za navadnim kolesarjem dvigajo oblaki prahu. Tamošnji prebivalci pozdravljamo namero, ki gre za izboljšanjem prometa, zahtevamo pa, da se označene ceste prej, če ne že tlakajo, vsaj dobro prepoje s »cestolom«. Tudi prehod iz Strossimajerjeve v Smetanovo ulico >bi se moral čimprej odpreti. Hitlerjevo knjigo »Mein Kampi«, je poljska vlada prepovedala za vse področje poljske države, ker vsebuje mnogo napadov na Poljsko in na slovanstvo sploh. To' Hitlerjevo knjigo smo pred nekaj tedni videli, poleg drugih hitlerskih publikacij, tudi v izložbi neke mariborske knjigarne, ki bi zelo zamerila, če bi kdo upal dvomiti v njeno stoodstotno jugoslovansko nacijooalno zavednost. Najbrže zato, da se pokaže na vse Reminiscence volilne borbe. Demagogije nacijev. Zločinski Debs. Milijoni Etbina Kristana. Kdo komandira v bolniških blagajnah? Borba za volitve v Delavsko zbornico nam nudi vedno več epizod, ki nas navdajajo z vedno večjim zaupanjem v sigurno zmago, nudi pa tudi mnogo epiizod, ki vzbujajo v nas veselost, pa tudi pomilovanje nad 'duševno revščino naših nasprotnikov. V nedeljo (dopoldne se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Mariboru shod tekstil-, nih delavcev tovarne Hutter, ki je bil zelo dobro obiskan, dvorana je bila nabito polna. S. Petejan je za svoj referat žel splošno odb-bravamje. Po končanem shodu, ko so se zborovalci mirno razšli, je ostalo pri izhodu iz lokalov, ki se nahajajo poleg stopnjišča, še nekaj naših zaupnikov in zaupnic v mirnem razgovoru, pripravljeni na odhod. Kar pridrvi po stopnicah 'gori skupina sedmero ljudi in hoče v prostore. Na vprašanje, česa žele, so izjavili, da hočejo na sihod, ki se vrši v dvorani. Povedano jim je bilo, da so prišli prepozno, da je shod že končan. Ker so pa hoteli kar mimo zaupnikov v lokale, so jih naši zaupniki podučili, kako se morajo vesti tam, kjer nimajo ničesar iskati. Ker niso vedeli drugega početi, so začeli zunaj na stopnicah prav prostaško vpiti in pso-vati, ida se je razlegalo po vsej hiši. Pri tem se je lepo izražala stopnja njihove inteligence: Očitali so nam Btbina Kristana, ki je baje okradel slovenski proletariat in s težkimi milijoni pobegnil v Ameriko. Ubogi Etbin, ko bi to slišal, bi se v Ameriki, kjer si mora s peresom služiti grenki kruh, gotovo od srca smejal, kajti jeziti se nad neumnostjo ne moreš. Drugi njihov kanon je bil Debs. Tisti čvekač je gotovo kje slišal ali čital v ‘kaki reviji to ime v zvezi s socialisti, in ker so po njegovih zmešanih pojmih vsi socialisti faloti, mora biti tale Debs gotovo eden izmed »hauptfalotov«. Kajti tega, kar je znano vsakemu ameriškemu delavcu in vsakemu evropskemu socialistu, da je Debs eden izmed najodličnejših borilcev in mučenikov svetovnega proletariata, ki je radi svoje nesebične ideje bil obsojen na dosmrtno ječo in je umrl' kot siromak, oboževan od milijonov izkoriščanih, tega ta ubo- strani objektivno, ima zadnje dni v izložbi tudi dvoje glasil nemških levičarskih emigrantov, literarno-.politično revijo »Anfruf« in socijalno-demokratski »Neuer Vorvvarts«. Repertoar mariborskega gledališča: Nedelja, 1. oktobra ob 20. uri: »Gospoda Glembajevi«. Otvoritvena predstava. Torek, 3. oktobra ob 20. uri: »Roksb. Premiera. Red B. Abonirajte se v gledališču! Priglase za gledališki abonma sprejema gledališka blagajna (tel. 2382) še nadalje. Dasi 'je abonentov že precej, manjka marsikdo, ki ne bi smel izostati. Sedežev, zlasti v ložah -je še precej na razpolago. Mesečni obroki #o tako nizki, da jih zmore pač vsakdo: Prvi obrok se lahko vplača šele prvega oktobra, Opozarjamo na reklamne listke, ki so danes priloženi vsem dnevnikom. Koncert koroških pesmi priredi v prid brezposelnih pomočnikov, pevski zbor pekov, pod vodstvom g. Ci-bica, v soboto, dne 7. oktobra ob 20. uri v Gambrinovi dvorani. Po koncertu prosta zabava ob sodelovanju tamburaškega zbora pekov. Prijatelji lepe koroške pesmi in neprisiljene zabave so prisrčno vabljeni. Vstopnina: sedeži Din 8, 5; stojišča Din 3. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trsu št. 6. K smrti tov. Abla Otona, gimnazijca iz Maribora. Bil je mlad, poln upov, mnogo obetajoč, pa smo ga pokapali. Potegnili so ga iz Drave. — Težko je mlademu, osamljenemu prenesti spoznanje življenjskih resnic, s katerimi je prepletena vsa sodobna (?!) družba. Na eni strani ti kažejo vse »lepo« in »dobro« in. vendar te pustijo tičati v blatu. In ko ne najdeš iz njega, ko nimaš nobene avtoritete, na katero bi se uprl, ko moraš bita sam sebi avtoriteta, drugim nepoznana — pa ti nedajo, da bi se uveljavil, izgubiš voljo in utoneš v blatu. Kaj pa je to, če umre mlad, neznan človek? Pokopljejo ga po vseh 'pravilih, vsi »spoznajo«, da če bi bilo »tako«, ne bi bilo treba tega, in ves svet si umije roke nad nedolžno žrtvijo. Saj tega je kriv sam B . . .; kriv je ves sistem, vsi — (prav vsi in če so vsi krivi, je toliko kakor bi ne bil kriv nihče (?). Ne veste, da je vsa srednješolska mladina ona »lahkoživa«, ki živi bolj za ^ življenje, kakor za pusto šolo (sedanjega sistema) — vsa fascinirana od teh dogodkov? Kočno bi rad vedel, ali se tičejo te besede človeško čuteče inteligence, ali pa naših duševnih delavcev trdih butic, kjer je itak vse »bob ob «tena« ?! **>')« 4» '&M. ri ti-ld, tf- #/ • :tfr 1 l, rasr-- ijf r. "Tss» b Jj r-.~ r, »»•Lžrf-lf f ’ f«t*6 Ip **•« lltprt j L? h Mfd Prijatelj. žec na duhu seveda ni vedel. Kdlo bi mu tudi povedal? Njihov najtežji kanon je bila pa »bolniška blagajna«. »Po bolniških blagajnah komandirate in v njih žrete, če pa pride ubogi delavec, pa nič ne dobi!« Nekaj se je temu človeku sanjalo in najbrže ga je kje čevelj žulil, a žal, se je zmotil v naslovu. Nehote je pljunil v lastno skledo. Kajti nihče ga ni poučil, da komandirajo v bolniški blagajni tisti, s katerimi sedi on v isti organizaciji in ki briljirajo tudi na plavi listi, za katero bo on glasoval. Kar preštudira naj imena in poklice inteligentov plave liste, mogoče mu bo marsikaj bolj jasno. Naijbrž ne ve, kdo tvori ravnateljstvo ljubljanskega Okrožnega urada, kdio vodi njegovo upravo in kakšne barve je večina njegovih uradnikov. V primer navajamo samo-mariborsko ekspozituro Okrožnega urada. In tako je tudi drugod, na odločujočih mestih ni nikjer nobenega. Kdo torej komandira v bolniških blagajnah? Vodilni organi Narodne strokovne zveze to tudi dobro vedo1, kljub temu vtepajo svojim sledbenikom v glave, da v bolniških blagajnah komandirajo marksisti, na katere bi radi zvalili krivdo za vse nevšečnosti, ki jih sami povzročajo. Kako bi se temu reklo? Ali ni to demagogija, prav nesramne vrste? Najmanj pa kar moremo reči je, da tak način boja ni »fair*. Vsaj za akademsko izobraženega človeka ne. Mislimo tudi, da te metode otežkočajc brezhibno poslovanje urada in mu jemljejo v javnosti prepotreben ugled. Kajti, če ga tisti ne bodo čuvali, ki so na krmilu, kdo naj Iga potem? To smo morali povedati, ker smo bili izzvani in upamo, da smo povedali v dostoj-nejši obliki kakor se je poslužuje nek zakotni listič, ker še dosedaj nismo- in tudi v bodoče ne maramo pasti na nižino metod boja in izražana, ki se jih ta poslužuje. Kar se pa tiče ponovnih dejanskih napadov na naše shode, bi želeli samo to, da nas puste nasprotniki v miru, kakor jim mi v miru pustimo, sicer bomo primorani poseči po samoobrambi. Celje. Pri občinskih volitvah Celje-okolica se je zopet z vso intenzivnostjo načelo vprašanje združitve okoliške občine z mestno. Na pravilni izvedbi tega vprašanja so interesi-rani zlasti delavci in nameščenci, korist bi pa imeli od teiga tudi obrtniki1, trgovci in drugi poslovni ljudje. Edini, ki' enodiušno protestirajo, so pač politi- karji, * fe»kj . prafe 'žff satBB*"' -v tiri Sl ' - Njim to nič ne kvari računov, da je mestna občina kratko malo obkoljena od okoliške občine in, da za razne ipanoge javne uprave sploh ni mogoče med obema občinama potegniti pravih mej. To je pred vsem vprašanje varnostne straže, ko se je mestni policijski rajon razširil tudi daleč v okoliško občino in tako mora ta soprispevati za razmeroma drag policijski aparat v istem razmerju, kakor mestna občina, dasi ima ta vse drugačne dohodke, kakor jih ima okoliška. Isto vprašanje bo nastalo s kanalizacijo, ki se jo smotreno da izpeljati le, če sta oba teritorija združena. Temu delu se tudi okoliška občina ne bo mogla upirati, kajti vse sanitarne naprave v mestu bi bile popolnoma nekoristne, če bi ne bile izvedene tudi v okoliški občini, ki ima značaj iste goste naseljenosti kakor mestna in jih je torej najmanj tako potrebna. Bolezni pa, kakor znano, ne priznavajo občinskih mej, zato nobeno mesto ne more trpeti v svoji neposredni bližini bolezenska gnezda, ki se ustvarjajo povsod, kjer pri gosti naseljenosti prebivalstva sanitarne naprave niso na višku. Po tozadevni zdravstveni statistiki verno, da Celje in okolica nista prišteta med posebno zdrava mesta v državi, kar tudi tujskemu prometu ni v prospeh. — Tako bodo razmere z vsakim" dnem silile okoliško občino v večje izdatke, dohodki bodo pa ostali taki kakršni so predpisani za vasi. Naj le tisti, ki se združitvi upirajo malo pomislijo, 'kakšne prednosti imajo glede dohodkov mestne občine, proti okoliški. Okoliška občina šteje pri nas skoro 10,000 prebivalcev. Kam znesejo oni svoje zaslužke. Večinoma trgovcem in obrtnikom v mesto in s tem množe njihov promet. In komu plačujejo ti trgovci in obrtniki občinske doklade? Tako se vidi, da mestna občina dobiva dohodke od občanov iz dveh občin, oskrbo plačuje pa le za eno občino. In tisti, ki mislijo, da iboidb svoje občane ščitili pred velikimi izdatki, če ne pridejo pod mesto, se morajo zavesti, da občani te izdatke že imajo, le koristi od njih ne uživajo nobenih. Potem je tudi vprašanje, zakaj sta potrebna dva upravna aparata za dive občini, ki imata celo vrsto panog že itak združenih (policija, vodovod itd). Ali bi ne bilo bolje in ceneje, če bi vse to oskrboval en sam osrednji aparat, ki bi imel povrh še to prednost, da bi sistematično in po enotnem načrtu opravljal svoje delo, kar bi imelo tudi še milijon drugih prednosti. Vse to, kar smo tukaj navedli, zadeva gospodarsko stran združitve. Glede socijalne strani bi bilo napisati še več. Delavcem in nameščencem, ki stanujejo v okoliški občini je treba samo povedati, da okoliška občina nima niti ubožnice za največje siromake, kaj šele, da bi imela take socijalne naprave, ki pritičejo tako tipični industrijski občini. Izključujemo seveda oni del občine, ki ima kmetski značaj. Seveda samo po sebi se razume, da njih ni siliti k priključitvi v mesto, ker spadajo po svojem bistvu v občino s kmečkim značajem. Delavci in nameščenci naj pa poskrbe, da se bo pri sedanjih volitvah govorilo o pametnih gospodarskih in socialnih vprašanjih m, da se ne bo govoričilo o stvareh, ki v delokrog občine sploh ne spadajo. Pomagajmo poplavljencu! Pri strahoviti katastrofi, katero je povzročila Savinja v Celju in okolici, so bili 'brezdvomno najbolj prizadeti prebivalci občinske hišice, takozvanega »Kolera-špitala«. Glavni stanovalec je bil 601etni invalid Luka Terče z ženo in sedmimi nedoraslimi in poldoraslimi otroki. Ostal je v nevarnem stanovanju, katero je bilo močno ogroženo -otb priliki v*a-ke povodnji samo zalto, da se je kot invalid brez podpore in že dalje časa brezposeln moigel preživljati s presipavanjem peska, katerega je prodajal zidarjem. Ta pesek so mu nanašale ravno vsakokratne poplave, od katerih zadnja, »na(plodovitejša« bi mu bila skoro prinesla smrt. Po požrtvovalnosti pogumnih reševalcev, posebno Žeraka in Gumzeja ter ognjegascev je bil rešen on in njegova številna nepreskrbljena družina. Ves inventar in vsa življenjska sredstva, do edine najslabše obleke, katero so imeli rešenci na sebi, vse je postalo žrtev strašnih valov pobesnele Savinje. Popolnoma uničen je sedaj od istega elementa, kateri je že skozi leta in leta pomenil za njega in njegovo številno družinico — življenje. Napol nagi, lačni in brez stanovanja čakajo pomoči usmiljenih src. Ni jim pomogamo samo z miloščino, tudi delo bi jih rešilo. Invalid Luka sam — kakor je leta in leta o-pravljal naporno delo, ije po tej nesreči tudi fizično potrt. Vendar bi mu bilo pomagano s službo hišnika ali kaj podobnega. Žena je perica. Starejši sin, 211etni Slavko, je brezposelni trgovski pomočnik mešane stroke. Drugi, 18 letni Jože, je pekovski učenec. Od ostalih članov družine je trojica nedoraslih otročičkov. Najnujnejše, česar jim je potreba, bi bilo stanovanje. Apeliramo na oblast, razne ustanove in boljše situirane privatnike, da bi priskočili nujno na pomoč, Vsakogar, kdor hi našel kak predmet njihovega inventarja, katerega je odnesla voda s porušeno hišo, prosimo, da ga dostavi na naslov: Luka Terče, Breg, Celje. Merodajnim faktorjem v premislek, Ali je bilo dovolj priprav za reševanje nesrečnikov ob taki katastrofi, kakršno se je v Celju radi neizvedene regulacije Savinje lahko vedno pričakovalo?! Ravno pri gornjem, menda najtežjem slučaju, kateri se je končal brez človeških žrtev le vsled junaške požrtvovalnosti in življenjskega rizika reševalcev, smo opazili usodne nedostatke. N. pr.: Reševalcem se je šele po največjem naporu, v štirih urah, potem ko so bili zaprošeni za pomoč, posrečilo intervenirati. Vse, kar je bilo storjeno, je posledica osebne požrtvovalnosti, tehnični pripomočki so čisto odpovedali. Velikanska povodenj, katera nima še primera, pa tudi ni prišla nepričakovano. Bila je, kakor izvemo, posledica velikih neurij v Gornji Savinjski dolini, kjer se je večkrat utrgal oblak. Vodni tok iz tega kraja traja 4 ure. Dosti časa, da bi se lahko rešili vsi ogro-ženci. Ali ne funkcijonirajo brzojavne in telefonske žice? Naj se poskrbi, da bo zlo, ki je z zelo težkimi posledicami (na drugem mestu sta bili tudi dve smrtni žrtvi) sicer že minilo, preprečeno za v bodoče, Jesenice. Volilni proglas posebne sorte, Y nedeljo, dne 24. t. m. se je na Jesenicah pojavil volilni proglas Jugo-slovenske nacionalne stranke, prvi izmed vseh in kot prvi na vratih tovarne. Menda je namenjen predvsem za Jesenice. V njem čitamo navadne stvari, ki jih že davno poznamo in ki pridejo na vrsto pred vsakimi volitvami, ko se koga snubi. Potem se pa navadno pozabi na nje. Toda nekaj je zanimivega: na proglasu je cela vrsta podpisov in med njimi tudi od ljudi, ki sploh niso vedeli, da se kak manifest pripravlja in ki še da-leko niti ne simpatizirajo s to listo, še manj so pa dali za kak podpis na manifestu svoj pristanek. Ta stvar bo rodila še svoje posledice, ki bodo zanimive. Menimo pa, da se res ne bi bilo treba nikomur hvaliti s pavjim perjem in zlasti na manifestih ne. Gotovi podpisi na tem manifestu so naravnost potvorjeni in dotičniki bodo že storili svoje, da se krivci tega primerno ožigosajo. Nekateri so to že takoj storili na zaupniškem sestanku delavske skupine. O drugih zanimivostih pa še kdaj. Zastognik^podletnikovji^jgadal^j^Del^bornico^acatj^^ddalte rdfiČO glafOVIliCO! Studenci pri Mariboru Pred občinskimi volitvami stojimo, 'i o se opaža tudi pri nas, ker je postalo- izredno živahno in se vrši lov na volilce po vseh pravilih nekdanje volilne strategije. Razredno zavedni delavci stalno povprašujejo drug drugega, kako bo z nastopom pri volitvah in izražajo svoje zadovoljstvo, ko se jim .pove, da bo delavstvo nastopilo s svojo listo. Večina v naši občini j>e danes na strani zavednega delavstva, manjšina pa se tega boji in skuša z vsemi mogočimi sredstvi odvrniti delavstvo od udeležbe pri volitvah. So nekateri, ki raznašajo po Studencih in po Radvanju prav tartarske vesti. Pravijo, da bodo vsi tisti, ki se bodo uipali kandidirati proti gotovi listi in so v kakšni državni službi,, prestavljeni pri delu na slabša mesta ali tpa premeščeni. Tem gospodom kličemo resno v spomin določbo volilnega zakona, ki pravi, da nobeno oblastvo n« sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah. Kar velja za volilca, velja tudi za kandidata. Tako pravi zakon, za nas je zakon merodajen, pa n a j ibo še za tiste, ki vedno kriče, da so oni in samo oni pristni Jugoslovani. Mi vemo dobro, kaj se za temi- grožnjami skriva in kaj igospod^e zasledujejo, vendar naj vedo, da mi ne bomo odstopili niti za las od tega kar smo sklenili, državljani smo in terorizirati se ne pustimo. Kdor bo še glasno oznanjeval volilni teror, tega bomo brez pandona »javili državnemu prav dništvu in bomo tudi poskrbeli za to, da bo prejel zasluženo plačilo. Izvedeli smo, da gre nesa-terirn gospodom trdo za ipodpise in da jih skušajo ubirati na ta način, da se skrivajo za ime ibivše socialistične večine v občinskem odboru. Gospodje, to se vendar ne sklada z vašimi nauki in še manj s pojmovanjem morale, da tiščite v ospredje toliko osovraženo in od vas opljuvano firmo. Pa je že tako, namen posvečuje sredstva; gospoda gotove smeri pri uporabljanju sredstev ni izbirčna. Je pa kljub temni' zanimivo, da morajo gotovi ljudje rod tako krinko zbirati podpise in volilce, Mi zavedni delavci v Studencih in Radvanju gremo preko groženj in natolcevanj s prezirom v boj proti svojim nasprotnikom, ki se obnemogli penijo od jeze. — Naj ve svet, da smo tu, državljani, iki ne zahtevamo zase nobenih predpravic, za to pa si tudi pravic kratiti ne pustimo. Ruše. Že precej let ie minulo, odkor so se vršile volitve v Delavsko zbornico. Veliko trpljenja, ipomanjkamja in 'bede je šlo v teh letih 'preiko nas, vsega tega igorja smo se ubranili le v toliko, v kolikor je ibilo razredno zavedne moči med delavstvom. Danes stojimo spet ipred volitvami. Takoj, ko so bile razpisane, so se pojavili ljudje, katerim so bolj kot mi pri srcu naši (glasovi. Gospodje, kije ste pa bili vsa ta leta, ko so podjetja odirala in nečuveno izkoriščala delavstvo? Tudi gospodje klerikalci so se spomnili Ruš. Jugoslovenska strokovna zveza iz Maribora je naslovila na več naših delavcev pisma, v katerih poziva, da naj se lotijo dela za katoliško mislečo akcijo. Nadalje pišejo v tem pismu, da se ne sme ipozabiti na delavce v lesnem podjetju Glazer v Rušah, Skozi ipravo Golgoto trpljenja je šlo delavstvo pri Glazerju vsa ta leta, a ni bilo nobenega, ki bi tem, trpinom priskočil na pomoč, edino le Splošna delavska strokovna zveza je bila, ki je 23aipočela borbo s podjetjem, v katerem vladajo prilike kot ne kmalu v Dravski dolini, Na dan volitev bode delavstvo znalo ceniti tiste, ki se res borijo v interesu delavstva. Da je temu tako, naj gospodom zve-zarjem služi v dokaz še to: Naslovili so veliko pisem na različne naslove tukaj v Rušah, a niso dobili odgovora. Ker je pa čas zelo kratek in odigovora le ni bilo, zato se je gospod Kores, načelnik Jugoslovanske strokovne zveze, sam podal v Ruše, da ugotovi v katerem g#$u tiči zajec, a tudi njegova pot je bila brez uspeha. Delavstvo je dovolj dolgo pričakovalo blaževega žegna, ki ga je obljubljal klerikalizem. Na dan volitev bode vsak delavec dobro premislil, katerim ljudem 'bode zaupal svoj glas. Zmislili se bodemo tudi vas, krščanske gospode, kakšne blagoslove ste prinesli delavstvu, zmislili se ibodeano na dobrote, ki so je bili deležni železničarji, ko je bil dr. Korošec njihov minister in tudi Zaloška cesta v Ljubljani ni izginila delavstvu iz spomina. Za- vedali se pa bodemo, da je le Splošna delavska strokovna zveza naša predstavnica, zato tudi vemo: kolikor bomo imeli moči, toliko pravic bomo deležni! Mi rtukaj v Rušah nismo v stanu, da bi načelniku pripomogli do udobnega in cenenega stanovanja, tudi fine službe nimamo na razpolago, zato nima smisla, da se gospodje trudite v Ruše. Ako ste res tako vneti za delavce, potetn se Komisija Socialistične Internacionale za preiskovanje položaja političnih kaznjencev je izdala brošuro z naslovom »Teror v Braunschweigu«, v kateri so opisana zverinstva hitlerjevskih tolp nad socialisti, ki so bila storjena v zadnjih dveh, treh mesecih. Pa kljub razmeroma velikemu obsegu še niso tam našteti vsi slučaiji, kajti jih je preveč. Pravzaprav je ta knjižica samp neznaten odlomek iz statistike zločinov, ki je preplavila in še preplavlja Nemčijo. Kljukasti križ, vešala in umori so simboli no^e Nemčije, ki ogroža ves svet. Iz te brošurice Internacionale oibjavla-mo opis o smrti sodruga Matije Theissena. To je grozno čtivo. Toda treba bi bilo, ne samo treba, vsi delavci bi morali prečitati to knjižico, da bi vedeli, pred kom se morajo s strnjenimi vrstami braniti in nad kom se morajo maščevati, ko pride dan plačila In ta ne izostane. Sodrug Matija Theissen, zelo značajen in odločen mož, bivši vojak na fronti, je bil tajnik plačilnice Zveze stavbin&kih delavcev v Braunscbvveigu. Ponoči so vdrli v njegovo stanovanje hitlerjevski udarniki (Sturmtruppen). Takoij so se vrgli nanj. Priskočila je njegova žena, toda taikoj so 'jo začeli pretepati. Zatem so Theissena odvlekli napol mrtvega v poslopje »Volksfreunda«. Tu so ga tepli in tolkli s tolkači in jeklenimi šibami po obrazu, po glavi, preko ust in preko oči. Potem so ga položili in pretegnili preko .mize in ga surovo tepli z bičem. Ko so se njegovi rablji že utrudili, so ga vprašali, če hoče izstopiti iz stranke in se odreči svojem mandatu. Odgvoril je: »Ne!« Zatem so mu udarniki strgali vso obleko s telesa in ga bičali, dokler ni bilo vse meso razmesarjeno in je viselo kakor cape od telesa. Znova so ga vprašali, če hoče izstopiti iz stranke. Spet enak odgovor: Ne! Razmesarjeno telo so polili zatem s slano vodo. In nato so ga znova 'bičali. Theissen je zavpil: »Psi, 5e me hočete ubiti, mi dajte revolver, da bi se mogel u-sfreliti sam!« Surov smeh je bil1 odgovor. Potem so mu pa prinesli revoler. Theissen je nastavil orožje na sence in sprožil. Petelin je poskočil. Toda revolver 'je bil prazen. In z novim surovim tuljenjem1 so ga po tern dolgo spet bičali. Samo svoji nenavadno močni telesni konstrukciji se je imel zahvaliti s. Theissen, da ni iziguibil zavesti. Nato se je pojavil vodja udarnikov in deželni -poslanec Alper iz 'Braunscbvveiga. Poznal je Theissena iz raznih razprav in mu je rekel: »človeče! Matija, kaj pa delaš ti lu? Kaj, so te malo natepli?« In nato mu je Theissen odgovoril: »Vzamete si lahko na vest, da hočejo tu ubiti človeka!« »No, Matija«, je rekel Alpers, »lahko me vendar tikaš še naprei, saj smo vendar sodrugi ... « Nato je Alpers težko ranjenega Theissena odpeljal v svoje stanovanje, odkoder ga je pa vrgel spet ven z besedami: »No, to pot si se še izmazal! Toda, če komu kaj poveš, da smo te malo natolkli in natepli, če pojdeš v bolnico ali pa k zdravniku, pridamo mo tebe spet, Pazi' se torej!« In 8. maja t. 1. je bilo uradno razglašeno: Zaradi odstoipa nemško - nacionalnega ministra financ in pravde dr. Kuchentala izpraznjeno ministrstvo je bilo preneseno na deželnega poslanca odvetnika Alpersa. Alpers je voJ'ia obrambnih oddelkov v Braun-schweigu. Pred kratkim je bil imenovan za zastopnika obrambnih oddelkov v državnem ministrstvu.« Drugega dne je bilo Theissenovo telo ena sama črnorjava gmota, razmesarjena, ©krvavela in otekla. Proti njegovi volji so ga prenesli v bolnico. Ko je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je prisal svojim so J ringom in prijateljem, kaj se je z njim godilo, in pripovedoval: »V domu .Volksfreuinda' sem videl še tudi sodruge Vilema Rieke-a, Hein-richa Simona. Fridricha Truteja, Viljema Warneckeja in mnogo drugih. Ležali so na lotite dela; podjetnik Glazer zaposluje svoje delavce deset ur dnevno, plačuje kolo-salne plače od Din 1.50 do Din 2.50 na uro, nadalje zaposljive otroke pri akordnem delu, absolutno noče priznati delavstvu z zakonom določeno plačo za prvi tedem bolezni itd. Tukaj imate veliko dela, pokažite česa ste zmožni, potem šele pridite v času volitev po naše glasove, — Delavci. kupu slame. Samo1 ipo stokanju sem poznal, da še živijo . . .« Dva tedna je Matija Theissen umiral v bolnici. In potem je šele umrl . . . Tiheissenova žena in osrednj-e vodstvo Zveze stavbinskih delavcev sta podala kazensko ovadbo. Nato je dalo državno prav-ništvo oz. zastopstvo zapleniti mrtvo Theissenovo truplo! Drugače bi morali uradno priznati, da je nastopila Theissenova smrt zaradi mučenja. In na dan pred pogrebom moža so zaprli še Theissenovo ženo. Morala naj bi izročiti fotografije svojega mučenega moža in izdati, 'kdo ga je fotografiral . . . Tako torej poroča brošura, izdana od Internacionale, o Theissenu. To je samo eden edini slučatj. In takih slučajev je danes v Nemčiji na tisoče. Iz tega barbarstva naj vzraste nova Nemčija?! Da zrastla bo, toda Nemčija, kjer bodo imeli umor za najplemenitejšo in najbolj častno dolžnost! In k vsem tem .grozodejstvom svet le protestira, pa še to samo delno! Marsikje jih z molkom celo odobravajo. In vsa ta grozodejstva se vrše tudi v znamenju konkordata in skupnosti vseh krščanskih ver Nemčije. In na vse to gleda ves kulturni svet mirno', in civilizacija se niti ne gane?! Kaj je morda zato vse to v redu, ker je žrtev delavec in ker je ta delavec večjidel marksist?! Jugoslovanski delavec! Ali želiš kaj takega morda tudi Ti? Ali se tudi ti morda navdušuješ za razne fašistične instinkte in parole? Ne želiš tega? Potem stori svojo dolžnost v borbi proti vsemu temu: organiziraj se, vztrajaj zvesto v vrstah organiziranega proletariata, zavedaj se, da ije samo v združenju moč in odpor! Zato se pridruži in vztrajaj v vrstah svobodnega in razredno zavednega proletariata. Sicer: pričakuješ lahko najhuijše! Že- lezna peta -deluje, železna peta dviga glave. Zatorej — na branik! S—s. Kdo je zažgal nemški parlament? Po švedskem socialno-demokra-tičnem časopisju kroži vest, da je bilo osem fašistov pozvanih, da zažgo nemški parlament. Na razpolago jim je bilo dano tudi vse netivo. Od teh osmih fašistov sta znana še dva, ki sta pobegnila, o ostalih šestih ni ne sluha ne duha več. Zasliševanje Van der Lubbeja se je preokrenilo. Obdolženec že skoraj vse priznava po daljšem obotavljanju, kar je prej tajil. Čudna je ta izprememba, ker je neverjetno, da bi bil mogel sam u-rediti vse priprave za požig. Ruska naročila. Sovjetska vlada se pogaja z italijansko industrijo v svrho gradnje velike ladjedelnice v Arhangelsku. V to svrho je zaenkrat votiranih 3,4 milijonov rubljev. Istočasno je belgijska železarska industrija dobila velika naročila iz Rusije. Na Kubi je položaj še vedno resen. V glavnem mestu Havani so vstaški vojaki odstavili župana in na njegovo mesto postavili vojaškega četovodjo Iglosiona. 500 oficirjev, ki so se zabarikadirali v hotelu »Nacio-nal«, se še vedno niso udali. Vojaštvo jih oblega in je na strehah okoliških hiš razpostavilo strojnice. »Prijatelj Prirode". »Prijatelji Prirode« v Zagrebu priredijo dne 1. oktobra veliki jesenski izlet na Stari grad Mokrice pri Samoboru, na katerega sodružno vabijo vse »Prijatelje Prirode« iz ostalih krajev. ža iotsU* deta- kupufU It fu£ na Sto*išUwctn tc%u H. 6, buMvina J^fuddct tuskacHC