59. ©tow»
FoStnins plains y gcfouiä
3elje, čet^tek 26, maja $S27.
Le o EX«
Ichafa
v   torek,   čctrte*   5n
sofsoto.
Stane mesečno  Din T —
ZA inozcnistvo Din 201—.
Posameena stewi.ka
I tiin.
Račun  poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.

Uredni&tvo
in   upravniStvo t
Celje
Strossmayerjeva   ulica 1.
pritličje.
Rokopisi   se   ne  vračajo.
Qgia&i po tarifu.
Telefon int. štev. 65.
Dinar leta 1926.      i
I'ovprecna vmlnost diuarja v i*"-
tu J926. je znasala 9.13 švicarskih
frankov za 100 dinarjev. lota 1925 pa
$.82 svicarskih frank ov. Absolut na
vrednost dinarja ie oslala tekom za.d-
njega. lota stain a in ie obdržala vse
pridobi'tve julija 1925. Vse preteklo
leto je bil tečaj dinar ja stabilen, kar
jo najboljsi dokaz za to, da jo bil dvig
v lctih 192;}. 1924 in 1925 reelen. Bnv,
iKoina jo dvig v vrednosti dinarja v
zadnjiih i'etih posledica slederih treh
r-inHeljev:
1.  mipredek in razvoj jwgosloveii.-
skeua   na.rodnoga   gos-podarstva;
2.  v valutai  poliliki od lola   I92»>.
naproj vpoljana doflat'ija;
3.  ugodni razvoj trgovske bilanee.
ki  prodstavlja  najvažnejšo postavko v
juynslovo.nski  placMni bilanci.
Deloma je vzrok dviiga dinarjovo
vrednosti tuidi ta. da je bila medim-
I'odna dinarjeva vrednost v letih 1921.
in 1922. dosti nižje ocenjena kakor jo
bii'o opraiviiceno po tedanji notranji
nakiiipni moči dinarja. Za>to so v ca«n.
ko so je dinar boljšal, oene vseh pro-
duktov v Jirgoslaviji bolj pofasi pada-
lo kakor so jo dinar dvigal. Tako jo
prislo v leiib 1923 in 1924 tor delonia
fudi še v letn 1925 do prilagoditve cen
produktov mcdna.rodni vrodno-sti di-
narja; na druigi strain! se je pa dinar-
jeva vrednost sanw. prilaiffodiila doma-
r\ kmpni nirfi. V lorn ozirn sta dru'ga
polovica Iefa 1925 in v;so leto 1026 iz-
joini. Povpreeni indeks cen vseh vr>t
domacih pridelfcov ie bil leta 1926.
nizji kakor leta 1925.. in sioer za, 277
»oek ali za 15 odsfotbov. To znižan jo
son je nastopi'lo vsled zboljšanja di-
narja in deloma tiivli vsled konjnnk-
tnre na svetovnem trgu.. Totalni po-
vpiwni indoks za vse dezolne pridelke
jo bil v jamuarjiu 1924. 2034. i<e vza-
momoza lok> 1913. «tevi ko 100; v a-
in.nrju 102» jo ana«« 1 2012. so ,o <-
kmn leta znižal za 1804 in .ie padet v
lotu 1920. na 1527. (> prim.prjfiim.io in-
(Icksno oono leta 1926. z dinar sko
wodnostjo naprani zlaliij. vidhno. da
\o za 50 odslotkov višja ko pred vojno.
Upoštevajoe pri tem dejslvo. da je to-
falni povpreeni indeks vsega sveta na-
pram predvojnemn indeksu za 50 od-
stotkov vi.šjji. prideimo do za'kVinrka.
da so juigoslovensko bla.uoivno oono do-
soo]e svetm-n'o paritoto. Nadaljno zni-
žanje prodnktov more toroj nastopi'i
lo todaj. w bi se tecaj dinarja zboljšal.
A  tudi  v toni  shuraju  bi  zivljen.jp no
j ni'Offso poslati ceaiejše, kor bi bü<i (ü-
narjeva vrednost vwja.                             ;
Dinar jo obdržal svojo stabilnost
! naprani anM'leskonm fiintiK doiarju in
švicardkeiiru framkir. lorej proii valu-
tain, ki so same v preteklom Join ka-
zale skoraj nesprennemjen toeaj. Fran-
cos»ki frank im  itailijanska  lira sta pa.
I v tej dobi zelo kolebala, kar j<? bilo za
jugoslovenske kreditno in trgovsko
raizniero naprain tenia dvemiči država-
ma zelo važifco in kar je pov/A'oeil'o za
natanono trffovsko kalkiülacijo veliko
neg-otovost. Za Jiiftoslavijo sta fran-
coski frank in iitalijan^ska lira zelo
važna, ker je treba urediti še državno
doljjroMe na.pra.ni Franoiji in ker ima
Italija v jugosil oven ski zunaiiji trgo-
vi.ni eno prvih raest. 31% v eksportu
in 22% \   hmporhr.
Da izlorita no.ii'otovost v svetovni
trgovini, sta so pred kratkim doffov'O-
rili Bamk of England in Federal Re-
serve Bank of Now York s skupno na-
loffo, da vzpostavila normaihie ra^me-
vv v vsoh državiah.. V tej sineri se je že
v zadnjem de<?einbrui sktenil dogovor
mod Bank of England in Jugoslovan-
sko Narodno banko in so more dose-
danja, dovizna politika za dosego
kononovoljavme in zakonite s'tabiliza-
oijo diinarja   nadaljovaili.«       (T.  L.)
Politika.
V ITALIJA POPUŠsiA. Beogra.j-
ska »Praivda«, ki je glasilo stranke
zunamjega ministra Marinkoivioa. pri-
naša iz Rima senzacijona'lno brzojav-
ko, da. bo Miwsoliini poidal o tiranskem
lia'klu izjaivo, ki bo omiOigorila likvida-
oijo italijanskoi-jaiigassovcn.siboga. kon-
iJikl.a. Mussolini bo v tej izja.vi ]iovda-
ril. da gre streni'ljoai.K» Ttalijo \e /.a
mirniin gasipodarskim mlejstvovan.jpni
v Albauiiji in da nilma pri tern nikakih
polif.ionih naanenov, zla.sli pa, da ne
naniera-via kvariti raivniotraja na Bal-
kan ii'. Pari ski lisii porocajo, da je ro-
mvunski zinianji nvinister. ki se mvudi
v Parizni. ponudil tudi imtervencijo
Rnimninije pri italijanski vladi in da
jo pripravljen potovaiti v to svrbo
osobno v Riim, aiko bo to potreb.no. —
Spi'osno pa so opaiža., da je postala
Ttalija v zadnjih dndi m.nogo l)olj po-
j puistljiva, kar je opividno pasledi.oa
j fraiiLooskoga in angl-eške,ga pritiska. V
I naišib politioniib kroffi.li so kljuh (emu
še zelo rezervirani, ker je italijamska
vlada že tolikokrat spremenila svojo
stalisfV. da ji je nomogoro zanpati.
p PRiELOM MED ANGLIJO IN
RUSIJO? V torek je poda? angleški
predsednik Baldwin v spodnji zborni-
oi' porocilo o prei^kaivi v prostoi*ih ru-
skega »Arkastai«. On jo i/javil: »Že več
Jiije,seoev je polioija, s sodelovanjiMn
Nojaiskib oblaisti nadzorovala del ova-
nje ta.jnib aigentov, ki so se skmsali po-
laiS'titi. velevažnib liisti-n glede angleške
oborožeaie silo. Tekom večimoseene pre-
iskaive ni bilo mogon so odtegniii do.j-
nm. da so deJ"ova,li ti agenti za racim
sovjetske vlade iin da so prejemali in-
striiikcije od ölanov rmsike trgovinske
¦ delegacije. ki je tudi poskrbela, da so
1 se prepisi in- fotoigraifije dobljonib li-
| stin posiOjale v Maskvo. Noki angloski
j državljan, ki je v zaporn in ki je bil
I iislužben pri letal.skem oddelku, je pri-
zn;ai da je irkradel diw važni listini.
i Tai|na organizaciya., s pomoojo katere .
! je a.retiraneo prišel do listin, je bün. i
sodaj mzkrita in mjena zveza s slicno
rnisko organizacijo dokaza'na. Zadnje
ease je izgimilo tudi več listin strogo
za.ii'pnega znaoaja. l^reiskava je do-
gnala, da so bilo listine proneseno v
lDrostore sovjetske -trgovinsko delega-
oije in taim reiiroducirane s |)omoojo
fotograifskega aiparata. Na. podiagl teb
dogodkov je vlada odredila preiskavo
prostorov >Arkosa«. — Nato j>e govo-
riJ miinister o preiska,vi, o kateri smo
opetoviano poročali in ie izvajal, da
naijideni dokumienti dovolj dokaziijejo
obv^toi snb\-erzivane organizaic-ijo, ki
stoji poil diirektno kontrolo sovjetskih
oblasti. Preisikaiva je naidalje ba'je do-
kazala, da se \q vodila iz sovjetske bi-
se viojaška špijoniaža in sufeverzivna
I propagani'da s-irom oelega britskoga
imperiija. V profianglo.sko propagan-
do jie bilo vpleteno tudi osobjo ¦•Arko-
I sa<«. Rnskct vlada je odffOA-orna za de-
Jov«i,njc trgovinsike deteffacij'e. Ooloo-
bo tr^ovfirsko iiogodbe propoA'odiujpjo
dirokfno ali indii'oktno pi'opi-ign:ndo
proti britskemn imperiju. Zato je an-
gle.ška vi'ada skleiiila, ako se v c-ctrtok
ne i-zjaivi. proti, da odpove trgwinsko
pogodbo z Riisijo in zailiteva odpoklic
trgovinsiko delegaicije iin sovjetskega;
zastopništva v Londonu ter odpoklioe
angleško zas'topstvo v Moskvi. Kljub
v«em tem sklepom pa bo »Arkos« v
jakoniti meri labko nadaJie del oval in
vlada je pripravljena, da po prekliru
priviilegijev trgovinske pogodbe, odre-
di. da se dogovore potrebno trgovinske
ola'jisaive mted obemia držaJvaana.
iTO-posfajezazobenaHo!
Celjska kronika.
c llEDiNI SEÖTANEK KRAJEV-
NE ORGANIZACIJE SDS V CELJU
se vrši to sredo zvečer v klnibu v Celj-
.^kiem dioin/u. Zaičotok točno ob 20 30
^ c 0STAVK0 JE PODAL na drž.
sliižbo g. Ivan Grammar, tajnik pri
npravnem sodisč-u v Celju, ker stopa
v slnižbo oblaistiTe sikuijjsčhie v Mari-
boru.
c UPOKOJEN JE g. Mihael Pre-
log, pisa.rniiski ofifcijal pri tuikajšnjem
okrožnom sodišču.
c POKOKA. V Zagrebu .s€ jo po-
rooif Ck'ljan g. Rudolf Faj'golj, urad-
nik Osrodnjega mrada za zavarovanje
dolaivoev, z gdč. Mairiio Vriskovo iz
Novega mesta. Bilo srečnol
c STAiVBA NOVE DEŠKE OKO-
LLSKE SOLE na Dolgem polju lepo
naiprwhiije in grailnja se bliža koncu.
Vrše se sedaj del a v notraaijosti. r>o-
slapja, ka»tero mora biti do pooetka
solkega leta gotovo. Pou'k se bo v pri-
ll odnjem šolskem letu vršil že v n.ovi
šoli. Prostor okrog- sole,, kaikor tudi ce-
sta bo dvagmjana in okolica bo oedno
urejena1. V bi'izini sole se gradi leto.s
TOČ enostano\anjskih  vil.
c RAiZDELlTEV KOLENČEVE
USTANOVE. Kuratorij ustaoiove An-
tona Kolenca je imel v n edel jo sejo.
na kateri je reševal prošnje srednje-
šoloev za podelitov stipendij. V smislu
pokojnikovo oiioroke priibaijajo v po-
štev pri razdelitvi stipendij prosilci,
ki studirajo na eelj'ski srednji soli ali
njej enaiki soli, pokojnikovi sorodniki
pa ne glede na kraj svojega št.ucli.ia.
Mod 48 potrebnib prasHcev se je raz-
defilo 5848 Din.
c GLASBENA MATIGA V CE"
LJU prireidi dve iavni produkciji go-
jenicev in sioer I. produ'ks'ijo v oetrtek,
dne 26. f. im. ob pol II. uri dopoldne,
II. i)rodakciijo pa due 27. t. m, ob 7.
uiri zvecer. NaMopijo gojenci prviK
stirih ktnikov klawirske in vijolinske
sole. Mladinski zbor nastopi pri III.
pr.oriii'kciji. Pri prvih d,veh nasitopih
ni vstop^ine, vendar bo izdajalo rav-
iiateljstvo Glatstbenc Matice posebne
nakaznioe, ]>ih?,z katerib se no dovoli
pristoii. TTT. in IV. produkcija se bo-
ste vršili 31. maja in. 1. juinija z vsiop-
nino. Prebivalslvo se bo prodnkcij go-
lovio rado videležilo.
c KONEC P0UKA NA 8RED-
NJIH IN MEOČANSKIH ŠOLAH. Te
dni smo porooali, da se poirk v zad-
njiih razredih 9rednjih šol konca dne
30. jumija t. 1. Vest je treba toliko po-
Jvn Slempihar:
„Norec".
(K pretnijeri due '13. /. nt.)
Fedor Gradišmik se je v »Norcu«
Iotil riskantne teme. Svetopisemski
rek je zdraatiaiiairal po realni vsebini.
da mascujejo starši svoje grehe na
otrokih. Samio to-je na.mrec res, tako
res, da tudi najglobokejše, najnarav-
nejše čuistvo, kakor je matermska -ljvi-
bezen, prevlada sele, kadar je prepoz-
no in kadar vwla-ri maöcovatnjje nazaj
Pv° zaicetnikili. Vsako driugacno stali-
scie Je samiopreAara. Človaška dmša in
nj68ovio čuistvovanje sta podvržona d.i-
, ^^Vii nasprotuijooili si botefnj, pri
Drocl1^1   pa  ^on€U  koncev   zane-sljivo
zaidnü"0 ^ ^0110' ^ ^m lie sam00l^iraTla
. .   I ci*i. Naigona samoobrane niti
ni uem vi^.. doboisedno, zakaj dovolj
trajja-ntov ^ temod kalepih ni n  ._
podlejsa teania po izži^ju. Večna že-
ja po črpanju q,^^^ ]car naiziva eden
najbolj citanili Pra-ncozov »la douceur
de vivre«.
To splošno ba:zo j€ avitor »Norca«
•sPravil v kraitki stik z razmerjem ma-
^e do sina. Zgradba dejanja je iz-
J^orna. Menda ni kmalu na domacih
^h drame, ki  bi  radi  osnovno note
nuidi'la  toliko hrane.  Prosini,  pri  tej I
dispoziciji:
Mlado. v sponaih druz<ibno mora-
le vzgojeno dekle pride v roke citnika
in — »pade«. Vsa divna sreča, slad-
kost se hi pom a spremGiid v »sramoto«.
tako h.ipoima, da se deklo takorokoo
^bvitli' v solidnemi zakonu pri možu. ki
J} ffarantira odobnost, jo nosi cefo živ-
'j^nje na rokaih., ne pride mu pa niti na
miKsel, da j^j jska] n^j ^0 njoneffa srca.
oe več, ta mioz je dari'lo zapeljivca, s
pren]^ŽG1ijem vred. »Sraniota« se v
nekolDko prökratkem času spremeni v
zakonskega, sina.
Ma,ti z ra.izdojano dmšo. hlis-koma
ra'zbitimi nadanu tava med koprne-
njeni za za,pelj,ivcem^ m nei,zrabljon(,.
samo zamuiteno traijno s-reco in med
besom na""— vse. In kadar steza roke,
da za'davi1 fa.to lriiorgaaio ali da prižme
svojo ljubezen rnvse, zaden© ob sina,
ki jo je prikoval v zatkon z idijiotoin.
ker bi bila »sraanota« če bi se rodil oni
iizven zaikona. Medtenv ko se grize v
mebki'h trenotkih na saniern, prod so-
boj silhiueto zaipetjivca, ji za sovraštvo
na^ram njenuu ni treba sainiote, te-m-
bolj ko vdd.i dorazcaiioco fizično sled
za njim — sina. Polagoma se jii zgosti
ravnanje natpram sinu v nenasit'eni
egoizem — žen^ke in sin mom postati
noreo. Začne sistematična vKgoja sina
¦— za norca. Moz, luitka, in raaviajena
he-i-<edi.nka. sta. seiveida "najnaravnej'sa
zaveznika proti plašni, prestraseni in
u^tradiovaiiii kukarvicji za^legi. Instinkt.
Ali sin baš — ni norec. Vidi viso
iigro z njim, in glej, stvar mm prav
iigaja, kaji norec ni taizn.jiv, oe se —
niaščuije. Gkiipi krušni oce pritegrie v
hi so za psihijatra — biivšega ljuibimca
žene, oceta ol)jekta. ki ga je spraivili v
blaiznioo, in ženina bčere. Torej jako
vsestransikega člotveka.. »Norec« pa
uide iz hišnega zapora, kjer naj hi- pri-
cakal kwijo za. potwanje v blaznico,
zaloti svojega psiibijatra in oceta in
flagranti s setro, zažge hi«o in — men-
da vi'ide s svojim dekletoni.
Delo je torej oßividno prenatrpa-
no. Hoerka s celo svojo afero bi labko
mjirno odpadla.. Konflikt jrned mater-
jo, za.peljivcem, sinioni in možem nudi
dovolj streljiva za efoktno draawo.
»Norec« jo prvenec in menda edinec
— saj doslej —, razuanljivo je tedaj.
da je neizbru&en, prevec mebliran in
mestoma, žal raVniö na kÖncu, nesign-
ren. Tud.i manjka \ica«ili sklepčnosti.
Priiznali pa je troba. brez pridržka. da
je skrajno mocno delo, solidno zamiš-
Tjeno in mestcxma zelo duhovito izpre-
deno. Kadar odpade bala^t, ki se je
avtorju m-enda kar med pisanjem vti-
liotapil, iz bojazni. da ne bi bilo rev-
nosti, se Gradišniku radi te drame no
bo treba prav nie skrivaiti.
Kakršnakoli pa bo ta drama v
koneni redakeijn, vendar bo tudi za
najboljse pokliione igralce težka. sola.
To je privilegij vseh drain, kojih küre
so pogtnale v dawiini in kojih fatum
se razvija nekje v zraku, v čelin,, v sr-
oih ljudi spadaj na tleh. luitk vna.prej
zapisane uisode. Pri premijeri v mest-
nemi gledališču »e je to 'tiudi posteno
poznalo. Vsi igralci so kar njihali med
dobrilmi, oelo sijajnimi miomeaiti in.
slabimi, neferaženiini in — neizrafo-
ljenimi. Avtor je saan režiral in sam
kreiiul »norca«. To je skoda, kajti.
dvomiro, da bi bila vea tri pisma, ki
jih je Cezar islocasno diktiral, enako
dobra. G. Gradisnik je omahoval na
več mestih, tembolj kadar je priSla
n'jeigova vloga prebliizö režiserske
(1'olžn.osti. Vendar je resil na cell erti
srner — tragiko čiKstvenega, a kot na-
lažč zato teptanega človeka.
Vecje peripetije so se zgodile g.
Pfeiferju, ki je z Msakim dejanjem.
znatno padel, docim je bil v prvem
sijajen.
Gdč. Jurmanowa je presenetila,
zlasti v dramatienih momentih. Kar-
dinalna. napaka njena pa je neizvoz-
banos't rok v mirni igrk V zadnjem de-
janju je iibila s prepoeaÄnim — psi-
Strap 2.______
» X ^ V A   T)CV. A<
Sffv.  l"8
Schichte
terpeiitinovo
mflo
yd
/>W)jm\ju *Z /KtLtLamii/
Druga odlika:
Oelik in prirocen
¦¦ hos
TakSen velik kos olajša pranje,
ker da takoj tol^ko pene, kolikor
majhen   kos   p0 daljšem   pranju.
1.  Terpentin  v milu.
2.  Veiik in priročen kos.
3.  Psijeten duh.
4.  Slike iz pravljic za izrezati.
5.  Milo je v zavitku.
6   Svel'a barva.
7. Razkuženje perila.
praviti, da se pouk zaki'jiuci 31. maja
in ne 30. juinija. Konec pouka na me-
ščanskih šolah bo morda 19. junija,
6e ministrstvo prosvete ugodi predlo-
gu prosvehiega  oclseka  v  Ljubljana
c IZtPITI PRIVATISTOV na dr-
žavni deski niieš(i-a>n..siki šoli / (lelju so
prično v sredo, dne 8. junija ob 8. uri
zjutra-j. Prošnje za polaigamje iz-pita
čez en rawed je vlagafi pri ra\ iiatolj-
stviii do 1. jwnija, prosnje za izpit čez
dva razreda ]<e pa nasloviti na pro-
svetni oddelek velikega zuipana mari-
borske oblaisti. — Ravnateljstvo.
c SPREMEMBA POSESTI. V
soboto je kupil na javni draižbi Wng-
nerjevo vilo v Tavčarjevi uliici fjub-
ljanski odvietnik dr. Vladislav Pogan.
— Kirbisahevo vilo v Jurcičevi vilici
je kupiil g. Josip Brinar, raivnatelj nw-
ščansko sole. — Hiša trgovca Kosa v
Pre&ernovi uJici je von dar kupila
Družba sv. Moiiorja. Poslopje prično
v jeseni prezidavati za liskarniško.
prostore. Po koinčanih cleliih se tiskar-
na preseli iz Pravalj v Gefje.
c KONCERT V MEiSTNEM PAR-
KU. Ta tedetn bo koncert v mestnern
parkvi že v sredo od 18. do 19.30. kor
je v öetrtek praiznik.
c II. MLADINSKI DAN V CE-
LJU. V nedelj'o dne 29. maja pri red i
celjska sokolska žu-pa II. mladinski
dan. združen z razvHjem naraščajske-
ga prapora celjskega Sokola. Mladin-
S'ki dan in razvirtje bo v tielavadnici i.n
na dvorišču mestne osnovm? sole s sle-
dečim sporedom: 1. Po prihiodu jntra-
il j ih vlakov zu'pna tekma luvrašča.ja
in dece. 2. 01) 9. izkuismje za popoidan-
ski nastop. 3. Ob 11. predaiva.nje v pro-
slavo maijske deklaraciie v tefovadni-
ci mestne osnovne sole. 4. Ob pol 10.
javna telovadba z razviitjem prapora
in razglaišenjioni izkla token a. Sodelo-
vala bo železničarska godba sSloga«
iz Ljuibljane.
c KONCERT V0JAŠKE GODBE
bo v prid Rdetcega križa na praznik
dne 26. t. m, ob 8. \vr\ zvočer na vrtii. i
v sluicaju slaibega vremena pa v velitki
d voran i Gefjskega doma. Vstopnina jo |
prostovoljna.                                          I
(5 MBSEČ1NI ŽIVINSKI SEJJ^M
V GELJU, kv se vrši wsak prvi ixm-
delje'k v niesecu, bo v juniin v torok
7. junija, kor je v pondeljek praznik.
c RAZVITJE NARiAŠČAiJSKE-
GA PRAPORA CELJSKEGA SOKOL-
SKEGA DRUŠTVA bo že to nedeljo
ob pol 4. uri popol'dne na dvorišču
mestne osnovme sole v Celjn. KinmMvo
prapora je pre/'zela sestra Sirčeva, ki
iizroči uovi prapor praporščaku. Udo-
ležba pri slaivnosti oibeta biti zelo veli-
ka, saj je prijavilo udeložbo fo parsto
naraščajnikov in Rojtenik. Podpirajmo
Sofcolstvo pri dehi  med narodom!
c ANKETA V ZADEV1 STANO-
VANJSKE.GA ZAKONA so jo vršibi.
kaikor sumo najznanili v uoslednji šte-
vilki nasega lista, v torek, dne 24. t. m.
ob 8. inri zvečer v miali dvorani Na-
rodnega doma v Cetjn. Zborova.njo jo
bliilo kakor po navaidi( vselej-, kadar
skliro Mariborsk'O društvo stanovanj-
skiih najemnifcov imtoresente mi po-
s\x»tovamjo   in   wklepamjei,   praiv   dobro
:  obiska.no in so bile pri rstem /a>lopa-
|  ne v.so strokovne  organizacije   in  vsi
v  postev  prihajajoči  merodajni   rini-
tolji.    Celjsko   drnštvo   stanovaujskili
I na.jenvnikov  je zastopal njegov  pred-
! sednik g. Fran jo «lost. Storili so se so-
M'Jasno   \azivi   skJepi,   ki   stremijo   za
tern, da se podaljisa do let a  1934. sta-
ll ovanjski zaibon  iy.za leta 1925. ta.ko.
] da ostainejo pod zaščito i usi niali ohri-
i  niki  in  vsi  oni,  za  katere je  zavscita
I zaiča;sno  siičer  že  preneliala.   Nadalje
se je tindi wklen.ilo, da so inora zvisaii
ekwisleneni   minimiiiiin    na    najnianj
5000 dinarjev in so se stavile so druge
potrebne in važne zahteve. Sklepe po-
nese poseb.na delegaciija osebno mini-
stru  za  socijailno politikoi.  ki   poklioe
tozadeAino v Bt^ogi'ad za,stopn.ike dru-
štev stanovanjsikili  najomnikov iz colo
države.   Naš   delegat   za   mariborsko
! obiast jo naduse marljivi, posle vodo-
I či   Mariborskega   društva   slanovanj-
skih najemnikov gosp. iiostaionacolnik
Josip  Moliorko.  ki   je  strokovmjak   v
tej zadevi in ki je na zborovanjn po-
dal lu'di iz/'vpni voferat.                        I
\         v,     PROSTOVOL.INO     G ASIAN 0
imUSTVO V GABEI\.UT pvir«Vi y.iu-
deljo. tine 7. avgii'sta 1927 ob dveh po-
poldne na dvorišni pred gasilnini do-
mom v Gaberjn svojo letno tombolo.
lev prosi bližnja, osobito celjska dru-
štva. da ])i se na to priredHev ozirala,
posebno že radi toga., kor jo oist.i dobi-
eek namenjen za del no kritjo di.lga za
avtol)rizgalno.
c PODP0RN0 DRUŠTV0 ZA
REVNE OTROKE V GABER.Tl7 jo
sprojelo sfedoea darila: od Južnošta-
jerske hramilniee, Celje 250 Bin; od
Hran. vn Posojiln. drustva, Colje 250
dinarjev; od Cinkarne d. d.. Cßljo 200
dinarjov; ckI Lju/dske posojiln ice. Ce-
lje 200 Din in od g. dr. Jura Hrasov-
ca 25 Din. Za da rove se odbor lvaj-
toiplejše zaihivailjuje in prosi tuidi dru-
ge korporat'ije  za.  iMklonjenost.
(.•  POROC'ILA  SE  JE  v   torok  v
Liinbii'su  pri  Mariboru Geljanka gdr. i
i Franioa   Kocuiranova.   cta.nica   mari-
borske opere, z g. PetromiBmrjo,. opor-
nim pevcom v Mariboru. Bilo srečno!
c ZGUBLJENO IN NAJDEN0.
Pri celjski polieiji je bila v »ledoljo
dne 22. t. im.,. prij.aivl.iena I najdba
dveli bankovcev po 10 Din. \ zguba
vol'tienega ogiinjala in 1 /.guba šestih
bamkovcev po 10 Din v Gaberju. V
pondoljek, dne 23. t. in. jo bila prijav-
ljena 1 najdba pet LI i bankovcev po 10
dinarjev, v torek, dne 24. t. m. pa I
najdba dveh bankovcev po 10 Din.
c KAPUCINSKI MOST bo zopot
(reba pregledati, ker je hodfnik za peš-
co nuijno potroben popravila.. Na dveh
aft treh niestih so deske zip ta.ko prhle,
da se zna zg.oditi, da se noga komu
U'dere in da so zgodi nesreca.
c HAZGLAS PHOSTIK STANO-
VAN-1. Sle;deca sfanovanja se bodo v
sniislu zjikona o stanovanjili dodolila:
A) Dru^ic objavljena slauiovanja: Tr-
novlje 10, Faizarinc Anton. 2 sobi, ku-
hiii'ja, pritl.; Bienj. Ipavčeva 4. Smert-
nik Antonija. 1 soba, kuihinja. sih.rain-
ba, priitlieje. B) Driigič objaAlje.na sta-
novanja: G aber jo 14, Šantl Karol, 1
sol>a  s štedilnikoni,  1.  na.dstv.;  Givbc?T-
nikom. podstr.;  1   soba.  pritlicjo;  Go-
spoiska iiiliea 28. Goronjak Antonija. 2
sobi. kii'hinja. II. nadstr.: TelwiTje 28,
Jošt Miha, 1 soba, kuhinja, pritfičje;
Vojnik 11. Ra»ttoy Hinko. 2 sobi. pri-
tlicjo; Zavodna 2(k  Žuiža Frau. 4 so-
be. kuihinja.  slira.inba.   1.   naids.tro.pje.
Za ta  sta'.novanja  so  zaaiiiorejo  pri-ja-
viti v siiiuslu zakona o dopohvitvaih k \
/akonu  o stamovainjih  od  23.  oktobra !
192(5 odino-le  drza.vni  uiradniki,  pro- '
niesčeni ])o službeni potrobi v podroc-
je  podpisctiiiega  stainOTamjsketga   sodi-
šča. Priijaive se sprejemajo v pisarni ',
stamoviainjiskega  sodi.sca vsaki   da>n   oil i
10. do 12.30. Ako bi so tekom 8 dni no j
prijavil nikaik od gori onienjenih  /a- j
KČitoiiicev, se bo simatralo. da se dotloj
semkaj   preiinešieeni   drž.   uraidniki   ik' :
potogmjojo   za   pred mot na.  stanovä.nja.
š PRI0B(^ITKV  VOJNEGA RAZ-
POHEDA.   (Raizglas.)   V   nodoljo.   dne
-.). ma.ja, se bo vršila na srezkih zbi-
rališčih Braslavče, Cefje okolica, Sv.
Jurij ob juž. žel. (trg), Sv. Potei' v
Sav. dolini, Vojnik, Vramsko in Zalec
priobčitov vojnega raizporeila vsom
raizporejeniim obveznikom rojstnili lot-
nikov 1877—1905 in dajalcem živine
in trena. V svrhio O'hxanitve inira \w
red a odrejaim na padstaivi § 54. obrt-
noga reda za ta dan ad polnoci napro.]
do časa, dokler bo koimrsija poslovala.
splašno prepoved tocenja im nsidrobno
prodajo ailkoholnih pijajc- za kraje, kjer
so bo priobcitev vršila;. Vojiaški obvez-
niki in dajalci ži-v.jine iln trena, so šo
poseliej svarijio, da ne dohaiiaijo pijani
na zbirafisce in ne dekijo nemiira. Pre-
stopniiki bodo najstrožjo ka.zno.wini po
§ 11 ces". nar. z dne 20. 4. 1854. drž.
zak. štev. 96, gioslilnicarji itd. pa po
ustrežnih določbah obrtnega reda. —
Sreski poglavar v Celju.
c VEL1K0 SLAVNOST V PE-
TR0VČAH PRI CELJÜ Driredi Zve-
xa slovenskili vojakov iz svetovne voj-
ne na praznik dne 26. maja. Ta dan
bo v Petrovcaih prosla.va odkritja spo-
rninsike. plosče vsern pad 1 tin vojakoni
iz  lavantinsko   škofijo.   Sporod   pvsxsLi-
ve je zolo lepo izbran in jo precej ob-
siren. Med drugim se bo nredstavlja-
la toeno ob pol treh n.a problem velika
bojna iigra iz vojnih let »Kalvarija
v 5. dejanjih. katera na.m bod-n pr(>d-
stavljala sMke iz mobilrzacije, \?, fron-
te v Galiciji in na ü ober dob" ter v sa-
šistovskem robstvu. Za domačiine so
bo ta igra predvajala že dne 25. nia^.a
ob osmih zvečer. Ker so Petrovčo v no-
posredni bliiim Olja in ob železnici.
bodo imeli Gel j ami in okoličani lepn
prHiko za prijeten izlet.
Kiiiom
MESTNl KINO. Sroda 25. in co-
trt-ek 20. imaja (prazniik): »Sceti liu-
d*c«. Vefika drama strasti in mržnje
v 7 dejanjih. V glavmih vlagah f Rn-
dolfo Valentino in Nita Nnldi. — Po-
tek 27., sobota 28., nedelia 29. in pon-
hološko popolnonia zgrešenitm — go-
vorjenjein svojega partnerja, g. Ve-
luscka in — puibliko. Kadar človok po
dolgem boju nekaj i/.pove, bo saauo za-
čel o'botavijaje, na-to pa imi besede vro
iz uist! G. Velušček je bil dober inter-
pret nesrecnega slepca, toda v zadnjem
dejanju jo bil žal kos poliištva,
Ga. Gradišnikova se je i wed no
znala aklimafkirati vlogi, ki za^mjo ni
primerna. Hčerko je igrala resnic.no
uimestuo, in je le škoda, da je njena
vloga tudi objektivno odvišna.
Ga. Sadarjeva je mend a cut Ha., da
ena vloga ni potrebna, ni si pa bila
na jaisnem, da to ni njona vloga. Hcer-
kino prijateljico in edino »norčevo«
simpatijo je igrala z notorično ljub-
k'ostjo, ter je bila ravno v zadnjem
dejanju v lastni kreaciji na \iskui. Sa-
mo govori mi predrobno. Gd<?.. Romi-
hova je začetnica, ki se bo še razvila.
— Hise je bila zevajooe praana, pu-
blika navdußena — splošen vtis upra--
viöeno ugoden.
„Sveta gorau.
(K uprizoritvl v celfaketn Meslnem
kinu.) •
Od petka 27, do vkljuöno pondelj-
ka 30. t. m. se bo predvajal v Mestnem
kinu velefilm  »Svela gora«, priznano
najboljši fihn, kar jih je izdala Evrop- i
ska kinoaliansa.  »Sveta gora« je dolo
, berlinske Ufa-industrijo in spada med .
najlepše filme na svetu. V naslodnjem
' podajemo vsebino  »Svete gore«:          ;
j         Na  strmem   obrežju,   ob  kateroiu
i se razbijajo valovi, pleše osamljena
Biotima, hcerka morja, pleše v taktu
valov »liinino morju«. Trrndna s-ede in
1 njen dudi splava v nov svet. Dioti'ina
! sanja o divjili pokrajinah z visokimi
skalnatimi vrhovi; visoko gori v sne-
gu vi'di krepko postavo in neka tajin-
stvena sila jo privlači v višine. Dioti-
ma se napoti v dežeto svojih sanj. —
Vsak večer pleše v Grandhotolu v no-
kem vecjein kra'ju Tirolske in inisli na
moža, ki ga je bila videla v duhu Ne-
kega večera prispeta v hotel dva mla-
da moška, v sreu še otroka: Franc Vi-
go, izvrsten smučar in njegov p-rija-
telj, slavni hri'bolaizec Robert Horn.
Oba ocai'a Diotima s svojo dražest-
jo. — Pom lad jo. 'Diotima se iNtpati na
göre in ginjena občuduje njih veli-
eastno krasoto. Kar opa<zi visoko gori
inoža,, ki jo spominja. njenih s^inj. Ro-
bert Horn je, ki stop a urnih korakov
s snežnih vrhov v d.olino. Približa se
Diotiimi in med rmladima bitjema se
razvije lepa idila.
Zopet je prišla zima. Smuške tvk-
me se vrse drmga. za drugo. l^berl. se
napoti zopot na gore, da poišče goi-i
oltar, vreden ljubezni do Diotimo, s
katero misli obhajati zaroko. Modteui
prisostvuje Diotiina tekmo^anju in
doživi 7, velikim veseljein triimnf Viga,
ki ga jo uspeh povseni omainil. Vigo
i)oklükno pred Dio4imo, položi glavo v :
njeno naročje in on a gladi rahlo nje- '
gove lase. Diotima mu obljnbi, da se
sestane ž njim ob osmih v liotolu. To-
da v globokem vesefju ni«ta opazila. ;
da se jima je bil približal Robert, pri-
haiiajoc z gor in ju z divjo balestjo
opazoval. Robert ni spoznal svojega
prijatelja in Dioti-ma ne ve, da spaja
mlada moža iiskreno prijateljstvo.
Robert se nameni se isto noč na
nevarni skalnati vrh Svete gore,  da",
uduisi svojo bil, in pozove Viga naj g-re' :
ž njim.  Pozno odrineta. Zunaj divja
hud vihar.    Mladeniča stojita visoko
gori v snegu  ob robu  prepada. Vigo
lioce nazaj, da ne bi  Diotima čakala.
»Ti si bil torej, Ti,  moi  edini pnjct-
tolj!«  Robert  poskoči, Vigo se ™niH.;
in paide v  praznino.  Vigo  m   Uobert .
sta  zvezana   z  vrvjo   in  Robert   drzi
svojega pr.ijatel'ja kljub viharju. Bori^
ta se za züvljenje, kajti Robert ne mo
re potegnili Viga k sebi, ta pa tudi ne
najde opore,  da bi se povzpel.    Vso
stražno' noc drzi Robert prijatelja na
vrvi; a tudi Robert n.ima opore in
njegove moči polagoma i)otiemajo. —
»Prereži vrv in reši se!« zaklice spo-
daj Vigo.-Toda Robert se temu upira
kajti ta vrv je simbol prijateljstva, ki
druži oba brez i)rostanka v življ^nju
in smrli.
Diotima sluti dramo, ki >se °d~
igrava ta.m zgoraj v viharju. Ker no
najde nikogar, ki b\< hitel y strašni
ziniski noči gori k smucai'ski koci po
pomoti, gre sama skozi .snog in yihar,
da alarmira smucarj«- D° J"tra J<J dr-
žal Robert svojega pnjaitelja, potein
ga pa zapustijo moči in ol>a padeta v
globino. Strta in postarana zapušča
Diotima pokrajino, v katero jt bila
prišla pred tedni v cvetu m,fa,dosti in
s© vrača k sirnemu morju . . .
Lepota filma je nepopisna. Vso
oasapissjejepoinohvale o »S\"eti gori«.
Robert or sen, ko vodi svojo neves; o k
stolnici, zgrajeni iz skal in ledu, po-
snetki gora in zimskega sporta nudi-
jo uzitek, ki ga je težko popisati. 11;,-
zen ene igralke nastoppjo v filinu sa-
in i priznani športniki, med njimi y
glavnih vlogah slovita plesalka Leni
likffMstahi (Diotima) ter anani a!-
pinisli ing. Louis Trenker (Robert;,
stud. med. Ernst Peterseti (Vrgo) m
brat a Schneider. __L','
v'-    39
» N G V A   D ii B A i
*->*.). Z.
Zvezna tislcarna v Celjii
izvs-šuje vsa v tisfearstco stroko spndajoca ctela solldno, okusno In najhilreje
C©ne zmernc!
PreprlCaJte se «ami!
Najmoderneje   urejena   knjlgoveznica
SIRILO
za napravo sira, tormometri za mlc-
karje, Iaktodensimetri in druge pri-
pomoČke dobite stalno le  v drogeriji
SAHITAS, CELJE
Aleksandrova ulica 5.
deijek :-J0. niaja: »Si-eta unm«. \ eli-
čaisten slaivospeiv čljoviašfku zvieMobi v
večnem »negm in ledu. Pretresljiva
traigedija plani.neev v 7 ogrominih de-
janjib. V glavnih vl-ogah slovita pte-
salka Lent Wefensiahl tor znani pla-
ninei ing. Loh/s Trenker, stud. mod.
En?«/ Peter sen in. brata Schttpider.
Produkcija,: r/Vt-film,. Berlin. Po s-o-
glasni sod In casopi'sja najsijajnejše
fibnsko (k'lo v zgodovin.i ki.na. Pred-
prodaja vstopnie v trafiki go. Kovatoo-
vo (Alek>sa.ndrova ulica).
KINO GABERJE. Cetrtok 20. in
petek   27.   niaja.:   »Zadaj  zfi  fronlo«.
Si jajna puistolovska drama v 6 deja-
njili. V glavini vlogi Mimi Brian, part- |
nerira   shivnejja   Raninomla  Gn]\tiU(\. j
:           ~Ed~inrfst'r
Izobraževalno <<ruštvo napr. mladine.
e 11LAN0M IN ČLANIGAM DIUT-
ÖTVA »EDINOST« poročam, da je
driiistveni lokal v Narodnem doniu se-
daj v redu in članom vsak dan od pol
7. do pol 10. ure zvečer na razpolago.
S tern je omogooeno tii'di drwfstvonini
odsekom redno delova.ii.ie in J° llPati, I
da bodo clani ozii-oma čftinicc vse va- |
je odsekov, za katere so se priglasili,
tudi redno posecali. Z rodnimi vajanii
je zacela že pred easom dramaticna
sekcija. v tekocem tednu pa šahovska.
ka-tera je priredila za vse sahiste po-
iizkusni turnir. katerega rezultat ob-
jav.imo, ko bo končan. S treningom je ;
pa tudi začela že sportna sekcija. mod
tern ko prične taniiburaski i.n pevski
odsek z rednhni vaijauui prilnodnji te-
den. Društveni odbor je napravil, ko-
likor je bilo v njegovi nioči., da bi lni-
dil svojemn claixstvu ka.r naiver po-
vika itn razvedrila. Ako se bo tudi rlan-
stvo vedno in pousod zavodalo svojrli
dotžnosti do drušlva, liarn je impredek ,
in koncni uspeb zagotovljen. Zato kli-
oem vs<'in sestra.in in bra'tom: Vztraj-
no naprej do luiöega cilja! — Tajnik. >
«> REDNI SESTANEK EDI-
m)bTI« bo^uMneslo v četrtok, v «redo
25. t. m. v druLštv^iii sobi v Narodnem
domu. Radi važneg-a dnevnega reda
prosinil sestre irn brale. da .se se.stairka
ndeleze in da pride jo visi iocno ob 8.
uri. Sestanek je zlasti važen aa se.str0
in bra.te. ki so se priglasili za pevski
in tamhuraski odsek. Kdor bi Mel še
______________________________________ j
Hmeljstie sfenice
uničite   s kvasijo in mazavim
milom.   Dobi se  le v drogeriji
Sanitas, Celje
pri-stopiti k društvu laihko to stori na
rednem drustvenem sestanku ali pa
| vsako sredo nied ta-jnisko nro od pol
7. do pol 8. lire zveoer v dru«tven.i so-
bi. Blagajnik ima svojo uro vsak pon-
deljek od pol 7. do pot 8. ure zveoer. —
Ta-jnik.
o) KDOR JE NA.PREDEX. jo (Man
»Edi.no^tii«.
Bili
kakršnihol
časi
brez
I
- zivljenje
I 12»
Za hmeljarje.
P 0 R 0 Ö I L 0.
Žfiiev. (Č. S. R.), dne 20. 5.  1927. \
V    zgodaj    obrezovanib    nasadib j
raits to niii'ada trta bujno in .se deloma ze j
privezuje. deloma je pa že 1—VA m
visoka. Pozito  obrezovani  nasadi  za-
ostajajo   v   razvoju,   ker   jih   bolhaci
na'dlegujejo. Obrambna sredstva zoper
nje se pridno vporabljajo.    Sedaj je
1 vreme toplo in suho. Nnjno bi rabili
izdatno padavine. V nekaterih nizkih
legab se je od včeraj tuintam opazo-
vala afis muba — povzročiteljica
hmeljskib nši. Nadalje se je predvsem
na dru^oLetnib nasadih bmzdvomuo
konstatirala mn jeuj oca per on ospora
in so se bmoljarji pozvali k obrambno-
inu deln.
;                  Savez hmeljskih druMev.
HMETJARJI SLOVENIJE!
Uničujočči per on ospora se ne pri-
kaznje le na Češkem, nego tudi v Nein-
ciji, v Rarki in tudi pri ncts v Slovo-
niji.
Hmeljarsko društvo si šteje v
svojo dolžnost, da opominja. vse hme-
ljarje k vestnemu opazova.nju svojih
bmoljskib na.sadov in na vsa priporo-
tiena obrambna sredstva zopor vse
bmoljske škodljivce. Obrajnfcnega de-
^ bi sc pa morali poprijeti vsi lmie-
ljarji, kajti le potem je upati na za- |
xoljeni iLspeb. 0 nporaJ)i obrambnih
srodstev se je temeljito razpravljalo :
povodom letosnje glavne skupščine,
dne 13. marca. Yso obramhno delo se
je pa razglašalo tudi po oasopisih. Po-
ise i to d otic no številkc in pnizljivo pre-
l>erite navodilo.
Vsi luneljarji torej na obramlmo
delo!                    Ih'uMveno vodstvo.    .
Sirom domovisie*
Š DEDIÖE IŠČEJO. v Ameriki
je mnd dne 24. a^gusta 1875 rojeni
Miibael Strelec. Dediči se naj pritfavi-
jo izseljeniškeniu koniisariijatu v Za-
grebu,
š 0DLIK0VANA ZMAGOVALGA
ZRACNIH VIŠAV. Na predlög mini-
stra voj.ske in mornarice ie kralj od-
likoval naša letalca rez. ka,petana I.
raizreda Tadija Sonderninyorja in po-
j'ocnika Bajdaka z redom Retega orla
IV. razreda.
š N0VI BANKOVGI. V Beograd
so daspeli iz Pariza preko Smsaka no- I
vi bankovd po 1000 in 100 Din v celo- i
kirpni vredno^ii 1  miljivrde in 500 in;- ¦
. li.jonovi.                                                  I
;         š   TOVARNIŠKI    JUVNATELJ  j
| — VELIKI ŽUPAN. Iz Subatice ja.v- .
I ljajo. da jc za velikega žmpana ondot-
ne oblasti imenovan Dušan Manojlo
vie,   ravnatelj   tovarne   za   železnino
»Fearnim/«.    Dosedawji   veliki   žnpan
! Dragutin Stipij je pen.zion.iran in po-
stavljon za jnestn©ga# načelnika v Sn-
botiiei.                       *       „
š  SMHTNA  NESREČA.    Te  dni |
i .se je pri]K'1i!a v Mariboru po nesrec-
jiGin nakljiiic\ju snurtna nesreca, Dvo-
letni s-inoek trgovca Tipfa se je popol-
dne prebud.il in začel igrati z žico, ki.
dova/ja električni tok k wetilki na
nočni omarici. Pri tern je izdvl žico
iz stikala. Pri tern pa je z roko poti-
pal po stikalu itn s tern vzpostavil kon-
taikt. Električni, tok je otroka uibil. Ko
je coz nekaj časa prišla služkinja, je
bit. o-trok že mrtev.
s DIVJI PRAŠIČJ NA P0H0R-
,1V. Kakor porooaijo s Pohorja, se je
na Rd.eoeiTi bregu vršil te dni lov na
divje pvaisioo. Eden lov-ec je URtrelil
dvie lanski sringi (ena težka 85, druga
pa 75 kg) iji eno prase, staro približ-
no šesl tednov, drug lovec pa eno pra-
«•e, dočim je eno pra«e pes živo vlovil.
Ušel pa je inerj<isec z desetiniii pra.sci.
! lYivje svinje jo previze! \- naiffaioenje g.
I J'osip Paijtlor. učiitelj in jireparator v
Pokrah pri Mariboru.
|         š   PREPOVEDANE   PUBLIKA-
• GIJE. Notranje mini&trstvo k prepo-
vedalo uvažati v na.ši drža.vi ilustri-
ra>ni lednik »Das Wehbiild« in zunlje-
vid SSSR, ki je izšel v Parizu pod ime-
nora »Union de.s Repiiiblicsuos Sooia-
listes Sovijotiquis«.
« VISOKA KAZEN RADI TI1IO-
TAPSTVA. Zaigrebski cariniki so raz-
krinkali Nežo Luibejevo iz Maribora
kot tibotaipko saibarina, ki ga. je pri-
na,šala iz Avstrije v Zagreb. Tiholapka
je bila obsojena na 800.000 Din globe.
v slueaju Tieiiztirljivosti pa na dve leti
zapora. Vobče je zagrebška carimar-
nica te'kom zadnjega caisa prijela več
tiliotapcev s sahiarinonii. a to vecino-
nia na osinovi modsobojiiega donnnci-
I'anja tihotapcev .saiinib.
« SMRTNA KOSA. V Dragcm i»o-
Iju. občina Sv. Jnrij ob Taboru, je
ujurl poisesitnik g. Franc Kovac v 90.
letu slaro'sti. Pgk<ojinik je bil vedno
vnet na.prednjak, in vzoren gospodar.
Bodi niu zemlja labka!
š   RODITE   PREVIDNT!    Svoje
dragoceno   porilo   smote   prati   le   s ,
Sohichtovim terpentinovim milom. ker .
I sicer propade.                                        j
š »SIN BOŽJI« ARET1RAN.    V
; Morovicih pri Vinkovcih je \3 prosto J
soboto aretiran  Er. Vidakovic. ker je
zbranemu  ljudstvu   pridigal  in   zatr-
j-eival, da je pravi sim božji, ki ga je ;
Bog poslal. da odresi grebe sveta. —
Oblasl dvoini, da je Fran jo pri zdravi
pamieti, in ga je izročila psibijatru na
opazovanje.
Razgled po svetu.
r SVEN HEDINÖVA NAJNO-
VEJŠA EKSPEDK^IJA. V Pekingu :
je bila pred kratkun podpiisana po-
godba med svetovnim potnikom Svo-
nora Hedinom ter Ztozo u,öenili dru-
štev na Kitajdkem. GLasom pogodbe
sme S\ien Hedin potovati v Sin-Kiang
ter v vzliodni Tmrkestan le v sprem-
\   OIliEng
ivodtTtie dam-
ske, moške in
(jotfoške, bluze,
;' krila in plnSče,
¦: lüstne izdclkc in
' dunajske mo-
¦¦ f'f :e, nadalje
'. kio uUe, per lo,
nog;;vicc, ' kra-
¦ Vtiif in vse mod-
r.e is; gaiante-
rijske predrr.ete
kupite po naj-
nižji cen\ in v
veil <anski "icbiri samo v veletryovini
R. STIfRMECKI, Cdje. Oglejte'si iz-
ložbL- tu za:ogo, da se na lastne ofi
pi\ pupate. Zhirrtjte listke za nag'ado!
stvu posebnih znanstvenih odpofilan-
cev, ki bodo raiziskovah kraje v geo-
lo&kem, vreinenoslovnem in arheolo-
skem pogledu-. Ekspedicija bo imela
»viedskot-kita^ski ztnačaij, za izliodisoe
pa si je zbrala kraj Paotov v Mongo-
lia!.
r ŽELEZiMCO 80 UKRAÜLI.
Dvoniiino, da bi se biJo že priptHilo
kje kaj podobnega. Žefeznico sicer več-
krat oikradejo, nikradli mend a so niso
nobene. Na Poljs"kem pa se baa te dni
pecajo obla'stva z redko tatviiu», cijo
predinet je eel a- lokčilna žeLeznica pri
Renbertowu, nedaleč Varša^e. Podjet-
ni ta-tovi so odtrgali in spratvili nezna-
no kaun ne sa:mo tracnice, temvoc tu-
di v«e želcznižke težke bra-stove prage.
Zabrisali «o visako sled za železnico,
tako da se na lice m<\sta došla komiisi^
ja ii i »pozna'fa nisi kod je si a želez-
nica . . .
g NAZADOVANJE GEN V ZEDI-
NJENIH DRŽAVAH SEVERNE
AMERIKE. Profesor Irving Fisher je
objiaiviil indeks cen v veletrgovini za
sredino maja, ki je nazadoval na 139.6
naprairn 152.3 v istem razdoJ>jiu pre-
teklega leta. Konkurencni pritisk Zedi-
nejnih držav postaja z znižanjom cen
v Ameriki vedno uisodepolnejši za ev-
ropsko gospodarsi-vo.
ZA BIRMO
priporočam   cenj.   občinstvu
svojo bogato zalogo moder-
nega obuvala vseh vrst.
Velika izbira lak, boks
platnenih   in   druge
I      Cene      vrste   čevljev   za    _^M .
;;    z"ižane!      birmance  in      z"'*anc!
birman-
- ke-
ZALOGA   CEVLJEV
Št. Strašek
CEB.JE, Kovaška St. 1.
Ustanovljena 1.1875.            Ustanovljena 1.1875.
Oglejte   si   izložbe   in   zalogo!
Oddam
lep lokal
takoj primeren za delavnico,
skladišče ali garažo. — Poiz-
vedbe pri dr. Lazniku, od-
vetniku v Celju, ogled Qaberje
šf. 76 oct 1. do 2. ure popoldne.
Stran 4.
»NOVA  DOB A«
Štev. 59.
Celjska posojilrtica d. d.
v Celju
Stanje hranilnih vlog nad
Din 65,000.000-.
Stanje glavnice in rezerv nad
Din   4,000.000'-.
Sprejema hranilne vloge.
Izvrsuje vse denarne, kreditne
jn posojiine posle. — Kupuje
in prodaja devize in valute.
V   lastni   palači   Narodni  dom
Podružnici s  Maribor,   Šoštaimj
Franjo Dolžan, Celje
SCsralja Petra cesta
Kleparstvo
in naprava strelcvodov,
Pokrivanje  stveh   in
zvonikov.
Vodovodne
Inštatacije, naprttva modefno»
higijeničnih   kopalnili sob,
klosetov in zdravstv. napra«.
Vsa  v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku-
renčni ceni.  —   Proračuni brezplačno.   -    Za vsa nova dela se prevzame jamstvo.
Sodarske
pomočnike
sprejme pri prosti hrsni, statiovanju in
perilu Fran RepiČ, so dar ski mojster,
Ljubljana,  Kotezsjsk*   uL 18
Iščem
stanovanje
v mestu ali v bližini mesta s
štirimi sobami (tudi tri sobe in
kabinet) s pripadajočimi pro-
stori. Popravi'a placam sam.
Cenj. ponudbe je oddati pod
„Stanovanje"  na   upravo lista.
Prwg
zihH, \\M\A\ in
vseii drugifi rudnlUov dobavlla
in dostavlja na dom u mesln
in oUici
Franjo Jo**, Celje, Aleksandrova ul. 4
Prodam dobro ohranjeno dvonadstropno
hišo
s prostornimi stanovanji in lepim vrtom.
Interesenti naj blagovolijo  oddati svoj
naslov v upra\ništvu lista.
«Posestvo
vrt, veranda, paviljon, gostilna ob
cesti tik toplic v »Rimskih Topücah« ob
Savinji ugodno na prodaj. 5 minut od
postaje, električna luč, njiva in travnik.
— Vprašati: Pintar & Lenard, Maribor.
Lepa meblovana
solnčnata soba
v bližini pošte se iSče. — Ponudbe
naj se vpošljejo  na  upravništvo   lista.
Zahvala.
Gosp. l-.karnar Blum, Subotica.
Cast mi je Vas obvestiti, da so mi Vaše
Larucin kapsule zelo pomagale pri spolni
bolezni in da je kapanje docelo prenehalo.
S spoštovanjem M. L, Lcskovac. — Larucin
kapsule se dobivajo po ceni Din 20"— v
vseh lekarnah. Glavna zaloga : Apoteka
Blum, Subotica.
Senčnike
za svetiljke, kakor tudi ogrodja iz žice
izdeluie    po   naročuu   v   vsaki   obliki
hitro in poceni
ANTON PIBROUC, Celje, Glavni trg 4.
Brivnica „PEPINA" Gosposka ulica 4
prvovrstno britje in striženje las. Dijakf in
otroci polovične cene. Žensko striženje žensk.
krepanje, polovično. Sprejme se tudi britve
v brušenje. Lastnik: MAT1JA BUKOVČAN.
StorEjšE inteligentno dekle
se želi radi nepoznanja poro-
čiti s kakim obrtnikom ali s penzijo-
nistom.  —   Ponudbe   na upravo   lista.
Samostojna kuharica
išče službo   pri samostojnem   gospodu
ali v trgovski hiši. Qre tudi na deželo.
Ponudbe na upravo lista.
i ¦_ BB >• i— v —• — •— •—• — — — — — — — -- — — —   — — m-m ••* ^ i^ H ^m wt wm ¦¦ m* ^m m» ¦¦ ¦¦ mm ^ ^m W Kl ^m IB ¦* i" ^ •• "¦ "^ ¦¦¦ mm ^ ¦¦ Bi M
Brez konkurence so lastni izdelki
pomladanskih oblek, sportnih
jopičev in Mac
pri tvrdki
IVAN MASTNAK, Celje, Kralja Petra cesta štev. 15.
Tedtensfei izkaz mestne klavnlce o klanju In uvozu od 16   V. do 22   V. 1927. Zaklana živina                  UvoZeno mesov kfl 1 m e          «        §jö|-|«a,«|!|#««i      °p°mba C  'Z —   a  — —  ¦-   u   K    N    JJ!—     ~     «-»     N      N o~Oi-<ua)>>oo5;'<u     >     >     o     o ža3>yhHwO^ y ^   H   tr>   o   M   ^ Dečman Ferdinand     1 —    | -                         j Eslh Matija  .  .  .  .------3|------1   1 - — -| — 114 -   -   -   -| Friedrich Ivan .   .  .----------j-----------------— —. _   _____ Gorenjak Josip   .  .------1   1—  38 — — — —   —   _   —   _   — Gunžer Fridrik   .   .    4-------------------------------------—   —   -   —   — Hole Martin  .  .   .  .------2!------1------------------83   46  -   -   -I Hohnjec Viktor .   .----------j 1------5 - - — 336 54   -   -   -   -Hohnjec Stefan   ..----------11-   1   3 — — ——   -   -   -   -   -Janžek Marija     ..-----------------1 — — —————  —   —   — Kroflič Alojz ....--  2------2 -----------Lapornik Ivan ...--------1--------2 — — — — —   —   —   —   —   — Leskošek Ivan ...--------------1-------------_ — _  —   46—   —   —   — Lebič Fani.....-------------—I------------------- —       —   53   —   —          — RcbcusclieiEK   Franc------\  3,11]-     8    4 — —    1 214 274  64    —    _     —                 *lf_ii_i_, Reicher Ivan .  .  .  .------1   2-  3; 2 — — _ —   —   —   -   _   — Urbančič Adolf    .  .   -  -   3-i—   1: l--_ - 172 -   -   _   -Volsk Rozalija . . . I----------1 5  1 - - _-_____-_ Zany Viktor .  .  .  .----------12------,18 — — _ 252 —  49  -   -   -Zavodnik Alojzija------2 -|-   31----   -   -   -   -   -Gajšek Franc  ...------1--  12---------48  _   _   —   _ Permozer Ant. ...------~i"~--------------— — —   —   —   —   —   — Plešivčnik Ana   .  .----------— —   V—--------------192 -   --   -   -Reberšak Anton   .------;—------' 1------— —   —   —   —   —   —. Bernai di D» ago   ..  — —----------------------------—  53   —  —   —   — i Robek Anton       .  .------------------------------------—   —   —   —   —   — Kus Miha.....---------------------1--------------—   -   —   —   — Skoberne Fric .  .      —-------------1   2--------------—   —   —   —   — Zasebne stranke    .-------------------------¦------—   —   —   —   —   — Perc Karl   .   .   .    .--------------------1--------------—   —   —   —   — Skupno.   .   .    5-1924   1 28 50 - -   i||802 1089J159-------------1|
Delaj, nabiraj in
hrani, varčevati
se ne brani!
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri
stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju
Varčuj v mladosti,
da stradal ne boš
v starosti!
t ASTNI DOM
Obrestuje hranilne   ^^ ^Vo
vloge po   %*W    *
Vcčjc  stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Tamstvo   za   vloge   uad   2,000.000   Din-
Marljivost, treznost
in varčnost so pred-
pogoj nravnosti!
Pri naložbi xneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom.
Iz malega raste
veliko!
Pisarna v Celju, Prešemova ulica 6.
Pupilarnovar>en in jawnokoi»isten denarni zavod celjskega mesta
Celiska mestna hranilnica
Ustanovljena leta 1864.
V   lastni    palaci pi?i kolodvoru,
V»HiranllnlCnlDosll8elzvrSujejo najkalanineje, hitro IäJJJ*"
no. Ugodno obrestovanle. Pojasnlla In nasvetl brezpiacno.
Pod  trajnim  drž. nadzorstvom.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocj&.
Tlska In Izdaja Z».«b« tUk.rn«. - Odgovorna sta: za Izdajatelja in tlskarno Milan Čatln. | za redakcljo Vlnko Y. G.baro. - Oba v Celju.