Naročnina Dnevno IzdnJ« za državo SHS taf . eCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celote no vJugo-slavtfl SO Din, za Inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta malt oglasi po I30 ln2D,ve£|l oglasi nad 4]шш vlSlne po Din 2'50, vellRl po 3 In 4 Din, v urednl&kcm delu vršilca po lO Din o Pri večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zlulraJ razen pondelJKa in dneva po prazniku Uredništvo te v Kopltarlevl ulici št. OUI Rokopisi se ne vračalo. nefranhlrana pisma se ne spreletnajo Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 328 Političen list sa slovenski narod • Čekovni IO.349 xa Inserate, Saralevošt.7SH3, Zagreb it. 39.011. Praga ln Dima I it. 24.797 Uprava le v Kopltarlevl ul.št.d . račun: Clublfana štev. 10.650 In SLS na delu za našo samoupravo. Oblastne skupšine so najvažnejši slovenski politični problem po 23. januarju. Vsi Slovenci, ki vidijo v oblastnih skupščinah začetek udejstvovanja naše gospodarske in upravne samostojnosti, skrbe, kako bi se omogočilo delo tem korporacijam, da že takoj spočetka poženo tako globoke korenine, da jih kasnejši viharji ne bodo mogli izrvati in da bodo prestale nadaljnje boje s centralizmom, ko bo treba samoupravo stopnjo za stopnjo izpopolnjevati. Zakon, ki ga imamo o oblastnih skupščinah, je degradiral oblasti v nekake gospodar-sko-upravne organe brez vsakega političnega vpliva. Dal jim je celo vrsto nalog, ki jih naj izvršujejo pod kontrolo velikih županov in pristojnih ministrstev, sredstev za to izvrševanje teh nalog pa jim ni dal. Kar je pustil vendarle še zakon dobrega, to je pokvaril prejšnji poslovnik, ki je izšel pod RR vlado. Najusodnejše določilo bivšega poslovnika je bilo, da veliki župani izdelajo in predlože prvi proračun. To se z drugimi besedami pravi: Veliki župani lahko večini v oblastni skupščini, ki jim ni po volji, nalože odgovornost za tak proračun, ki bi za celo leto onemogočil vsako delo oblastne skupščine. Veliki župani bi lahko v proračun vstavili nove davke in nove doklade, za katero bi nosila odgovornost večina skupščine. Zlasti v Sloveniji je tozadevno položaj najslabši. SLS ima v obeh oblastnih skupščinah ogromno večino. Velika župana pa sta eksponenta SDS in jima večina oblastne skupščine ne zaupa. Velika župana vesta, da bosta imela obe oblastni skupščini proti sebi. Torej a priori neko bojno stališče, ki bo delo obeh čini-teljev oviralo. V centralističnem sistemu bo seveda veliki župan tisti, ki bo v takem dvoboju vselej zmagal. Drugod v državi ni tako slabo. Pri nas v Sloveniji ima pa ves upravni aparat izključno v rokah SDS. Državno uradništvo centralnih uradov je znala ta stranka ustrahovati s šibo redukcij in premeščanj. Na odločilnih mestih stoje uradniki, ki so radi pripadništva k SDS prišli v visok položaj. To krivico bo morala SLS odpraviti čimprej, toda dokler so ti ljudje še na svojh mestih, moramo računati s tem, da ima tam ljudska večina svoje najzagrize-nejše politične nasprotnike. Tem političnim nasprotnikom dovoliti, da sestavijo prvi proračun za oblastno skupščino, bi se reklo ubiti oblastno skupščino že v prvem početku in odložiti njeno delo za celo leto! Da odstrani to nesrečo, je naša stranka zahtevala, da se mora poslovnik v tem pogledu izpremeniti tako, da bo skupščina sama imela oblast sestaviti prvi proračun in dati sama sebi trdno finančno podlago, kakršno potrebuje za svoj delovni program. To pa sledi tudi principijelno iz naravnega značaja oblastne skupščine, ki mora imeti v svojem delokrogu polno suvercniteto, ki bi bila načeloma kršena, če bi se pustilo velikim županom četudi samo vprvič sestaviti njen proračun. Prvi proračim je celo najvažnejši, ker bo podlaga vsemu poznejšemu delu skupščine. Zato je čisto v duhu zakona samega in delokroga samouprave, da je vlada črtala evident-ni, vsakemu demokratičnemu pojmovanju nasprotujoči nesmisel, da imajo veliki župani sestavljati proračun, pa, naj bo že katerikoli. Samo to in nič več in nič manj ni bila zahteva SLS po izpremembi poslovnika za oblastno skupščino. Boža Maksimović pa je na zahtevo radikalov vnesel v svojo naredbo o izpremembah tudi določilo, da se oblastni odbor voli z absolutno večino. Podčrtamo, da je to zahteva radikalov in ne naše stranke. SLS ni imela prav nobenega strahu pred kontrolnim zastopnikom opozicije v odboru, toda če eo radikali to izpremembo hoteli, je razumljivo, da SLS v vprašanju, ki ji ni v škodo, ne bo delala zaprek. Jutrovski tabor je trdno veroval, da se mu bo posrečilo do 23. februarja pririniti se v vlado in da bo iz Belgrada razgnal oblastne skupščine. Razvoj gre v nasprotno smer. Na-redba, ki jo je izdal notranji minister, je prvi korak k izpopolnitvi naše samouprave, te korake bomo nadaljevali, kolikor bodo prilike dovolile, da čim hitreje in sigurneje pridemo do udejstvitve slovenskega političnega ideala popolne in resnične samouprave združene Slovenije. Začetek proračunske debate v narodni skupščini. Vladna večina je stalna in trdna. Bolgrad, 10. febr. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je ponovno pokazala, da so vse iluzije nasprotnikov vlade, posebno samostojnih demokratov, kako bo vlada v kratkem padla, definitivno propadle. Z današnjim dnevom se mora smatrati, da se je vlada popolnoma stabilizirala. Pričela je z resnim delom na proračunu. Za časa proračunske debate ni pričakovati nobenih sprememb, niti senzacio-nelnih preokretov. Skupščinska seja se je pričela ob tri četrt na 11. Po prečitamju zapisnika je dobil besedo dr. Zan č, ki je ugovarjal zapisniku, češ, da v njeni ni, kar je na zadnji seji govoril. Takrat je ugovar.al, da se stavlja proračun na dnevni red v četrtek, ki je določen za • interpelacije. Skupščinski predsednik mu je odgovoril, da nima prav. Skupščinska večina je to predsednikovo tolmačenje sprejela. Zanič se je ponovno javil k besedi radi kršitve poslovnika. Predsednik Trifkovič je izjavil, da bi moral ! Zanič govoriti o kršitvi poslovnika že pred ! petimi dnevi, ko se je določal ta dnevni red, j ne pa danes. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Sodišču se izročijo nekateri poslanci. Nato se je prečitalo poročilo in ločeno mišljenje anketnega odbora o zlorabah pri nabavah. Nato se je vnela debata. Poslanec samostojni demokrat Popovič je zahteval za poročilo anketnega odbora nujnost. Predsednik skupščine je nujnost odbil, ker večina anketnega odbora te nujnosti ne zahteva. Predsednik je dal svoje stališče na glasovanje in večina je njegovo stališče spre:ela. Poslanec samostojni demokrat Demetrovič je predložil zakon o tolmačenju člena 1. zakona o volivnih imenikih. V imenu vlade je nujnost predloga sprejel finančni minister dr. Bogdan Markovič, nakar je vladna večina sprejela nujnost predloga. Nato so prišle na vrsto interpelacije. Poslanci Miovič in tovariši so vložili na trgovinskega ministra interpelacijo radi prodaje nepremičnine Državne hipotekarne banke hotela 'Paris v Belgradu. Poslanec zemljoradnik Vujič je vložil na poštnega ministra interpelacijo radi zlorab v tem ministrstvu in zahteval nujnost. Zastopnik ministra za pošte je nujnost sprejel, nakar je nujnost sprejela tudi. vladna večina. Poslanec zemljoradnik Moskovljevié je stavil na skupščinskega predsednika vprašanje, /akaj zakonodajni odbor ne dela. Predsednik skupščine je izjavil, da zakonodajni odbor ni delal radi vladne krize. Ko se je kriza končala, ni bilo več poslancev v Belgradu. Moskovljevié se s tem odgovorom ni zadovoljil. •» Prometni minister general Milosavljevič je odgovarjil na Zaničeva vprašanja o gradnji iprog K rapina—Rogatec, Bakar—Kraljeviča. Izjavil je, da je za nadaljevanje graditev železniških prog, ki se že gradijo, v letošnjem proračunu 56 milijonov. Takšnih prog je sedem. Za te proge bi bilo potrebno 950 milijonov dinarjev. Z majhno vsoto 56 milijonov se ne bo napravilo mnogo. Poslanec HFS Zanič se z odgovorom ni zadovoljil, ampak je izjavil, da Hrvatska ječi pod bremeni davkov, ne dobi pa ničesar. Zato ga je predsednik pismeno ukoril. Koncem seje je prišlo na dnevni red poročilo finančnega odbora o proračunu. Poročevalci so prečitali svoja poročila. Ob eni se je seja končala. Prihodnja bo jutri ob 100 dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o proračunu. Na jutrišnji seji bo finančni minister v svojem ekspozeju razvil gospodarski in finančni program vlade. Iilava dr. Hodžarja. DR. HODŽAR .TE IMEL OD KLUBA POPOLNOMA SVOBODNE ROKE. - HODŽARJEV PREDLOG MERI NA POPOLNO ONEMOGOČENJE KORUPCIJE. - PREDLOG SDS PREDSTAVLJA SLABOTEN KOMPROMIS. Belgrad, 10. febr. (Izv.)' Z ozirom na razna tolmačenja o nastopu članov Jugoslovanskega kluba v anketnem odboru je več časnikarjev prosilo dr. Hodžarja, da jim pojasni svoje stališče. Hodžar je bil tako ljubezniv in je d»l časnikarjem sledečo izjavo: »Predvsem ugotavljam, da sem v anketnem odboru kot delegat Jugoslovanskega kluba delal samo kot pravnik po svoji vesti in po svojem prepričanju. Od strani svojega kluba sem imel popolnoma proste roke. Samo s tega stališča je treba presojati moje nastopanje in zadržanje v anketnem odboru. Vedno sem bil na stališču, da se mora poročilo anketnega odbora v narodni skupščini glasiti tako, da se ne bo mogel nihče, ne minister, ne uradnik, ne zasebnik, kateremu se v teh aferah opravičeno očita soudeležba, izogniti polni zakonski odgovornosti. Poleg tega sem bil mnenja, da je smisel dela anketnega odbora tudi ta, da se doseže takšen uspeh, da se v upravi za vedno onemogočijo zlorabo in da se v bodoče vsak najmanjši poskus korupcijo že v kali zatre. Zato baš v sprejetem predlogu zahtevam polno odgovornost za vse osebe, za katere misli narodna skupščina, da so kaj zakrivili, in jam- stvo, da bo narodna skupščina v vsakem takšnem slučaju postopala po obstoječih zakonih. Da ne bi dolgotrajno delo anketnega odbora ostalo pri teoretični refleksiji in brez praktičnega učinka, zahtevam že z ozirom na sedanja dva rešena slučaja reorganizacijo službe v prometnem ministrstvu in posebne zakonske ukrepe za pobijanje korupcije sploh, v kolikor sedanji pozitivni zakoni ne bi zadostovali. Zu vsakega pravnika je jasno, da je po veljavnih skupščinskih predpisih nemogoča učinkovita kontrola izplačil iz zaupnih fondov (slučaj čekov Kade Pašiča). Ker se more vsak zakonski predpis spremeniti le, če govore za to opravičeni razlogi, zahtevam v svojem predlogu zakonske ukrepe za kontrolo izdatkov te vrste. Kdor drugače tolmači moj predlog, ta ali predloga ne pozna, ali ga pa iz posebnih razlogov tolmači napačno. V kritiko predloga opozicije se ne bom spuščal. Ugotoviti pa moram, da je predlog cpozici.e blag in nezadosten. Motivacija sama ne predstavlja ukrepov za pobijanje korupcije, nego samo končen predlog za nadaljnje postopanje narodne skupščine.« Skrb ministra Gosarja za stanovanja. Belgrad, 10. februarja. (Izv.) Odboru za pomoč za gradnjo tovarniških stanovanj pri ministru za socialno politiko se po naredbi ministra dr. Gosarja dovoli posojilo za graditev uradniških stanovanj tudi v Mariboru, Zeinunu in Bitolju, ne samo v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, kakor je to bilo dosedaj. MINISTER KRSTA MILETIČ OPASNO ZBOLEL. Belgrad, 10. februarja. (Izv.) Minister za šume in rudnike Krsta Miletié je precej nevarno obolel. Za njegovo ministrstvo se jc določil zastopnik. Za časa njegove bolezni ga bo zastopal minister za agrarno reformo Mi-kn Simonovtt. Nameravano inozemsko investicijsko posojilo. Belgrad, 10. februarja. (Izv.) Kakor smo zvedeli, namorava vlada v finančnem zakonu predložiti pooblastilo, da lahko najame inozemsko posojilo za investicije. Posojilo bi bilo predvsem namenjeno za zgraditev dela železniške mreže, dalje pa tudi amelioracij-skiin in regulacijskim delom po predlogih ministra dr. K u I o v e a. Istotako se nekateri krogi b.avijo z mislijo, da se v finančni zakon sprejme predlog, da se vlada pooblasti, da predloži zakon o prisilni poravnavi. Zakon bi se predvsem nanašal na denarne zavode, nacl katerimi naj bi se vršila uspešna kontrola v svrho oimvečje zaščite malih vlaga-teljev. ČRNOGORSKI FEDERALIST1 VSTOPILI V KLUB HSS. Belgrad, 10. februarja. (Izv.) Črnogorski federalisti so končnoveljavno sklenili, da vstopijo v HSS klub. Z ozirom na to se je klub danes nanovo konstituiral. Za prvega podpredsednika je izvoljen Sava Vuletič. OBSOJENI STAROKATOLIŠKI DUHOVNIKI. Zagreb, 10. febr. (Izv.) Danes se je vršila razprava pred okrajnim sodiščem proti staro-katoliškim duhovnikom: Antonu Donkoviču, Kalodjeri, Štefanu Zagorcu in Biskupoviču, ker so imeli v Stenjevcu službo božjo v katoliški cerkvi. Donković in Kalodjera so bili kaznovani radi prestopka po § 7 zakona o od-nošaju med različnimi veroizpovedmi na 1000 dinarjev globe oziroma z zaporom. Biskupovič in ZMgorac pri razpravi nista bila navzoča in se bo razprava proti njima vršila ponovno. KONGRES ORGANIZACIJ HSS. Sombor, 10. febr. (Izv.) Organizacije HSS bodo imele 15. februarja svoj kongres v Som-boru. Kongresa se bo udeležilo tudi vodstve HSS iz Zagreba. ŽELEZNIŠKA ZVEZA Z DALMACIJO. Zagreb, 10. febr. (Izv.) Promet med Za-grehom in Splitom, ki je bil zadnje dni prekinjen vsled snežnih žametov, je zopet vzpostavljen. POTRES V MOSTARU. Mostar, 10. febr. (Izv.) Včeraj so čutili v Mostaru tri močne potresne sunke. Vendar potres ni napravil nikake škode. — Po Hercegovini je divjala zadnje dni strašna burja, sedaj pa je nastopil silen mraz. NASILJE RADIČEVSKIH SOKOLOV. Mostar, 10. febr. (Izv.) Glasilo HPS >Na-rodna Sloboda« prinaša popis dogodkov, ki so se dogodili 3. februarja v neki vasi pri Mostaru, ko so radičevski Sokoli s silo navalili na hrvatske Orle. Vnel se je hud pretep, ki je trajal nad eno uro. Ranjena sta bila težko dva Sokola, veliko oseb pa je bilo večalimanj poškodovanih. Sokoli so se hoteli še drugi dan maščevati nad kmeti in Orli in so jih napadli s puškami in revolverji oboroženi, ko so ti nesli tobak v Mostar. Za ta dogodek pada odgovornost na voditelje radičevcev v Mostaru, kakor tudi na okrajnega glavarja Marakoviča. Streseman v San Remo. Rim, 10. febr. (Izv.) Včeraj je dospel v San Reino nemški zunanji minister dr. Stresemann s svojimi tajniki. Sprejela sta ga rimski poslanik v. Neurath in nemški konzul v San Remu Geibel. Stresemann se je nastanil v hotelu Royal. V San Remu namerava ostati tri tedne. Italijansko časopisje beleži prihod dr. Stresemanna v San Remo z velikim zadoščenjem. >Giornale d' Italia< piše, da pričakujejo v San Remo tudi Brianda in visokega angleškega diplomata, ki si je že naročil sobe. Dalje poroča navedeni list, da bo Stresemann sprejel italijanskega državnega tajnika Gan-dija. Italijanski uradni krogi ne taje, da utegne priti v San Remu neposredno pred otvoritvijo zborovanja sveta Društva narodov do važnih pogovorov. Vendar ni verjetno, da bi prišel tja tudi Mussolini; z njim bi se mogli vršiti pogovori le v Rimu. Zdi se, da je bil Stresemann prvotno namenjen na francosko Rivijero in se je šele v zadnjem trenutku odločil za Italijo. OBOROŽEVANJE MADŽARSKE. Budimpešta, 10. febr. (Izv.) Honvedski minister grof Csâky je včeraj predložil parlamentu zakonski načrt o izpremembah odnos-no izpopolnitvah zakonskih določb, nanašajočih se na prepovedi trianonske pogodbe glede oboroževanja. Po novem načrtu se zviša število plinskih mask pri deželni brambi na 52.000 komadov, izdelovanje municije in orožja se je porazdelilo na štiri dosedanje tovarne, policija dobi 12 oklopnih avtomobilov, ki se opremijo s strojnimi puškami. V svojem poročilu naglaša minister, da so se pokazale zavezniške vlade nasproti željam Ogrske glede produkcije municije in orožja izredno popustljive in se niso ozirale na prepovedi trianoD-ske pogodbe. 0SEMURNI DELAVNIK V FRANCIJI. v Pariz, 10. febr. (Izv.) Senat je z 279 proti 1 glasu sprejel washingtonski dogovor slede oeemurnega delavnika. Dr. Žerjav razkrinkan. Na našo ugotovitev, da Je bil dnvek na ročno delo, na katerega se zdaj bivši minister dr. Žerjav v »Jutru« tako ogorčuje, sprejet od zloglasne PP vlade, odgovarja dr. Žerjav v »Jutru« od 10. t. m., da: »pod vlaaami, v xojih (I) je sodelovala SDS, niso bila vpeljana nobena nova bremena in tudi davek na telesno delo, ki ga je finančno ministrstvo skušalo vtihotapiti preko dvanajstin za april-junij 1925, sva jaz in poslanec Demetrovič preprečila z ostrim protestom in stvarno kritiko. Ta davek se je — kar SLS prav dobro ve — začel pobirati šele na podlagi določb, ki jih je odglasovala večina RR.« • Na to mi ugotavljamo: Davek na ročno delo se pobira od 1. aprila 1925 dalje in sicer na podlagi d v anaj s t i ns kega zakona za mesece april, maj, junij, julij, člen 56, ki nosi tudi podpis dr. Žerjava, tedanjega ministra ta šume in rude. Torej stoji, da: 1. je ta davek vpeljala PP vlada, ki je te dvanajstine sklenila; 2. da finančne delegacije ta davek pobirajo od 1. aprila 1925. dalje in sicer na podlagi zakona, s katerim se je ta davek vpeljal in ki je podpisan od ministrov PP vlado, mod njimi tudi od ministra dr. Žerjava; 3. da torej dr. Žerjav tega davka ni preprečil. kakor to trdi, da ni bil vtihotapljen, ampak da so ga vsi ministri PP vlade sprejeli; med njimi tudi dr. Žerjav, ker bl drugače ne bil tozadevnega zakona podpisal; 4. da te dnvek na ročno delo ne pobira na podlagi zakona RR vlade, ki je k temu te od PP vlade uvedenemu davku lamt dodejala pravilnik, ampak ee pobira na podlagi dvaj-sotinskega sakona april-julij od 1. aprila 1925., ko je bil na vladi dr. Žerjav. Dr. Žerjav trdi, da sploh »pod vladami, v kojih (!) je sodelovala SDS, oziroma ou, niso bila vpeljana nobena nova bremena.« Na to ugotavljamo- 1. da je i istim dvanajstin-s k i m i a k o n o m od 1. aprila 1925. bil s členom 54 povišan invalidski davek na dvakratni iinoa; 2. da se je i istim dvanajstin-s k i m iakonom od 1. aprila 1925. e členom 59 na novo uvedlo pobiranje k o m o r s k e doklade; 3. da so bile * istim d v a n a j -s t i n s k i m zakonom od 1. aprila 1925. s členom 57 zvišane zamudne obresti od neplačanih davkov od 8% na 12%; 4. da so vse te davščine in po-viške sklenili in podpisali ministri PP; 5. da jih je г njimi podpisal dr. Žerjav! Vzdržujmo se vsake nadaljnje besede in označbe I Vsak naj sam sodi! Dr. Žerjav pa naj odgovori : »Ne, ni res! Jaz nisem podpisal, podpisal je mesto mene nekdo drugi! Moj podpis je potvorjen. Po-tvoril pa ga je — Korošec!« Boj proti korupciji. Osvetlili smo že veliki pomen včerajšnjega dogodka v anketnem odboru, kjer je v boju zoper korupcijo zmagala SLS. Vsak, kdor je količkaj pozorno zasledoval posamezne faze tega boja skoz vsa zadnja leta, bo moral pri-zjiati, da je z usvojitvijo Hodžarjevega predloga dosežen velik uspeh in da je s tem ustvarjena zdaj možnost in garancija, da se bo res ie enkrat energično nastopilo proti temu zlu, ki v pravem pomenu besede kot rak razjeda naše državno telo, in ga zatrlo. Kaj zahteva Hodžarjev predlog? Pred-veein tisto, kar je najpotrebnejše in okoli česa se je vsa ta leta sukal boj, poseben zakon proti korupciji, ker le s takim zakonom je mogoče zaseči vse korupcioniste od najvišjega pa do najnižjega in jih spraviti pred sodišče. To pa je najvažnejši moment pri celem tem vprašanju, in vsekakor je velika zasluga SLS, da je spravila problem pobijanja korupcije preko te najtežje točke, ob kateri se je doslej vsa protikorupcijska kampanja razbijala v brez-efektnost. Pomislimo samo nazaj: na čas Da-vidovič-Koroščeve vlade, ki je bila postavila na svoj program zakon proti korupciji. Pa je padla ta vlada največ radi tega zakona, kajti moč en'ga Kadeta Pašiča in n.egovega številnega zavezništva, cele tiste anonimne akcij-eke družbe za eksploatiranje države, je bila takrat še velika. Potem je prišla reakcija. Zavladal je glasoviti PP-režim, pod katerim se je korupcija še bohotneje razpasla in potem »mo dobih še slavno seljaško vlado, pod katero je tudi cvetela pšenica samo korupciji, tako da je opozicija pod vodstvom dr. Korošca bila primorana nastopiti z energično akcijo in je bil lanski protikorupcijeki shod v Ljubljani mogočen protest proti takim razmeram in najhujši moralni udarec, ki ga je prejela RR-vla-da, v kateri je sedel kot kmečki minister gospod Pucelj. A čas je dozoreval, RR-vlada je žalostno končala, kakor je žalostno začela, in na krmilo je prišla SLS; vsa ta leta najc.dločnejša in najvztrajnejša bojevnica proti korupc.ji. Povsem naravno, da je to bojno geslo prenesla tudi v svoj vladni delovni program, tem bolj, ker ji je dana zdaj ugodnejša prilika za uspešno nadaljevanje tega boja. In to je bil tudi eden glavnih motivov njenega vstopa v vlado. Ce je kdo mislil, da bo SLS od tega svojega stališča, ki ga je zastopala v opoziciji, zdaj ko je na vladi, odstopila, potem je SLS slabo poznal. Toda situacija je bila na vsak način zelo kritična. Tu je bilo stališče radikalnega kluba, za Jugoslovanski klub absolutno nesprejemljivo. Ali radikalni klub sprejme stališče Jugoslovanskega kluba ali pa — — SLS je ri-^kirala, da se na tem vprašanju koalicija ma-gari tnkoj razbije. Čast uvidevnosti radikalnega kluba, da je izprevidel, da tu drugega izhoda nI, in da gre tu za eno kardinalnih točk programa, ki si ga je začrtala sedanja vlada: da je izključeno vsako uspešno delo v cilju Zboljšanja uprave in ozdravljenja našega državnega življenja, ako se ne zatre korupcija, in da »o v to svrho potrebne krepke sankcije. Tako je zmagalo stališče SI.S. v anketnem odboru je predrl Hodžarjev predlog, ln »ako je storjen v akciji proti korupciji odločilni korak: zakon prof i korupciji, za katerega je SLS vsa dolga leta bila tako trdovraten boj, je v principu sklenjen. Ni dvoma, da bo s tem svojim stališčem zmagala SLS tudi v narodni skupščini, in d* bo potem kmalu nandni akupšč ni predložen tudi načrt zaikona proti korupcijL To je veliki pomen včerajšnjega dogodka v anketnem odboru, to je razveseljiv uspeh, ki ga je dosegla SLS, in proti temu je ves krik in vrišč, ki ga zaganja zdaj Žerjavov tisk, prazen humbug. In sama smešna in neumna demagogija je in nič drugega ne, če »Jutro« vpije, da so se klerikalci izneverili in če povzdiguje predlog, ki ga je stavil SDS-arski poslanec Popovič, po njegovi materijalni vrednosti, nad predlog pcelanca Hodžarja. Kaj pa bi bil Popovičev predlog po svojem efektu? Samo ena polovičarska mera, in niti to ne, ker se nanaša samo na tisti obtožilni materi-jal, ki ga je obravnaval anketni odbor, ne zahteva pa nikakih sankcij proti korupciji sploh. Tu gre Hodžarjev predlog brezprimer-no dalje, ker polaga sekiro na korenine korupcije, ker postavlja bistvene predpogoje za efektivno pobijanje korupcije, ker zahteva to, kar je najnu;ne še in najpotrebnejše: zakon proti korupciji. Ni tako važno in nujno, da se poeiavi ta ali oni minister žo jutri pod obtožbo — če se s tem leta nI mudilo, pa stvar lahko počaka tudi še nekaj mesecev — ampak važnejše in nujne^e je, da dobimo zakon, kateremu ne bo mogel uiti noben korupciontst. Hodžarjev predlog, ki ga je sprejel anketni odbor, sega zlu korupcije prav v jedro, dočim ostaja Popovičev predlog samo pri lupini. In zato ga vladna večina, v kateri je SLS, ki ji je iztrebljenje korupcije resna stvar, ni nrgla sprejeti. In je ta predlog SDS torej le toliko vreden, da more z njim Zerjavovo časopisje dalje hujskati proti SLS. In mislimo, da bo SLS s tako in enako snovjo v svojem nadaljnjem delu »Jutro« še pridno zalagala. Torej se »Jutru« ni treba prav nič bati. da bl mu zmanjkalo tega »štofa«. korupcionisti v strahu. Branilci dr. Lukiniča se zgražajo, da je radikalna stranka v anketnem odboru sprejela odločen predlog zastopnika Jugoslovanskega kluba in s tem enkrat za vselej napravila konec praktlkam, ki so polnile blagajne SDS nn ški do države in javn.h zavodov. , Opozicija proti predlogu dr. Hodžarja ne more navesti prav ničesar drugega kot to, da se nt sprejela nujnost razprave o tej zadevi v plenumu narodne skupščine. Kako jalov je ta izgovor, se pokaže takoj, če opozorimo na to, da se sedaj nahajamo v razpravi o državnem proračunu. Ta rnzprava je neodložljiva. Če bi sedaj vladna večina «prejela dr. Popovičev predlog, bi tirala državo v ex-le\ stanje. To ve in upošteva tudi opo icija razen samostojnih demokratov, ki jim gre samo za to, da bi hujskali in s hujskanjem zakrili afere svojih lastnih ljudi. Da pa je SLS s svojim predlogom uspela napram radikalni stranki, to pa natu dokazuje mogočen vpliv, ki ga Ima naša stranka v sedanji vladni koaliciji, dokazuje moč slovenskih zastopnikov v vladi, dokazuje, da je v naši državi vendarle fte mogoče izvesti korenito ozdravljenje. SLS je Slovencem dala časten naslov zmagovalcev v borbi poštenja s korupcijo. Kako piše dr. Gregor Žerjav. Dr. Gregor Žerjav je pogruntal v »Domovini«, da delamo klerikalci za vse odgovorne tiste »Srbe«. To je vsaj 90 odstotna neresnica. Dr. Žerjav ve, da delamo predvsem njega odgovornega za to, da je bila sprejeta vidov-danska ustava s svojimi osnovnimi napakami, ki predvsem tlačijo Slovence. Dr. Žerjav vo, d« nani zvracamo v«e etra-hote PPZ režima. Dr. Žerjav ve, -da Je on odgovoren z« nove davke in povišanje davkov in da je njegovo poudarjanje v zadnji »Domovini« o skrajnem času za davčna znižanja, veljalo tedaj, ko je bil on minister in podpisoval nove davičine, najmanj toliko kot velja danes. Dr. Žerjav ve, da eo jutrovcl Izdali ve« gospodarski program slovenskega ljudstva, pa vendar pravi, da je to storila SLS. Dr. Žerjav ve, da so ravno julrovci tisti, ki nas stalno denuncirajo v Beigradu, da huj-skamo proti Srbom, ve, da emo to insinuacijo že opetovrno odločno pobili in doka/ali, da imamo žal tu med nami izdajalce, ki so naj-veija šiba našega ljudstva, pa kljub temu, da to ve, vendar piše o »tistih Srbih«. Hrvatski list o vstopu SLS v vlado. Zagrebški »Hrvat« piše v posebnem članku o novi vladi in pravi, da je znal dr. Korošec spretno združiti svoj vstop v vlado, da obenem nikakor ni zatajil svojega avtonomi-stičnega programa. Njegov vstop v vlado je izveden na zelo časten način, ravno nasprotno kot je stopal v vlado Stjepan Radič, ki se je odrekel vsem važnim točkam strankinega programa. Dr. Korošcu je uspelo stopiti v vlado na način, da bo mogel voditi politiko še dalje v smeri čim večje avtonomlzarije države. Zelo verjetno je, da je dr. Korošec stopil v vlado le zato, da bi mogel priboriti oblnstn'm samoupravam čimvečji delokrog. Delovanje samouprav je treba smatrati kot prehodno stopnjo od krutega centralizma k avtonomizmu. ВеЈедаке Д Višek infamije. »Jutro« ima gnusno navado, da piše o zadevah naših rojakov onstran državnih mej na tak način, da bi vsak odgovor na ? Jutro ve« laži škodoval prekomejnim Slovencem. da torej z ozirom na njihove koristi nihče odgovoriti ne sme in ne more. »Jutro« je to in ami jo zagrešilo v svoji zadnji gonji proti Mohorjevi družbi, je že večkrat zlorabilo to okolnoet v poroiMlih o primorskih razmerah in se je je zopet poelužilo v včerajšnjem uvodniku. Proti takemu pisanju in takim metodam smo brez moči. Za poučeno javnost naj ta ugotovitev zadostuje, »Jutru« se bomo pa še ob drugi priliki oddolžili za to brezjnejno zlobo. Д Napad na duhovščino si je zopet dovolil dr. Gregor Žerjav v uvodniku zadnje »Domovine«. Mož, ki se Je pred oblastnimi volitvami v potu svojega obraza trudil dokazati, da ni proti cerkvi, ne proti duhovnikom, niti 14 dni ni mogel skrivati svoje svobodomiselne narave. Med davke in druge reči, ki jih Je nametal svojim bravcem za pičo, je pomešal tudi duhovnike, ki da so za to na svetu, da skrbijo, da se kmetu ne odprejo oči. Sicer pri dr. Žerjavu to ni nič čudnega, a zapomniti si je vendar treba, kadar se bo v »Domovini« zopet začel dobrikati duhovščini. Jugoslovanski parlamentarci - v Prasi. Zastopstvo našega parlamenta, kj potuje v Prago, da proučuje kulturno in gospodarsko zbližanje med češkoslovaško republiko in našo državo, je sestavljeno sledeče: vodja delegacije dr. Velizar Jnnkovič, zastopnika Jugoslovanskega kluba Fran Zebot in Janez Š t r c i n ; radikali dr. Laza Markovič, dr. Milan Stojadinovič, dr. Voja Janjič, dr. Jovan Ra-den ič, dr. Momčilo Ivkovič, dr. Vlada Andrič, dr. Ljuba Popović; Demokratska zajednica dr. Sefkija Behnien, МПзп Grol, Šalih Baljič, dr. Slavko Sečerov; radičevci dr. Gjuro Basa-riček, Pavle Rad ič. Avgust Mžik, Mirko Ra-čan; SDS Večeslav Vilder in dr. Ljudevit Pivko. Vprašanje volivne reforme v Franciji. Pariz, 10. febr. Notranji minister Sarraut je izdelal načrt za volivno reformo, s katero se politična javnost zelo vneto peča. Zadnji volivni zakon je iz 1. 1919.; predstavlja kompromis med proporcem in večinskim sistemom. Po splošnem prepričanju je imel priti za tem zakonom čisti proporc. Ker pa so se v tem doma in v inozemstvu pokazale velike hibe proporca, posebno preveliko razceplje-nje strank in onemogočenje homogene večino, se je javno mnenja glede proporca zelo izpre-menilo. Senat se je z veliko večino izrekel za okrožne volitve. Notranji minister je ta sistem sprejel v svoj načrt, a ga je v toliko popravil, da se morajo slabo naseljeni okraji združiti v eno volivno okrožje, tako da pride nn vsakih 100.000 prebivalcev po en poslanec. Pri tem se Inozemci (ki jih je v Franciji 3 milijone) ne bodo upoštevali. Na ta način se bo število poslancev znižalo. Soditi po sedanjem položaju. je zelo verjetno, da zakon ne bo dobil večine. Za ta slučaj se predvideva dvoje: ali naj se prihodnje volitve (1928) vrše še po sedanjem zakonu nli pa naj se podaljšajo mnndali. 7a poslednje se bo pač komaj dobila večina. ITALIJANSKE BANKE. v Rim. 10. februarja. (Izv.) Vlada je odobril« fnzijo med Rp.noa Cattolica in Banca Coopérative. Nova banka se bo Dmenovala Banca del Treutino del alto Adiuo. Italijanski ministrski svet. Rim, 10. februarja. Včeraj se je vršil ministrski svet. Na dnevnem redu so bila večinoma finančna vprašanja. Kot prvi je poročal finančni minister. Navajal Je, da je do. seglo zadnje notranje posojilo 3.074,972.000 lir nominale odnosno efektivno 2.387,038.250 lir; temu je prišteti še 140,000.000, ki se pod. pisujejo na obroke. V državnih financah se je po velikem omahovanju doseglo ravnotežje, tako da bo mogla Banca d' Italia kmalu ela-stičneje razpolagati s sredstvi, ki so potrebna za razmah narodnega gospodarstva. Ministrski svet je odobril poročilo fi-nančnega ministra in sklenil, da se bo vodila finančna politika dalje po sledečih načelih: postopna revalutacija lire; progresivno zmanjšanje cirkulacije, začenši z zvišanjem zlatih rezerv; ohranitev ravnotežja in prebitka v državnem proračunu; umetna stabilizacija se odbija. — Od septembra lani do sedaj so se cene v trgovini na veliko znižale za 90 točk, v trgovini na drobno znatno manj. Ministru za narodno gospodarstvo se naroča, da v svrho vzpostave pravega razmerja ukrene potrebno. Ministrski svet je odobril pravilnik za iz-vršitev odloka o davku na samce, stare 25 do 64 let. Davka so oproščeni vsi katoliški duhovniki in redovniki, težki vojni invalidi, podčastniki in tujci. Končno je ministrski svet odobril predlog finančnega ministra, da prispeva država zadrugi »Jacopa de Settesoli« 370.000 lir; vrhu tega se zadrugi brezplačno dopuste nekatere nepremičnine, da preosnuje Santa Francesca a Ripa v Rimu v frančiškanski misijonski kolegij, v katerem bi se pripravljali italijanski duhovniki in redovniki za delo т vzhodnih misijonih. K dogodkom na Portugalskem. Revolucije na Portugalskem v zadnjih 15 letih, odkar so zrušili monarhijo, niso nič redkega. Zadnji prevrat se je izvršil lani poleti, ko je general Carmona s svojimi pristaši vrgel vlado generala Costa in se sam polastil državnega krmila. Vendar tako krvava kakor sedanja ni bila doslej še nobena izmed portugalskih revolucij. Revolucijonarji in vladne čete obstreljujejo lastna mesta s težkimi topovi in jih rušijo v prah, življenje neprizadetega prebivalstva se ne štedi, tako da je na stotine nedolžnih žrtev. Lani meseca julija je general Carmona izvedel puč proti svojema tekmecu generalu Costa. Carmona je.,voditelj takoimenovane narodne vojaške stranke .in njegova vlada nosi vse znake diktature. Parlament že pol leta ni zboroval. Narodna vojaška stranka je bila že pred Costo zrušila predsednika Machada in poverila oblast triumviratu. Le-tega je kmalu vr-gel Costa, a Costo Carmona, ki sedaj s topovi brani svojo oblast. To je pa le del portugalskih prevratov, ki so se izvršili tekom zadnjih 15 let Vlad je bilo v tem času štirideset. Naravno je, da je ob teh razmerah uprava popolnoma propadla. Pre-bivalstvo, ki si že končno želi miru, je z«to iz-prva s precejšnjimi nadami pozdravilo Car-monov diktatorski režim, ker je upalo, da se pod njim končno ustalijo razmere in napravi v državni upravi red. Te nade so se pa izkazalo kot neutemeljene in po splošnem mnenju se Carmona ne bo mogel držati, najsi tu-di se mu posreči, da sedanjo revolucijo zatre. Sedanji upor vodi znani popularni politik S an to s, ki načeluje posebnemu revolucionarnemu odboru »Republikance koncentracije«. Za seboj ima večino političnih strank. Skupni program je: vzpostava ustave z volivno reformo in ojačenjem stališča državnega predsednika. VOHUNSKE AFERE NA POLJSKEM. Varšava, 10. febr. (Izv.) »Rzecz pospoly-] ta« objavlja senzacijonalen uvodnik, v katerem navaja imena političnih osebnosti, ki м> zapletene v afero posl. Wojewodskrga. List navaja, da je bil Wojewodski zaupnik Pilsud-ekega. Dalje so bili v zvezi z VVo.jevvodskim polkovnik Matuszewski, polkovnik Slawek, sedanji minister za pošto in brzojav Miedsin-ski, urednik » Glosa Prawdy« Stryczinski in ! končno najodličnejša moža novega režima Po-1 lakiewicz in Kosziakovvski. List zahteva, da se ozračje razčisti. Iz Wilne prihaja poročilo, da so v vzhodnih pokrajinah Poljske odkrili novo vohunsko organizacijo, ki je obveščala Sovjetsko Rusijo o prometnih možnostih, utrdbah in obrambnih odredbah Poljske na ruski meji. Organizacija je razpolagala z velikimi vsotami. Zaprli so 11 civilnih in 12 vojaških oseb. Preiskava proti 11 Ukrajincem, ki so jih bili zaprli v Lvovu, je dognala, da so bili člani vohunske organizacije, ki ima svoje podružnice v Lvovu, Tarnopolu in Stanislavu. OGRSKI PRORAČUN. v Budimpešta, 10. febr. (Izv.) Na današnji 1 seji poslanske zbornice Je finančni minister predložil proračun za leto 1927/28. Celokupni izdatki znašajo 1.192,255.320 peneûiev, dohodki pa 1.192,421.900 pengSjev. Revolucija na Portugalskem. Nadaljevanje bojev v Lizboni. Madrid, 10. febr. Lizbonska brezžična brzojavna postaja, ki je v rokah revolucionarjev, poroča, da gibanje proti Carmonovi vladi napreduje. Iz poročil, ki prihajajo iz drugih virov, je razvidno, da je bila vlada v severnih pokrajinah dosegla že skoraj popolno zmago, ko je izbruhnila revolucija v Lizboni. Boji v Lizboni še vedno trajajo. Angleške in ameriške ladje v portugalskih vodah. Pariz, 10. febr. Iz Gibraltarja sta odpluli dve angleški ladji v portugalske vode. Ameriško srednjemorsko brodovje je odposlalo v Lizbono križarko »Memphis« in 6 rušilcev, da v slučaju potrebe branijo življenje in imetje ameriških državljanov. Kako so vladne čete zasedle Porto. Madrid, 10. febr. Iz Lizbone poročajo: Zjutraj, dne 7. t. m. so uporniki v Portu po vročih bojih ponudili pogajanja; zahtevali so, da podčastnikov in moštva uporniških čet ne sme zadeti nikaka kazen. Vojni minister je od svoje strani stavil pogoj, da jamčijo revolucionarni voditelji z življenjem in imetjem za nastalo škodo, oboroženi civilisti se postrele. Nato se je mesto predalo vladnim četam. Toda večina revolucionarnih voditeljev in častnikov je že preje pobegnila proti španski meji. Ustaške čete, ki so bile odšle iz Valense na pomoč vstašem v Portu, je prestregla posadka iz Brage in jih razpršila. Mnogo vstašev je pobegnilo čez špansko mejo, kjer so jih razorožili. v London, 10. februarja. (Izv.) Daily Mail poroča iz San Sebastiano, da je Primo de Rivera označil časnikarjem položaj na Portugalskem za vlado zelo neugoden. Vsta- ško gibanje se še vedno širi in je razširjeno že po vseh pokrajinah države. v Madrid, 10. februarja. (Izv.) Po vesteh s portugalske meje so vladne ladje usidrane pred Lizbono in neprestano obstreljujejo mesto. Škoda je sedaj ogromna. v Pariz, 10. februarja. (Izv.) »Journal« izve iz Bajadoza, da je kljub nasprotujočim si vestem gotovo, da je vstaško gibanje tudi v Lizboni zelo napredovalo. Poročila, da so bili nekateri člani vlade od vstašev zaprti, niso resnična. V Braco de Prato so vstaši napadli skladišče inunicije. Zveza med Oporto in Lizbono je pretrgana. Pri bombardiranju Lizbone je bilo mrtvih nad 100 oseb. Revolucija na Portugalskem zadušena. v Pariz, 10. febr. (Izv.) Portugalsko poslaništvo je danes objavilo brzojavko zunanjega ministra iz Lizbone, ki je bila odposlana ob 1 ponoči. Poročilo pravi, da je revolucija zadušena in da so se vstaši vdali. Pomorski arzenal so vstaši zapustili in zbežali čez Tajo. Posadka na več ladjah se je podala vladi. v Lizbona, 10. febr. (Izv.) Bombardiranje arzenala je prenehalo. Danes zjutraj so ulice zopet nudile vsakdanjo sliko. V mestu je popoln mir. Reševalni oddelki in ognjegasci so pričeli s popravljanjem in urejevanjem cest, ki so polne razvalin. V mestu je mnogo ranjencev. v London, 10. febr. (Izv.) Obstreljevanje vojnega arzenala v Lizboni je doseglo višek ob 5. uri popoldne. V tem času so dobile vladne čete ojačenje dveh polkov, nakar so se vstaši vdali. v London, 10. febr. (Izv.) Križarka :»Co-mus« je brezzično javila, da so vladne čete zasedle arzenal. Nekateri deli mesta so zelo porušeni. kalvarija našega naroda v Italiji. kitafsko vprašanje. Lloyd George o Kitajski in Rusiji. London, 10. februarja. V razpravi o pre-stolnem govoru v spodnji zbornici je včeraj govoril tudi Lloyd George. Rekel je, da so Chamberlainove izjave o Kitajski jamstvo, da bo ostala Anglija v kitajskih notranjih sporih dejansko strogo nevtralna. Chamberlai-novo ravnanje je v čast njemu samemu in celokupni Angliji. Govornik upa, da se bo mogoče izogniti izkrcanju čet v Šangaju. Glede namišljenega sovjetskega vpliva na Kitajskem je rekel Lloyd George, da Kitajska ni boljševistična. Orožje so dobavili Kitajcem ameriški in angleški trgovci ne pa Rusija. Govornik opozarja na veliko razliko med "boljševistično Rusijo pred petimi leti in sedanjo Sovjetsko Rusijo. Upa, da pride do tega, da si Rusija in Velika Britanija poda-sta roke. Končno je Lloyd George izrazil upanje, da Chamberlain ne bo dopustil, da bi ga njegovi vladni tovariši ovirali pri izvajanju mirovne politike. Rusija ne mobilizira. Rim, 10. februarja. Nasproti vestem, ki so jih objavili razni listi, da Rusija mobilizira, izjavlja tukajšnje sovjetsko poslaništvo kategorično, da so vse te vesti popolnoma neutemeljene. Angleška nota Društvu narodov. London, 10. februarja. Angleška vlada namerava Društvu narodov poslati noto, v kateri bo še enkrat izrecno pojasnila svoje miroljubne namere glede Kitajske. Nesoglasje v angleški delavski stranki. v London, 10. febr. (Izv.) Med poslanci angleške delavske stranke je pri obravnavanju dogodkov na Kitajskem prišlo do resnih nasprotij. Resolucija, katero je danes stranka objavila v parlamentu, je bila sprejeta z 39 proti 37 glasovom. Pariz, 10. febr. (Izv.) Pekinška vlada je poverila posebni komisiji nalogo, da proučuje vprašanje, na kakšen način bi se dal med pekinško in kantonsko vlado doseči sporazum. v Pariz, 10. febr. (Izv.) Po vesteh iz Pekinga so kanlonski generali pri slavnostnem obedu zavratno umorili generala Yuant-su-ninga. v Tokio. 10. februarja. (Izv.) Japonska vlada je sprejela predlog ameriškega državnega lajnika, da se stvori okrog Šanghaja mednarodna nevtralna cona. USTAJA V CHILE. v Berlin, 10. februarja. (Izv.) Po poročilih listov iz Sant Jago de Chile je tam izbruhnila proti sedanji vladi ustaja, katero podpira demokratska stranka. Gibanje ima svoj izvor v splošni nezadovoljnosti in v nesoglasjih, ki so se pojavila vsled nepravilnosti pri volitvah v senat. Demokratska stranka je bila dosedaj vladna stranka, toda sedaj je zveze z vlado prekinila. RUSIJA PONOVNO ODBIJA UDELEŽBO PRI KONFERENCAH NA ŠVICARSKIH TLEH. Ženeva, 10. febr. (Izv.j Društvo narodov je bilo povabilo Rusijo na konferenco za ustanovitev mednarodne pomožne unije. Ljudski komisar Litvinov je povabilo vrnil s pismom, v katerem v imenu svoje vlade na oster način odklanja vsako udeležbo na konferencah, ki se vrše na švicarskih tleh. „VAN KASTER" kafeao hranljivost in milina okusa nedosegljiva. Gorica, februarja 1927. Februar. November je že davno za nami, skoro pomlad je pred durmi, imamo tudi novega profekta, a pri nas je še mraz; zdi se, da je vsa dežela zavita v temo one strašno novemberske noči. V to tnvino je te dni posijalo par bledih žarkov upanja, v mestu se obetajo zopet slovenske prireditve, a z dežele ni glasu o življenju. Zadušitev društvenega življenja. Na deželi živijo v znamenju novemberskih dogodkov, Društveno življenje je popolnoma zatrto; zadušil ga jo videmski prefekt s prepovedjo prireditev in sicer prav v času, ko je imelo vzki-peti, pred zimo. Saj prav v zimskih večerih fant lahko vzame v roke dobro knjigo. Zanimivo je, da o tej prepovedi nočejo v Rimu ničesar vedeti. »Impossibilet Nemogoče, da so prefekti na Primorskem tako slabo tolmačili novi zakon o javnih prireditvah. Pod ta zakon, ki se tiče velikih javnih prireditev, vendar ne spadajo te deželske veselice. Takoj bomo všolali prefekte, da se to stanje odpravi..: Tako so govorili v Rimu že pred meseci, a še danes je vse pri starem. So večjo škodo prizadevajo društvenemu življenju šikane policijskih oblastev in podesta-tov. Po atentatu na Mussolinija so se začele preiskave pri predsednikih, odbornikih in drugih društvenikih, pričelo je pravo osebno zasledovanje. Karabinerji so stikali za posameznimi fanti. Samo par primerov: V Vipavi nista smela stati na cesti več kakor dva fanta skupaj. V V r h -polju je nekdo ob 11. uri zvečer potrkal na vrata revne kmetske hiše, vse je že spalo. Kmet vstane in gre odpirat. Ves preplašen uzre na vratih ka-rabinerja. Ti moj Rog, kaj se je vendar zgodilo. »Vašega fanta hočem imeti, da mi da informacije o društvu .. .< Ob 11. uri zvečer po informacije o društvu! Prosvetno društvo v Vipavi je bilo razpu-ščono, ker je nekdo pomazal fašistovske lepake po zidovih; poznoje je bilo ugotovljeno, da so to storili fašisti sami, da bi lažje izvajali represalije nad Slovenci. Društvo v S t. Vidu je bilo raz-puščeno, »ker so mladeniči raztrgali italijansko zastavo v Lozicah«. Poudariti moramo, da je krivce obsodilo že sodišče, da so bili torej identificirani in tla Lozico sploh ne spadajo pod St Vid! Če je že katero društvo tako srečno, da si iz-posluje dovoljenje za prireditev, nastane vprašanje, kako bo ogromne stroške krilo. Sama prošnja za dovoljenje stane 100 lir; priložiti moraš avto-riziran prevod igre in vseh pesmi. Plačati je treba vsemogoče takse: avtorsko, finančno i. dr. Priložiti je treba potrdilo, da so bili prireditveni prostori od pristojnih oblastev kolavdirani. Saino ko-Iavdacija stane najmanj 200 lir! Na lice mesta se pripelje iz mesta policijski komisar z inžener-jem v avtomobilu, okrajni zdravnik pride v lastnem avtomobilu, podestat in italijanski učitelj sta že tam. Poleg povračila stroškov za avto (navadno 150 lir) ima vsak član komisije pravico zahtevati odškodnino. Ko je komisija kolavdirala navadno ...... z žico ograjen prostor pod milim nebom, ko je ugotovila, da se v slučaju ...... požara lahko vsakdo reši, izda kolavdacijsko listino. Večina prireditvenih prostorov je že bilo lansko leto kolavdirano. Nedavno je pogorelo neko gledališče v Rimu in vlada je izdala ukaz, da se morajo vsi prireditveni prostori na novo kolav-dirati. Ukaz se striktno izvaja tudi za prireditev na deželi. Ko bi se vsi zakoni tako izvajali na Primorskem! Kje naj dobijo društva toliko denarja? Prosvetno društvo v B a t u j a h je moralo te dni odpovedati prireditev, ker ne zmore stroškov za novo kolavdacijo. Mari ne uvidi naš prefekt, da se tiče dekret gledaliških dvoran v mestu; kjer je res nevarnost, da nastane ogenj, ne pa provizorično ograjenih prireditvenih prostorov pod milim nebom? Poštni uradnik odpira pisma. — Odvetnik sekvestriran. Kako daleč sežejo mreže, nastavljene slovenskim društvom, nam kažejo zadnji dogodki v M i mu. Slovensko društvo v Gorici je poslalo prosvetnemu društvu v Mirnu vabilo na prijateljski sestanek. Poštar v Mirnu je preslrigel pismo, ga odprl in ga izročil fašistom.. Sledila je stroga preiskava pri društvenikih in posebno pri predsedniku. Iz Gorice je prišel sam karabinerski poročnik. Predsednika je med drugim vprašal, koliko vojne odškodnine je prejel. Ta mu je povedal, da mu je vojna uničila vse, odškodnino pa je prejel le 36.000 lir. Poročnik se je razi ju Ul: »Vi, ki ste prejeli od italijanske države 36.000 lir, sedaj s protidržavno propagando izpodkopujete tla tej državi!« Predsednik ni mogel verjeti lastnim ušesom. P-ed nekaj dnevi se je imel vršiti v Mirnu občni zbor drugega prosvetnega društva. In zopet je odprl poštar pismo, ki se je tikalo organizacije zborovanja. Isti dan, bila je nedelja, za katerega je bil napovedan občni zbor, je prišel v Miren po svojih stanovskih opravkih odvetnik dr. B r a j -š a iz Gorice. Na kosilo je šel v gostilno g. Maru-šiča, Ob sosedni mizi je sedel karabinerski brigadir, ki je slovenskega odvetnika meril po strani. Nenadoma jo vstal in odšel. Cez par minut vstopi brigadir v spremstvu 6 karabinerjev in da ukaz, da se mora gostilna takoj izprazniti. Kmetje niso utegnili niti plačati. Dr. Brajša je moral ostati v sobi, njegova žena in otroci so čakali pred gostilno. Na vratih je stala straža. Dr. Brajšo je obkolilo več karabinerjev, brigadir je sedel tik nje-ga in pričelo se je izpraševanje: »Ste-li Vi imeli danes sestanek s predavanjem; kdo je bil na sestanku* itd. Izpraševanje se je vršilo v tako robatem tonu, kakor da gre za navadnega zločinca. Dr. Brajša jo brigadirju pojasnil, da je prišel v Miren po odvetniških opravkih in da mu o sestankih ni nič znanega Legitimirati se je hotel s potnim listom, a brigadir ni priznal potnemu listu legitimacijske veljave, češ da je zastarel. Končno je »zločinca« izpustil. Par dni pozneje je g. Marušič prejel od goriške prefekture odlok, da mora gostilno za dva meseca kazensko zapreti, »ker se v njej zbirajo prevratni elemenU«. Oviranje verskega življenja. — Slovenski pridigar — politični propagandist Fašisti hočejo diktirati tudi v cerkvi, ni jim zadosti, da so zadušili prosvetne organizacije. V Sv. Križu na Vipavskem se je vršila Alojzijeva proslava. Gosp. župnik je povabil pridigarja iz Gorice, kakor je navada ob izrednih slavnostih. Ajdovski brigadir je pridigarja zalezoval po fari; nazadnje ga je ovadil, da je imel v cerkvi ..... političen govor. Oblastva so zahtevala pojasnila in brigadir je tekal okoli ljudi s polo papirja in jih silil, naj podpiejo, da je pridigar govoril o politiki. Kesneje je bil brigadir premeščen. V Pod-kraju so karabinerji s pomočjo narodnega odpadnika učitelja Je-kiča zaplenili otrokom verski list »Jaselce«; pri župniku so se oglasili ponoči m zahtevali od njega pojasnila, ker je priporočil list v cerkvi. Podestat grozi dekanu v Vipavi. — Župnik premeščen. Podestati, vladni občinski načelniki, hočejo biti v občini absolutni gospodarji, ukazovati hočejo tudi duhovnikom. Te dni pa se je pripetil dogodek, ki dokazuje, da hočejo ti fašistovski oblastniki posegati celo v notranje cerkveno poslovanje. Na pritisk političnih oblastev je goriški nadškof premestit g. Alberta Lebana, župnika v Sturjah, v Mavhinje. Premestitveni dekret je dekan v Vipavi že prejel; župniku v Šturjah pa dekreta ni še izročil iz razloga, ki so se zdeli njemu umestni. Neki večer se javi pri dekanu ob 10. uri (I) podestat iz Ajdovščine, ki upravlja tudi Šturje. Od dekana je zahteval, da mora dekret takoj izročiti župniku v Sturjah. Dekanu je grozil, kakor da bi bil dekan njegov sluga. Pred osebo, ki je za postopanje zahtevala pojasnila, je podestat vse tajil. Sramotno delo narodnega odpadnika. Za vse divjanje fašistov proti Slovencem v Ajdovščini in v Šturjah se moramo zahvaliti g. Boj sovletov zoper spolno razbrzdanost. Moskovska »Pravda« prinaša v štev. 231 do 234 izčrpna poročila o zborovanjih glede nemorale, ki so se nedavno tega vršila v Moskvi. Splošno razburjenje je v toliko narastlo, da je govoril pred moskovskimi delavci v tem vprašanju sam prosvetni komisar A. Luna-č a r s k i. Revolucija po Ljeninu, je izvajal, se deli v tri dele: 1. politično (osvojitev oblasti), 2. ekonomsko (tehniški napredek) j Ln3. kulturno (ureditev novega urejenega življenja). Politična oblast je od zmagovalne meščanske vojne trdno v rokah sovjetov. Državno socialistično gospodarstvo bo polago- i ma preskrbelo slednjemu delavcu zdravo sta- ; novanje in dobro hrano, sicer pa je itak polnopraven driavl an. Zadnja, največja, naloga revolucije pa je pomagati množici, naj se otrese mračne, zverinske preteklosti in si ustvari ra-zun.no, kulturno življenje. Temeljno vprašanje tvori rodbina. Več komunistov smatra pojem ^zakoncev« in »otroka« kot preostanek »buržujetva« ter hoče popolno spolno prostost. Ce bi pr.stala država na to razuzdanost, bi zapadlo ljudstvo največji pokvarjenosti in tedaj revščini. Migoče je, da bo izhajala socialistična liodoia država brez zakonskih parov, zdaj pa to ni mogoče. Zakon jc nujen in svet, dokler ne more država sama skrbeti za vzgojo slednjega otroka. Revolucija je razbila staro rodbino, kjer je bil mož vladar, žena pa samo i gospodinja, kuharica, pestunja. V sedanjem zakonu sta oba spola enakopravna. Mladina naj skrbi za umetnostno, versko-zgodov insko in moralno vzgojo, ki je prav tako potrebna za zdravi zakon kakor šport in telovadba. Umetnost in znanost določata naše čuvstvo, naše razmerje do javnosti. Če srno zavrgli mi, komunisti, cerkveno moralo, ne smemo ostati bre', morale sploh. Uživanje je dovoljeno le, v kolikor ni škodljivo skupnosti. Zdaj menja mladenič tri do štiri žene letno. To je umazano, neljeninsko obnašanje. Luna arskemu sledijo drugi boljševiški kulturni delavci. P. Jonov v isti : Pravdi« izvaja »spolni anarhizem*: iz buržuaznega futu-rizma. Francoska in italijanska izumetničena pokvarjenost je poplavila Rusijo šele po krvavem neuspehu revolucije leta 1905. Takrat se je razpasla ^svobodna ljubezen< med zeleno mladino in bil priljubljen gnusni sSa-uin«. (Imamo tudi slovenski prevod te literarno slabe, pozabljene lmjipe.) Komunisti hočejo napovedati boj »kapitalistični svinjariji«, psovkam, umazanim smešnicain, kultu •ženskih hlač v literaturi. Pornografija ostane zoprna, tudi če se prikriva s protiversko propagando. S tega stališča je obžalovati uspeh, kateri imajo pri neizbirčnem občinstvu »Obtožen. Jezus; liabelja ali *Svoti ostankic Ka-linikova. : Ne smemo se zbati besed — čednost in nedolžnost. Revolucija ni imela cilja pospešiti navade iz javnih hiš. Razdirajoči cinizem in razuzdanost nimajo mesta pri človeku, ki gradi novo življenje.« Jonov pa je napisal v isti »Pravdi« tudi pretresljiv podlistek pod naslovom »Brez črense«. Ta listek je prirejen po povesti Pantelej-mona Romanova, »sovjetskega Čehova«, ki je natisnil celo knjigo pretresljivih novel »Spolna vprašanja«. Črensa je skromna cvetka, ki naznani v Moskvi pomlad, kakor pri nas vijolice. Junakinja, moskovska visokošolka, piše prijateljici o moški razuzdanosti, ki ji je pokvarila življenje, ji vzela vsako zanimanje za znanost, gledališče, politiko. Junak kratke prve ljubezni je lepi visokošolec, ki se počuti kakor sultan v haremu. Deklo se veseli pomladi iu kupi vejico črense, ki oznanja konec zime. iOn je pomežiknil in se neprijetno zasmejal: — Jaz pa izhajam kar brez črense. Saj se ne izplača gojiti te neumnosti. Konec je itak vedno isti.« Po dolgem obotavljanju obišče junakinja ljubimca v dijaškem domu. Tovarišev ni bilo doma, a lahko bi prišli vsak trenutek. On je pričel hiteti. »Izgubil'je navadno izzivajočo hladnokrvnost in pohlepno, šepetaje me je pregovarjal, naj se udnm njegovi pohoti, želeči hitre zadovoljitve. Noben-krat me nj pobožal ali poljubil, ni naredil nobeno človeško kretuje. Hotel je samo eno in edino, za to me je potreboval... Žejna sem bila človeške nežnostk — se žalostno pritoži dekle — potem bi mi bil drag, soroden, za-željen.t; Namesto tega pa je čula: : No, kaj bi prazno slamo mlatili.. ,t Občutila sem neko zamero in naredila korak nazaj. On pa me je odločno in razdraženo itd. itd. In nesrečno dekle nadaljuje: »Pri nas zasmehujejo vse, 1 kar je lepo, čedno, čisto. Povsod ležijo smeti, prah, povsod so razkopane postelje. Imeli bi čas pospraviti, a to se ne sme: moramo prezirati buržujske navade. Najhujše psovke so v navadi med študenti. Deklet »navadi,jo ma-terščine«, če kažejo vsaj malo nevolje. Ljubezni ni, ker je pregnano vse lepo, čisto in zdravo. »Psihologija« je nedostojna zavednega visokošolca, vse se izvaja iz fiziologije. »Ljubezni ni, imamo le razmerja.« — »Dekleta se brez vsega uda ajo moškim kolegom enkrat, slučajno, ali teden ali pa mesec dni. Pri nas zasmehujejo kot uboge norce vse, ki iščejo v ljubezui nekaj višjega od fiziologije.« Ta slika je nedvomno pretresljiva. Nadvse značilno in poučno je, kako so se boljševiški prvaki sami zgrozili posledic svoje skoro desetletne borbe zoper »cerkveno moralo« in zakon. Apologet krščanstva ima tu najsijajnej-šo snov za knjigo, pridigar za pridigo, moralist za premišljanje. Preje so zasmehovali spolno čistoet. oziroma zdržnost kot buržujsko, danes imenujejo buržujsko spolno razbrzdanost! Zal je protiverska propaganda boljševizma že pregloboko razmajala temelje nravnosti, da bi preobrat komunizma k »novi morali mogel kaj prida izdati. Saj učijo samo utilitaristično moralo, ne kreposti, ki je krepost sama v sebi, ampak samo »zdržanje od užitka, v kolikor bi utegnil škodovati splošnosti«! S tako utemeljeno moralo ne bodo nikamor prišli in ! na ta načiu se nravstvena reforma ne bo mo-! gla izvesti. Tu bo treba poseči nazaj v re-I 1 i g i o z n e globine človeške duše. ( Semiču (danes Semich!), didaktičnemu ravnatelju v Ajdovščini. To vara je denuneijant, ki se je radi svojega ovaduitva pristudil ie Italijanom eainini in posebno italijanskim učiteljem. Ta gospod j e zbral 10 fašistov in jih peljal k župniku ter ekupaj i njimi zahteval italijansko pridigo. Župnik se je moral udati in čita evangelij tudi v italijanščini; po maši je italijanska pridiga, kateri prisostvuje 10 fašistov. Ti pridejo k pridigi, ko sn je maša že končala, da manifestirajo za ita-lijanstvo (are. Duhovniške konferenco je treba Javiti polirijskim oblastvom. Fašisti in karabinerji sledijo vsakemu koralen slovenskega duhovnika le dni so karabinerji iskali po Gorici Informacije o »Zboru svečenikov sv. Pavla*. Popraševali so po »SocietA degli allo-geri« (društvo tujerodcev); zbor je kvalificiran za tako društvo. K dekanom eo prišli karabinerji tn jih opozorili, da morajo naznaniti vnoko duhovniško konferenco oblaetvom. • • • Vidi Mt no jasnostjo, da gre režim v Italiji t neupogljivo doslednostjo za tem, da i »briše vsako kulturno življenje Slovencev, pa Slovanov sploh v mejah italijanske države. Ne dvomimo, da bodo merodajni faktorji pri nas imeli to dejstvo v prvi vrsti pred očmi vsakokrat, kadar bo z Italijo treba stopiti v stike. Zatiranje našega naroda v Italiji je občedržavna zadeva Jugoslavije. Naši zastopniki v vladi bodo imeli to vedno pred očmL Dnevne novice Kaj se godi đoma Nov korak za omiljenje stanovanjske bede v Mariboru. Zasluga ministra dr. Gosarja. V socialnem ministrstvu je preostanek 12,000.000 Din iz budžeta 1925-26 namenjen zj» kredit za izgradbo uradniških stanovanj. Omenjene vsote se bo razdelilo državnim uradnikom, ki imajo že zagotovljen ali kupljen stavbni prostor kot kredit v višini okrog 100 000 Din po 5% obrestni meri za dobo 25 let Pod bivšo vlado je bila Slovenija pri teh uradniških kreditih sploh j izpuščena. Ko je prevzel ministrstvo za socialno | politiko dr. Gosar, je načrt izpremenil tako, da pride r ' pošlo tudi Slovenija. Maribor, kjer je stanovanjska kriza zelo občutna, dobi po novem načrtu 1,000.000 Din. Če se oglasi 10 prošnjikov; ako pa bi bilo število interesentov večjo, dobi Maribor kredit v višini 2,000.000 Din. S to vsoto bi se dalo zgraditi okrog 20 enostanovaujskih hišic in vil in s tem se bi poleg omiljenja stanovanjske bede povečalo tudi mesto. Društvo stanovanjskih najemnikov ima že pravilnik o razdelitvi kreditov za zidanje uradniških stanovanj in tudi formular prošnje, ki je izšel v »Službenih novinaht. Brez-dvomno je, da bo število interesentov v Mariboru izredno veliko, saj so uameravali ne morala ljubljanska direkcija svoje •tališče spremeniti ter Mirt raziinenja kolodvora podpirati Tifus v Trbovljah. V torek se Je sestala na Doberni zdravstvena komisija, obstoječa lz gg. dr. Pirca. šefa-higienskega zavoda v Ljubljani, vladnega tajnika Mar-šiča iz Laškega, okrajnega zravnika dr. Čedeta lz Laškega, rudniškega in občinskega zdravnika dr. Jenšterleta, rudarskega nadsvetuika inž. Pe-hanija iz Ljubljane, župana Sitterja in še enega gospoda od gradbene eekeje iz Ljubljane, da si ogledajo barake, ki služijo delavcem od podjetja Dukič in drug za stanovanja in v katerih se je naselil zadnje čase nalezljivi tifus. Pregledali so 8 takih barak in sicer št lil, 112, 113, 114, 115, 120, 121 in 122. Vso barake in stanovanja bo našli v -Unij n n nečistem stanju. Na eni slamnjači ležita po dva delavca, umivalnikov ni na razpolago, stranišča so zanemarjena iu ni čuda, da se bolezen vgnezdl v taka selišča. Komisija je natančno i pregledala in zabeležila vse te nedostatke in ter ! bodo Izdani strogi ukrepi, da se tifus ne raz£i«i v okolico. Tatovi in vlomilci na delu. Vse premožnejše Brežičane vznemirja vlomilska družba, ki nas zadnje čase prav pridno obiskuje in ki ji morajo biti domače razmere dobro znane. Kakor sme že poroïaii. so ti neznani zlikovci pred enim mesecem vlomili v pisarno odvetnika ln mestnega župara dr. Josipa Zdol-ška. Kmalu nato so poskusili svojo srečo pri р^ kovskem mojstru Ignaciju Poijanšku. Njihov trud ni bil zaman. Dne 5. februarja pa so se odločili obiskati petičnega odvetnika dr. Ludovika Stikor-ja 'S ključem, ki ga je vlomilec pred 10 dnevi ukradel, je odprl vhodna vrata veže S ponaroje-nim ključem je odprl pisarno, kjer je s škarjami vlomil v miznico ter ukradel razne kolke po 1 îo 50 Din v skupni vrednosti 2500 Din. Iz odnrte sobe za služkinjo pa je ukradel zapestno uro, zlat prstan, denarnico iz krokodilove kože s 706 Din gotovine, 26 robcev z monogramom M. K. in L. K., nekaj mila in ženske nogavice. Skupna škoda znaša 5000 Din. Za predrznim vlomilcem ni dose j ij nobenega sledu. DetomorHka. V Artičah M. 23 pH Brežicah stanuje pos^st-nfca-vdova Apolonija Škof. o kateri se je že daije časa šušljalo, da je v drugem stanu. Proti koacu preteklega meseca pa so ljudje opazili, da 'mono-vana ni več noseča. Ker o kakem porodu ni bilo nič znanega, so ljudje popolnoma pravilno sklepali, da se je moral na tihem Izvršiti grozen zločin. Imenovana ftkof Apolonija je to tajila tudi orožnikom, ki so na ovadbo prišli zadevo preiskovat ftele ko je orožniška patrulja zagrozila, da bo napravila hišno preiskavo, je zločinka priznala svoj zločin, ki se je po njeni izpovedi izvršil takole: Ko je v noč.1 12. januarja čutila, da se ji bliža porod, je vstala iz postelje, šla na gnojišče, kjer je porodila dete ženskega »pola, katerega Je takoj med porodom zadavila. Mrtvo trupelce je zakopala v zemljo poleg gnojišča In nametala nanj kup gnoja. Orožniki patrulji je tudi sama pokazala prostor, kamor ga je zakopala Trupelce so izkopali in ga prenesli v svrho raztelesenja v mrtvašnico na pokopališče v Brežice, kjer je zdravniška komisija dognal», da je bilo dete živo rojeno, česar pa mati noče priznati. Brezerčna mati čaka v celjskem zaporu porote. Defraudant se sam Izdal. Čuden gost je obiskal pred nedavnim bolnico v Murski Soboti. Make Gosnik da je, je rekel in potuje peš iz Hamburga v Carigrad. Prosil je za »prejem, da bi se nekoliko odpočil. Vodstvo bolnice ga je sprejelo. A sreča gostu ni bila a. a. Nekemu bolniku je pripovedoval o sebi tako m-naške stvari, da jih ni mogel obdržati za sebe, marveč je vse povedal upraviteljstvu bolnice. Vodstvo je naznanilo zadevo orožništvu. Ta je nepoznanega gosta aretirala ln pri tem ee je pokazalo, da bolnica ni izkazovala gostoljubja Maksu Gosni-ku, temveč. Rudolfu Korošcu, ki jo na davčnem uradu v ftabcu poneveril nad 500.000 Din. Seveda se Je moral preseliti iz bolnice v ječo, kjer bo od strani eodnije predmet precejšnjega zanimanja. Edina domaČa ipecijaiiteta INDIAN PASTA za čevlje. En sam poizkus, stalna uporaba. * Umrla je dne 7. februarja v 78. letu starosti v Zagrebu gospa Irena Pitam ic, roj. Maricki pl. Sremoelav. Pokojnica je bila mati prorektorja ljubljanske univerze, g. prof. dr. Leonida Pitamica. Pogreb je bil v četrtek, 9. februarja. N. v m. p.l * Umrl je dne 8. februarja v 80. letu starosti g. Jakob L o k a r v Motniku. Pogreb se vrši danes dopoldne. Umrli je bil vedno naš somišljenik. Želimo mu večnega miru in pokoja. •k Na mladinski akademiji, katero priredi ljubljansko orlovsko okrožje prihodnjo nedeljo 20. februarja ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu v Ljubljani, nastopi nad 150 mladega orlovskega rodu. Poleg ljubljanskih odsekov sodeluje naraščaj z Viča, Št. Vida, D. M v Polju, Ježice in Most. Spored obsega 17 pestrih točk in so nekatere tako prisrčne, da bi jih človek najraje kar večkrat gledal. Vsaj enkrat pa priporočamo, da si jih ogledate čim številneje. •k Obolela sta na španski gg. dr. Valentin MBrtl, župnik na Vranskem, in njegov kaplan Anton Somrek. Gg. se priporočata v mémento. •k li srednjega šolstva. Dr. M^ks Mente, doslej profesor na III. državni realni gimnaziji v Ljubi ani. je premeščen v Bjelovar. •k Slovenščina med Srbi in Hrvati. »Narodni dnevnik« omenja v svoji 29. številki, da dobe slovenski zdravniki iz ministrstva za narodno zdravje odgovor samo, če pišejo ministrstvu pismo v — nemškem jeziku. Pristavlja, da velja skoro isto tudi za Narodno banko; tudi ta raje odgovarja na nemške nego na slovenske dopise. Naj nam bo dovoljeno, da opozorimo ob tej priliki na to, kar smo že večkrat naglašali: Slovenščina bo uživala v naši državi veljavo, ki ji gre po ustavi, samo tedaj, če se uvede pouk slnvonščine tudi po vseh srednjih šolah g srbohrvatskim učnim jezikom. Danes pa doživljamo, da igra slovenščina po srbskih in hrvatskih šolah približno isto vlogo kakor pred vojno. Po naših šolah s srbohrvatskim učnim jezikom se sicer poučujejo razni tuji jeziki, nikdar pa ne slišimo, da bi se bila kje uvedla slovenščina vsaj neobvezno. Ker se baš sedaj razmotriva vprašanje novega srednješolskega zakona in učnega načrta za srednje šole. si dovoljujemo ponovno opozoriti na to našo staro zahtevo, ki jo — mimogrede povedano — stavi tudi Georges v citirani številki »N irodnega dnevnika«. Nikar se ne plašimo, češ. da je ta zahteva neizvedljiva. Prepričani smo, da se bodo dobili tudi med Hrvati in Srbi možje, ki jo bodo podpirali. Saj mora tudi Srbe in Hrvate to močno ženirati, da ob prihodu v naše kraje v začetku skoro nič ne razumejo jezika in da je večini srbohrvatske inteligence slovenska knjiga skoro popolnoma neznana. * Na državni kmetijski šoli т St. Juriju ob južni žele niči se bo vršil 7. in 8. marca dvadnevni praktični in teoretični tečaj za cepljenje in precepljevanje sadnega drevja. Tečaj se začne prvi dan ob pol 9, drugi dan ob 8 dopoldne. Prenočišče je brezplačno, za celodnevno prehrano pa plača vsak Din 10. Kdor ima, naj prinese s seboj cepilni nož. Želeti je, da se tečaja udeleže poleg kmetskih fantov tudi učitelji. Dne 14. in 15. marca se, bo vršil mlekarsko-sirarski tečaj pod istimi pogoji. Na željo in po potrebi se lahko podaljša na tri dni. Namenjen je zlasti kmetskim fantom in dekletom iz živinorejskih krajev spodnje štajerske, ki je primerna za uporabo mleka za napravo masla in domačega (trapistovskega) sira. — Dne 11. in 12. aprila pa bo vrtnarski teč?J, tudi pod gornjimi pogoji, za pridelovanje zeltnjadnic in ureditev domačega vrta. Primerno bi bilo, da se ga udeleže poleg kmetskih fantov in deklet zlasti učiteljice. — Za vsak tečaj naj se udeležniki prijavijo po dopisnici, da lahko uprava razpolaga s prenočišči, na odgovor pa ni potrebno čakati. -k Obrtno društvo za brežiški okraj priredi v dneh 17. in 18. aprila obrtno razstavo pomočniških in vajeniških del v dvorani »Narodnega doma« v Brežicah. Vse obrtne zadruge se prosijo, naj takoj dopošljejo prijave in š.evilo pomočnikov in vajencev, ki bodo razstavili svrja dela. Ker je ra/slava izkaz dela-zmožnosti in izurjenosti našega naraščaja, se prosi za mnogoštevilno udeležbo. ■k »Vojna obaveza djaka i rezervnih ofi-eira<^ od polkovnika Karla Blaha je izšla v drugi izpopolnjeni izdaji. Dobi se v vseh knjigarnah in pri izdajatelju (Zagreb, Vojni okrug). Cena brez poštnine Din 20. * Širša konferenca drogeristor. Opozarjamo vse drogeriste iz kraljevine SHS, da se bo vršila 20. februarja skupna širša konferenca v Novem Sadu ob 10 dopoldne v prostorih Trgovskega združenja, Njegoševa ulica 1—I. Vsi drogeristi se opozarjajo, da pridejo gotovo na konferenco in da brezpogojno javijo svoj prihod na naslov: Gruja S. Grčić, tajnik, Novi Sad, Njegoševa ulica 1—I. •k Vinska raistava in sejem v Ljutomeru. Opozarjamo ponovno na to vinsko razstavo in sejem, ki se bo vršil 3. in 4. marca v Ljutomeru kot prva prireditev te vrste v tem vinorodnem kraju. Priprave so v polnem teku in pričakovati je lepo število razstavljalcev, prodajalcev in kupcev. Polovična vožnja po vseh progah je zasigurana. k Listi izžrebanih serij in amnrtizaeijn lotrijske dva in pol odstotne državno rente ta vojno škodo. Défini ti v na oficielna lista na 3. žrebanju dne 15. januarja 1927 izžrebanih serij obveznic gornje rente je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob navadnih uradnih urah. Akademija v proslavo 1100 letnice sv. Cirila r nedeljo 13. februarja 1927 ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. S p o red : 1. Karlo Adamič: Himna v čast sv..Ciriln in Metodu. Mešani zbor. 2. E.Hoohreiter: Uspavanka. Meš. zbor. 3. Jože Pogačnik: Naš duhonosec. Dekla, macija. 4. Slavnostni govor. Dr. P. Hugo Bren. O. F. M. 5. Silvin Sardenko: Cirilova slovesna molitev. Deklamacija. в. Arhangjelskij: K Bogorodice. Mešani zbor. 7. Čajkovski j: Angel vopijaše. Meš. zbor. 8. Vladimir Solovjev: Emanu-El. Dekla-macija. 9. Orečanlnov: Voskliknite Gospodevi. Mešani zbor. Pevske točke bo proizvajal pevski zbor glasbenega društva »Ljubljana«. Vstopnina: Rezervirani sedeži 10 Din, sedeži 5 Din, stojišče 2 Din. — Predprodaja vstopnic v trafiki »Union«. K obilni udeležbi vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Ciufoljana © »Ljudski oder« bo vprizoril v nedeljo 13. februarja ob 3 popoldne silno zabavno in smeha polno veseloigro »Veleturist«. Kdor ee hoče pošteno nasmejati, naj si pravočasno za-sigura prostor. O Poročil se je v Ljubljani gradbeni tehnik g. Josip Karlovšek, sin ugledne Karlov, škove rodbine iz šmarjete pri Novem mestu, z gdčno učiteljico Julijo Weble, hčerko nad-zornika finančne kontrole v p. g. Andreja VVe-bleta iz Novega mesta. Zadnji je s svojo soprogo istočasno praznoval srebrno poroko. O »Krekova mladina« т Ljubljani. Članstvo, ki se zanima za dramatiko, se vljudno vabi, da se v člmvečjem številu udeleži sestanka danes točno ob osmih zvečer na Starem trgu 2, na katerem bomo razpravljali o bodočem našem delu. Vabljeni tudi novi člani in članice. — Odbor. © Občni zbor »Krekove mladine«, podružnica Ljubljana se bo vrš.l v nedeljo 13. februarja v društvenih prostorih na Starem trgu 2. Začetek ob 9 dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. čitane zapisnika o zadnjem občnem zboru, 3. poročila tajnika, blagajnika in nadzorstva, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. Člani in članice se vabijo k obilni udeležbi. Novi člani in članice vabljeni! 0 Mladinska akademija ljubljanskega orlovskega okrožja bo tudi letos. Vršila se bo prej kot druga leta in sicer v nedeljo 20. februarja ob pol 4 v Ljudskem domu. Pazi, da ne po/abiš na njo! © G. profesorju A. Vašo urgenoo smo poslali g. narodnemu poslancu A. Sušniku, ker bo tako zadeva najbolj sigurno rešena. — Uredništvo. 0 Bližajoča so pomlad. Včeraj zjutraj so na smrekah na vrtu g. tovarnarja Kalmusa na Opekarski cesti ščinkovci veselo peli »ta dolgo« v pozdrav bližajoče se pomladi. O Opozarjamo na predavanje g. dr. Josipa M a n t u a n i j a o Beethovnovih котот-nih delih, ki se bo vršilo na predvečer koncerta Ševčikovega komornega kvarteta, ki bo izvajal tri Beethovnove kvartete. To predavanje, ki ga priredi ravnateljstvo konservatorija in je namenjeno za konservatoriste in tudi za širšo javnost, bo brez dvoma mnogo pripomoglo k lažjemu razumevanju na koncertu izvajanih umetnin. Predavanje se bo vršilo v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Začetek točno ob 6. Vstopnina prosta. © Tečaj o radio-tehniki in njeni vedi, ki ga prireja ljubljanski radio klub na tukajšnji realki, je teoretično že toliko napredoval, da bo pričel predavatelj g. prof. Leopold Andree v solioto 12. februarja s specielno, praktično radiotehniko. Tečaj se bo vršil kakor doslej, vsako sredo in soboto od pol 7 do pol 9 zvečer. Vabimo poselnike, da se predavanj sigurno udeleže. — Radio-klub. © Klub csporantistov v LJubljani prične z redni m poukom esperantskega jezika dane* ob pol 20 v šentjakobski šoli. Sprejemajo se še novi prijavljenci. Učnina mesečno Din 15, za dijake Din 10. © Da ne bo zamenjave! V »Slovencu« г dne 9. februarja štev. 31 smo poročali v ljubljanskih novicah v notici »Policijske vesli«, da je bil aretiran neki France, ki se je v gostilni napil in najedel, ne da bi plačal 38 Din cehe. V uredništvu se je zglasil cand. iur. g. Adolf France in nas prosil za objavo, da to nî bil on, kar uredništvo tudi radevolje popravlja, ker je bilo mišljeno z dotičnim Francetom očividno samo krstno ime dotičnega veselega nc phčmka, ne pa njegov priimek. 0 Suknjarji. Tekom zadnjega tedna smo poročali o številnih tatvinah sukenj po raznih ljubljanskih toplih. Policija je uvedla po teh lokalih nadzorstvo in aretirala več oseb, ki 90 nujno osumljene teh tatvin. Proti osumljencem je uvedena preiskava. O Surovost. V noči od erede na četrtek eo si neznani siroveži, ki jim je najbrže vse na poti, privoščili prav posebno veselje nad tablico .g. dr. Fran Lokarja na Miklošičevi cesti. Zlikovci so lablico sneli in jo vrgli na sredo ceste. Dr. Lokar trpi 350 Din škode. Ko so tu opravili svoje delo, so se odpravili na Kralja Petra trg, kjer so sneli in ra/.bili tablico dr. Vinko Zorca, ki ima 50 Din škode. Policija je zlikovcem na sledu. 0 Policijske vesti. Policija je aretirala dve ženski, eno ker je prodajala utihotaplje-ni tobak in eno. ki je spala na prostem pred muzejem. Radi kaljenja nočnega miru in razgrajanja je ovadenih kar pet oseb. Neki razgrajač pa je ovaden, ker je poneveril 120 Din. Policija beleži še en prestopek pasjega kon-tumaca in dva prestopka cestnega reda. Maribor □ Žlahta se vedno bolj vidno spravlja skupaj. V našem listu smo že ugotovili, kako gladi »Jutro« pri vsaki priliki socialistične generale in vabi socialne demokrate za skupen nastop za bodočnost. Mi smo to najnovejšo politično zbližan je očitali »Volksstimmi«, a ta molči o tej zvezd kot grob. Da pa je žlahta socialistov in SDS vedno ožja in- bolj očitna, nam dokazuje tale slučaj: Volitvena »Volks-etimme« je pogrela staro laž, da je mariborska duhovščina streljala 27. januarja 1919 v demonstrirajoče nemške mase na Glavnem trgu. Vsi duhovniki, ki so bili tedaj v Mariboru, tožijo radi te klevete »Volksstimmec. In kaj mislite, kdo je prevzel zagovorništvo »Volks-etimme«? Ne kak socialistični advokat, ampak eden od stebrov mariborske SDS, g. dr. A. Reisman. Zaroka med SDS in socialisti je že tu in morda bo še prcdpustom tudi zanimiva poroka med najčistejšimi narodnjaki in in-ternacionalisti. □ Zgodnja smrt. V Studencih pri Mnribo-ru v Slomškovi ulici je umrl komaj 28 letni krojaški mojster Karel Pihlerič. Pogreb se bo vršil v petek popoldne. □ Ljudska univerza. Za nastop Sevčiko-vega kvarteta 14. februarja vlada v našem mestu največje zanimanje. Povsodi, kjer je doslej tB;kvartet nastopil, je bil sprejet z izrednimi rtmpatijami in velikim priznanjem. □ Mariborsko drsališče zopet odprto. Prijatelji drsanja so že popolnoma obupali, da letos sploh še kdaj pridejo na svoj račun. Zadnje dni pa je mraz zopet tako pritisnil, da sta zamrznila oba ribnika. Večji ribnik je že nekaj dni na razpolago drsalcem, manjšd v mestnem parku pa je dobil nekoliko pozneje dovolj debelo ledeno kožo ter bo te dni otvorjen. Drsališče v parku je dobro obiskano zlasti zvečer,^ ko se drsalci drsajo ob svitu močne električne luči pozno v noč. □ Tekma т sankanja. Maribor zelo pogreša v bližini primerno sankališče, tem lepše in daTše pa je na Pohorju, kamor Mariborčani zahajajo v trumah. Najidealnejše sankališče je pač od Ruške koče na vrhu Pohorja do Ruš. V glolioko zarezanem kolovozu, kjer je izključen ekoro vsak nevarnejši padec, gre krasna proga deloma po velikih strminah, deloma po poloi-nejšem terenu ter se končuje sredi trga Ruše. Na tej progi priredi v nedeljo 20. februarja Zimskosportna sekcija ÏSSK Maribor sankaško tekmo, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. □ Stekline sumljiv pes obgrizcl pet oseb. »Slovenec« je že v sredo poročal, da je bil v torek zjutraj ob Pristanu ustreljen pes, ki je grizel les in sploh vse, ob kar je zadel. Pes je bil srednje velik, kratkih dlak, bele barve s evetlorjavimi lisami in se je pritepel v mesto gotovo iz okolice. Ta pes je obgrizel v celem pet oseb in od teh so se javile doslej mestnemu fizikatu tri, ki so bile takoj odpremljene v Pasteurjev zavod. Ostali dve osebi se pozivate, da se zglasita nemudoma pri mestnem fizikatu, ker posledice zamujene stekline so smrt med gToznimi mukami. Uradni živinozdravnik je ugotovil, da je bil pee stekel. Seja mariborskega občinskega sveta. Maribor, 10. februarja 1027. Danes se je vršila seja mariborskega občinskega sveta. 2uj>an je odgovoril na vprašanje socialistov. Zanimivo je bilo poročilo, zakaj veliki župan še ni odobril pravil Mestne hranilnice. Mest-iri občini je veliki župan odgovoril, da ne more izr ročiti takšnega zavoda političnim strankam. Vprašal je ministrstvo za svet, toda odgovora ie ni dobil. Nato so poročali posamezni odseki. Prvi odsek je razpravljal o uvedbi avlomobilnega prometa po mestu. Ponudnik Brankovič stavlja nesprejemljive pogoje, Občina bo najbrže vzela promet v lastno režijo. Važno je vprašanje sosveta pri nadzorstvu uprave gledališča. Odsek se ni mogel zedi-niti na noben predlog. Večina občinskega sveta se je izrekla proti imenovanju tal,Snega sosveta. Občina ne bi imela nobene odločilne besede, nosila pa bi vso odgovornost. Drugi odsek je predlagal nekatere spremembe o podpiranju brezposelnosti, kar se je sprejelo. Nato se ie razpravljalo o otroàkeui okrevališču ua morju, katerega namerava ustanoviti Zveza avtonomnih méat Slovenije. Tretji odsek, je poročal o posek an Ju drevoredov po ulicah. Prišlo je več novih prošenj, da »e posekajo drevoredi. Občinski svet je sklenil posekati drevorede pred ženskim učiteljiščem, na ZrinJ-skega trgu In pred deško šolo v Razlagovi ulici, drugod pa še ostanejo. Četrti odsek je podal zelo važno poročilo O uvedbi 5% davka na najemnino, ki se bo stekal v gradben* fond. Poročilo je podal mona. Jerovšek. O načinu pobiranja oziroma višini davkn se je vršila dolga debata. Končno je obveljal predlog mestnega knjigovodstva. Tisti, kj plačujejo manj kot 100 Din najemnine, se oprostijo, če vložijo prošnjo. Davek bo vrgel 900.000 Din. Dolpoldne v dvorani Narodnega doma, je sledeči: Sv. Ciril in Metod, mešan zbor, Anton Foerster. — Moja pomlad, mešan zbor, Ivan Ocvirk. — Colniôku, meš;n zbor, Viktor Parma. — Spomladi, mešan zbor, dr. Fr. Kimovec. — 0 nevihti, mešan zbor s klavirjem in harmonijem, P. Hugolin Saltner. — Odmor. — Polžek. mešan zbor, St. Premrl. — Na goro, mešan zbor, Ferd. Juvanc. — Zlata kanglica, mešan zbor s klavirjem in harmonijem, Dr. Ant. Schwab. — Vstopnina: Sedeži I—III Din 12, IV-VIII Din 8, ostali sedeži in na galeriji Din 5, stojišče Din 2. — Nastop pevskega zbora vodi g. Al. M i h e 1 -č i č, znani skladatelj in dirigent. Vabimo vse obč;nstvo, da se tega koncerta udeleži v največjem številu. Ker je ura prireditve tudi za okoličane zelo primerna, se lahko tudi isti udeleže te umetniške prireditve. — G. p. Hugolin S a 11 n e r pride v nedeljo ob pol treh popoldne v Celje in se bo udeležil koncerta, ki ga priredi pevski zbor. Na koncertu se bo izvajala njegova krasna >0 nevihti«. veljsko družbo za premog za svoje učlteljstvo. Kakor doziuvunio, so nakaznice za ta premog v pisarni g. ravnatelja Biskupekega ie od začetka januarja t. I., pa se še ni Uročil. Prosimo, nuj se nam pove razlog, zakaj n«. Smrtna kosa. Umrla je v Dolgi vasi ga. Oer-truda Formanek, hišna po6e*tnica. Bila je skozinakoz poštena ln verna žena. Blag ji spomini P/U/ Nov odvetnik. V Imenik odvetnikov odvetniške zbornice v Ljubljani je bil vpisan odvetnik dr. Alojzij Remec s sedežem v Ptuju, kjer bo otvoril tekom prihodnjega tedna svojo pisarno. Hripa razsaja tudi v Ptuju. V neka'erih ht-šah je bolnih po več oseb. Vendar dosedaj ni zahtevala smrtnih žrtev. Mohorjeva družba. Opozarjamo Mohorjane, da je sedaj Čas, da se priglasijo kot udje Družbe sv. Mohorja pri svojih poverjenikih v mestni ali minoritski župniji. Moinlova podružnica. Oovori se, da bo tvrdka Meinl otvorila tudi v Pluju svoje |K>družnico. Naši trgovci speceristi so ртоИ otvoritvi, ker zadostno in povoljno zalagajo občinstvo. Družba Humonir, ki je prevzel? tvrdko Pe-tovfo, je kupila vilo g. jus'ičnega svetnik* Sclnva-beja na Ljutomerski cesti za stanovanja svojega uredništva. Not sodnik. Iz Maribora je bil premeščen h kazenski sodniji v Ptuj sodnik g. I Aschman. V pisarno g. dr. S Fichtenaua je vstopil kot odvetniški koncipient g. dr. Schncditz, ki je doso-daj prakticiral pri sodniji. Trbovlje Kranj Nora li'erikalna nevarnost. Včeraj je presenetila napredne Kranjčane novica, priobčena v »Jutru«, da nameravajo napredni prvaki proda'i femarjetno goro pravoslavnim menihom, ki bodo na njej sezidali velik samostan. I)a mislijo napredni inteligeuU prestopiti v pravoslavje, smo že prej izvedeli, ta najnovejša vest pa nas je uprav preti esla. Kdor bo od kranjskih naprednih inteligen-tov prestopil v pravoslavje, bo moral vsako nedeljo na liturgijo na vrh Šmarjetne gore. kar za pravega v napredni misli osivelega in pookroglolega Inieligenta ni mala slvar. Pri priznano veliki po-božnusU nnših demokratskih prvukov ni izključeno, da se ne bi kdo od njih še dal na Šmarjetni gori postriči v pravoslavnega meniha, kar bi moglo na napredne kroge uprav epidemično učinkovati. Tako stojimo pred nevarnostjo, da se naša napredna gorenjska trdnjava sčasoma spremeni v pravoslavno klerikalno trdnjavo, kranjski na-prednjaki pa v sume menihe. Živahni prostori »Narodnega'doina< bodo opusteli, s poklerikaljenjem naprednega Kranja nezadovoljni naprednjaki pa bodo polnili »Ljudski dom«, ker bo edino veselje doma le še pri klerikalcih, ki se čezdaljebolj po-posve'njujejo. Hvalabogu pa 'inamo v Kranju že najnaprednejšega župana, g. Pirca, v katerega polagamo vse svoje nade, da nas obvaruje te nevarnosti. Kranj mora osta'i svobodomiseln in napreden! Tako jo rekel in ?e zaklel star napredni veteran tam v ekstrašliblnu pr' g. GnjRerju, ko je prebral »Jutro«, in napredna tovarišija mu je gla-sr,o pritrdila. Tudi mi se mu pridružujemo! Poroka. V torek dne 8. februarja se je v kranjski župnl cerkvi poročil najagilnejši igralec na odru v Ljudskem domu, g. Trefalt Franc, knjigovodja pri sitarskl zadrugi v bližnjem Slraži-Sču, z gdč. Milko Lavrenčičevo iz Kranja. NajprisrčnejSe Česli ke obema, igralcema t. željo: Na skorajšnje svidenje na oderskih deskah! Bog vaju živi! Jfr Pevski koncert Ljubljane. Drugo nedeljo, to je 20 februarja popoldne, priredi pevsko društvo Ljubljana veliki pevski koncert v Društvenem domu v Trbovljah. Pevsko društvo š'eje okoli 80 pevcev ter je znano po ceh Jugoslaviji. ф Kmečka veselica in n.ien program. Knkoi izvemo, se bodo na kmečki veselici v Društvenem domu v nedeljo proizvajale tudi skioptifne slike o zgodbi Ribničanov v slikah in besedah, nadalje Martin Krpana, svatba iz prizora Volkašina, nastopi Ličarjev pevski zbor, in »e priredi tudi sre-čolov. ф Upokojenih je bilo na pondeljkovf seji Bralovske skladnice 1 uradnik. 3 poduradniki in 16 delavcev. Nezgodna ren'a se je pa priznala lo osebam in dvema se ukinila. ;Brežice ob Savi Učiteljsko iborovanje. V soboto, dne B. t. m., se je vršil v tukajšnji osnovni šoli občni zlior učiteljskega stanovskega drušlva za brežiško-aevniški okraj. Bil je hud in vroč dan, kjer so se kresali duhovi. Že davno pred občnim zborom je krožila med učiteljstvom okrožnica, ki je pozivala k izstopu iz nestrankarskega, strokovnega društva in moledovala za vstop v novoosnovano Žeijavovo društvo »Edinstvo«. Vendar se je ogromna veČina učitelj-stva že davno naveličala vleči Žerjavov zavoženi in osovraženi politični voz ter je ostala zvesta svoji nepolitični stanovski organizaciji. Le peščica je izstopila in prestopila v potopljajočo so Žerjuvovo barko. Hripa, oziroma Influença, tudi nnm ni prizanesla. Skoraj ni hiše, kjer ne bi imeli enega ali več bolnikov. Pa, hvala Bogu, dosedaj ni bilo že nič nevarnega. Samo lažji slučaji. Volivni imeniki. Opozarjamo vse, ki imajo volivno pravico, da se ta mesec uradno popravljajo, oziroma nanovo sestavljajo volivni imeniki. Mnogo naših pristašev, ki bivajo tukaj že več let, še dosedaj kljub reklamacijam ni prišlo vsled splošno znanih vzrokov v volivni imenik. Naj se sedaj prepričajo, ali so uradno vpisani ali ne. Letos se bo treba še večkrsl poslužiti vollvne pravice. Zato naj gleda vsak naš pristaš, da pride v imenik. Težka telesna poškodba. Neko nedeljo minulega meseca je popival v gostilni Marije Brnardič v Starem gradu pri Vidmu posestnikov sin Ivan Dreo. Brez vsakega povoda je trikrat zabodel z nožem istotam se nahajajočega Franca Novaka in ga težko telesno poškodoval na levi roki, mu pre-rezal suknjo in dve srajci. Nobene poroke še nismo Imeli v letošnjem dolgem predpustu. Je tudi zanimivo! Eno pa bomo mogoče le spravili skupaj. Če se bo posrečilo, bomo pa poročali. Najstarejši član mestneea gasilnega društva gosp. Andrej Vogrinc je umrl v nedeljo, dne 6. februarja, v starosti 88 let v bolnici. Bil je med ustanovitelji nasilnega društva in do smrti njen zvesti član. Ko je dne 1(5. julija leta 1922. obhajalo gasilno društvo 10 letnico svojega obstoja, je bil pokojni odlikovan z zlato kolajno. V torek, dne 8 t. m4 popoldne so ga njegovi tovariši polno-fitevilno spremljali k zadnjemu počitku. Pred bolniško mrtvašnico in ob odprtem grobu mu je zapel I moški 7jbor posmrtnico v slovo. Naj mu bo usmiljeni Bog plačnik 7a vse dobrote, ki jih je v toku dolgea živjjenja izkazal bližnjemu v sili kot člen gasilnega društva. Počivaj v miru! Smrtna kosa. V nedeljo, dne 0. t. m., je umrla v Brežicah pri svoji hčerki Ani, omož. Ko-stevc, v starosti 72 let gospa Neža O s t r e 11 č. Dva sinova sta trgocvca, eden v Ljubljeni, drugi v Tržiču. Pokopali so jo v torek dopoldne. — V ponedeljek, dne 7. t. m., je umrl v Trnju bivši graščinski uslužbenec Janez Podgoršek, v starosti 80 let. Pokopan je bil v sredo dopoldne. — Isti dan je umrl komaj 8 mesecev stari posestnikov sin Franc B e n k o č i t Trnja. Sel je za svojo materjo, katero so pokopali pred dvwna mesecema. Dopisi Kočevje T. P D v Ljubljani! Prejeli smo sledeče: Kakor vsiko le'o je tudi v šol. letч 192C27 upraviteljevo oMliovue šole v Kočevju zaprosilo Trbo- Slarija Snežna. V petek dne 7 febr. zvečer je umrla v Svičanah soproga dolgoletnega cerkvenega ključarja in župana na Sladki gori Marijana Zôhrer. Pred pogrebom je sinal snee tako silno, kakor ds bi hotel zabraniti. da odnesejo od litte tako ugledno gospodinjo. Vendar je prišl,, toliko ljudi, ki so spremili pokojno k službi božji in na pokopališče, da je Nova cerkev malokedaj videla ob takem vremenu tako velikanski sprevod. Bodi blagopokojni lahka zemlje obmejna' st. Jurij ob ju», žel. Kdor pride v ftt. Jurij, naj nikar ne zamudi ogledali si dvorano Slov. kaL prosvetnega društva v Kat. domu. Dvorana je popolnoma prenovljena in presl'kana Pravi kras dvorane pa je novi oder. Načrte in slikarska «lela je izvršil Vinko Vipotnik, slikar v Žalcu, mizar-ka dela pa naši vrli domači fantje. Oder ima šest kompletnih sprememb, ki so tako Izbi-ane, da spremenjene zadoelujejo za vsako ljudsko igro. Dne 20. februarja se bo vprizorila na novem odru igra »Revček Andrejčck«. Spominjajte se Podpornega društva sleoih, Liubliana. Wolfova 121 To je pravi zamotek Aspirin tableta Pazite n» modro-heto-rdečo pečaluo uidiukol CjubljansKo gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Petek, 11. februarja: UGRABLJENE SABINKE. — Red E. Sobota, 12. februa ja ob 10. uri pop.: MACBETH. — Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 1». februarja ob 20. uri zvečer: PRI LEPI KRCMARICI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 14. februarja: PEGICA MOJEGA SRCA. Red B. OPERA. Začetek ob |>ol 20. uri zvečer. Petek, 11. februarja: NIZAVA Gostuje g. Rudolf Bukšek. Red C. Sobota, 12. februarja: COSI FAN TUTTE. - Red A. Nedelja, 13. februarja ob 15. uri pop.: GROFICA MARICA Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Dijaška predstava v tjuhljnnski drnml. V soboto dne 12 t. in. se vprizori v ljubljanski drami Sbukes|>earejev »Macbeilu kol dijaška predstava po znižanih cenah Vse posetnike te predstave opozarjamo, da je začetek tokrat točno ob 15. uri, tako da je zunanjim udeležencem omogočen odhod z večernimi vlaki. Cene za to dijaško predstavu so znatno znižane. I)' Albert: »Nižavac. Danes zvečer se poje v operi D' Albertova opera »Nižava« z g. Rudoifom Bukšekom kot gostom. Predstava se vrši za red C. AbonenU icda E pa imajo v drami »Ugrabljena Sabinke«. Nedelja v ljubljanskem glednliščn. Dne 1&. februarja s'a v gledališču dve predstavi in sicer ob 15 uri pop. »Grofica Marica« v o|>eri in ob 20. uri v drami Goldonijeva kon.edija »Pri lepi krč-merici«. Cene za obe predstavi so znižane — ljudske. — Narodno gledališče v Ljubljani pripravlja za bližnjo bodočnost tri slovanska dela in sicer vprizori drama v drugi polovici lepa mescea Bego-vičevo dramo »Božji človek«, opera pa pripravlja z vso vnemo premijero slovenske opere »Tajda«, delo skladatelja patra Ilugolina Sattncris Takoj za »Tajdo« pa pride na oder opera poljskega skladatelja »Eros in 1'sihe«. Mariborsko gledišče Petek, 11. februarja: Zaprto. Sobota. 12. febiuaija ob 20. uri: CIGAN BARON. A bon. C. Nedelja, 13 februarja ob 15. uri: ORLOV. Znižane cene Kuponi. Nedelja, 13 februarja ob 20 uri: VESELI KMETIC. Znižane ccue. Kuponi. Cjudslzi oder v Ljubljani 13. t m.: VELETURIST. Začetek ob 3 popoldne. Glasba Sevčikov komorni kvartet iz Prnge, ki kon- certlra v Ljubljani v torek, dne 15. februarja 1927 ob 20 v Filliarnionični dvorani, ima na svojem sporedu tri najlepše Beethovnove godalne kvartete in to iz treh različnih dob nesmrtnega skladatelja. Godalni kvartet v B-duru, op. 18, Stev. 0 spada v mlajšo dobo umetnikovega ustvarjanja. Godalni kvartet v es-duru op. 74 je brez dvoma eno najjio-pularnejših Beethovnovih skladb znano, po vsem svetu pod imenom »Harfenquartett«, je komponiral umetnik v svoji moški dobi, ko je bil na višku stvarjenja. Tretji godalni kvartet op. 131 pa spada med najzrelejša, da med zadnja dela umetnika. Ime skladatelja in pa naravnost velikanski sloves Sevčikovega kvarteta nam jamčijo za prvovrsten umetniški užitek. Predprodaja vstopnic v Matičui knjigami. Cene našim časopisom. Naročnina našim časopisom ostane za leto 1027 nespremenjena. »SLOVENEC« dnevna Izdaja: ta vse kraje v Jugoslaviji: za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—. Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozefl* ska, Švica in Amerika za en mesec Din 35.—; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno D.n 100.—. »DOMOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din П8,—; za inozemstvo celoletno Diu G0.—. »BOGOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 20.—; za inozemstvo celoletno Din 24.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame na račun oziroma vpiše za kraišo dobo, M. von Keudell, novi nemški notranji minister, kateremu očitajo soudeležbo na znanem Kappovem puču. zal, da ni zlorabljal nobene firme, ker take firme sploh ni na Madjarskem, obenem pa je tudi povedal, zakaj si je na ta način pomagal. Tako je madjarski režim za eno sramoto bogatejši. -f Kralj dolarjev. Henry Ford je pred par dnevi izjavil, da bi svojih tovarn ne prodal za 52 bilijonov dolarjev. V nekem procesu glede davkov je ocenil zastopnik Henry Forda njegovo premoženje na 130 milijard dinarjev našega denarja. V bankah ima Ford 25 milijonov dinarjev, njegove tovarne pa cenijo na več kot 100 milijard. To je gotovo največjo bogastvo, ki ga je kedaj združil en sam človek v svoji roki in najvažnejše je to, da to bogastvo silno hitro raste in se bo kmalu podvojilo. Sedanje Fordovo premoženje znaša torej 12 in pol krat toliko kot naš državni proračun. Važen odlok uoravnega sodišča. Upravno sodišče v Celju je z odlokom dne 10. novembra 1926 ad br. 2536-15 odločilo, da se morajo pritožbe na državni svet vlagati pri upravnem sodišču, ki je izdalo rešitev. Upravnosodni zakon ne odreja sicer izrečno, da se morajo pritožbe na državni svet zoper rešitve upravnih sodišč vlagati pri upravnem sodišču, vendar pa imajo upravna sodišča po členu 40. toga zakona nalogo, da pritožbe, ki ne odgovarjajo odredbam 61. 37. in 39. upravnosodnega zakona, zavračati z odlokom. Za pravočasnost vložitve pritožbe proti odlokom ali razsodbam upravnega sodišča je torej merodajen datum, ko je došhi na pristojno mesto, to je na upravno sodišče. Ako bi bil v tem oziru še krik dvom, se mora v smislu čl. 63. uredbe o poslovnem redu pri upravnih sodiščih pritegniti še civilnopravni red, ki v §§ 465., 505., 520. in 532. jasno določa, da se morajo pravna sredstva vlagati pri sodišču, ki je v zadevi v prvi stopnji razsodilo Pritožbo, vloženo pri državnem svetu ali pri kakem ministrstvu je torej smatrati za prepozno vloženo, ako je prišla na upravno sodišče v času, ki je prekoračit pritožbeni rok. Nič mani važen je odlok upravnega sodišča v Celju z dne 11. septembra 1926 Ad S. br. 2536, da je smatrati pokrajinsko komisijo za agrarske operacije v Ljubljani za posebne vrste redno sodišče po svojem postopanju in po svoji organizaciji vsaj takrat, ko razsoja o sporih, zlasli v slučaju pritegnitve četrtega sodnika. Svoj odlok opira upravno sodišče na sledečo utemeljitev: V smislu čl. 19., točka 1. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih je tožba na upravno sodišče neutemeljena o stvareh, ki spadajo' v pristojnost rednih sodišč. V danem primeru gre za tožbo zoper razsodbo pokrajinske komisije za agrarske operacije in je torej predvsem rešiti vprašanje, je-li smatrati pokrajinsko komisijo za agrarske operacije kot redno sodišče v smislu veljavnega upravnosodnega zakona ali ne. Izraz redno sodišče se rabi v naši zakonodaji v najrazličnejšem pomenu, in to ne le v različnih zakonih, marveč tudi včasih celo v e*iem in istem zakonu, kakor n. pr. v naši ustavi. V istem oddelku rabi naša ustava izraz izredno sodišče v smislu nalašč za konkretni primer ustanovljenega sodišča (61. 109.), a stavlja tudi redno sodišče v nasprotje z upravnim sodiščem pred upravnim oblastvom (čl. 110.). A tudi v poslednjem ožjem pomenu je ločiti med občnimi rednimi sodišči in med posebnimi za specijalno vrsto civilnih ali drugih sporov ali za specijalno vrsto delik-tov določenih sodišč. Da ne spada pokrajinska komisija za agrarske operacije med obča redna sodišča, o tem ne moremo dvomiti. Možno pa je, da jo prištevamo k posebnim za reševanje sperijalnih sporov določenim rednim sodiščem. 0 tem ali smatramo pokrajinsko komisijo za ; arske operacije kot redno sodišče posebne vrste, ali pa za upravno oblastvo, o tem moremo sklepati le na nodstavi sestave in postopanja te komisije. V smislu toč 13. uredbe o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani od 14. 11 1918, Ur. list štev. II, mora biti v komisiji za agrarske operacije v Ljubljani po smislu že preje obstoječih zakonitih doio-čil vsaj polovica članov usposobljenih za sodno službo Uredba poverjeništva za kmetijstvo od dne 11. aprila 1919 o sestavi te višje komisije za agrarske operacije določa, da sestoji ta komisija pole? predsednika, poročevalca in zastopnika poverjeništva za notranje zadeve še iz treh ali štirih članov iz sodniškega stanu, ki jih imenuje poverjenik zn pravosodje. Z o-Jrom na izpremembe v organizaciji pokrajinske uprave je iz te komisije post-da pokrajinska komisija za agrarske operacije, vendar se pa predpisi glede števila članov in zlasti tudi onih, glede članov iz sodniškega stanu, niso pre-drugačili. Štajerski deželni zbor od 26 maja 10(;9. dež. zak. štev. 4 o delitvi skupnih zemljišč in o uravnavi na nje se nanašajočih rabnib pravic določa v § 24., da razsoja pokrajinska komisija za agrarske operacije v gremijalnih sejah z večino glasov, ter da morajo polovica članov biti <" Ini-škega stanu, in da se mora v primeru, ko gre za spore mod deležniki skupnih zemljišč, v katerih bi bila pristojna reRotsbild in drug«, Budimpešta. Policija pa je tudi eno tako pismo izlnknila in tožila poslanca radi zlorabe firme. Poslanec je doka- Marš&l Čang-co-lin, vrhovni poveljnik kitajske severne armade. Palača Farnese т Rimu, kjer je bilo doelej Iranooeko poslaništvo in jo je sedaj kupila italijanska vlada za dvanajst milijona*. Gospodarstvo t nI Henrfk Mohorflč: O našem novem pravilniku o uvozu in prometu umetnih gnojil Pred kratkim je izšel prnvllnik o uvozu in prometu umetnih gnojil, ki globoko sega v noie gospodarstvo in ki je ostal pri trgovcih z umetnimi gnojili popolnoma nepoznan, kakor eem ee sam prepričal. Ker je pravilnik ponekod precej nejasen, »cm »i poskrbel avtentičid komentar nejasnih točk in hočem v kratkih potezah to povedati, kar bi moral znati veak, ki trguje z umetnimi gnojili. Iz kmetijskega vidika je dobro, da emo dobili tak pravilnik, ki pomenja prelom i starimi udomačenimi običaji trgovanja z umetnimi gnojili, kateri običaji eo služili le nereelni trgovini, ki je izkoriščevala nevednost na kmetih. Reelnl trgovini t umetnimi gnojili jo novi pravilnik dobrodošel, ker bo onemogočil, če se bo izvajal, vsako zahrbtno umazano Špekulacijo. Državnim kmetijskim po-•kuenim in kontrolnim postajnm naprti nov pra-rilnik polno novega dela. Iludo je, da je stopil pravilnik takoj decembra meseca v veljavo, ko niso bili trgovci nanj nič pripravljeni. Torej oglejmo si, kaj zahteva novi pravilnik ad nas? V9ako umetno gnojilo, ki prihaja iz ino-lemstva, je j>odvrženo posebni državni kontroli. Iz vsake deeete vreče ee vzame po en ogledek Iz ragonskih pošiljk. Posamezni ogledki ee dobro tmešajo in ee iz njih vzame pravi povprečni ogle-dek, ki se pošlje v analizo. V slučaju, da je 10.000 kilogramov gnojila, se pošlje le en povprečni ogle-dek v analizo, v elučaju 15.000 kg pa dva povprečna agledka, pri 21.000 kg se ima že tri povprečne jgledke. Ogledke o umetnih gnojilih odvzame po-»ebna komisija na licu mesta v vagonu. Umetna gnojila ee smejo pri nas v Sloveniji uvažati le ikozi mariborsko ali ljubljansko carinarnico. Za veak ogledek mora preskrbeti lastnik umetnega gnojila po tri steklene posode, ki se dajo nerpro-dušno zapirati s plulaetim, kavčukovim ali steklenim znmaškom. Vsaka vreča z umetnim gnojilom lobi uradno plombo in pritrjen karton z označbo vagona in številko ogledka. Nihče ne more preje »praviti umetna gnojila v promet, dokler ni izvr-iena kemijska analiza. V slučaju, da bi vendar hotel to storiti, mora položili kavcijo v polni vrednosti blaga pri kmetijski poskusni in kontrolni po-itaji. Kavcija mu zapade, če bi ee izkazalo, da blaga ne sme uvoziti. Za analizo umetnih gnojil ee bo plačevala posebna pristojbina, ki bo menda desetkrat tako visoka kot je dosedaj. Poleg tega plača lastnik umetnega goojila še kolek za 20 Din, da ee mu izetnvi dovoljenje za uvoz preiskanega umetnega gnojila. Za naše razmere je važno in pomembno, da mora imeti vsake gnojilo gotovo odstotno*!. Tako a. pr. mora imeti superfosfal vsnj 10% vodotopne fosforjevo kisline, Ti omasova moka pa 18.49% ekupne fosforjeve kisline. Vendar ee dobi dovoljenje zn uvoz ludi n. pr. za 15 5;'.' superfosfat ali 17.99% Tkomasovo moko, ker je dovoljena maksimalna razlika 0.5!% pri fosforjevi kislini. Obstoja le nevarnost, da najde analitik Ie za 0.01% manj fosforjeve kisline in tedaj mora blago nazaj. Umetna gnojila iz naših tovarn pridejo v promet le v od tovarne plombiranih vrečah. Vsako leto pregleda tročlanska komisija iz ministrstva dvakrat yse.iovar'ne umetnih gnojil, poleg tega je preskrbljeno v pravilniku, da pregleda lahko kmetijska poeRuena in kontrolna poeiaja v svojem okolišu veak čile ven ekladišča pri trgovcih in pri zadrugah ln da odvzame ogledke. Če se po analizi ugotovi manjšo odetotnost pri umetnem gnojilu, ali če se ugotovijo pri umetnem gnojilu Škodljive lastnosti vsled navzočnosti škodljivih sestavin, tedaj se mora naznaniti vsak tak slučaj pristojni politični oblasti, ki kaznuje na podlagi zavodovega izpričevala z denarno kaznijo, ali pn z zaporom. Denarne kazni eo velike, kajti 10.CXH) Din je določenih kot kazen za onega, ki prekrši iz nevednosti pravilnik. Če prekrši iz malomarnosti pravilnik, ee mu sme odvzeti pravico trgovanja z umetnimi gnojili in še povrh kaznovati z denarno kaznijo do 20.000 I)in. Kdor pa napravlja namenoma z vednostjo falzifiknte, ali brezvredna gnojila in jih etavlja v promet slabše, ali škodljive kakovosti, kakor dovoli pravilnik, se kaznuje z denarno kaznijo do 40.000 l)in ali pa z ta porom do treh mesecev. Zoper odločbe pristojne kmetijeke poskusne ln kontrolne postaje ee sme veak v štirinajstih dneh pritožili na ministrstvo zn kmetijstvo in vode. Poudarjam, tla smo lahko veseli, da smo dobili pravilnik, ki ureja promet z umetnimi gnojili, ker je pravilnik v korist eplošnostl. Pri nas ee razmeroma malo rabijo umetna gnojila, ker eo razmeroma draga, n »o postala mnogo bolj vredna kot so bila preje, ko nismo imeli še pravilnika, ker ne bomo več kupovali od sedaj za vnaprej >mačka v žaklju« Izsledi lefošn!ega vzorčnega veiesejma od 2. do 11.]ulfja v Ljubljani. V ivfzu gospodarskih prireditev, ki jth prireja odbor Ljubljanskega veiesejma od le'a 1921. naprej, se vrši letos od 2 do 11 julija že VII. mednarodni vzorčni velèsejem. Kdor pazno zasleduje razvoj te institucije, vidi, <)и dosega od leta do leta vedno večji razmah. Naš velesejem, ki je eicer mednarodnega značaja ia namenjen gospodarstvu cele države, pa Je vsndsr špecielno slovenski, naš in e ponosom lahko motrimo na to gospodarsko ustanovo, ki je začela v ilohi velike povojne konjunkture, spremljevnla naše pridobi'ne kroge zvesto v časih najhujše stagnacije in krize in jih bo gotovo dovedla v lepšo bodočnost in ugodnejši ekonomski razvoj Za letošnji velesejem so vse predpriprave že v polnem teku. Prijavnice so razposlane, reklamni mate'rijal za pridobitev kupcev v tu- in" inozemstvu v tieku, naslovi za posebna vabila pripravljeni, inozemski zastopniki organizirani, skratka dela se s polno рвго, da bo uspeh letošnje prireditve tnko moralno, kakor tudi materijelno za razstavljalee najboljši. Razveseljivo je dejstvo, da je dotok prijavnic za izstavi in Ice močnejši od Ionskega le!«. Vzrok temu je iskati v zelo ugodnem poteku lanskega veiesejma v očigled vladajoči krizi Vse uglednejše tvrdke se udeležujejo kot razstavljnlcI Ljubljandskepa velesejmn, saj eo si v svesti velikega pomena, vendai pa velik del zavlačuje svojo prijavo, ne računajoč pri tem, da e tem ovira delo eejmskemu uradu in sam sebi škoduje, ker se mora zadovoljiti kasneje a še razpoložljivimi slabimi pros'ori. U|>emo. da to letošnji veleeejem podal že sliko solidi.c in resne industrije, obrti in trgovine, vsaj so povojni evropski kon-junkturisti skoroda že izginili. Ukinitev carine na poljedelske stroje in dmg« potrebščine poljedelstva. V finančnem ministrstvu se je te dni vršila konferenc, kateri so prisostvovali ministri dr. Kulovec, dr. Gosar in Markovlč. Na tej konferenci se je načelno rešilo vprašanje uvoznih carin na predmete, potrebne poljedelstvu. V kratkem naj se ukine carina na poljedelske stroje, umetna gnojila, modro Ralico in nekatere druge predmete. Tozadevni predlog bo v kratkem stavljen ministrskemu svetu. Poštna hranilnica in lombard obveznle vojne odškodnine. Poštna hranilnica je pred dnevi za-<\лепо ustavila lombardiranje obveznic vojne odškodnine, kar je povzročilo nazadovanje kurza tega papirja. Gen. ravnatelj dr. Nedeljkovič ee je te dni mudil službeno v Zagrebu in je uredniku jMorgen-blntta« izjavil med drugim sledeče: Čeprav ee je promet poštne hranilnice v zadnjih letih znatno dvignil (promet je v 2 letih narastel od 03 na 140 milijard dinarjev), vendar ee radi neelnst'čnostl državnega proračuna ni mo?lo povečati število uradnikov, ki je danee Isto kakor pred 8 leti. Poleg tega je poštna hranilnica v preteklem letu uvedla sprejemanje hranilnih vlog. ki se nepričakovano hitro razvija. V teku 4 mesecev le izdala 14.000 hranilničnih knjižic. V kratkem bo otvorlla podružnico v Skoplju. Ker do 1. aprila, ko prične novo proračunsko leto, ni mogoče sprejeti novih uradnikov, eo dosedanji uradniki z delom tako preobremenjeni, da »o v nekaterih oddelkih (tako knjigovodstva in oddelka zn lombard) primoranl delnti 12 in več ur na dan, ne da bi se j;m čezure honorirale, ker za to niso predvideni krediti. Radi izplačila kuponov lomhnrdirnnih obveznic in rastočih prijav za nova lombnrdnn posojila, se je v zadnjem času promet v lombnrdnem oddelku tal,-o povečal, da se je izkazala potrebn ustaviti znčisno dodelitev novih posojil. 9 !em nikakor nI tangiran evoječaeni sklep glede lombnrdirnnjn državnih posojil. Nasprotno Poštna hranilnica želi v bodoče Se v večjem obsegu razviti tn lomBSrd.nl posel, ker imn radi likvidnosti na denarnem trgu na razpolago dovolj eredetov. Sodna preiskava eadeve »SlnTenske haulio«. »Jugoslovanski Lloyd< poroča, da je pred nekoliko dnevi pričela v prostorih Slavenske banke komisija, sestoječa iz državnega pravnika dr. Ružiča, preiskovalnega sodnika Nežičn in dveh izvedencev (Stan. Vukla in dr. Šuster) pregledovati poslovne knjige centrale Slavenske banke. PreiFknva Ima nn-men, da ugotovi, kdo je kriv današnjega stanja in po'oma Slavenske banke. Do sedaj se pregled knjig vrši pri centrali banke v Zagrebu; če pa se bo Izkazala potreba, ee bo preiskava Izvedla tudi pri podružnicah. Novo ležišče mangana in kroma. V zlntibor-ekem okraju so bila pred kratkim poleg drugih rud odkrita velika lež'šča mangana ln kroma. Poskusna vrtanja se vršijo pod vodstvom francoskih Inženerjev. Manganova ruda ima baje 58% čistega mangana. feftoeloralka doM svobodno rano v Varni? Po vesteh iz Prage ee vršijo med interesiruniini krogi v Češkoslovaški ln delegs'om trgovske zbornice v Varni, ki je te dni prUpel v Prego v spiem-stvu češkoslovaškega konzula, pogajanja radi otvoritve češkoslovaške svobodne cone v Varni, glavni lukl Bolgarije. Bolgarska vlada je pripravljena odstopili del luke. kjer bi se Inhko postavila ekladišča za tranzitno blago. Istočasno se razmo'riva tudi vprašanje us'anovitve češkoslovaško-bolgarske rečne paroplovne družbe. Rasvoj ogrske tekstilne industrij«. Po vojni ee Je ogrska tekstilna industrija pod zaščito carinske politike pričela naglo rnzvijnii. tako da je danee ta industrija največja Industrija v držnvl. V prlčetku 1. 1927. je bilo v ogrskih tekstilnih tvor-nlcah zaposlenih 40.000 delavcev. Bombažne predilnice delajo noč in dan. Produkcija tvornic bombažnih tiskarn presega že domačo potrebo, zato je ta panoga tekstilne industrije že pričela izvnžatl evoje proizvode in to na Bnlkan kakor tudi v za-padnoevropske države. Obstoj evropskega šelomrskeg» kartele ni т nevarnosti. Te dni so se vršile v I.uksemburgu posvetovanja med Člani železarskega knrtela. Pri teh posvetovnnjlh ee je izknznlo, da za nadnljni oteloj železarskega kartela nI nevnrnoeti. NemČijn. ki je dosedaj znatno prekoračila dovoljeno produkcijsko kvoto in je bila radi tega s etrant centralne knr-telne blngnjne obremenjena za 2.5 milijonov dolarjev (za venko preko kvote produclrano tono morajo člani kartela plnčnti 4 dolarje v knrtelno blagajno), bo znčasno reducirala izvoz v inozemstvo. Da se svetovna produkcija prilagodi potrebi, bo kartel v marcu radikalno zniinl celokupno produkcijsko kvoto. Češkoslovaške, avstrijske in ogrske železarne so bile pri tej priliki formalno sprejete v kartel. Pogajanja z Anglijo še niso dovedla do rezultata, ker zahteva Anglija produkcijsko kvoto od 9.5 milijonov ton, medtem ko kartel pristaja le na kvoto 8.5 milijonov ton. Radi pristopa fugo-slovarske In romunske že'eznrske industrije prihajajo dosedaj še nekontrolirane vesti, planom katerih sn zastopniki jugoslovanskih tn romunskih železarn sklenili pristopiti k kartelu na podla?! letne kvote 500.000 ton ali 1.75"S celokupne kvote. Шогзга Dne 10. februarja 1927 DENAR Zagreb. Berlin 18.1975-18.4275 (13.193), Italiia 243.08- -245.08 ( 242.5 244.5), London 270— 270.80 (270-270 80). Newvork 50 75- 50.95 (50.75 1 —50.95). Pariz 228.025- 225.025 (223.75 —225.75), • Praira 108.30-109 10 (108.30—109.10), Dunaj 8.01 ; -8.04 (8.01—8.04), Curih 10.94—10.97 (10.94— i 10.97). Onrib. Belgrnd 9.135 bi. (9.1375 bi.), Budimpešta 90.92 190.92), Berlin 123.225 (123.24), Pslija 22.30 hI., (22.18 bi.), London 25.225 (25.22), New-I york 5?0.OO (519.94), Pariz 20.42 (20.43), Praga i 15.89 (15.40), Dunaj 73.275 (73.80), Bukarešt 2.91 : (2.91). Varšava 58 ( 58), Amsterdam 208 (207.925), Bruselj 72.30 (72.32). Kooenhagen 188.05 (138.00). Dunaj Devize: Belgrad 12 44. Kodani 180.0", ! London 31.40. Milan ?0.C0, Newyork 708.75, Pariz ! 27.84, Varšava 79.09. Valute: dolarji 700.10. frnn-' coski frank 28.12. lira 30.57, dànar 12.44, češkoelo-1 vaška krona 20.90. VRRDN0STNI PAPIRJI Ljubljana 7% invest. posoj. 82.50-84, vojna i odškodnina 339 bi., zastavni lisli 20-22, kom. za-dplžnlce 20 22. Celjska 195-19«, Ljublj. kre lilna ! 150 den., Merknntilna 99—100. Praštediona 920 d., i Kred. zavod 170—180, Strojne 80 den., Trbovlje : 380 deny Vevče 120 den., Split 725 den.. Slavbna ; 55—65, šešir 104 den. — Blago: Tendenca: Les mirna, deželni pridelki mlačna. Zaključki: lee dva vagon« Zagreb. 7% invest. posoj. 83.75—84, vo.ina od-i škodnina 343 zaklj., Hrv. esk. 105 zaklj., Hipoban-i ka 64.^0 zaklj., Jugobnnka 101—101.50. 1'rjštediona 925 960, Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 485 zaklj., Slavonija 33—35, Trbovlje 402—405, Vevče 125 zaklj. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 90.20, Alpine ! 44.00, Greinitz 7X0, Kranjska industrijska 53.50, Trbovlje 53.75, Hrv. esk. 15 50, Leyknm 13.50. Hi-r*>bnnka 8.30, Avstrijske tvorniee za dušik 29.50, Gutmann 40.50, Mundus 152.50, Slavex 17.50, Slavonija 4.40. Velike smučke tekme za državno prvenstvo, ki se vrše v nedeljo v Kranjski gori, bodo nndvse zanimive. Prvič tekmujejo letos za naslov državnega prvaka tudi častniki, ki vršijo v Kranjski gori službo emuških nnstavnikov. Tekma je določena na trideset in ne na 50 km, kakor je bilo prvotno v razpisu; proga pa bo trasi rana, da bo vodila dvakrat mimo cilja. Vrhu tega se bo vršla tekma dam za dnmsko prvenstvo in pa tekma šolske mln-dine, oboje v čaeu med glavno tekmo. Ker eo snež- ne razmere v Kranjski gori izvrstne ter krasni eolnčni dnevi, je pričakovati obilo udeležbe v Kranjski gori. Zagrebčani pripravljajo skupen izlet na Ia dan v Kranjsko goro. Na železnici bo bržčai dovoljena polovična vožnja, tako, da ee kupi polna karta do Kranjske gore, a ee s potrdilom zveze vrača z isto karto domov. O dovoljenju bomo po-setuike pravočasno obvestili. Ker je tekmovanje za državno prvenstvo najvažnejši športni dohodek med smučarji, je potrebno, da se udeleže prireditve vsi, tudi netekmovalci. vsi ki so sploh smučali, da manifestirajo za naš »uiuški pokret v čiui večji merL - JZ.SS. EVROPSKI POKAL IX SVETOVNO NOtiOMKTNO PRVENSTVO. V Ztlrichu ro se vršila posvetovanja študij-»ke komisije, ki jo je osnovala Ftfa in ki je razpravljala o evropskem pokalu itd. V nasprotju ж dosedanjimi dolgotrajnimi obravnavanji je bilo to posvetovanje končano že v enem dnevu,'trajalo Je od sobote ob osmih zjutraj do nedeljo ob tre!) ponoči, nepretrgoma Delo komisije je bilo pripravljalnega značaja, njeni predlogi pridejo pred izvršilni odbor Pile, odločilo se bo pa nn kongresu v Helsiogtorsu 4. junij Posvetovanja je vodil Švicar Bonnet. Predlogi za Izvršilni odbor so ti-|e: 1. Fifn organizira nn dve leti se raztezajoče tekme za evropski pokal. Tekme se bodo vršile v skupinah, in sicer v enem kolu. Na štiri leta se pa izvojuje svetovni pokal, kojih tekem naj se udeležijo vsi skupinski prvaki Evrope, Severne in Južne Amerike. 2. Tekme Fifo pridejo v stik z olimpiado. Izvojuje ee amatersko svetovno prvenetvo, v skupi-nah in v enem kolu Vsako Mrto leto tekmujejo skupinski prvaki po pokalnem sistemu. Vzporedno s tem se vrši vsako drugo lelo tekma zn profesionalno prvenstvo, v skupinah. Skupine bodo razdelili po geografični legi in po razvoju profesionalnega s|>orta v posameznih deželah. Na konferenci so se pojavila nnsprotstva mod Francijo in Nemčijo. Frnncozi so pokazali veliko več smisla zn resničnost kot Nemci. Glede Amerike so z veseljem ugotovili, da bo v lovu nn evropske j igrnvce nekako odnehala. Amerika ee noče poeta-j viti izven Bvetovne organizacije. ZRAKOPLOVNI REKORDI. Nemci in Italijani so napravili v zndnjete času nekaj novih rekordov z aeroplnni in s hidro-I plani ln se je zato medsebojno razmerje takole ^ spremenilo: Aeroplanskih rekordov je 32; 17 jih imajo Francozi. 0 Švicarji, 5 Nemci. 4 Zedinjene ! države. Hidroplanskih sve'.ovnih rekordov je 25; j 18 jih imnjo Italijani, 4 Zedinjene države, ? Fran-; cozi, 1 Nemci. Vseh rekordov je 57; Francozi Jih I iinaio 19, Italijani 18, Zediniene države 8. Švicarji G, Nemci 0. Italijan Passaleva lina 10 rekordov, Francoz Lasne in Švicar Mi'telholzer po 0, Nemno Steindorf 5, Francoz Bossautrot 4 itd. 1 V 14 DNEH Z AVTOMOBILOM SKOZ SAHARO. Dolgo časa že žele Francozi, da bi z no-, vodobnimi prometnimi sredstvi kar nabolj nčin-! kovito spojili severoalriške svoje dežele z dežela-I mi v Sudanu. Sahara je vmes. Spomnimo se še na [• pisanje časopisov, ko so prišli posebno za to zgra-i jeni vozovi tvrdke Citroen skoz Saharo. Izknznlo se je. da največja ovira prome a ni sviič, premikajoči se pesek, temveč preperele skale in ostri I grebeni, zlasti na jugu doli. Trgovske zbornice v \ Oranu, Algeru in Conslanline 1er razne franroske prometne družbe so dale i>obuOtomi! Ti tuknjU sem rnhrnpel sko?i ranjene ustnice; z zavestjo se mi je namreč povrnil tudi spomin na de Gorcijeve grožnja »Da, predragi, jaz sem,« je zamrmrnla; >dasi so i ti ljudie sami hudiči, so mi vseeno dovolili, da ti strežem. Oh, da te morem takega videti in vendar biti brez moči, da bi te maščevala!« In zjokala se je, »Tiho, tiho,« sem ji rekel. »Ali imaš kaj živeža?« »Obilo. Neka ženska ga je prinesla od Marine.« »Daj mi jesti, Otomi.« Nekoliko časa me je pitala in smrlna slabost mi je prešla, dasi je moje meso trpelo neznanske bolečine. »Poslušaj, Otomi; ali si videla de Garcio?« »Ne, dragi mož. Pred dvema dnevoma so me ločili od moje sestre Tekuičpo in ostalih dvornic, vendar so dobro ravnali z menoj; videla nisem nobenega Španca, samo ona dva vojaka, ki sta me pripeljala semkaj in mi povedala, da si bolan. Na žalost nisem vedela, zakaj.« In iznova je pričela jokati »Vseeno so te nekateri videli; obveščeni so, da si moja žena.« »To je kaj lahko mogoče,« je odgovorila,« saj je bilo znano vsem azteškim vojakom. Take skrivnosti ni mogoče prikriti. Ampak zakaj so tako ravnali s teboj? Ker si se bojeval zoper nje?« »Ali sva sama?« sem jo vprašal. »Straža je zunaj, v sobi pa ni nikogar drugega.« »Skloni glavo in povem ti,« in povedal sem ji vse. Ko sem končal, je planila pokonci, oči so se ji svetile, roko je pritiskala ob prša in rekla: »Oj, ako sem te ljubila že poprej, te ljubim sedaj še bolj, ako je sploh mogoče; kdo bi mogel tako strašno trpeti, a vzlic temu biti zvest premaganim in svoji prisegi. Blagoslovljen bodi dan, ko sem prvikrat videla tvoj obraz, dragi mož, najbolj zvesti in udaru med vsemi. Kaj pa je z onimi, ki so inogli kaj takega storiti? No, sedaj je konec vsega tega iu jaz te boin zdravila in negovala, da zopet ozdraviš. Gotovo je konec tega mučenja, sicer bi me ne pustili k tebi.« • »Na žalost, Otomi, ti nisem še vsega povedal — ni še vsega konec,« in jecljaje sem ji povedal ostalo in ji tudj razodel, moral sem pač, v kateri namen so jo pripeljali semkaj. Poslušala me je brez vsako besedice, dasi so ji celo ustnice prebledele. »Hesnično,«je rekla, ko sem bil končal, ?ti Tjuli daleč prekašajo duhovnike našega ljudstva; zakaj če duhovni mučijo in žrtvujejo, se vrši to za bogove in ne za zlato in iz tajnega sovraštva. Povej mi, mož, kaj svetuješ? Gotovo imaš kak svet.« »Nobenega, ki bi se ti ga upal dati,« sem zaječal. »Boječ si, kakor dekle, ki noče razodeti ljubezni, katero bi tako srčno rada,« je odgovorila Otomi ponosno in se bridko nasmejala. »No, potem ti ga jaz povem namesto tebe. Na mislih ti je, da nocoj umr-jeva.« »Tako je,« sem rekel;« smrt takoj sedaj ali sramoto in trpljenje jutri in naposled smrt, med tem nama je zbirati. Ker naju Bog ne varuje, se morava ščititi sama, ako si najdeva pomoček.« »Bog! Ni Boga. Včasih sem dvomila nad bogovi mojega ljudstva in se obrnila k tvojemu. Sedaj se Mu odpovem in Ga zavržem. Ako bi bil v resnici tak usmiljen Bog, kakoršnega se ti oklej>aš, ali hi mogel pripustiti kaj takega? Moj bog si ti, mož, k tebi molim in za teb in samo tebe. Nehajmo prosili nje, ki jih ni, ali ki so, oko živijo, gluhi za naše klice in slepi za našo bedo, in pomagajmo sami sebi. Tam-le leže vrvi, na oknu so drogi, prav kmalu sva lahko onkraj solnca in imava krvoločnost Tjulov za seboj v večnem spanju. Vendar je še čas; pogovoriva se še malo; z uničenjem težko da bodo pričeli pred dnevom, pred zoro pa sva ialiko že daleč.« g 2 г i ji ■ бГ c — P o I ? £ » « « ? * * -5 ? O « C " S- E ft ? D V "9 •t PS t 0 : ч. č ■ 3 a î ,J> ° * S o * 3 и 25 " =3 ? 3 а n o r- w ? a Б » e D — N 4 » § L u O n < s " < s p ? X o -O _ C ^ t» JC ? P O i : Ï a n ^ S 2 3 » K ■ ž- - £. «-. ш e m c П RiJ ti i I • I & S 3 napravil velik вкок in Eldridgea Je vrglo več metrov proč z voza. Razbil si Je črepinjo, tn neeli eo ga v bolnišnico. Po več urah ee je epet zavedel; upajo, da ga bodo rešili. Na kraju neereče Je vozil ▼ krivulji 210 km hitro; prav tam ee je lani neki francoski dirkač smrtno poneerečil. Eldridge ni imel varnostnega šlema na glavi in je lahko vesel, da se je tako končalo. OLIMPIADA 1928. V Času olimpiade v Amsterdamu nameravajo prirediti fiziologični kongres, za katerega je dovolila tiotandska vlada ie podporo 5000 holandskili goldinarjev. V bližini stadiona bodo napravili laboratorij, kjer bodo preiskovali vpliv raznih vaj na razvoj telesa, vpliv hitrosti, obtok krvi, vrednost živil v času treninga itd. Po možnosti bodo uporabili kinematograf. Strokovnjaki iz vseh dežel so obljubili svojo udeUžbo in svoje sodelovanje. Tudi časnikarski odbor olimpijskih iger je začel sedaj delovati. Osnovali so pozdravni odbor, kojega naloga je, kako bodo skrbeli zp zabavo velikega Števila časnikarjev ob tistih dneh, ko ne bo tekem. Delali bodo izlete in razkazovali bodo časnikarjem holandsko deželo in holanrlske umetnostne zaklade. Čaeniško glasilo olimpijskega odbora je tednik >De Olympiade«, ki prinaša večino Člankov v štirih je-eikih. Radio »Low-Lose«. Angleški Je ta izraz in ee ga navaja pri radiu prav pogosto, včasih tudi pone-marnem. Pomeni pa, naj amater vse stori, da se mu poizgubi čim manj električne energije med-potoma iz antene do telefona. V preteklem letu je to postalo pravcato geslo vseh evropskih amaterjev, ameriških pa že poprej. To geslo je odločilno vplivalo na vso obsežno radio-industrijo, ki je pričela izdelovati svoje proizvode na zahtevo in pritisk amaterja po čisto določenem pravcu. — Kako je prav z.-! prav z izgubami, ki Jih utrpi radio-ama-ter na električni energiji, med prejemanjem. Znano Je in lahko razumljivo, da je z anteno prejeta množina elektrike silno maj'ma in znaša komaj kako milijoninko ampera. Ta šibka sila napravi na poti do telefona precejšnjo pot, ki gre skozi mnogo za-vinkov. V resonančnem delu aparata preide vse ovoje tuljave in pa kondenzatorja, od tu gre v mrežico elektronke skozi bločni konder-vitor, iz mrežice pa en del zopet odhaja skozi mrežični odvodni upor v zemljo. Anodni tok prve žarnice epeljemo v reakcijski kondenztor, od tu gre nekaj energije nazaj v anteno, da napravi zopet isto pot, kot prej. V zadnjem sestavku smo omenili, da reakcija nadomesti izgube, ki so nastale medpotoma iz antene po tuljavi in obeh kondenzatorjih. V veliki meri je to pač res, vendar pa ta nadomestitev nikakor ni popolna, in pameten amater skrbi, da mu ima reakcija čim manj nadoknaditi. Tudi je prejem po kvaliteti neprimerno boljši, če je pre-jemni aparat sestavljen iz delov, ki povzročijo čim manjši upor in prav malo izgub električnim vtri-poni. V takem aparatu slišimo še tako šibke gki-»ove popolnoma jasno in čisto, dočim so ti glasovi» izsiljeni potom reakcije nejasni in zabrisani. Posebno se to more opažati pri aparatih z močno nizko, frekvenčno ojačitvijo, ki vsako napako ali nenarav-nost glasu pomnoži stoterokrat. — V naslednjem bomo vsak sestavni del prejemne naprave opisali, kakšen mora biti, da odgovarja principu >low-Iossc. Ne moremo dovolj krepko poudariti, da je ravno antena najvažnejši del prejemne naprave, četudi je le prepogosto žal tudi najzanemarjenejši del. Nič ni amaterju izdati za nov modni kondenzator 200 Din, ali za novo stopnjo n. f. pojačenja 400 Din, toda za enega ali dva smrekova droga je pa izdatek kajpada prevelik. Za anteno je vse dobro, če je podstrešje le prekratko, po ti pripne žico za bližnje drevo. In potem se čudi, da prejem ni prvovrsten, ko je aparat vendar tako brez napake. Naj torej ponovno navedemo, kakšna mora, pravim mora biti antena. Postavi dva visoka smrekova droga v razdalji 40 m. Vzemi 30 m debele broncaste vrvice, ki jo napneš med ta dva droga tako, da je privezana na vsaki s-trani na 5 m dolgo konoplasto vrv, ki naj bo posmolena. Seveda naj bo med žico in vrvjo vsaj trojna izolacija. Pod anteno naj ne bo dreves. Na konec antene, ki je tvojemu stanovanju bližje, pritrdi dovodno žico, ki naj ne bo izolirana, ampak iz iste snovi kot je antena, ta naj pelje kar moč naravnost in brez ovinkov v aparat. Tudi naj ne gre blizu in paralelno s kakim zidom. Imejmo pred očmi, da nimamo tu opravka z navadnim električnim tokom, ki gre svojo pot, da ima le celo in morda izolirano žico, ampak da nam teče po anteni in dovodni žici visokofrekvenčni tok, ki ima povsem druga svojstva in zahteve. Dovodna žica naj- ima pri oknu, ali kjer pač pride v sobo. najskrbnejšo izolacijo. Kaj nam pomaga, če smo vse storili, da se v aparatu samem ne poizgubi 5% energije, če se je pa v anteni in dovodu mnogokrat čez 50%. Ako narediš anteno drugače, kot je gori opisano, vedi, da imaš le nekak nadomestek antene. V mestih je stvar seveda težja ■ postavljanjem drogov, in meščani ste pač nave-sani na nadomestek, toda deželani greše v tem oiiru iz komodnosti ali n ©poučenosti, in le pored-koma je stvar neizpeljiva. Ko bi ti slišal prejem, ko smo zadnjič potegnili anteno z vrh zvonika naravnost t aparat, ki je v prvem nadstropju, bi evojo za hruško privezano anteno še danes odstranil. Je sicer še več pravil, ki jih je treba vpošte-vati pri napeljavi antene, toda te smo že prav izčrpno navedli lani oktobra. Danes obnovimo le, kakšna naj bo >low>loss< antena. — Prav važna je tudi speljava v zemljo. Tudi ta naj se varuje vsakih kontaktov s predmeti ali celo z zidom. Žica naj bo gola ali pa izolirana in naj gre po najknr poti v vlažno zemljo, pa ne tik ob zidu, ker ti po tej žici teče visokofrekvenčni tok. Poudariti ji da je vzemljenje v vodovod ali kam drugam tud. le nadomestek, katerega pa princip »low-Iosst ne priznava. — Prihodnjič pa opišemo tuljave in kondenzatorje, oziroma reeonančni del aparata in de-tekcijo, ki naj bi bilo zgrajeno s čim manj možnosti za izgubo prejemne energije. Tu je stvar vsekakor mnogo bolj komplicirana, in varovati se nam je pretiravanja, ker velja tudi tu: eat modus ln rebus. Davontrv, znana angleška oddajna velepostaja, ki oddaja na valu 1600 m s 35 KW, namerava oddajati na valu 400 m svoj program, in sicer tudi s precejšnjo energijo. Brezžična oddaja slik je tehnično že toliko dovršena, da jo vpelje celo že Kitajska v svoj reden promet z Japonsko. Pošiljati namreč nameravajo komplicirana znamenja svoje pisave v posebno važnih brzojavkah. Jan Kiepura. zasloveli poljski tenorist, ki smo gia slišali pred tedni iz Dunaja v Turandot, bo pel 3. marca v londonski oddajni postaji. A 14. t. m. bo slišati iz Londona ob 22. uri Lloyd Georgea. Cesstenim CiMclfcm se priporočalo naslednic tvrdkc: Prodajalna K T. D. (H. MICman) LJaDIJtM, Kopitarjeva ul. L FRANC FU]AN !:rovotvo in zaloga troSnih potrebSćtn btjana - Galjerica 9. IVAN JAV0RN1K mon ur Uubllana, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu flngeiosiav Hrasînih manufakturna trgovina tyubllana, Rarlovsko c. B TEOD. IfORN kleparsko h IMtaladJsko padjetjo Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 ILUST- IH »MI SLOVENEC L£TMK 192» SE SE DODI Jakob Kavčič parna pekama Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Deželna lekarna pri .Mar. Pomagal' Mr. ph. M.Leustek Ljubljana, Resljeia cista 1 Martine, to Homo- dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB. LJANA, Igriška ul. , Dlal Jantar pleshor Llubllona. Breg K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja Id èevljarsklh potrebščin Liubllana, Sv. Petra cesta 32 PRISTOU & BRICELj črkoslikaria, Ljubliana Aleksandrova c. 1 Telef.908 Ustan. 1403 Rudolf Mira tapetnlk LJubljana. Krekov trs 7 Platnice lefniïïiui striran. Slovenca" ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Liubljani. lODCft Ш. U UBIJAM Kopitarjeva ulica 6/II Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Vsaka drobna vrst ca 1-50 .>in »II ve>aka besede. 10 por Kajmanlit og aa 3 ali 5 t In. Oglasi na: devet vrcllc se račun'. Jo vlie. Za odgovor iKin io Na vprašanju brez znrml'c ne odgovarjamo! Kupim mj@ ftol№no semenskega krompfrfo po ugodni ceni Ponudbe na upravo pod štev. 97.r>. Turisillka »Turizam na Primorju«. Pod tem naslovom je pričel v Splitu iz'iajati mesečnik kot službeno glasilo >Saveza za unapredjenje turizma« v Sušaku, Splitu in Dubrovniku. List izhaja za sedaj samo na štirih straneh v formatu »Jadranske straže« in je tudi vnešen kot posebna rubrika »Jadranske straže*, tako da ga lahko dobijo vsi naročniki iste. List je tudi ilustriran ter znači lep korak naprej v delu na organiziranju akcije za razvoj prometa potnikov na našem Primorju. Poleg interesantne vsebine prinaša na eni strani »Mali oglasnik centralnega urada za propagando Primorja«, kjer so oglašena naša najboljša hotelska podjetja na Primorju, kar sigurno interesira vse, kateri potrebu-j jejo pravilne informacije o bivanju na našem Jadranu. List izhaja v Splitu, kjer je tudi središče novoosnovanega Centralnega urada za propagando Primorja. Urejuje ga g. Jerko čulič. M&pređ sodišča »Lesni trgovec«. Jože M., doma iz Logatca, ni nikoli v zadregi, ne v življenju in ne pred sodiščem, vedno si zna pomagati aii z lažjo ali pa z iz trto izvitim izgovorom. Možakar je star 32 let ter je bil v boljših časih knjigovodja v Zagrebu. Ko je izgubil tam službo, se je vrnil v Slovenijo in pričel slepariti, zlasti lahkoverne ženske. Neki Marjeti na Vrhniki, ki bi se rada ločila od moža, je obljubljat, da jo poroči ter ji omogoči, da se loči od svojega moža. Dejal ji je, da zah'eva advokat za vložitev tožbe 1800 Din, ki mu jih je lahkoverna Marjeta res izročila. Denar si je Jože pridr-žal seveda sam. Zadovoljil pa se je tudi z manjšimi i zneski, ter je Marjeti izvabil poleg omenjenih 1800 Din še več manjših vsot. Tam nekje pri Vrhniki je imel teto, revno kajžarico, h kateri je prišel nekega dne ter jo ves zasopel prosil, naj mu za božjo voljo posodi 300 Din, da gre za važno reč in da jih bo še istega dne na večer vrnil. Revna teta si je morala izposoditi 300 Din, ki jih je dala Jožetu. Videla jih ni več. Po'om časopisnega in .se rata se je seznanil Jože z možitve željno Angelo iz Ljubljane. Predstavil se ji je kot bogat lesni trgovec, ki da ima 300.000 Din premoženja v sami gotovini. Obljubil je Angeli zakon. Jože je tako resno govoril in tako možato nastopal, da mu je Angelca res verjela. Iz »slučajnih zadreg« mu je pomagala z manjšimi posojili, plačevala je za njim gos'ilniške cehe, ki niso bile ravno majhne ter poravnala do'g pri krojaču za Jožetovo novo, elegantno suknjo. Jože se je Angelce kmalu naveličal. Pustil je njo in njene dobrote ter jo pobrisal. Angelca pa ga je naznanila radi sleparstva. In tako so prišli Jože-tovi grehi na dan. Zgodilo pa se je čudo. Jože ni bdi pred sodiščem kaznovan radi onega, za kar ga je ovadila Angelca, temveč radi sleparij, ki jih je odkril šele preiskovalni sodnik. Pri razpravi so namreč vse pričo izpovedale neugodno za Jožeta, razen — Angelce, v kateri se je obudila še stara simpatija za Jožeta. Jože je dobil osem mcsccev ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. Ker je hil mnenja, da je dobil preveč, 6e je pritožil. еш^аеш&пвпшвшанваавгввавнв \бшШ išceio] Sedlarski pomočnik išče službe. Nastopi evt. takoj. Vajen je tudi lakiranja ili tapetništva. Naslov v upravi pod: 957. i Večji trg. lokal na prometni točki, v sredini mesta, se takoj od-I da. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 963. Dražba. Posestvo okoli 50 oral, njive, travniki, pašniki in gozdi, zidana hiša, z opeko krita, in hlev, pride za cenilno ceno 24.213 Din ozir, najmanjši po-nudek 15.477 Din 19. februarja ob 9. uri pri okr. soduiji Kočevje, soba št. 5, NA------ PRODAJ. 971 MADIO potrebščine ^^ v naj ve£|I izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljublfana, Cankarjevo nabr. S Telet. 40< Vremensko poročilo Meteorološki 7avod v Ljubljani, dne 10. februarja 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Baro melei loplolo » C' Kel. ▼ lana ' % Velei In brzine * m Oblačnost 0-11 Vrsta padavin M S7 ■ cv S! S 5 krat ra? 1 oh opazovanju v rom do 7" 7 775-8 -4-4 65 WSW 0-5 3 Ljubil«"» (dvorec) 8 776-4 -4-3 64 SW 0-5 3 14 773-6 2-9 52 WSW 0-5 0 « 21 773-4 -0*2 63 NE 0-5 0 Maribor 776-1 -3-0 92 NW 1-5 0 3 -3 Zagreb 7454 -24) 75 mirno 10 4 -2 Belgrad 8 773-2 -3-0 90 NW 1-5 8 -I -3 Sera evo 775-3 -5-0 63 mirno 8 1 -7 Skopiic 771-5 Р0 68 K 0-5 10 1 -3 Dubrovnik 771-1 24) 25 E 0-5 1 2 Split 770-6 3-0 41 NNE 3 0 R 3 Praga 1 778 0 -5-0 mirno 10 megla 2 -6 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dnnajska vremenska napoved sa petek, dne 11. februarja: Temperatura so nekoliko »viša. Povpr. barometer nižji kot včeraj za 0.1 min. \?rostes!u$be\ Za naSe skladišče išče- m o spretnega človeka za DELO na STROJU za brodarske deske, tračni žagi in cirkularki, vrhu tega rabimo TRI DOBRE DELAVCE za delo v skladišču. - Naslov: »Jugoslavija«, skladišče gradbenega materiala • Le-skovac, Slavonija. 923 Macihlapca, hlapcain kovača sprejme Graščina BOST ANJ pri Sevnici. Predstaviti se je 12. februarja ali pa pismeno. fjnspodaril, gospodinje! "U Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Poselsko zvezo« • Ljubljana. Stari trg 2/1. Za odgovor znamkol Kolar. pomočnika prvovrstnega, takoj sprejmem. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod it. 918. Potujoč, zastopnika za Slovenijo išče inozem. dobro vpeljana elektrotehnična veleindustrija. -Pogoj znanje sloven. in nemšč. in poznanje prilik. Prednost imajo oni, ki so že delali v tej stroki. — Ponudbe z navedbo rodbinskih prilik, referenc in zahtev na upravo pod »Elektroindustrija« 954. VAJENCA za mizarsko obrt sprejmem pri svoji oskrbi. — Andlovic, Vidovdanska 2. Vratarja išče tvornica v provin-ciji takoj. Upoštevajo se samo oženj., brez otrok; absolutno zanesljive in trezne osebe naj pošljejo samo pismene ponudbe e prepisom spričeval (ne originali) in zahtevo plače pod: »Vratar 111—16« na Interreklam d. d. Zagreb, Strossmayerova 6. - Stanovanje, razsvetljava in drva zastonj. 977 Stanovoma Oddam stanovanje (sobo in kuhinjo). Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje« itev. 961. Posestvo se da v najem v DUGIRESI na Hrvatskem, obstoječe iz nove stanovanjske b i i e ter ostalih gospodar, poslopij, 1 orala vinograda, Trta, njir, travnikov in gozdov, vsega okolu 12 oral. - Cenj. ponudbe na: HLAVSA — Ougaresa. 935 JV* Prodam 6 lepih, MLADIH PUJSKOV STUPICA — železnina, LJubljana. Naorodaj je POD. Kuiar Miha, Podutik 7, Spodnja šiika. 956 Valjčni mlin ob stalni vodi, z enonad-stropno hiio, z vsemi gospodarskimi poslopji ter s 3 orali zemljišča (vse pri hiši), sc po ugodni ceni proda. Nahaja se v bližini Ljubljane in blizu žeiezn. postaje. Mlin z vso upravo in gospodarska poslopja v dobrem stanju. Naslov pri upravi »Slovenca« pod itev. 871 Malo posestvo se proda ▼ Mokronogu; hiša, njiva in travnik ter nekaj gozda. Hiša je pripravna za kako obrt aH rokodelstvo, ki je oddaljena pol ure od postaje in 10 min. od trga. Cena 30.000 Din. — Pojasnila daje Franc Klaniek, predilnica, Litija. 979 Trgovska hiša restavracija v Krapinsldh Toplicah — nasproti kopališča, z več trgov, lokali, 12 parketiranih sob z ostalimi stranskimi prostori, z vpeljano elektriko, trgovino, kinom, vodovod in kanalizacija, park, trije vrtovi, dvoje gospodar, poslopij, proda se na obroke za ccno 500 tisoč Din. V gotovini je treba plačati 125.000 Din, ostalo v obrokih tekom 4 let proti nizkim obre-stim. — Pojasnita daje »Intermissor«, Zagreb, Samostanska ulica 9. I 14, Telefon 21—64. 978 OCdo proda? ELEKTROMOTOR 15 HP, 380 voltov, vrtilni tok, kupi MIHAEL KAVČIČ, Zg. Šiika 125. Kupim bukovo oglje za takojšnjo dobavo. — Ponudbe je poslati na: JOS. OSOLIN - LAŠKO. Harmonij ali PIANINO se kupi. Ponudbe na: Ivan Krajnci Topol, Begunje — Rakek. Vsakovrstno zlelo hupule po najvišjih cenah ; erne, fuvellr, Ljubljane Wollova ulica štev. i RAZPISUJEMO dobavo 6 vagonov '•C krajnikov. Pogoji na razpolago. Po-nudbe do 22. L m. — Direkcija držav, rudnika Zabukovca, p. Griže, dne 9. februarja 1927. 974 JЈШаЂгГ^ Priporoča se tvrdka A. SUSN1K, železnina Ljubljane, Zaloška cesta. Živinsko krmilno sol oddaja,na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva e. 24 V najem oddam najstc«ejšo s potrebnim inventarjem. Enonadstropna hISa 1 dvoriščem, velikim zelenjaduim in senčnatim vrtom vodovodom in acetilensko razsvetljavo, nahaja ee na najprometnejšem prostoru, ob cestnem križišču, blizu farne cerkve in šole. Omenjeno se tudi proda. Resni reflektanti naj se obrnejo na: Franc Klaûta, lastnik Zahvala. Povodom prerane smrti noše iskreno ljubljene soproge, drage mamice, hčere, sestre in nečakinje, gospe Hoslplne Troha, roj. Krafc čufimo sc dolžne, izreči tem potom našo nojglobokejšo zahvalo vsem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami, aii nam na katerikoli način lajšali naše neizmerno gorje in žalost. Zahvala obenem vsem prijateljem in znanccm, ki so jo spremili na njeni zadnji poli. Babnopolje, dne 6. februarja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Me samo cenr, temveč tudi klkODOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. №!g(roezn!ca K. T. D.-, črtatafea !n fsrarnca po- Lslonnih knjig o Liubljani, Kopitar,ea ? lica Sieo. Ci II. вдгав Zahvala. Za izraze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta Antona Homana Izrekamo тееш sorodnikom, prijateljem tn znanccm naftoplejSo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo načelstvu »Okrajne hranilnice in posojilnice« v Škofji Loki za izraze sočustva in krasen vcnec, dalje prečastiti duhovščini in očetom kapucinom, ccstnemu zastopstvu, zastopstvu njegovih lovskih tovarišev, prostovoljnemu gasilnemu in sokolskemu društvu v Škofji Loki za častno spremstvo na njegovi zadnji potL Škofje Loka, dne 10. februarja 1927. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskamo v LJubljani: Karal Cel Izdajatelj: dr. Fr. Kalot««, Urednik: Franc Ieraetflav.