?naik glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 31. januarja 1985 Po poti Štirinajste Mladi ohranjajo spomin na legendarno divizijo Velenjski mladinci bodo čez deset dni, 10., 11., in 12. februarja krenili po poteh, ki so jih v hudi zimi leta 1944 utiralPborci slavne XIV divizije. To bo tbkrat že 17. množični pohod velenjske mladine mimo spominskih obeležij in partizanskih domačij, ko pa to tudi že 6. republiško organiziran pohod, ki poteka v štirih etapah »od Stranic do Mozirja, v tretji etapi pa mladi prehodijo pot skozi občino Velenje. Tako kot že lani bo tudi letošnji pohod organiziran nekoliko drugače v primerjavi s preteklimi leti. Mladinci ne bodp skušali v dokaj napornem maršu, ko je pogosto tudi vreme pokazalo zobe, prehoditi celotno pot borcev Štirinajste po naši občini in sicer od Stranic pa preko Paškega Kozjaka, Pake, Cirkovc, Plešivca, Graške Gore, Velunjskega grabna, Forhteneka in Raven do Zavodenj, ampak bodo večji. poudarek namenili različnim spremljajočim aktivnostim ter razgovorom z borci in domačini, ki jim bodo znali pohod in narodno osvobodilno borbo kar najbolj pristno približati. Tako bodo prvi dan s Titovega trga odšli na Konovo, kjer si bodo ogledali film, ki ga je na enem prejšnjih pohodov posnel Kino klub Gorenju, tu bodo opravili tudi streljanje z zračno puško, seznanili se bodo s potjo in vodstvom pohoda ter z načini orientacije. Od tu bodo odšli proti Cirkov- cam, pa v Plešivec, kjer bodo tudi prenočili. Naslednji dan jih čaka naporna pot preko Grmade, kjer je bil formiran I. Štajerski bataljon, pa Graške gore, Fergunovega vrga, do Velunjskega grabna in Raven. Na Graški gori bodo pripravili kulturni program, tu pa se bodo srečali tudi z mladinci iz Slovenj graške občine, ki bodo s svoje strani tudi krenili po poti Štirinajste. V ravenski šoli, kjer bodo prenočili, bodo naši mladinci pripravili zanimiv miting ter tako popestrili naporno pot tega dne. Mladinci tokrat ne bodo pohod tradicionalno končali v Zavod-njah, ampak bodo iz Raven odšli proti Topolšici, kjer bodo tokrat* skupno z mladimi iz Mozirske občine pripravili zaključek pohoda tretje in čerte etape. Za to simbolično potezo so se odločili zato, ker bo letos minilo 40 let odkar je general von Loer v tem našem zdraviliškem kraju podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških čet za jugovzhodno Evropo. Tudi letos se mladim obeta zanimiv pohod, ki bo gotovo privabil številne udeležence, saj se bo tako kot vedno stkalo med pohodnikim obilo prijateljskih vezi, nabrala pa se bo tudi kopica prijetnih spominov in življenjskih spoznanj. Na občinski konferenci ZSMS za pohod še sprejemajo prijave. B.Z. Občinski svetZSS Mozirje Povečano zaupanje v sindikat V zelo razgibanem preteklem letu, polnem težav in neznank, so se morali vsi družbeni dejavniki še posebej tvorno vključevati v vse družbene tokove. Ob težavah v gospodarstvu in padanju družbenega in osebnega standarda je bilo tudi delo sindikalnih organizacij obsežno in zahtevno, kar seveda velja tudi za sindikate v mozirski občini. Ob ocenjevanju svojega preteklega dela zato" poudarjajo, oa marsikje sicer niso bili najbolj uspešni, ali dovolj dosledni, da pa so vedno in ivsod težili k boljšim razmeram večjim dosežkom na vseh področjih delovanja sindikalne organizacije. Tako so v lanskem letu največ . pozornosti namenjali nenehnemu spremljanju gospodarskih dosežkov ter ukrepom za boljše in bolj smotrno poslovanje. Veliko pozornosti je bilo deležno tudi spremljanje gibanja rasti sredstev za osebne dohodke, premalo uspešni pa so bili pri uresničevanju nalog v zvezi z nagrajevanjem po delu in inovativno dejavnostjo v združenem delu. Aktivnosti seveda tudi drugod ni manjkalo. Ena najpomembnejših nalog je vsekakor bila približati delo sveta in njegovih organov osnovnim organizacijam in vključevanje v razreševanje vseh problemov s katerimi se srečujejo. Pri tem niso v celoti uspeli. Zelo seje sicer izboljšalo delo osnovnih organizacij zveze sindikatov v nazarski lesni industriji, ponekod pa so sindikalne organizacije še vedno bolj na. robu dogajanj, "Čeprav za to niso vedno in v celoti same krive. Ocena delovanja ostalih organov pri občinskem svetu kaže dvojno podobo. Nekateri sveti in komisije so bili zelo aktivni, drugi pa se v tem obdobju sploh niso sestali, čeprav problemov in nalog nikakor ni manjkalo. Vzroki so različni, predvsem pa gre za preobremenjenost članov na eni in neaktivnost na drugi strani: Zato bodo poskrbeli za vrsto kadrovskih sprememb v svetih in komisijah. Za nedelavne v vrstah zveze sindikatov in njenih organov seveda naj ne bi smelo biti prostora. Lani so uvedli tudi pravno pomoč, da bi članstvu pomagali s svetovanjem in nasveti o vseh pravicah in seveda dolžnostih. V tej strnjeni oceni so seveda obravnavali bolj slabosti, saj je to najboljša pot, za oblikovanje delovnih programov in smernic, na podlagi katerih bodo pomanjkljivosti odpravili. Ob tem zato poudarjajo, da je bila dejavnost sindikatov dovolj uspešna-, da je še okrepila zaupanje članov v njihovo organizacijo, dosledna uresničitev letošnjih nalog pa naj bi to zaupanje še povečala. Ocena dela in smernice . Včeraj, v sredo popoldne, je bila v nazarskem delavskem domu letna seja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Člani so najprej obravnavali poročilo o delu občinskega sveta in njegovih organov v preteklem T>b-dobju. Posebno pozornost so v nadaljevanju namenili oceni samoupravnih družbenoekonomskih razmer. Po razpravi so sprejeli predlog kadrovskih sprememb v organih občinskega sveta, na koncu pa sprejeli še programske smernice za delo v letošnjem letu. V velenjskem Modnem salonu bodo kar 70 odstotkov januarske proizvodnje izvozili Komunisti v DO Gorenje - Glin Nazarje 0KZKS Velenje Rezerve so še Obravnava resolucije ,o uresničevanju družbenega plana občine Velenje v letu 1985 in opredelitev nalog komunistov pri njenem uresničevanju je bila le ena od točk seje Občinskega komiteja ZKS Velenje. V sleherni organizaciji združenega dela so še rezerve. Ne v večji fizični produktivnosti delavcev, ampak v boljši organizaciji dela, zmanjševanju stroškov, hitrejšem obračanju kapitala, inova-tivni in ustvatjalni dejavnosti, zman;*anju obratnih sredstev. Zato bo tudi letos ena od prvih nalog vseh subjektivnih sil v sleherni organizaciji, nadaljevanje aktivnosti za boljše gospodaijenje. Naslonitev na lastne moči edina pravilna V Četrtek dopoldne je bila v nazarski lesni industriji Gorenje-Glin seja akcijske konference osnovnih organizacij ZK te delovne organizacije. Poleg članov konference, predstavnikov občinske družbenopolitične skupnosti in sestavljene organizacije Gorele, so se seje udeležili še sekretar centralnega komiteja ZKS Miha Ravnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Emil Roje in ge-neralpolkovnik Ivan Dolničar. Kolektiv delovne organizacije Gorenje— Glin Nazarje šteje 1100 delavcev. V lanskem letu so dosegli izredno spodbudne poslovne rezultate, še bolj pogumno pa so zastavili letošnje načrte. Lani so tako razžagali 96.000 kubičnih metrov hlodovine, naredili 115.000 kosov stavbnega pohištva, v tovarni ivernih plošč pa so dosegli rekordno proizvodnjo surovin in oplemenitenih ivernih plošč. Dohodek so lani v primerjavi z letom poprej povečali za 74 odstotkov in čisti dohodek za 78, na konvertibilno tržišče pa so izvozili za 3,6 milijona dolaijev izdelkov. Letošnji načrti so v tej delovni organizaciji še bolj smeli. Proizvodnja naj bi bila večja za 12 odstotkov, produktivnost za 7, še v večji meri pa nameravajo preusmeriti proizvodnjo. Dohodek naj bi se tako v primerjavi z lanskim letom povečal kar za 92 odstotkov. Načrtujejo, da bodo na tuje izvozili za 4,9 milijona dolarjev izdelkov. Seja izvršnega sveta Na včerajšnji seji izvršnega sveta so med drugim obravnavali osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto, osnutek programa dela Občinske skupščine za letos, osnutek zazidalnega načrta ,,provizorji". Na dnevnem redu je bila tudi ponudba Zavoda za urbanizem za izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, pregledali pa so tudi uresničevanje sklepov sprejetih na zborih občinske skupščine. Na dnevnem redu so imeli še nekaj drugih točk. Več o seji bomo zapisali v prihodnji številki Našega časa. 0 socialnem varstvu in socialni politiki sredi prihodnjega tedna se bodo na prvi seji v letošnjem letu sestali delegati občinske skupnosti socialnega varstva Velenje. Na njej bodo osrednjo pozornost namenili poročilu o*"uresniče-vanju socialnega varstva in socialne politike, mladoletnemu pre-stopništvu ter delovnemu in finančnemu načrtu skupnosti za leto 1985. Sejo so pričeli s svečanostjo na kateri je sekretar CK ZKS Miha Ravnik podelil izkaznice 14 novim članom zveze komunistov, desetim iz te delovne organizacije in štirim iz krajevne skupnosti Nazarje, zatem pa jim je spregovoril ob tem pomembnem dogodku. Dejavnost zveze komunistov in razmere v tej delovni organizaciji v.prejšnjem in sedanjem obdobju je uvodoma razčlenil predsednik akcijske konfererjce Jože-Rakun. Posebej je poudaril, da je bila prelomnica pri uresničevanju zveze komunistov 4. seja občinskega komiteja ZKS Mozirje, av-gusTa 1982. Pomenila je spodbudo za idejno-politično akcijo za razreševanje bistvenih vzrokov za takratne slabe razmere v delovni organizaciji. Akcijo je večina podprla, kljub temu pa ni manjkalo odporov in zavračanj, tudi pri najodgovornejših komunistih. V"prvem obdobju so predvsem želeli spremeniti odnos članovZK do položaja v delovni organizaciji, predvsem pa uveljaviti kritično ocenjevanje stanja, spoznati dejansko sliko v' njej in ugotoviti prave vzroke za zaostajanje. Ta akcija je bistveno vplivala ,na boljše delovanje zveze komunistov. na podlagi narejenih ocen pa so izoblikovali akcijske programe in v njih opredelili najpomembnejše naloge. Uresničevali so jih z velikimi napori, pri tem pa so se še vedno srečevali s problemom odporov in odlašanja pri nekaterih najodgovornejših komunistih. Zaradi, tega in tudi.zaradi neuspelih referendumov, na katerih so sprejemali nove samoupravne splošne akte. so bile kadrovske spremembe in okrepitve nujne. Vsi. ti napori, pa tudi razprave po 13. seji CK ZKJ. so rodili sadove. Razmere so se bistveno izboljšale, boljše je delo sindikatov, samoupravnih delovnih skupin in drugih dejavnikov, tudi v bodoče pa bodo. morali krepiti delo osnovnih organizacij ZK. Razumljivo je tudi dejstvo, da se je ob takšnem napredku na tem področju bistveno izboljšalo tudi gospodarjenje, ki je bilo v lanskem letu kljub vsem težavam zelo uspešno. V nadaljevanju so spregovorili o dosežkih in slabostih posameznih osnovnih organizacij ZK v temeljnih organizacijah, predstavniki sozda Gorenje pa so udeležence seznanili z dosežki in nalogami pri sanaciji Gorenja. Pri tem so posebej poudarili nujnost tesnejše povezave in sodelovanja z nazarsko lesno industrijo, zlasti seveda na področju notranje opreipe. V razpravo se je vključil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Emil Roje. ki je izrekel veliko priznanje za dosežke pri spreminjanju razmer v tej delovni organizaciji. Po njegovih besedah je predvsem pomembno, da so pravilno razumeli naslonitev na lastne sile in se pravočasno ozrli tudi v bodočnost. Obenem so povezali krepitev samoupravljanja z bitko za stabilizacijo, uveljavili pa tudi operativno uresničevanje nalog in usmeritev. V sklepnem nagovoru je sekretar centralnega komiteja ZKS Miha Ravnik podrobno sprego-, voril o sedanjem trenutku v npši družbenopolitični skupnosti in razčlenil predvsem tiste naloge, ki nas vse. in zvezo komunistov še posebej, čakajo pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Gorenje Obisk predstavnikov „Quelle International" Gorenje bodo danes obiskali predstavniki te zahodnonemške trgovske hiše. Na priložnostni slovesnosti bodo lastnici te' trgovske hiše izročili milijonti štedilnik, ki so ga v Gorenju Gospodinjski aparati izidelali zanje. Poleg tega bodo lastnici hiše izročili tudi priznanje gospodarske zbornice Slovenije. ZBOR KOMUNISTOV — V petek je bil v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo v Titovem Velenju zbor komunistov te krajevne skupnosti. Prava škoda je, da se zbora ni udeležilo več komunistov, saj je bil namenjen uveljavljanju vloge komunistov pri delovanju SZDL v krajevni skupnosti in prav delovanje komunistov znotraj te frontne organizacije je prva pravica in dolžnost zapisana v statut Zveze komunistov. 2- stran * nSS CSS nn ČETRTKA 00 ČETRTKA Titovo Velenje it 31. januarja 1985 Mladi v občini Mozirje Letos bodo delali le doma Mladinski organizaciji tudi v zimskem obdobju ne manjka dela, pa naj bodo to številne prireditve, pohodi, ali akcije, ali pa priprave na uresničevanje pomembnih nalog v poznejših mesecih. Tudi mladi v mozirski občini v tem času pospešeno uresničtgejo naloge, ki so jih sprejeli na letni programski seji konec lanskega leta. Letos so se pričeli dovolj zgodaj pripravljati na mladinske delovne akcije, da ne bi znova kasnili. Pri tem velja poudariti njihovo odločitev, da bodo mladi v tem letu delali v domači občini in se ne bodo udeležili republiške, ali kakšne druge širše prostovoljne delovne akcije. K tej odločitvi jih je navedlo precej otipljivih razlogov, ki so jih podrobno razčlenili v jesenskem obdobju. Kadrovsko področje je prav tako zelo pomembna in stalna naloga. Že sedaj so pričeli z evidenti- Antonija Šporin sekretarka OK ZSMS Mozjije: ,,Kadrovska politika v mladinskih vrstah precej šepa" gorenje Delovna skupnost Splošni posli Gorenje SOZD. 0.0.r Titovo Velenje KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA oglaša prosta dela in naloge: v Sektorju pravnih in samoupravnih zadev 1. VODJA SEKTORJA PRAVNIH IN SAMOUPRAVNIH ZADEV v Sektorju kadrovskih zadev 2. VODJA SEKTORJA KADROVSKIH ZADEV (ponovni oglas) 3. VODJA ODDELKA KADROVSKIH ZADEV 4. EVIDENTIČAR v Sektorju standardizacije in šifracije 5. SlFRER v Finančno-računovodskem sektorju 6. SAMOSTOJNI FINANČNI KNJIGOVODJA v Sektorju splošnih zadev 7. REFERENT POŽARNE VARNOSTI Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — dipl. pravnik — 5 let delovnih izkušenj na področju zahtevnejših pravnih poslov .v gospodarstvu — pravosodni izpit — pasivno znanje dveh tujih jezikov sodišča pod 2. — dipl. organizator dela (kadrovska smer), dipl. politolog, dipl. psiholog, dipl. pravnik, dipl. sociolog ali sorodna družboslovna usmeritev — 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na področju kadrovskih zadev ' pod 3. — pravnik, organizator dela ali sorodna družboslovna usmeritev — 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na področju kadrovskih zadev pod 4. — administrativni tehnik, ekonomski tehnik ali sorodna družboslovna usmeritev — 1 do 2 leti ustreznih delovnih izkušeni pod 5. — strojni aH elektro tehnik (SS/5) — smer elektronika — 2 leti delovnih izkušenj na področju standardizacije, številčenja, konstrukcije in tehnologije — pasivno znanje enega tujega jezika pod 6. — ekonomski tehnik — 4 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva in knjigovodstva pod 7. — gasilski tehnik — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — šoferski izpit B in C kategorije . — temeljito poznavanje tehnoloških procesov v DO Gorenje Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. ranjem kandidatov za delom v organih občinske konference. Pri tej, za mladino še kako pomembni nalogi, pričakujejo vso resnost pri kadrovanju v osnovnih organizacijah. Zavedajo se namreč, da je kadrovska politika v mladinski organizaciji precej šibka in ji zato morajo nameniti več pozornosti. Konec lanskega leta so ustanovili nov aktiv mladih zadružnikov v Poljanah nad Rečico ob Savinji, sicer pa so vsi aktivi v sedanjem obdobju pripravili strokovna predavanja, obenem pa se zavzeto pripravljajo na občinski kviz ,,Mladi in kmetijstvo". Prihodnji mesec bodo organizirali vrsto izobraževalnih oblik za člane in vodstva osnovnih organizacij. Pri tem se bodo pogovorili v vseh problemih," ki tarejo mlade pri njihovem delu, zlasti v krajevnih skupnostih. Ena najpomembnejših nalog v sedanjem obdobju pa je seveda organizacija 4. in zadnje etape vsakoletnega pohoda „Po poteh herojske 14. divizije," Zaradi nekaj objektivnih razlogov so se mladi "v soglasju z borčevsko organizacijo odločili, da 4. etapo izvedejo sočasno s 3., torej v obratni smeri, kot doslej. Na pot bodo krenili v nedeljo 10. februarja z Ljubnega ob Savinji in prehodili pot preko Smrekovca in Slemena do Topolšice, kjer se bodo v torek 12. februarja priključili pohodni-kom 3. etape in skupno pripravili zaključek letošnjega pohoda. Slaba preskrba s plinom V zimskem času potrebujemo nekoliko več plina kot običajno, saj nekateri z njim ogrevajo tudi svoje bivalne in poslovne prostore. V velenjski občini tega sicer ni veliko, sa j ie večina gospodinjstev priključenih na mestno ogrevanje. Pa vendar se tudi pri nas iz leta v leto srečujemo s slabo preskrbo s plinom v zimskih mesecih. Tudi letos je, žal, tako. Že takoj po novem letu je najprej začela Era prejemati omejene količine plina, poleg tega pa so bile izdobave zelo nerodne. Tako se pogosto dogaja, da se pred prodajalno plina zbere množica ljudi, ki seveda nestrpno čaka na plin, kamiona pa ni jn ni. Po nekajurnem čakanju prodajalec dobi informacijo, d pač plina ta dan ne bo. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako neprijetno je stopiti pred množico čakajočih in jim to pojasniti. * Kot j e povedal vodja sektoija industrijsko blago Franc Vovk, si v Eri ves čas prizadevajo, da bi dobili kar največ jeklenik plina. Prodaji so prilagodili tudi svoj delovni čas. Ko plin dobijo, ga prodajajo tako dolgo kakor dolgo ga pač imajo oziroma tako dolgo da postrežejo vse čakajoče. Prodajalne ne zapirajo, ko se izteče delovni čas. In zakaj šo se sploh pojavile motnje pri izdobavi plina? To vprašanje so delavci Ere takoj, ko so se pojavile težave, zastavili Plinarni Celje, ki je njihov dobavitelj. Pojasnili so jim. da morajo v skladu z zakonom testirati in izločiti iz prometa vse neustrezne jeklenke. Prav gotovo je prav, da uresničujemo varnostne predpise s tega področja, nehote pa se postavlja vprašanje, če je res nujno, da to izvajamo ravno v tem času. Velenjskim potrošnikom torej ne preostane nič drugega kot da so strpni, da pač počakajo, da krizna dobava plina mine. To je sicer neljuba tolaž- ba, saj si ravno v tem času prizadevamo tudi, da bi zmanjšali porabo električne energije. To pa bo seveda zelo težko, saj se lxxlo nekateri prisiljeni v teh * mrzlih dneh greti z elektriko in kuhati na električnih štedilnikih. Na Eri so še toliko bolj nezadovoljni, ker področja, kiji jih pokrivajo druge plinarne, vsaj doslej niso imeli večjih' težav pri dobavi olina. Nevarne plinske jeklenke O pomanjkanju plina v Titovem Velenju ste lahko prebrali v gornjem prispevku, sedaj pa par besed, zakaj je prišlo do zamenjave jeklenk. Kot je pri nas že tako pogosto v navadi, so odgovorni šele pred kratkim zahtevali, dobili in proučili raziskavo materiala nežaijenih jeklenk po posameznih letih izdelave. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se pojavlja krhki lom pri teh jeklenkah po 14 letni uporabi. Na usklajeval-nem sestanku predstojnikov republiških inšpekcij je bilo nato dogovotjeno, daje potrebno rok izločanja teh jeklenk uskladiti s kritično starostjo uporabe, kar je recimo komajda sprejemljivo. Tako je sedaj potrebno ne.žatjene jeklenke izločiti v roku dveh let, in sicer jeklenke, ki so bile izdelane do leta 1970 je potrebno izločiti takoj, jeklenke izdelane od leta 1971 do 1973 je potrebno izločiti do konca letošnjega leta, jeklenke izdelane od 1973 leta dalje pa je potrebno izločiti do konca prihodnjega leta. Nežar-jene jeklenke so brez oznake »G« ali »S« in niso toplotno obdelane. Po teh rokih izločitve je polnjenje jeklenk dovoljeno samo po predhodni toplotni obdelavi, ponovni tlačni in tesnostni preizkušnji ter nekaterih drugih ukrepih. Očitno je bilo teh problematičnih jeklenk zelo veliko, ko je sedaj to vzrok za močno okrnjeno dobavo plina in upamo lahko samo, aa se te težave ne bodo nadaljevale se celo letošnje in prihodnje leto, ko bo potekalo nadaljnje izločanje neustreznih jeklenk. B. Z. Boljša turistična ponudba Kompas tudi v Mozirju Tudi v Mozirju je turistična delovna organizacija Kompas odprla svojo poslovalnico, ki je z rednim delom pričela v začetku tega leta. Za razliko od ostalih Kom-pasovih poslovnih enot, velja za mozirsko poudariti, da je zadržala vse naloge prejšnjega turističnega biroja. Prevzela je torej pomembno nalogo receptive za vso Gornjo Savinjsko dolino, pri čemer je zlasti pomembno nadaljnje uve-Jjavljanje kmečkega turizma, sicer že sedaj znanega doma in v tujini. Poleg tega bo poslej v Mozirju moč zadovoljiti vse potrebe v zvezi s potovanji, kupiti letalske vozovnice za domovino in tujino ter za spalnike, naročiti strokovne in druge izlete. V Mozirju je torej na voljo celotna ponudba, značilna i*za vsako turistično agencijo. Delavska univerza Seminar za člane komisij za delovna razmerja Delavska univerza bo pripravila v prihodnjem mesecu seminar za predsednike in člane komisij za delovna razmerja. Podali bodo problematiko, ki se na tem področju pojavlja v organizacijah združenega, dela. pri uresničevanju zakona o delovnih razmerjih s konkretnimi primeri iz prakse. O problematiki s tega področja bo prisotnim govoril tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Seminar bo enodneven, s'pri-četkom ob 16. uri, natančne datume pa bodo sporočili prijavljenim naknadno. Prijavite se lahko do 2. februarja na Delavski univerzi, Titov trg 2. RAZPIS za pridobitev delne nadomestitve stanarin v letu 1985 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Na podlagi 13. člena pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/83) objavlja RAZPISNI POGOJI Ad 1.) . . Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarin pod sledečimi pogoji: — da njegovo gospodinjstvo uporablja stanovanje, ki po površni ne presega naslednjih normativov: za 1 družinskega člana za 2 družinska člana za 3 družinske člane za 4 družinske člane do 32 kv. m do 45 kv. m do 58 kv. m do 70 kv. m Odstotki znosne stanarine znašqfo: Tip gospodinjstva enočlansko gospodinjstvo dvočlansko gospodinjstvo tričlansko gospodinjstvo štiričlansko gospodinjstvo . petčlansko gospodinjstvo šestčlansko gospodinjstvo sedem in več člansko gospodinjstvo Ad 2.) % 6,8 6,0 4,6 4.0 3.2 3.1 2.3 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se pripadajoča stanovanjska površina poveča do 15 kv. m. Odstopanj od standardne stanovanjske površine je možno do 5 % pri stanovanjih starejših od 50 let je možno odstopanje do 30 %. / — da je odstotek stanarine v dohodku gospodinjstva, ki ga gospodinjstvo mora plačevati, vi$i od odstotka znosne stanarine v istem dohodku gospodinjstva. Zahteva se vloži na obrazcu SPN 1, Državne založbe Slovenije, obr. 8,40. K zahtevi za delno nadomestitev stanarine je potrebno priložiti: ' — pismeno potrdilo hišnega sveta, da stanovanje ne daje v podnajem, ter da noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti. Obrazec 8,40 SPN 1 ima V prodaji Mladinska knjiga — Knjigarna Titovo Velenje. Ad 3.) ' Rok za zbiranje vlog traja 15 dni od objave. Prijave na natečaj, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane. Pravica do subvencije se odobrava od 1. januarja v tekočem letu in preneha z 31; decembrom v tekočem letu. Vlogo z vsemi potrdili pošljite na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO Titovo Velenje, Kidričeva 23, tel. št. 853-031. Predsednik odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu: Viktor KRASEK, s. r. »NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta F.rantiška Foita 10. ^ »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; od 1. januarja 1973 je iznajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« o^ 1 marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 853451. 854-761, 855-450. 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1200 dinarjev (na mes^c 100 dinarjev}. /.a tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in ■fotografij ne vračamo " Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-♦ 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 31. januarja 1985 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * Stran 3 Rek - Elektrostrojna oprema Preusmeritev proizvodnega programa V Rekovi delovni organizaciji Elektrostrojna oprema so v lanskem letu kljub neugodnim gospodarskim razmeram, dosegli dobre poslovne rezultate. Načrtovane naloge so presegli v povprečju za 20 odstotkov. Dohodek je v primerjavi z letom poprej večji za 21 odstotkov, čisti dohodek za 32 in osebni dohodki za 16 odstotkov. Tako kot mnoge delovne organizacije so tudi Elektrostrojno opremo pestile nekatere težave. Čeprav so se močno trudili, da bi jih odpravili, ali vsaj ublažili, jitn to večinoma ni uspelo. Zlasti zato, ker nanje niso imeli učinkovitega vpliva. Osnovna težava, s katero so se v lanskem letu srečevali v tem kolektivu, bržkone pa se bodo tudi letos, je oskrba z reprodukcijskimi materiali. Ti so slabe kakovosti, za njihov nakup pa je potrebna še devizna soudeležba. Naslednja težava je likvidnostni položaj, saj je nemalokrat potrebno denar za naložbe usmerjati v obratna sredstva, da lahko poravnajo sprotne obveznosti. Poleg teh težav bi v tej delovni organizaciji potrebovali še približno 50 delavcev, od tega 15 vodstvenih. Da bi to vprašanje, ki jih pesti že dalj časa in negativno vpliva na doseganje proizvodnje, zadovoljivo rešili, so se odločili za razpis štipendij. Približno 200 štipendistov, kolikor jih trenutno imajo, je v primerjavi s 700 delavci kar precejšnje število. . * O načrtih za letošnje leto je predsednik kolegijskega odbora Vili Jelen povedal naslednje: »Letos želimo v naši delovni organizaciji doseči še boljše gospodarske in finančne rezultate. Načrtujemo 50-odstotni porast celotnega prihodka, dohodek naj bi se povečal za 63 in osebni dohodki nominalno prav tako za približno 63 odstotkov. Ob tem je razumljivo, da bomo morali bistveno povečati produktivnost, s tem, da bomo delno povečali tudi število zaposlenih v proizvodnji. Zlasti nam primanjkuje delavcev za drugo izmeno, s katero želimo povečati izkoriščenost osnovnih sredstev. S tem bi zanesljivo zmanjšali "tudi delež kooperacije do neke mere pozitivna, ko pa preseže določen odstotek realizacije dohodka delovne organizacije, deluje negativno. Manjkajo nam tudi kadri v-komercialnem in tehničnem sek-toiju. Ena pomembnejših nalog v letošnjem letu je tudi, da čimbolj ustrezno uredimo nagrajevanje po delu in osebne dohodke uskladimo z družbenim dogovorom. V letošnjem letu se nam izteka tudi pogodba z angleško firmo Dauty, vse pa kaže, da je zaradi predpisov ne bomo mogli podaljšati. Zato bo naša velika naloga, da nov položaj kar najbolj uspešno rešimo. Ker smo takšno stanje pričakovali, smo že doslej iskali ustrezne rešitve. Zato smo našo proizvodnjo v glavnem usmerili v tisto dejavnost, ki je za nas ustreznejša. Predvsem so to tisti objekti, s katerimi bomo v glavnem pokriirprimanjkljaj gradbene dejavnosti. S trboveljskim Rudisom smo podpisali obsežen posel projektiranja, izdelave in montaže klasirnice za dnevni izkop v Šikorjah. Obeta se nam tudi delo v Tuzli, prav tako pa v teh dneh pričakujemo tudi naročilo projektiranja, izdelave in montaže klasirnice v Pesju. Seveda je podobnih del in naročil še več. Torej nam dela v letošnjem letu ne bo manjkalo, bojimo se le, kako bo z oskrbo z reprodukcijskimi materiali. Seveda tudi na tem področju iščemo vse možnosti, da bi težave kar najbolj uspešno ublažili.« B. Mugerle V letošnjem letu jih čaka veliko zahtevnih del KOMPAS JUGOSLAVIJA lJ**"*c*rl Herbz VSE NA ENEM MESTU TUDI V TITOVEM VELENJU NA CELJSKI 36 A, telefon: 855-552 in 854-626 — letalske, železniške in ladijske vozovnice — letni oddih in smučanje — prevozi z modernimi turističnimi avtobusi — izposojanje vozil Rent-a-car — izleti in potovanja PLANICA — smučarski poleti 16. in 17. marca 1. dan — strokovna potovanja na obiske domačih in mednarodnih razstav MUNCHEIM — mednarodni obrtni sejem 10., 14. in 15. marca — 2 dni KOMPAS - VAŠ POPOLNI TURISTIČNI SERVIS Zbor komunistov krajevne skupnosti Desni breg Prisotnost na sestankih ni dovolj Šmarški kmetijci, tako zaposleni v Erini poslovni ehoti Lastna proizvodnja kot tudi kooperanti, se iz leta v leto .trudijo pridelati na svojih kmetijskih površinah kar največ hrane. To jim je vsaj do sedaj tudi uspevalo. V Eri, Tok Kmetijstvo Šoštanj, poslovni enoti Lastna proizvodnja so zaposleni z lansko bero povsem zadovoljni, saj so izpolnili začrtane cilje. Kljub neugodnemu vremenu, na hmeljiščih in delu sadjarskega nasada je klestila še toča. so dosegli dober pridelek hmelja, sadjarska letina pa je bila celo rekordna. Na dobrih dveh hektarjih so pridelali kar 70 ton sadja. Treba pa je zapisati še to. da je bilo sadje zaradi ledenih kepic nekoliko slabše kakovosti: Optimistični so zato tudi njihovi letošnji proizvodni načrti. Glavna usmeritev Lastne proizvodnje v Smartnem ob Paki bo letos znova hmeljarstvo. Hmelj-ske površine so povečali za dva hektarja in na njih zasadili auro-ro. Tako naj bi letos na teh površinah pridelali 18 ton zelenega zlata. Kljub težavam v živinoreji delavci te Erine poslovne enote še vztrajajo. Visoka cena ktfruze je namreč povsem porušila razmerja na tem področju.. Proizvodni stroški mesa so visoki, odkupna cena prenizka. Trenutno imajo v svojem hlevu 70 pitancev, letos pa naj bi pridelali 35 ton mesa. Zavedajo se namreč, da je lastna oskrba z mesom za velenjsko občino še kako potrebna. Sadni nasad je sicer za srednjo vzgojo že star, vendar so lani kljub toči dosegli izreden pridelek. Zato so se delavci Lastne proizvodnje-odlo- čili, da ga bodo za potrebe ožje in širše okolice Šmartnega ob Paki »obdržali«. Hud mraz v začetku meseca januarja letos šmarškim kmetij-cem ni prišel »do živega« tako kot marsikomu drugemu. V tem času so popravili in tako pripravili mehanizacijo za nemotena spomladanska dela. Prav tako nameravajo obnoviti v tem letu še nekatera hmeljišča, izboljšati strojni park z nekaterimi drobnimi kmetijskimi priključki in večjim traktorjem ter preurediti sušilnico v vasi Gorenje. Nujno pa bi potrebovali tudi nov objekt za skladiščenje sadja in zaščitnih sredstev, saj bodo morali stari hlev, v katerem sedaj hranijo vse to, porušiti. Tudi šmarški kooperanti so bili z lansko letino zadovoljni, saj so na svojih hmeljskih površinah dosegli rekordno proizvodnjo zelenega zlata. Kar 95 odstotkov oddanega hmelja je bilo kljub starim nasadom najboljše kakovosti. Njihovi letošnji proizvodni načrti so za nekaj odstotkov višji od lanskih 94 kooperantov naj bi oddalo 600 tisoč litrov mleka, za hektar in pol bodo povečali hmeljske površine in na njih skupaj pridelali 10 ton zelenega zlata. S prirejo pitancev se v Erini poslovni enoti Kooperacija ukvarja 75 kmetov. Ti naj bi. pridelali 140 ton mesa. Nekoliko večji kot lani bo po njihovih predvidevanjih pridelek pšenice, in sicer 50 ton. Poleg 753 ton brojleijev pa naj bi šmarški kooperanti v letošnjem letu pridelali še okrog 10 ton ribeza. Aktiv invalidov Rudnika lignita Velenje Še vedno premalo prekvalifikacij Preteklo nedeljo so se na programsko volilni konferenci, ki je bila v Družbeni prehrani v Titovem Velenju, zbrali delegati Aktiva inyalidov Rudnika lignita Velenje. Od oseminsedemdesetih vabljenih se je konference udeležilo 46 delegatov. Morda samo toliko tudi zato, ker se invalidska problematika na Rudniku lignita že nekaj časa uspešno rešuje. Toliko bolj razveseljivo pa je bilo, da je'bilo tokrat prisotnih tudi veliko vod« tozdov, ki so pokazali, da jih (a problematika še kako zanima. Aktiv Rudnika lignita Velenje šteje 750 invalidov, v preteklem ob- dobju pa so največ pozornosti posvetili novi zakonodaji na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja, vključevali so se v samoupravo, se srečevali z drugimi aktivi invalidov in bili prisotni v vseh sekcijah Društva invalidov Velenje. Organizirali so najrazličnejša športna tekmovanja in se udeleževali tudi drugih, saj so sodelovali celo na republiških in državnih. Osrednje vprašanje, ki se jim vfdno znova zastavlja pa je, kako invalide spodbudit, da bi se bolj odločali za prekvalifikacije. Sami delegati pa so v razpravi postavili tudi nekaj vprašanj, ki se nanašajo na rento in pa na delo ob sobotah. Ker. natančno niso mogli odgovorili na njihova vprašanja, so se dogovorili, da bodo odgovore dobili naknadno. •Spregovorili so tudi o načrtih za naprej in se seznanili s programom Društva invalidov Velenje. Za .uspešno delo sta Valter Golob in Edo Ferenčak prejela priznanji Društva invalidov. Ker je bila konferenca tudi volilna, so izvolili nov izvršilni odbor, ki bo naprej deloval v sestavi: Jože Lešnik, Franc Črnko, Ivo Horvat, 12. srečanje racionalizatorjev sozda Rek Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje Inovacije - vir napredka Pod tem naslovom so se v soboto, 26. januarja, v Delavskem klubu zbrali racionalizatorji sozda REK Franc Leskošek-Luka na že 12. letnem srečanju, kjer so ocenili inovacijsko dejavnost v preteklem letu ter najuspešnejšim inovatorjem podelili tradicionalne zlate, srebrne in bronaste diplome. Poleg gostov z občinskega sindikalnega sveta iz Celja in Velenja ter občinske raziskovalne skupnosti Velenje so se srečanja udeležili tudi predstavniki TGO Goitenje, ki so prikazali film o izdelavi robota GORO 102. Kljub temu, da je bilo letošnje srečanje inovatorjev že 12. po vrsti — kar naj bi torej pomenilo tudi to, da v sozd REK namenjajo množični inovacijski dejavnosti precejšnjo, predvsem pa organizirano pozornost že kar nekaj časa — pa z rezultati te dejavnosti v letu 1984 niso zadovoljni. V poročilu o poteku in rezultatih inovacijske dejavnosti so namreč poudarili, da je bila v preteklem letu inovacijska dejavnost po množičnosti skromnejša kot v letu 1983. Obravnavanje in uresničevanje inovacijskih predlogov poteka v posameznih delovnih organizacijah sozda REK po komisijah za inovacijsko dejavnost in veljavnih pravilnikih. Vse premalo pa omenjene komisije naredijo na področju spodbujanja delavcev za inovacijske predloge, saj mnoge le čakajo, da delavci svoje ideje sami. prijavijo, delo komisij pa je nato le ocenjevanje teh idej. V akcijo spodbujanja delavcev, kot tudi v prizadevanja za uresničitev idej v praksi, bo potrebno še bolj jsritegniti tudi strokovne in skupne službe ter službe za razvoj kombinata. V času, ko v celi družbi spoznavamo pomen lastnega razvoja, tehnologije in znanja, je potrebno inovatorje, to jc delavce, ki se skušajo s svojim /nanjem in izkušnjami vključiti v stabilizacijska prizadevanja širše družbe, motivirati z večjo materialno in moralno podporo. Sicer pa si oglejmo število inovacijskih predlogov in prihranke po posameznih delovnih organizacijah: V delovni organizaciji RLV je 45 delavcev prijavilo 37 inovacijskih predlogov. Nagradili so 26 inovacij, in to 13 glede na ekonomski prihranek, 9 z enkratno nagrado in 4 z akontacijsko nagrado. Skupna vrednost izplačanih nagrad je 703.824,80 din, skupna vrednost izračunanih ekonomskih prihrankov pa 33.558.986,00 din, kar je 49 °7o več kot v letu 1983. V delovni organizaciji TEŠ je 8 delavcev prijavilo 6 novih predlogov, kar pomeni enega predlagatelja več kot leto prej. Nagrajenih je bilo 5 inovacij ter izplačanih osem nagrad prav tolikim avtorjem in so-avtorjem. Skupna vrednost odobrenih nagrad je 600.050,00 din, skupna vrednost že ugotovljenih prihrankov pa 47.061.531,00 din ali za 49 % več kot leto prej. V delovni organizaciji ESO je komisija obravnavala 16 predlogov in jih na novo registrirala 12. Za 8 inovacij so bile določene in izplačane enkratne nagrade v višini 58.200,00 din. Glede na ekonomski prihranek 2.931.042,00 din je bilo za 6 inovacij izplačanih 107.450,00 din. V delovni organizaciji SIPAK je komisija na novo registrirala 12 predlogov, za katere bodo določene enkratne nagrade in akontacije izplačane v začetku tega leta. V delovni organizaciji EFE je komisija obravnavala predlog jdveh soavtorjev, ki je bil sicer star in uporaben že od leta 1981, a jima je glede na prihranek do leta 1983 v višini 8.497.181,44 din izplačala nagrado 338.126,00 din. V delovni organizaciji Tiskarna so obravnavali 4 predloge, ki so skupaj prinesli ekonomski prihranek okoli 220.000,00 din. Avtorjem je bila izplačana samo akontacija in enkratna nagrada po pravilniku. V delovni organizaciji APS pa je komisija obravnavala le en predlog, ki pa ni prinesel ekonomskega prihranka, tako da ni prišlo do izplačila nagrade. Skupni ugotovljeni prihranki v sozdu REK so bili v preteklem letu torej 86.998.565,00 din, vrednost vseh odobrenih nagrad pa 1.749.450,80.din. Preden pogledamo, kdo so letošnji nagrajenci, povejmo še to, da so inovatorji kombinata sodelovali tudi na razstavah za najboljše ino- Herman Sikora, Franc Lesjak, Danilo Grobelšek, Valter Golob, Konrad Čuš, Franjo Burjan, "Roman Mir, Stane Kumer, Jože Virbnik, Martin Meško, Janez Sarkan in Vili Kerin, ki bo tudi še naprej vodil Aktiv invalidov Rudnika lignita. Kazalo pa bi, so menili na konferenci, da bi izdelali analizo, kakšni so trendi [jri nastajanju invalidnosti sedaj, ko skoraj . ovsod uvajajo mehanizacijo. Ali ta prinaša tudi večjo varnost in kakšen je delež invalidov, ki so to postali zaradi nesreč pri delu. Najvažnejša skrb mora še naprej biti preventiva, preprečevanje nastajanja invalidnosti. m . j m f-% H L M* ' Pij ffiVg'"" v> '■+>■' Podelili so tudi priznanja. vacije izven sozda REK in naše občine. Tako so se udeležili vsakoletne jugoslovanske razstave izumov in tehničnih izboljšav RAST-YU na Reki, kjer so bile delovne organizacije RLV in ESO zastopane s tremi, SIPAK s štirimi ter TEŠ in EFE s po eno inovacijo. Za vse razstavljene predloge so delovne organizacije in inovatorji prejeli priznanja. Delovna organizacija SIPAK je prejela tudi zlato medaljo na Leipziškem sejmu, delovne organizacije RLV, TEŠ in ESO so sodelovale in prejele priznanja na občinski razstavi Množična inventivna dejavnost, predloge pa so poslali tudi komisiji za dodelitev Tesline nagrade ter glasilu Elektrogospodarstvo, ki je razpisalo natečaj za ,,Priznanje za inovacije iz elektrogospodarstva in premogovništva". Letošnji nagrajeni inovatorji sozda REK pa so naslednji: iz delovne organizacije RLV so prejeli zlato diplomo Karel G ril, Janko Aristovnik, Stane Cevzar, Anton Znider, Matevž Stropnik, Ignac Lednik in Ivan Zapušek; srebrno diplomo Ivan Hriberšek, Milan Špička, Vinko Grenko, Jože Hri-bernik in Štefan Vratčič; bronasto diplomo pa Marjan Cafuta, Jože Valoh, Jože Cepin, Ivan Pečoyriik, Janez Vodončnik, Fric Coklič, Jože Poljanšek, Jože Roškar, Drago Hadžič, Lovro Kos, Jože Lampret, Stane Cevzar, Jure Kostric in Jože Valoh. V delovni organizaciji TEŠ je prejel zlalo diplomo Janez Trbov-šck; bronasto diplomo pa Franc Poličnik ih Stane Sevfnikar. \ V delovni organizaciji ESO so zlalo diplomo prejeli Albin Veni-šnik, Jože Trpin, "Vlado Berlot in Pavel Planine; srebrno diplomo Vlado Kemec, Rafael Kopitar in Oto Semprimožnik; bronasto diplomo pa Vladimir Mrak, Anton Pirnianšc.k, Srečko Pečnik in Franc Gerl. Diana KUJAN \ —— 4. stran * n3S CBS NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST Titovo Velenje* 31. januarja 1985 Lokovica Z referendumskim denarjem do boljših cest Po vseh krajevnih skupnostih velenjske občine krajani ocenjujejo delo v iztekajočem srednjeročnem obdobju ter oblikujejo programe za četrti samoprispevek. Čeprav položaj ni najboljši, se dobro zavedajo, da bodo le z glasovanjem ZA v prihodnjih petih letih slavili kakšno pomembno delovno zmago in tako • dosegli hitrejši razvoj svojega kraja. Prav tako razmišljajo in ugotavljajo na sejah odborov in komisij krajani Lokovice. »Delamo po rokovniku in moram reči. da naše aktivnosti dobro potekajo. Komisija, ki jo je imenoval svet krajevne skupnosti, je že pripravila osnutek programa četrtega samoprispevka. Na skupni seji so člani skupščine, sveta in krajevne konference zapisane potrebe dobro pretehtali. Svoje pa bodo povedali na zboru še krajani. Ta bo sredi meseca februarja,« je opisal priprave na izvedbo četrtega krajevnega samoprispevka predsednik skupščine te krajevne skupnosti Herman Mrak. Po besedah krajanov je referendum potreben, saj imajo kljub temu. da so v srednjeročnem obdoblju 1981—85 bogatejši za nekatere pomembne pridobitve. nerešenih še nekaj vprašanj. Te pa bodo lahko uresničili le s takšnim zbiranjem denarja. Pa tudi vseh načrtovanih nalog iz preteklega* obdobja niso »spravili« v življenje, čeprav so ogromno delali udarniško ter poleg referendumskih sredstev še sami prispevali nekaj denarja. Lokovi-čani pa se ob pripravah na izvedbo četrtega samoprispevka sprašujejo, kako da je samoprispevek krajevni in ne občinski in kako bodo načrtovane cilje lahko uresničili, če je že na samem začetku polno ovir. »Osnutek referendumskega programa smo Staro Velenje Praznovali so V soboto so v gasilskem domu v Starem Velenju krajani pripravili proslavo ob praznovanju krajevnega praznika. V polni dvorani so udeležencem zapeli Kajuhovci, program pa so pripravili tudi učenci osnovne šole Antona Aškerca. Krajani so si ogledali razstavo fotografij z njihovega udarniškega dela pri toplificiranju Starega Velenja, ki stajo pripravila Lojze ■ in Aleš Ojsteršek. člana fotokluba Zrno. Na proslavi pa so si krajani ogledali tudi diapozitive. Predsednik ZZB Staro Velenje je obudil spomin na dogodek pred 41. leti. ko so Nemci na starem sejmišču ustrelili 15 talcev. Spre? govoril pa je tudi o Starem Vele- * nju danes, o njihovem delu in načrtih za naprej. Osnovna šola Anton Aškerc, krajevna skupnost Levi breg in krajan Starega Velenja. Anton Pečečnik. pa so prejeli priznanja krajevna skupnosti za prizadevno .sodelovanje. Tričlanska delegacija je na-_ slednji dan položila venec k spo-* meniku talcev. mkp II K > | - , fv^l mm. Na proslavi so podelili tudi priznanja. Poleg osnovne šole Antona Aškerca in krajevne skupnosti Levi breg je priznanje prejel tudi Anton Pečečnik (na sliki). res temeljito pripravili in vanj zapisali le tiste naloge, s katerimi si bomo izboljšali življenjsko raven. Temelji na stvarnih osnovah in je prilagojen našim zmožnostim ter potrebam. Želja nismo nikjer omenjali, čeprav jih imamo veliko.« Prednost bodo Lokovičani v programu četrtega referenduma namenili modernizaciji krajevnih cest. Tako naj bi uredili cesto Penk—Klavž—Stanovšek, ki so jo predvideli že v iztekajočem srednjeročnem obdobju. Razmišljajo še o izgradnji manjše trgovine oziroma o nudenju pomoči zasebniku. Tudi razširr-tev telefonskega "omrežja na območjih doma krajanov in Za-pušek je potrebno za zadovoljevanje potreb krajanov te krajevne skupnosti. Z razširitvijo Loko- V prihodnjih petih letih bodo krajani Lokovice namenili največ pozornosti ureditvi krajevnih cest vice z novimi stanovanjskimi hišami pa se je pokazala potreba še po ureditvi kanalizacije. Z udarniškim delom, ki Lokoviča-nom ni tuje, z lastnimi prispevki ter z referendumskim denarjem bodo krajani, vsaj tako upajo, vsemu naštetemu kos. Tudi večjim obnovitvenim delom pri domu krajanov in asfaltiranju večnamenskega športnega igri- šča. »Nalog imamo res veliko, potreb še več. Če bomo vse to uresničili, bomo lahko zadovoljni. Vsakemu krajanu je jasno, da bo le z glasovanjem ZA pripomogel k napredku svojega kraja. Drugače pa se mora zavedati, da o potrebah, ki jih nimamo malo, raje ne razmišljamo. Denarja bo komaj dovolj za najnujnejša vzdrževalna dela.« Šoštanj Le z lastnimi prispevki do večjih pridobitev V krajevni skupnosti Šoštanj so naloge, ki so si jih zadali za preteklo leto tudi dosledno uresničili. Nerešenih pa je ostalo nekaj tistih vprašanj na katere krajeVna skupnost sama ni imela vpliva. To so bila predvsem dela, kjer so predvidevali pomoč samoupravne interesne komunalne skupnosti, ki pa jim je lahko namenila bistveno manj sredstev, kot so načrtovali. Seveda vse tudi pri drugih akcijah ni šlo zlahka, saj je bila inflacija tako skokovita, da so nove višje cene iz meseca v mesec spreminjale načrte. Največ težav je bilo s programom iz sredstev samoprispevka, kjer so morali primanjkljaj nadoknadili z dodatno denarno pomočjo krajanov in organizacij združenega dela ter s povečanim številom udarniških ur. Pomanjkanje denarja seveda kroji tudi letošnji program dela. Samoupravne interesne skupnosti lahko pokrivajo le še najnujnejše zateve, ,,krpajo luknje", medtem ko globalne, a dražje rešitve prelagajo v prihodnost. V letošnjem letu si v Šoštanju zelo prizadevajo, da bi uresničili gradnjo dveh stanovanjskih stolpičev, saj menijo, da bo mesto drugače še bolj osiromašeno s prebivalstvom, ker mu izkopavanje premoga že počasi krni podobo. Problematičen je pravzaprav le en stolpič, v katerem bi bilo 22 stanovanj, zgrajen pa bi bil iz sredstev samoupravne interesne skupnosti za invalidsko pokojninsko zavarovanje, in sicer bi bil namenjen ostarelim ljudem, upokojencem in invalidom. Zaenkrat se je zapletlo zaradi predvidene lokacije, na krajevni skupnosti pa upajo, da bo ta težava v kratkem pozitivno razrešena. Za drug stanovanjski stolpič v katerem bo še nekaj več stanovanj pa so dela že v teku. Investitor je REK ter nekaj manjših organizacij združenega dela. KS Franca Leskoška-Luke Pesje Zbor krajanov Te dni potekajo v tej krajevni skupnosti priprave na izvedbo zbora krajanov, ki bo v četrtek, 7. februarja v telovadnici osnovne šole v Pesju. Prav gotovo je veliko stvari, ki jih bodo krajani na tem zboru obravnavali. Naj opozorimo le na najpomembnejše, kot so priprave na referendum o krajevnem samoprispevku, razprava o načrtu za leto 1985 in v srednjeročnem obdobju do leta 1989. Največ pozornosti pa bodo na njem namenili izgradnji nadomestnih objektov IX) KI.V in predvideni razširitvi deponije premoga za TEŠ. Z izgradnjo nadomestnih objektov klasirnice in predvideno razširitvijo deponije se vsekakor spreminja okolje tega naselja, ki je z vseh strani obdano z industrijskimi conami. Posegi v naravo so tako veliki, da se postavlja . resno vprašanje, kako živeli v bodoče v tej krajevni skupnosti. Veliko se govori in piše'o izgradnji novih objektov, zelo malo pa je pri tem ' zaslediti ukrepov za varstvo okolja jn prav to bo glavna tema omenjenega zbora. Vsem prebivalcem Pesja, posebej najbolj ogroženim,je trebajasno in odkrito povedati, kaj jih v prihodnosti čaka. V naselju se širijo govorice, da ne bi smeli dati soglasja za izgradnjo klasirnice. Jasno pa je, da je soglasje dal zbor prebivalcev in da bi objekti verjetno zaradi pomembnosti gradili brez tega. Širijo se govorice, da bo porušena prva vrsta stanovanjskih hiš in prestavljena Partizanska cesta, kar pa ni predvideno v nobenem projektu. Ob izdaji soglasja so bili poslavljeni določeni Donoii, ki pa kliub obliubam odgovornih niso bili uresničeni (ze- lena bariera, tesnitev izvoznega mostu) kar krepi nezaupanje prebivalcev. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj so pristojni organi dajali gradbena dovoljenja za izgradnjo stanovanjskih hiš ko seje vedelo, da bodo nasproti njih grajeni rudniški objekti. Za klasirnico se predvideva izgradnja jaška, o katerem ob izdaji soglasja ni bilo govora. Kako bo s TV sprejemom, ko bo klasirnica zgrajena? Vsa ta vprašanja tarejo prebivalcej^esja. Zato je prav, da se to na zboru »razčisti«. Predvsem jasno pa je, da so predvideni novi objekti za slovensko energetiko izrednega pomena in jih je zato potrebno zgraditi. Ob tem pa kar najbolje poskrbeti za • ohranjanje človekovega okolja. In prav ukrepom je zato potrebno posvetiti več prostora v sredstvih obveščanja, kar pa doslej žal ni bila praksa. S skupnimi močmi se dajo razrešiti še tako velike težave, (t.h.) Sicer pa Je plah krajevne skupnosti usmerjen predvsem na področje komunalne dejavnosti. Tako si bodo prizadevali, da bi izboljšali dele kanalizacijskega sistema ter posodobili posamezne cestne površine, še posebno lam, kjer so te že zelo dotrajane. Dokončno želijo tudi urediti zasaditev 88 dreves v spomin na maršala Tita, predvidevajo pa tudi obnovo otroškega igrišča, ki že dolgo ni več takšno, da bi zadovoljevalo potrebe otrok. - Ena od nalog bo v letošnjem letu tudi izgradnja balinišča. Sredstva za ta objekt so že zbrana, določena je tudi lokacija, seveda pa bo večina del opravljena udarniško. ■ V plan za fetošnje leto so zajeli tudi vsa dela, ki jih namerava opravili samoupravna interesna stanovanjska skupnost. Tu gre predvsem za izboljšanje stanovanjskega standarda na družbenih stanovanjskih objektih v Šoštanju ter za večja popravila. Čeprav je ta samoupravna interesna skupnost predvidela precej sredstev za te namene, pa bodo še vedno preskromna, da bi lahko odpravili vse pomanjkljivosti, ki so potrebne obnove. , ,,Marsikakšna nadloga s katero se sedaj kraj otepa pa bo laže premostljiva, če bomo krajani izglasovali četrti samoprispevek", meni predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Martin Primožič. ,,Za posameznika namreč ne botlo lako velika sredstva, da bi kljub sedanjim težavam, ogrozila njegov standard, za krajevno skupnost pa se bo tega denarja zbralo kar precej. Tako bo možno uresničiti marsikatero nalogo, ki bi še dolgo čakala razrešitev. Z denarjem iz prejšnjega samo- prispevka smo uspeli postoriti veliko, predvsem pa tislo, kar so krajani najbolj pričakovali, to je izgradnjo sekundarnega toplovodnega omrežja za velik del našega mesta," zatrjuje Martin Primožič. In tudi v novih planih bodo naloge takšnega pomena. Doseženi rezultati torej tudi v tej krajevni skupnosti dokazujejo, da je mogoče z združevanjem sredstev krajanov v obliki samoprispevka najzanesljiveje uresničiti potrebe in želje krajanov še posebej za tiste namene, za katere iz drugih virov ni mogoče dobili sredstev. Osnutek programa o katerem bodo krajani te krajevne skupnosti glasovali na referendumu 21. aprila je že pripravljen. Prav gotovo ga bodo sedaj na različnih sestankih in zborih krajanov še dopolnili, tako da bo ob koncu v njem zgolj tisto kar prebivalci tega kraja menijo, da je resnično potrebno. Ze sedaj pa so nakazane nekatere značilnosti. TaRo naj bi namenili denar predvsem za ureditev posameznih, cest in poli, za ureditev kanalizacije in vodovoda, za izgradnjo novih otroških igrišč, za nekatere naložbe na,obeh-šolah, za financiranje kulturnih potreb in delovanja društev ter za izvedbo nekaterih drugih finančno manj zahlevnih nalog. Ker torej obstajajo še številne pravzaprav nujne življenjske potrebe skupnega pomena za kraj in krajane se bo najbrž večina njih odločila-za -samoprispevek. To pa je v sedanjem času še toliko pomembneje, saj nas gospodarska kriza ne sme zaustaviti in moramo tudi z delnim lastnim odrekanjem loviti korak z napredkom. bz Kaj mi bo iz šole v naravi ostalo najbolj v spominu Učenci 5. a, b in d razreda OŠ Antona Aškerca so bili od 7. pa do 13. januarja v šoli v naravi na Slemenu v Andrejevem domu. O, ko bi vedeli, kako je bilo lepo! NAJBOLJ MI BO OSTALO V SPOMINC ... ... slalom, ki sem se ga naučil na smučišču. Velikokrat sem padel in so se mi vsi smejali. Toda, dan pred tekmovanjem sem znal že dobro smučati. Na tekmovanju sem dosegel 3. mesto, kar mi je pomenilo zelo veliko. Orlando Sušeč ko smo odšli s smučišča mi je smučka zdrsela po hribu navzdol, jaz pa sem jo kar pustila in odšla proti domu. Ko je tovarišiea za to zvedela, sem morala nazaj na smučišče in poiskati smučko. Daliborka Stojilkovič ... padec na smučišču, saj sem si pri teni'zlomil smučarski čevelj. Malo meje bolela tudi noga, a zvečer sem že navdušeno plesal. Mirko Romih ... to, da sem v naši skupini znala najbolje narediti osnovni zavoj. Natalija Sivka ... prvi dan, ko sem prvič v življenju stopila na smuči. To je bil pravi užitek! Mirsda Lakič ... prvi družabni večer. S Simono sva bila določena za napovedovalca. Tresla sva se od treme. Za mikrofon sva imela velikansko kuhalnico. Aljoša Oštir Vtisov je še več. a žal vseh ne moremo objaviti. Važno je, da je bilo lepo! ANKETA*ANKETA Splača se počakati Prejšnji ponedeljek, ponekod že prej. so se pričele razprodaje. Marsikdo je že prej dobro premislil in se odločil, da bo počakal na nje. saj trideset ali štirideset odstotno znižanje pri takšnih cenah kot so danes predstavlja kar velik prihranek. Še posebno, ker trgovci ne znižajo več tako kot so včasih, samo blaga, ki je dolgo ležalo v skladiščih, ampak tudi tistega, z novejšo letnico. Ali kot nam je povedala Boža Večer-nik, namestnik oddelkovodja konfekcije v ljubljanski Nami: »Včasrh smo znižali blago, ki je bilo že preležano, sedaj pa na razprodajah ni nič starega, to je vse od lanskega leta. Ljudje pa tudi čakajo na popust, če kakšne stvari res ne potrebujejo, in če si niso zimskega plašča kupili že prej. potem ga decembra tudi zagotovo ne bodo. Opažamo, da takrat promet občutno pade. Pri nas v Nami je razprodaja dobro uspela, imeli smo lepo izbiro, znižali smo vso zimsko konfekcijo in to pretežno za 40 odstotkov, še lani je bilo več blaga znižanega za 30 odstotkov«. Seveda pa smo se mi namenili po velenjskih trgovinah. Med kupce. Kaj oni mislijo o razprodajah? Se izplača, se ne? Pa poglejmo. Irena Sojč, iz Titovega Velenja: »Danes so pač takšni časi, da se izplača počakat na razprodaje. Iščem zimski plašč, pa ne vem, če nisem že malo pozna, saj je danes že tretji dan razprodaj. Iskala sem ga že v Nami. pa nisem našla prave številke, sedaj pa pregledujem, tu v Vemi. Lepo pa je, da trgovci zadnje čase znižujejo tudi novejše modele. Sama sem se namenila. da odštejem za zimski plašč dvanajst tisoč dinarjev in upam, da ga bom našla.« Marija Košuta iz Mozirja: »Namen imam kupiti zimske bunde za hčerki, pa sem počakala na razprodaje, Vendar 'kot sedaj vidim tu v zibki zimskih bund še nimajo znižanih. izbira pa je velika. Bila sem . tudi že v Nami, pa žal prave velikosti nisem našla, so pa tam bunde že znižane. Doma sem si izračunala, da bom dala za blago, ki ga sedaj iščem, največ 6000.dinarjev. Pri nas v Mozirju za otroke tudi še rti veliko znižanega. videla pa sem rrioške bunde. toda samo velike številke.« Milan Puš-nik, Šoštanj: »Praviloma na razprodajah ne kupujem, ker pravi žena, da imamo starega že doma dovolj. Kadar gre za tovarniško znižanje se še odločimo, tako pa. Saj ne veš, če ne boš kupil prav tistega, kar je že nekaj časa ležalo v skladišču. Sicer je ,pa veliko slabega blaga v trgovinah, tudi tistega, ki ni znižano. Pred dnevi mi je žena kupila srajco, ni bila poceni, kar 3000 dinarjev je odštela, sedaj pa se že para po šivih.« Rozika Pod-lesnik iz Titovega Velenja: »Splača se počakati! Kupila sem otroški pla-šček za manj kot 5000 dinarjev. To pa se splača, če se spomnim, kakšne so bile te cene pred popustom. Sedaj bom poskušala najti še krilo zase. Pred leti sem zanj odštela 1700 dinarjev. koliko bo pa danes še ne vem. ker še nisem pogledala cen. Potem pa bom šla še malo do čevljev, morda lam najdem kaj primernega.« mpk. B. M. 31. januarja 1985 it Titovo Velenje ZANIMIVOSTI "TiascasTS KS Podkraj-Kavče Več solidarnosti Na referendum za 4. krajevni samoprispevek se temeljito pripravljajo tudi v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče. Aktivnosti že tečejo, imenovali so odbor za pripravo referenduma, o potrebah v tej krajevni skupnosti in nadaljnjih načrtih, tudi srednjeročnih, pa bodo krajani spregovorili na zboru krajanov. Najprej so ocenili svoje delo v preteklem obdobju, pa tudi uspešnost vseh prejšnjih samoprispevkov. Bili so precej kritični, ob tem pa ugotovili, da zadnjega programa ne bodo uresničili. Nekaj so zato sami krivi, nekaj pa tudi zunanji dejavniki. Vzrokov Je več. Vprvihdveh letih so tako prepozno pričeli z akcijami, delo delegacijpa tudi ni bilo takšno, kot bi moralo biti, kar velja posebej za delegacijo za skis. Menijo tudi, da bi nekdo v občini moral bdeti nad uresničevanjem programov v krajevnih skupnostih. Več ali manj je znano, da še ponekod ne držijo dogovorjenih prednostnih nalog. Najprej je bilo dogovorjeno, da se naj gradijo vodovodi, kanalizacije, ceste in podobno, v praksi pa se dela povsem drugače. Prav zato menijo, da so zunanje krajevne skupnosti prikrajšane. Po teh analizah so imenovali odbor za pripravo referenduma. Njegova naloga je analiza uspešnosti prvih trerv referendumov in z njo seznaniti vse krajane, da bi se sedaj lažje odločali. Krajani namreč morajo spoznati, da bo brez uspešnega 4. referenduma razvoj v tej krajevni skupnosti povsem zastal. Predvsem bo seveda treba pripraviti zelo podrobne programe o katerih bodo razpravljali na zboru krajanov. V preteklem obdobju so uresničili veliko nalog, ki so spremenile podobo kraja in s takšnim delom želijo seveda nadaljevati. Perečih problemov, kijih sami ne morejo rešiti pa je seveda več. Predvsem je to kanalizacija, kjer bo potrebna finančna pomoč drugih dejavnikov. Prepričani so tudi. da vseh problemov ne bodo uspeli rešiti, če jim ne bo v večji meri. kot doslej, priskočila na pomoč samoupravna komunalna interesna skupnost. Posebej poudarjajo tudi nujnost večje solidarnosti med mestnimi in vaškimi krajevnimi skupnostmi. V mestu se namreč ne spopadajo več s takšnimi problemi, kot se v z zunanjih krajevnih skupnostih'. Zato bi morali pri naslednjem bodočem referendumu bolj upoštevati to obliko solidarnosti. B. Mugeple Karel Uranjek, tajnik društva upokojencev v Titovem Velenju nja, pa tudi program in cilje društva, sodelovati pa morajo tudi z družbenopolitičnimi organizacijami na terenu. In nenazadnje, se morajo tudi seznaniti kako živijo, kaj delajo in kaj teži upokojence, še zlasti tiste, ki so oddaljeni od središča oziroma od društva upokojencev. Od komisij, ki so bile zelo aktivne naj omenim komisijo za socialna vprašanja, katere člani smo bili kar vsi odborniki, saj smo le tako razrešili kar največ odprtih vprašanj, ki jih ni bilo malo. Dvakrat smo obiskali nepokretne in bolne upokojence, enkrat pa 80. letnike. Lani decembra so bile območne konference, ki so bile dobro obiskane, na njih pa so izstopala predvsem vprašanja, zakaj tako nizke pokojnine, kako dolgo bomo upokojenci morali še nositi tolikšno breme stabilizacije ter kakšna bo rekreativna športna aktivnost v letošnjem letu. Tudi za letos načrtujemo bogat in pester delovni program. Se posebej se • bomo pripravili na praznovanje tedna upokojencev, ki ga bomo popestrili s petjem na vasi. Organizirali bomo enajst enodnevnih izletov v bližnje kraje, štiri piknike, praznovanje dneva žena in drugo. Ob izteku letošnjega leta bomo organizirali silvestrovanje. Naša velika želja pa je, da bi se vseh naših organiziranih prireditev udeležilo kar največ upokojencev z nizkimi pokojninami. Sicer pa bo še naprej naša nenehna skrb, dobro počutje vseh naših članov.« B. Mugerle Iščemo najstarejšo fotografijo Za tokratno rubriko smo izbrali fotografijo, ki nam jo je prinesla Emica Čas s Plešivca. Na posnetku je svatba leta 1920 pri Raz-bomiku v Golavabuki. Omožili . sta se dve sestri. Ena je odšla na Koroško, druga pa na Kavdikovo kmetijo, po domače Lepkovo na Plešivcu. Povedala je tudi. da je bila Lepkova kmetija med vojno znana partizanska domačija. ! Kinoklub Gorenje Deseti klubski festival amaterskega filma V naselju Coning v Kavčah je vprašanje kanalizacije še vedno zelo pereče... Društvo upokojencev Titovo Velenje Še uspešnejše naprej Ne pretiravamo, če zapišemo, da je društvo upokojencev Titovo Velenje, ki šteje že preko 2200 članov, od vseh tovrstnih društev v občini, najaktivnejše. Člani izvršilnega odbora so lani največ svojega časa posvetili materialnemu položaju svojih članov. Sproti so jih seznanjali s spremembami,' novostmi in prednostmi novega zakona invalidsko pokojninskega zavarovanja. Obravnavali in usklajevali so nekatere pokojninske kategorije rudarskim upokojencem, ki so se upokojili v letih od 1973 do 1976. Poleg tega pa so tudi nenehno skrbeli za socialno ogrožene, tist.e z majhnimi pokojninami, ter obiskovali bolne po bolnišnicah in domovih. Seveda pa društvo tudi ni pozabilo na dobro počutje svojih članov. Za rekreativno športno področje so še posebno poskrbeli, da pa ob tem izletov, piknikov, letovanj in družabnih srečanj ne omenjamo posebej. Osnovna naloga društva, tako lani kot tudi letos, pa bo v svoje vrste vključiti kar največ novih članov. Na tem področju so bili doslej zelo uspešni in upajo, da bodo tudi v naprej. Zelo dobro so lani delale tudi komisije, ki • so uspešno razrešile prenekatero odprto vprašanje. Veliko dela so imele še zlasti stanovanjska komisija zaradi novozgrajenega stolpiča za upokojence, komisija za socialna vprašanja, komisija za rekreativno-športno aktivnost ter druge. Dobro in uspešno posluje tudi dništveni bife. Tako pridobljena sredstva pa društvo koristno namenja za svojo dejavnost, Tajnik društva upokojencev Titovo Velenje Karel Uranjek je najprej na kratko ocenil dosedanja prizadevanja društva, v nadaljevanju pa povedal, kakšni so načrti za letos. »O tem, ali smo v preteklem letu bili dovolj delavni in uspešni, bi zagotovo najlaže ocenili naši člani. Trudili smo se, da bi postorili največ, kar je bilo v naših močeh. Lani januarja smo izdali Bilten, v katerem so podrobno opisane vse naloge in program. dela. Posebno pozor-, nost smo v lanskem letu namenili našim odbornikom, za katere menimo, da morajo biti" na terenu, kjer delujejo, vsestranski aktivisti. Dobro morajo poznati vse novosti zakonodaje pokoj-ninsko-invalidskega zavarova- V soboto, 26. januarja, je strokovna žirija v kateri so bili Miro Krmelj — predsednik, Borut Ko-run in Darko Repenšek pregledala in ocenila amaterske filme, ki so nastali v minulem letu. Filme so izdelali člani Kino kluba Gorenje in učenci filmskih krožkov na osnovnih šolah Bratov Mravlja-kov iz Titovega Velenja in Bibe Roecka iz Šoštanja. Žirija je odločila, da prvo nagrado za dokumentarni film prejme avtor Milan Marič za film Dopisujte v glasilo Nač čas VEČ PREMOGA, VEČ ENERGIJE. drugo nagrado pa je tudi prejel isti avtor za film OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI. Tretja nagrada ni bila podeljena. V žanrskem filmu prejme pi^o nagrado Tomo Čonkaš za film KLETKA, o katerem je že bil objavljen članek. Druge nagrade žirija ni podelila, tretjo pa si je prislužil Blaž Jelen za film TA IGRA SE TAKO ZAČNE. Pri animiranih filmih si je nesporno prislužil prvo nagrado Marijan Močivnik za film MOČ CVETJA; druga in tretja nagrada pa nista bili podeljeni. Med igranimi filmi žirija prve in druge nagrade ni podelila, tretjo nagrado pa so dobili pionirji iz osnovne šole Bratov Mravlja-kov za film BALON. Posebne nagrade so dobili; za scenarij in kamero film KLETKA. za montažo film OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI in za ton film MOČ CVETJA. Gledališče pod kozolcem Nismo sami" Ff Šmarški gledališčniki so znani po svoji prizadevnosti in marljivosti. To lahko ugotavljamo tudi. za -sezono 1983/84. saj njihova dejavnost kljub obnavljanju doma ni bila okrnjena. V pretekli gledališki sezoni so člani Gledališča pod kozolcem pripravili kabare " z naslovom Sreča pod marelo. To je bil splet uglasbenih pesmi Janeza Menarta. »Pesnik se je našo premiero tudi ogledal in o njej povedal'vse najlepše. Seveda smo takšnega priznanja vsi veseli. Menilje.da bi si lahko kabare ogledali ljubitelji gledališke dejavnosti tudi v kakšnem večjem kraju kot pa je ŠThartno ob Paki.« je povedala predsednica gledališke skupine Lija Modrijan. Šmarški gledališčniki so se v letih delovanja lotili satir, pa veseloiger. zakaj so se tokrat odločili za kabare? Po besedah.sogovornice so razlogi povsem enostavni. »To je bila naša dolgoletna želja. Gledališče pod kozolcem sestavljamo sami pevci, tudi solisti, in smo se hoteli seveda enkrat preiskusiti še na tem področju. Drugi razlog ta takšno našo odločitev pa so bili delovni pogoji. Dom še obnavljamo in zato še vedno gostujemo v avli osnovne šole. Ta prostor je za nekatere stvari dober, za zahtevnejšo gledališko uprizoritev pa ni najbolj primeren. Vendar je kabare Sreča pod marelo tudi v avli osnovne šole lepo izvenel.« S kabarejem so gostovali enajstkrat predvsem v bližnji okolici. Kar 36-krat so na oder »postavili« v pretekli sezoni na-študirano Županovo Micko. Letos pa so za svoj krog občinstva pripravili klasično dramo Slehernik. Za današnje razmere ga je »adaptiral« njihov dolgoletni režiser Bogomir Vesar in mu dal naslov Slehernik 84. Premiero tega gledališkega dela načrtujejo člani Gledališča pod kozolcem v sredo. 6. februarja v domu Kulture v Titovem Velenju. »Pri razvijanju in bogatenju kulturne dejavnosti v našem kraju nismosami.« pravi Lija Modrijan. »Kulturno življenje v Šmartnem ob Paki tudi z obnovo doma, kar se mnogi boje. ne bo zamrlo. Poleg naše skupine prizadevno dela še 14 članska mladinska skupina, marljivi so tudi pionirji — gleda-lišniki. poleg tega pa delujeta na šoli še dva krožka, v katera so vključeni učenci nižje razredne stopnje.« t Tako majhna, pa s takšnim bremenom! Kaj češ, že otroke je treba navajati, da E življenje ni lahko. Sploh pa ne v sedanjih {asih, ko takšen ceker kot je na snkl, ' napolnjen, velja že ... Koliko, gospodinje? ' Žirija je bila pri svojih odločitvah enotna, upoštevala pa je obstoječe pravilnike za ocenjevanje filmov in podeljevanje nagrad. Projekcija nagrajenih filmov bo jutri. 1. februaija v knjižnici v Titovem Velenju in to bo tudi deseti jubilejni klubski festival amaterskega filma Kino kluba Gorenje. Kino klub Gorenje stopa v petnajsto leto svojega neprekinjenega, ustaljenega in uspešnega delovanja. In kaj je po tolikih letih še vedno vodilo njegove poti? Snemanje amaterskih filmov, beleženje pomembnih dogodkov v občini na filmski trak, delo z mladimi na šolah, združevanje ljubiteljev AMATERSKEGA filma in ne nazadnje, prikazovanje SVOJIH izdelkov javnosti. Kino klub Gorenje je s svojim delom in kvalitetnimi amaterskimi filmi segel prek občinskih in državnih meja, o čemer smo že pisali. 170 amaterskih filmov, ustvarjenih v teh letih in vsak trenutek pripravljenih za prikazovanje, pa je več kot dovolj močan dokaz, da je pot kino Kluba Gorenje pravilna. Vabljeni torej na festival! Boris Salobir FOLKLORNI KOTIČEK (8) 0 tamburicah in tamburaših-l. Prejšnji teden smo si ogledali plese ' iz Posavine, kjer za spremljavo skrbe tamburaši. zato bomo tokrat povedali nekaj o tem. Če bi se ozrli približno štiri tisoč let nazaj v preteklost, bi našli tamburice pri starih Per-zijcih. K nam so jo prinesli Turki v 15. stoletju in je bila v začetku solistični inštrument. Slovenci pa smo jo dobili med obema vojnama, kjer se je ohranila v Beli Krajini in predstavlja tipični inštrument za to pokrajino". Vendar pa včasih ni bilo tako. Najprej so tod igrali na dude in rtreh, pozneje pa sta te inštrumente zamenjala fraito-• narica in klarinet. Šele kasneje so prišle v veljavo tamburice. Iz tamburice so se v raznih državah razvili različni inštrumenti. Tako v Španiji — kitara, v Italiji — mandolina, v Sovjetski zvezi — balalajka, na Balkanu pa tambura. V Jugoslaviji imamo tri nači- • ne igranja na tamburice in sicer: Farkašov (dvoglasni kvinfni) sistem, ki izvira iz leta 1882 in je najstarejši. Tako igrajo predvsem na Hrvaškem. Drugi je troglasni kvintni ali Jankovičev sistem, ker je bil on pač glavni propagator tega sistema. Tretji pa je troglasni oziroma štiri-glasni kvartni sistem (sremski). ki daje največ možnih variacij in je doma v Vojvodini. V Beli Krajini uporabljajo tamburaši predvsem Farkašev sistem. Tamburaši »Kolede« so imeli v začetku tudi' ta način, pozneje pa so se preusmerili na sremskega. Tamburaši ponavadi spremljajo plesalce, lahko pa nastopajo tudi kot samostojna skupina ali celo kot orkester. Za spremljavo pri plesu je običajno število tamburašev deset do dvanajst, kar pa ni pravilo in jih je lahko več ali manj. Sampstojne tam-buraške skupine igrajo navadno koncertne melodije, ki so prirejene za tamburice. V na5i skupini pa drsajo po strunah samo ljudske. Prav.ste prebrali, drsajo. saj v rokah držijo drsalico in z njo drsijo po strunah. Poznamo več vrst tamburic, pa jih naštejmo: bisernica ali prim. brač. čelovič, čelo. buga-rija in berda — kontrabasovska tamburica, kije največja. Tako resni smo postali s temi tamburicami, čeprav lahko zvenijo še kako veselo in ubrano, da si bomo raje se naslednji teden ogledali kakšno zanimivo stvar o tem, zdajle pa rajši zaigrajmo na bolj vesele strune. Zadnjič sem vam omenil, da imamo v mesecu novembru turnejo. Odpotovali bomo namreč v Sovjetsko zvezo (Minsk), kjer bomo predstavili slovensko kulturo. Pa ne mislite, da gremo sami. Ne. Za poln ■avion nas bo: Avseniki, Dub-ravka Tomšič-Srebotnjak, Kvartet Janša, Čudežna polja, Kvartet trobil, Slovenski lutkarji, Tomaž Domicelj in seveda, Koleda. Kar pisana drušina, ali ne? To bo veselo! Vili Grabner Tamburaši med vajo 6. stran ★ HflS C93 OD TU IN TAM Titovo Velenje * 31. januarja 1985 Postaja milice Titovo Velenje Izboljšati samozaščitno osveščenost ljudi V letu 1984 so velenjski miličniki namenili veliko /pozornosti preventivnemu delovanju na vseh področjih. Pojavljali so se povsod tam. kjer je veliko možnosti, da bo prišlo do kršitev, žal pa terja zelo veldto njihovega časa to, da morajo posredovati pri različnih nemirih in kaznivih dejanjih. Število kaznivih dejanj se je v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 sicer nekoliko zmanjšalo, vendar pa je stanje na tem področju vseeno zaskrbljujoče, saj se je močno povečala materialna škoda. V tem obdobju je ta znašala na škodo družbenega premoženja kar dobrih 80 milijonov dinarjev, leto prej pa le nekaj več kot 11 milijonov dinatjev. Škoda na zasebnem premoženju pa je znašala 10.5 milijonov dinarjev kar je približno toliko kot leto poprej. Skupaj je nastalo lorej zaradi kaznivih dejanj v velenjski občini v lanskem letu za dobrih 91 milijonov dinarjev škode. Kljub temu. da smg v zadnjem času velikokrat, poudarjali pomen varovanja družbenega premoženja in namenjali službam. ki srbijo za to v organizacijah združenega dela veliko pozornosti. moramo spet ugotoviti, da imamo na tem področju še veliko pomanjkljivosti in da je naše družbeno premoženje še vedno zelo slabo varovano. Podatki. ki so na voljo so takšni, da seje ob njih potrebno zamisliti in v vseh okoljih narediti več. KUPČEVANJE S TUJO VALUTO Na področju gospodarskega kriminala velenjski miličniki posebej izpostavljajo kupčevanje z zlatim denarjem, tujo valuto in devizami, (predvsem šo v porastu primeri prekupčevanja z devizami). Obravnavali so kar 55 občanov, ki so prekupčevali z devizami, povečalo pa se je tudi število primerov izdaje nekritega .čeka. Miličniki so dolžni obravnavati občane, ki prekoračujo saldo svojega tekočega računa za več kot 10 tisoč dinarjev. Prav tako so na tem področju zabeležili precej primerov nedovoljene trgovine in neupravičenega razpolaganja s stanovanji. Večina omenjenih dejanj je v porastu. Skupno' so velenjski miličniki : obravnavali v lanskem letu 159 kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, pri tem pa -je nastalo za približno 61,5 milijona (iinarjev škode. Naj kot značilen primer gospodarskega kriminala navedemo primer sklenitve škodljive pogodbe. Osumljenec je sklenil pogodbo s švedsko firmo za nakup proizvodnih orodij in znanja. Pri tem je prekoračil svoja pooblastila in tako povzročil škodo za Gorenje za najmanj 49 milijonov dinarjev. Pa še primer, ko je 8 osumljencev v Gorenju kradlo pločevino. Pri tem je nastalo za okoli 4 milijone dinarjev škode. Gre za kaznivo dejanje grabeža. NA PODROČJU SPLOŠNE KRIMINALITETE JE NAJVEČ TATVIN Tudi število kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete je manjše kot letj 1983. Skupaj so jih zabeležili 1030. Največje bilo tatvin (252). vlomnih tatvin (197). vlomov v avto (100). sledijo tatvine koles, tatvine z in iz avtomobilov, tatvine delov motornih vozil, goljufije, tatvine koles itd. Pa poglejmo še kdo so storilci teh dejan j. 8 je bilo otrok. 102 mladoletnika. 132 mladoletnikov od 14 do 18 leta. 85 občanov starih od 18 do. 21 let in 358 občanov starih nad 21 let. Gotovo je bil v preteklem letu za področje splošnega kriminala najbolj značilen primer, ko je neka občanka vlomila na našem področju v več kot 30 stanovanj in iz njih odnesla zlatnino in denar v vrednosti za okoli milijon dinarjev. Značilen pa je tudi primer, ko je mladoletnik vlam-Ijal v stanovanjske hiše in iz njih kradel denar, nakit in tehnične predmete, ki jih je vozil domov s samokolnico in kolesom. Seveda so to videli številni občani, pa jim ni bil sumljiv. MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO Mladoletniki so bili udeleženi pri 81 velikih tatvinah in 45 tatvinah, pri poškodovanju tujih stvari, prikrivanju storilcev kaznivih dejanj in odvzemu motornega vozila. Od tega so otroci osumljeni 3 tatvin in 4 velikih tatvin. Velenjski miličniki so se v preteklem letu nekajkrat vključili v iskanje pogrešanih otrok in mladostnikov. V največjih primerih gre za zanemarjenje otrok in mladostnikov oziroma za neprimerno vzgojo. Ko te otroke oziroma mladostnike pošljejo v zavode, ti pogosto bežijo iz njih in ponovno povzročajo kazniva .dejanja. V poročilu, ki so ga izdelali na-Postaji milice v Titovem Velenju, so analizirali tudi. kje se najpogosteje dogajajo kazniva dejanja. Največ so jih zabeležili v krajevni skupnosti Titovo Velenje Desni breg (308). Levi breg (270). Šoštanju (129). Starem Velenju (94). Stari vasi (78). Edvarda Kardelja (69). Šalek Gorica (54). itd. Zanimivo, je. daje najpogosteje naseljena krajevna skupnost Edvarda Kardelja po številu storjenih kaznivih dejanj šele na 6. mestu, čeprav seje med občani neupravičeno uveljavilo mnenje, daje ta del našega mesta najbolj^ izpostavljen in da' je tudi tu največ teh dejanj. Delavci Postaje milice ugotavljajo. da namenjamo še vedno mnogo premalo pozornosti družbeni samozaščiti in še predvsem varovanju družbenega premoženja. Med drugim so med kontrolami opravljanja dela varnostnikov po organizacijah združenega dela zelo pogosto ugotavljali, da opravljajo ti svoje delo malomarno in neodgovorno. Tako je bila na primer varnostniku na delovnem mestu odtujena pištola s strelivom. Ali pa to, da so čuvaji sodelovali pri storitvah kaznivih dejanj na škodo družbenega premoženja. Na delo prihajajo vinjeni in se brez dovoljenja oddaljujejo od svojega delovnega mesta. Prav zato miličniki opozarjajo organizatorje varnostnih služb po organizacijah združenega dela. da storijo v tej smeri več. Preventivno so delovali v vseh varnostnih okoliših, še posebej pa v tistih delih mesta, kjer so kazniva dejanja najpogostejša. Na ta način so pokrivali vsa kriminalitetna žarišča. Pri tem svojem delu pa so spoznali, da je samozaščitna osveščenost ljudi na nizki ravni, saj so znani primeri, ko so bili občani priče kaznjivih dejanj pa na to niso reagirali in so storilcu pustili, da je odšel. Poleg omenjenega so velenjski miličniki obravnavali v letu 1984 115 različnih dogodkov (43 požarov, v rudniku 17 delovnih nezgod v REK. 15 ostalih požarov, 13 delovnih nezgod v drugih organizacijah združenega dela. 5 poizkusov samomorov, 8 nenadnih smrti itd). NAJVEČ KRŠITEV JRM V GOSTINSKIH LOKALIH Na področju varovanja javnega reda in miru sta najbolj problematični mesti Titovo Velenje in Šoštanj. Miličniki nadzirajo javni red in mir povsod tam, kjer je ta najbolj kršen in to še posebej v kritičnih časih (izplačilni dnevi, dnevi vikenda..). Skupno so obravnavali v-prete-klem letu 418 prekrškov zakona o prekrških javnega reda in miru. Največ prekrškov je bilo storje- nih v nočnih urah (250) in sicer najpogosteje v gostinskih lokalih, avtobusnih postajah v Šoštanju in Titovem Velenju, v Titovem Velenju pa še na Šaleški, Jenkovi in Tomšičevi cesti ter na Titovem trgu. Posebej problematične so kršitve javnega reda in miru v zasebnih stanovanjih. Teh primerov so zabeležili v preteklem letu 49. Tu gre predvsem za težave, ki izvirajo iz neurejenih družinskih razmerij. Med prepiri je pogosto ogrožen eden izmed zakoncev ali otrok. V takšnih primerih, poudaijajo na Postaji milice Titovo Velenje, pogrešajo vlogo Centra za socialno delo, ki bi moralo v teh družinah več narediti za zaščito otrok. V letu 1984 so obravnavali 163 kršitev javnega reda in miru. Nekatere kršitelje so napotili domov, druge so prepeljali na ' Postajo milice, kjer so jih opozorili, nekatere — tiste za katere je obstajal sum, da bodo s kaznjivi-mi dejanji nadaljevali, pa so pridržali do istreznitve. Ugotavljajo, da gostinsko osebje ne prijavlja vseh kršitev javnega reda in miru, zaradi bojazni, da se bo ukrepalo tudi. zoper njih zaradi točenja alkohola vinjenim. V gostinskih objektih so največkrat prisotne skupinske kršitve javnega reda in miru, kjer pa tudi obstaja največja nevarnost, da bo prišlo do telesnih poškodb. Miličniki skrbijo za javni red in mir tudi na vseh javnih prireditvah. Pri tem pa opozaijajo, da prireditelji ne opravljajo dosledno vseh nalog in prireditve pogosto prijavijo šele z zadnji trenutek, upravni organ pa prepogosto popusti in dovoli prireditev. Obravnavali so še približno 60 raznih drugih prekrškov (zakon o evidenci in nastavitvi občanov, zakon •- o orožju itd). Tudi pri uresničevanju teh nalog imajo veliko težav, še posebej pri kontroli prebivalstva, saj je v občini izredno veliko število neprijavljenih oseb. Pomembno področje dela velenjskih miličnikov je tudi prometna varnost. O tem pa bomo več zapisali v eni prihodnjih številk. M. Z. Kegljači Mozirja v ZRN S posredovanjem in pomočjo naših zdomcev so tekmovalci kegljaškega klubaZKZiz Mozirja pred nedavnim gostovali v Zvezni republiki Nemčiji, v mestu Lindau in sosednjem Mark-• dorfu. V dveh srečanjih so se pomerili s tamkajšnjimi ekipami in po enega dobili in izgubili, kar je od vsega še najmanj pomembno. Največ je k temu obisku pripomogel zdomec Janez Ven-gus, sicer pa v obeh ekipah nastopajo tudi naši rojaki. Goste iz Mozirja so gostitelji sprejeli zelo prisrčno, s polno mero pozornosti in gostoljubja. Vsi po vrsti so poudarili, da rezultat ni v ospredju in vsi si želijo, da bi sodelovanje med obema krajema in pokrajinama nadaljevali in še okrepili. Zato so se tudi dogovorili, da bodo tokratni gostitelji Mozitjanom vrnilj obisk v začetku poletja, kar bo vsekakor lepa priložnost, da jim vrnejo gostoljubje in seveda pokažejo Gornjo Savinjsko dolino in Slovenijo. Toliko so povedali mozirski tekmovalci, podobnega mnenja pa so bili tudi njihovi gostitelji. Predstavnik kegljaškega kluba Lindau je dejal: »Vsekakor dvoboja ni nihče izgubil, veliko pa je pridobilo prijateljstvo med tekmovalci in ljudmi obeh pokrajin. Bavarske in Slovenije. Seveda si želim še več takšnih srečanj in komaj čakam snidenja junija ali julija.« Tudi predstavnica kluba iz Markdorfa se strinja s takšnim mnenjem. »Vzdušje na obeh srečanjih je bilo izredno. Želim in pričakujem, da bomo s stiki nadaljevali in tako okrepili tudr to obliko sodelovanja in zbliževanja med obema pokrajinama. Prav zares bomo težko pričakali dan, ko bomo lahko vrnili obisk, prihodnje srečanje pa bomo razširili še z nastopom žensk.« Velenje 2000 Kvaliteta investiranja ni ravno ustrezna; v letu 1971 se je gibal delež investicij v opremo 68 v letu 1981 pa že polovico manj. Neustrezna je struktura investicij, prenašanja v naslednja leta, nizka učinkovitost, itd. 1.2. Prostorske velenjski občini spremembe v Pod vplivom socioekonomske preobrazbe so se v povojnem razvoju občine pokazale tudi nekatere spremembe v prostoru. Čeprav občina Velenje zajema prostorsko le. 0,8 % teritorija SRS, je pri vrednotenju občine v širšem slovenskem prostoru najpo-. membnejše središče proizvodnje energije. V povojnem času se je mestno prebivalstvo v občini Velenje povečalo od 23 % let 1948 na 68 % v letu 1981. Po eni strani je prišlo do močne koncentracije prebivalstva na okoli 11 % prostora v Šaleški dolini, na drugi strani pa so se razseljevala hribovska območja (okoli 29 % prostora). Zmanjšal se je delež polj in zvečal delež travnih in gozdnih površin. Vse to slabša prehrambeno bilanco občine, ki je že itak deficitarna. Dosedanje prostorsko razvrščanje naselij je pripomoglo k temu, da so se bližnja naselja Titovega Velenja šalek, Konovo, Pesje zlila z njim v novo večjo urbano aglomeracijo. Glede na velikost je mesto Titovo Velenje že srednje veliko slovensko mesto in pomembno funkcijsko središče v slovenskem policentričnem sistemu. Kljub močni koncentraciji prebivalstva v Šaleški dolini se uveljavlja v občini tudi sijburbanizacija, disperzna urbanizacija in celo dezurbanizacija. Urbaništično-gradbena problematika vseh naselij ni enaka: Vsaka izmed njih je v razvoju pogojena s specifičnimi pogoji in možnostmi ter socioekonomskimi razmerami. Prostorsko širjenje naselij je močno pospeševala gradnja enodružinskih hiš, ki jim graditelji dajejo prednost iz socioloških, humanih, ekoloških in še nekaterih razlogov. Pri gradnji prometne infrastrukture smo ves čas občutili pritisk motornega -pjoftieta in zaostanek za drugimi območji v SRS. Neustrezni razvoj prometnega omrežja, zlasti stagnacija v izgradnji in modernizaciji železnice, kažeta na negativne posledice v ekonomskem in prostorskem pogledu sedaj in v bodoče. Razvoj industrije, infrastrukture naselij je poslabšal ekološke razmere predvsem z ugrezninami, onesnaženostjo voda, neustreznim odlaganjem odpadkov in naraščanjem hrupa. 2. OPREDELITEV DOLGOROČNIH DRUŽBENO RAZVOJNIH CILJEV 2.1. Neskladnosti, nasprotja in protislovja kot determinanta dolgoročnih ciljev družbenega razvoja Velenje kot integralni del jugoslovanske družbe doživlja podobne spremembe v svoji socialnoekonomski strukturi in funkciji kakršne doživlja Slovenija kot najrazvitejše del Jugoslavije. Zato so neskladja, nasprotja in protislovja, ki se porajajo v Jugoslaviji in specifično v Sloveniji evidentna tudi v občini Velenje. Nasprotja in protislovja se izražajo kot disharmonija in fonflikt med interesi skupin in slojev določene družbe; kot neskladje pa šteje razkorak . med vrednotami in normativi (ustava, zakoni) na eni ter realnimi dogajanji na drugi strani. Očitno je, da so neskladja med temeljno vrednoto t. j. prložajem delovnega človeka, da sam odloča o vseh pogojih svojega obstoja, dela, življenja in razvoja, ter stvarnimi odločitvami o ekonomskem, socialnem in prostorskem vidiku družbenega razvoja, Med najpomembnejše dejavnike tega temeljnega družbenega neskladja sodijo: 1. Zaostajanje tehnološke osnove proizvodnje in delitve dela; 2« Odnosi med tržno in plansko regulacijo ekonomske reprodukcije; 3. Vpliv in moč administracije na odločitve delavcev; 4. Kvalifikacijska struktura in izobrazbena raven ter stopnja osveščenosti delovnih ljudi in občanov Občina se ne more zoperstavljati naraščajočemu protislovju med samoupravnimi in birokratskimi in tehnokratskimi strukturami, kar se odraža povsod in vsakodnevno, toda najbolj občutno v protislovju med močjo tržnih zakonitosti in nemoč j o planiranja družbenega razvoja. To slednje se v Velenju ni izražalo le v zaostajanju ekonomske rasti, proizvodnosti, investicijske intenzivnosti, v izvozni orientaciji, temveč tudi v neugodnem socialno-ekonomskem in prostorskem pogledu. Prihodnost dvajset let nam prinaša velike spremembe v načinu dela (tehnologija, organizacija, alokacija) in v načinu življenja (promet, rekreacija, kultura, vzgoja in izobraževanje), ki se bodo nujno in zakonito manifestirale v naraščanju horizontalne in vertikalne socialne mobilnosti, v izenačevanju delovnih pogojev, v zmanjševanju načela delitve po delu, v demokratizaciji družbenega življenja in ne nazadnje v naraščanju tnoči in suverenosti delavcev in občanov pri odločanju nasploh. Tudi v prihodnosti bodo nastajala neskladja, nasprotja in protislovja, vendar na višji razvojni stopnji. Hitrejša gospodarska rast vodi k integracijski procesom in k razbijanju zaprtih lokalnih skupnosti v socialnem razvoju pa na omogočanje večje dostopnosti socialnih dejavnosti in storitev in izenačevanju kvalitete življenja, idr., s čimer se možnosti za konflikte znatno zmanjšujejo. 2.2. Temeljne vrednote dolgoročnega razvoja Dolgoročni cilji so vrednota z humanitarno vsebino. Razvoj sodobne ekonomske teorije je zaradi svoje kratkoročne orientacije k naglim učinkom povzročil, da so položaj ciljev zasedla sredstva. Prišlo je do zgodovinske zamenjave, kar se odraža v tem, da največje število planov postavlja kot cilje sredstva in pogoje za njihovo uresničevanje. To se odraža tudi z idejnimi deformacijami: kot cilji se pojavljajo zahteve po rasti DP, namesto človeške sreče in socialne varnosti. Iz zgoraj povedanega je možno utemeljiti, zakaj v sistemu ciljev v projektu ..Velenje 2000" izhajamo iz socialne in humane opredelitve ciljev, ekonomija je le sredstvo, seveda primarno, za realizacijo socialnih-vrednot, ekonomski cilji' so torej subcilji, komplementarni cilji osnovnim ciljem, t. j. ciljem socialnega razvoja. Podobno so tudi prostorski cilji v funkciji sredstva. Obstajata dve alternativni koncepciji: koncepcija potrošniške družbe in koncepcija socialistične skupnosti na humanističnih osnovah. Očitno je, da po prvi poti ne bomo šli, izbira druge t. j. humanistične razvojne alternative pa ni enostavno deklarirana koncepcija, vezana je na velike težave materialne in idejne. Potrošniška miselnost je podprla le enostranski materialni aspekt družbene rasti. To je bila predvsem rast in ne razvoj. Izhajajoč iz človeka, kot koristnika vseh rezultatov dela in naravnih bogastev, postaja v sodobnem času pomembna ekonomska komponenta razvoja osebnosti. Človek pridobiva namreč na svojem pomenu v zvezi s tehnološkim napredkom. Tako imamo opravka z vprašanjem razvoja ose-' bnosti v smislu človeških, mentalnih, humanih razsežnosti; hkrati pa z. njegovo produktivnostno dimenzijo: kvalifikacijo, proizvodno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, tehnično kulturo. . Socialna enakost se izraža v politiki polne zaposlitve. Gre za temeljno dilemo: ali odpiranje novih' delovnih mest in s tem delovno ekstenzivna orientacija, ali racionalno zaposlovanje in s tem tehnološko in razvojno intenzivna orientacija. V našem velenjskem dolgoročnem konceptu zagotavljamo strategijo odprtosti družbe in njenega gospodarskega in socialnega delovnega področja. Jugoslovanski zaposlitveni problem bomo reševali skupno, vendar ne po metodi imigracijskih tokov iz manj razvitih v nerazvite, torej po metodi demografske kompenzacije, temveč na osnovi večje mobilnosti kapitala, združevanja sredstev, sodelovanja in dr. Kapital se bo preseljeval k delu in ne obratno. Polna zaposlenost je eden temeljnih pogojev socialne varnosti in enakosti. V občini ne moremo govoriti o neenakosti, ki izvira iz nezaposlenosti. Čeprav le-ta« obstaja, je zanemarljiva kategorija. Pač pa je prisotna neenakost v izobrazbi, v razvitosti v prostoru, v kvalifikacijah, v tehnološki opremljenosti dela, po sektorjih reprodukcije, dostopnosti dejavnosti in storitev, v socialni sferi. S tega vidika je odpravljanje socialne neenakosti dolgoročen proces. 2.3. Cilji dolgoročnega družbenega razvoja Izhajajoč iz marksistične teorije cilja t. j., da dlje razvoja v bistvu opredeluje proizvodni odnos, opredeljujemo dolgoročne cilje ne kot rast dohodka na zaposlenega in tudi ne kot rast dohodka na prebivalca, temveč kot naraščanje osebne in družbene porabe. Rast dohodka je sredstvo (subcilj) za zadovoljevanje potreb človeka za nenehno izboljševanje materialnih in kulturnih pogojev -življenja delovnih ljudi. Temeljni cilj torej ni dohodek, temveč resnična potrošnja delavcev. Osnovni cilj dolgoročnega družbenega razvoja občine Velenja do leta 2000 lahko opredelimo vsestransko izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, ter družbenega položaja delovnih ljudi in občanov na temelju znanstvenega in tehnološkega napredka v okviru sistema socialističnega samoupravljanja ter humanizacije družbenih odnosov. Ta osnovni cilj* bomo realizirali z nasled.ijimi nalogami, sredstvi, pogoji in usmeritvami: 1. Hitrejša rast proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih odnosov, ki bo povečala materialno podlago samoupravljanja. Povečana materiana osnova bo omogočila nadaljnje združevanje dela v gospodarstvu, v družbenih in vseh drugih dejavnostih. Ta usmeritev predpostavlja povečanje proizvodnosti živega dela in tehnike in delovnih sposobnosti ter izkušenj delavcev, predstavlja-dalje delitev po delu in po rezultatih dela ob hkratni visoki stopnji solidarnosti vseh delovnih ljudi in občanov občine Velenje. Hitrejša rast proizvajalnih sil in samouprave j>a naprej predpostavlja zniževanje socialnih razlik v prostoru in med posameznimi marginalnimi skupinami ljudi glede na družinski dohodek. Rast proizvajalnih sil pomeni predvsem investicije v subjektivni t. j. človeški faktor in v povezavi z naložbami v moderno tehnologijo in tehniko. Zato bodo delovni ljudje združevali investicijska sredstva TOZD in sredstva osebnega dohodka in druga sredstva neposredno in preko banke ter jih nalagali po dolgoročnih investicijskih kriterijih v tehnološko in razvojno intenzivne proizvodnje sektorje z izvozno usmeritvijo. Velenje bo moralo za svojo kvalitativno preusmerjanje na „in-dustrijo znanja" angažirati vse svoje (in ev. možne tuje) vire: finančne, kadrovske, naravne, raziskovalne in delovne. Samo taka kvalitativna transformacija bi lahko zagotovila dolgoročiro rast DP po c ca 3—4 % letno, cca 1 % zaposlenosti in cca 2—31» povprečno letno stopnjo rasti produktivosti. Zelo pomembna je usmeritev v proizvodnjo hrane in v štednjo z energijo in surovinami. Velenje bo v prihodnje sicer dajalo racionalno prioriteto proizvodni sferi, kar pa ne pomeni zaostajanje terciarnega sektorja, malega gospodarstva, turizma, trgovine in gostinstva. Posebna ukrb po posvečena agrarni in gozdni proizvodnji ter pcometni in energetski infrastrukturi. Kriterij Drioritetnosti bo merilo racionalne skladnosti oz. integralnosti družbenega razvoja z regijo in Slovenijo, z jugoslovansko razvojno strategijo in z vidika prilagodljivosti • mednarodnim f -spodarskim tokovom in težnjam. 31. januarja 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 7 KOLEDAR PETEK, 1. februarja — IGNAC SOBOTA, 2. februaria — MARIJA NEDELJA, 3. februarja — BLAŽ PONEDELJEK, 4. februarja - ANDREJ TOREK, 5. febfuaria -AGATA SREDA, 6. februarja — DORA ČETRTEK, 7. februarja — EGIDIJ M ALi OGLAS! PRODAM BMW 316. Valentin Stakne. Paška vas 27, 63327 Šmartno ob Paki UGODNO' PRODAM DVE PARCELI v Zavodnjah, ob katerih je ena gozd, druga pa travnik. Obe parceli ležita ob glavni cesti v ZaVodnje. Interesenti naj se Oglasijo na telefon Gorenje, int, PRODAM PIANINO »PE-TROF«; star dve leti. Cena po dogovoru. Miomir Petrovič, V. Vlahoviča 57, Titovo Velenje.. V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmem delavca. Janko Burkelc, ključavničarstvo. Koroška 14, Šoštanj. OBVEŠČAM cenjene stranke. da je začela obratovati steklarska 3eTavnica. Zastek-ljujemo z vsemi vrstami stekla, predvsem pa je naša glavna dejavnost uokviijenje slik. Storitve opravimo hitro in solidno. Se priporočamo! Ivan Škoijanc. Steklarstvo Šoštanj, tre bratov Mravljakov 15. NA VOLJO IMAM DVE CEN^ TRALNO OGREVANI SOBI za * stanovanje. Vselitev je možna takoj. Naslov v uredništvu. PRODAM TROSED, dva fotelja. mizo irromaro po ugodni ceni. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Milenkovič, Šerceijeva 15, Titovo Velenje, tel. 856-072. PRODAM 3 kubične metre desk za opaž ter podpornike in opeko za kritino. Cena po dogovoru. Naslov v uredništvu. ZA ŠTIRI URE NA DAN zaposlim delavko v kozmetičnem salonu na Kardeljevem trgu 10 v Titovem Velenju. Oglasite se 'osebno ali na telefon 853-569. ZAMENJAM LASTNIŠKO TROSOBNO STANOVANJE v Celju na Hudinji za enakovredno v Titovem Velenju. Šifra »Zamenjava«. PRODAM ISKRA TRIM, črno-beli televizor, star 2 leti. Tel. (063) 854-768 — nonnldan PRODAM X WOLKSWAGEN HROŠČ, letnik 71, obnovljen. Tel. (063) 842-086. PRODAM SUPER 8 KINO PROJEKTOR z ugrajenim kasetofonom ter ostalim priborom tipJ Noriš in žensko krzneno jakno (sivi zajec), velikost 38—40. Informacije po 18. uri na telefon (063) 858-937. PRODAM OBNOVLJEN PRALNI STORJ. Informacije na telefon 857-930. popoldan. UGODNO PRODAM ZLATO ZA ZOBE. Kidričeva 55. telefon 856-196. PRODAM STEREO AVTO-KOMPONENTO SHEBRO 2 x 30 W z zvočniki. Telefon: (063) 842-004. GIBANJE P POROKEs Milan Matko, roj. 1958. strojni tehnik iz Titovega Velenja in Zdenka Aravs, roj. 1964, delavka iz Titovega Velenja; Zvonimir Meško. roj. 1961, študent iz Titovega Velenja in Berta Jakopec, roj. 1963. študentka iz Titovega Velenja; Matjaž Vehovec, roj. (M) Hmezad HMEZAD DO GOSTINSTVO - TURIZEM ŽALEC k sodelovanju za potrebe Hotela Golding Rubin Žalec večje število gostinskih delavcev za opravljanje zahtevnejših del: kot vodenja kuhinje in pripravljanje zahtevnih del po naročilu. Vse«informacije: Hmezad DO Gostinstvo — turizem Žalec, Hmeljarska ulica 2, telefon 710-066 in 710-828. 1957. učitelj glasbe Iz Titovega Velenja in Monfka Videč, roj. 1958, profesor glasbe iz Titovega Velenja; Albert Podloga!, roj. 1947,'strojni ključavničar iz Titovega Velenja in LjiljanaČutič, roj. 1957, delavka iz Titovega Velenja; Janez Cvetko, roj. 1957. rudar iz TitovegaVelenjainJulijanaTišler, ,roj. 1963, gospodtnjaTz Titovega Velenja; Avgust Kakaš, roj. 1947, rudar iz Titovega Velenja in Andreja Popelar, roj. 1962, konfek-cionarka iz Titovega Velenja; Milan Rep, roj. 1965. delavec iz Ti-' tovega Velenja in Agica Podpe-čan. roj. 1964, delavka iz Titovega Velenja; Matjaž Breznikar, roj. 1963, delavec iz Titovega Velenja in Jelka Razgor,roj. 1965, delavka iz Titovega Velenja; Bojan Hole-šek. roj. 1954, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Veronika Kotnik, roj. 1955, natakarica iz Titovega Velenja. smrtl: Marija Polenik. upokojenka iz' Titovega Velenja. Cesta X št. 16, roj. 1919; Angela Orozel, gospodinja iz Laz št. 17, roj. 1909; Angela Dotinške.. gospodinja iz Laz št. 4. roj. 1921. KINO* KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek. 31. 1. ob 18. in 20. uri POJDI. PRIDI — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Dragomir Bojanič Gidra Petek. 1. 2. ob 10. uri UMAZANI INŠPEKTOR HARRY — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Clint Estwood Petek. 1.2. ob 18. in .20. uri ' PAST V MONTANI — ameriški. western. V gl. vi.: Hardy Kriiger — « Sobota in nedelja. 2.. 3.2. ob 18. in 20. uri UMAZANI INŠPEKTOR HARRY — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Clint Estwood Ponedeljek. 4. 2. ob 10.. 18. in 20. uri ZADNJA AMERIŠKA DEVICA — ameriški, komedija. Avtorji glasbe: BLONDIE, THE CARS. DEVO. U2. QUINCYJONES. THE POLICE in drugi! Torek. 5. 2. ob 18. in 20.-uri ZADNJA AMERIŠKA DEVICA — ameriški, komedija. ZAHVALA 10. januarja je za vedno prenehalo biti srce naše ljube mame in stare mame Angele Dolinšek iz Laz Ob tem krutem dogodku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki sojo spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Hvala govornikom, pevcem in duhovnikoma za opravljen obred. Žalujoči: mož Valentin, hčerki Mira in Vida z družinama ter sin Zdravko ZAHVALA Ob smrti drage sestre, tete, svakinje in sestrične Hede Kočevar roj. Steblovnik, Koroška 3, Šoštanj se najlepše zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali in jo pospremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje. Predvsem hvala dr. Jonkovi za pomoč, sostanovalcem in zdravstvenemu osebju bolnišnice v Topolšici. Hvala g. duhovniku za opravljen obred in pevcem iz Šmartnega ob Paki za zapete žalostinke. Žalujoči: sestra Bernarda in sorodniki Sreda, 6.2. ob 10., 18. in 20. uri ČASTNIK IN GENTLEMAN — ameriški. .V gl. vi.: Richard Gere FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 4. 2. ob 20. uri KORAK DO GILJOTINE -ruski, drama. KINO DOM KULTURE Četrtek, 31. I.ob20. uri PAST V MONTANI — ameriški, vvestem. V gl. vi.: Ljudmila Nilskaja KINO ŠOŠTANJ Sobota,. 2. 2. ob 19.30 uri POJDI, PRIDI — jugoslovanski. komedija. Peto nadaljevanje' filma NORA LETA! Nedelja. 3. 2. ob 17.30 in 19.30 PAST V MONTANI — ameriški vvestem. Sreda. 6. 2. ob 19.30 uri Ponedeljek, 4. 2. ob 19.30 uri UMAZANI INŠPEKTOR HARRY — ameriški, kriminalka. KINO BRASLOVČE Nedelja, 3. 2. ob 18. uri POJDI, PRIDI — jugoslovanski. komedija. Sreda. 6. 2. ob 19. uri UMAZANI INŠPEKTOR H ARRY — ameriški, kriminalka. KINO DOLIČ Petek. 1. 2. ob 19. uri UMAZANI INŠPEKTOR HARRY — ameriški, kriminalka. VIDEO k 16 Sobota, 2. februar od 19.00 kadilnica KD Zadnja predstava iz cikla »Želimir Žilnik«: BOLEZEN IN OZDRAVITEV BUDE BRA-KUSA. po filmu pogovor z avtorjem KINO 16 Torek. 5. februar ob 19.00 kadilnica KD »MEDEA«, film Pier-Paola PASOLINIJA KINO 16 čestita h kulturnemu prazniku in vabi na predstave. Vsaka predstava dogodek, vsak dogodek predstava. IZLETNIKOV KOTIČEK Odločite se za organizirane prevoze v lombardijsko zimskošportno središče BOftMIO, ki je letos gostitelj svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. Izletnik Celje organizira ogled naslednjih disciplin: - VELESLALOM - moški, 8. februarja 1985 - odhod 7. februarja ob 22. uri - SLALOM - moški, 10.' februarja 1986 - odhod 9. februarja ob 22. uri Obenem vas Izletnik vabi na 37. mednarodni sejem obrti IHM 85 — v MClNCHEN - odhodi 12., 14. in 15. marca — na strokovno potovanj« v BRATISLAVO — odhod 8. februarja — na enodnevni izlet v TRST — odhod 16. februarja ob 5. uri Izpred avtobusne postaje Titovo Velenje — na 12. madnaroifcii strokovni njim ur ki nakita ter dragih kamnov In •refamin« od 1. februarja do 5. februarja — odhod 1. februarja 1986 — na PUSTOVANJE V ORMOŽ odhod 16. februarja Vse podrobnejše informacije dobite v TURISTIČNI AGENCIJI IZLETNIKA na Avtobusni postaji v Titovem Velenju. Za obisk se priporoča Izletnik Celje TOZD. Turistična agencija — poslovalnica Titovo Velenjel OBVESTILO Občane Titovega Velenja obveščamo, da je odprt nov sen/is. za gospodinjske aparate in ročne električne stroje ,,ELEKTRO-MEHANIKA" Justin-Kramar v blagovnici MERX Gorica. Delovni čas: ob delf&fiikih od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, razen sobote. Se priporočamol M M MI SALOM DO MODNI SALON TITOVO VELENJE Koroška 37/a Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge REFERENTA ZA IZVOZ-UVOZ . Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — končana višja ali visoka šola ekonomske smeri — aktivno znanje nemškega jezika ter pasivno znanje še enega svetovnega jezika Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili v osmih dneh po objavi kadrovski službi DO Modni salon. Rok obvestila o izbiri: 30 dni po objavi. ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubega moža, atija in sina Slavka Dreva iz Janškovega sela se iskreno zahvaljujemo za takojšnjo zdravniško pomoč osebju Zdravstvenega doma iz Titovega Velenja ter vsem, ki so pomagali pri reševanju v prometni nesreči. Posebno hvala za nesebično pomoč in tolažbo vsem sosedom in prijateljem. Iskrena hvala Rudniku lignita Velenje, APS, ZŠ AM, krajevni skupnosti Janškovo selo, pevcem iz Vinske gore. šoli bratov Mravljakov in Matejkinim sošolcem, govornikom tov. Arhču, Valenciju. Času in Vodušku ter župnijskemu uradu iz Vinske gore. » i Žalujoči: žena Milena, hči Mateja in sorodniki > pon a tebe ne bo. Oh, kako težko je. doumeli nam to. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega, nepozabnega Petra Koželjnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in celotnemu kolektivu TUŠ za pisna in ustno izražena sožalja, za podaijene vence in cvetje. Hvala tudi obema govornikoma iz TUŠ in godbi Zarja iz Šoštanja. Hvala Rudiju Rožiču za govof na domu in fantom Dragu, Petru, Stanetu in Jaku, ki so ga tako spoštljivo spremljali. Še posebno bi se radi zahvalili obema pevskima zboroma za petje ter g. župniku za opravljen obred. Neizmerna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili-na zadnji poti. V globoki žalosti: vsi njegovi, tudi Milenka in njeni starši Pestro in uspešno sodelovanje gasilcev Koncem januaria so se v gasilskem domu v ŠoStanju zbrali Številni gasilciv svečanih uniformah, tokrat 2e na častitljivem 106. občnem zboru. Navzoči so bili predstavniki sosednih društev, Občinske gasilske zveze Velenje, Civilne zaščite, družbenopolitičnih organizacij ŠoStanja in šoštanjakih Termoelektrarn. Še zlasti prisrčno so sprejeli delegacije pobratenega društva iz hrvaške Gume, predsednika občinske gasilske zveze Bjelovarja ter hkrati avnika Gasilske zveze Hrvaške Svetoivaneca, in avstrijskega mesta Spittal, ki jo je vodil Frido Sa-mobor. Po pozdravu navzočih so z mi-' nuto molka počastili lansko leto umrlega častnega predsednika gasilskega društva iz Čazme Mihajla Bradica. Polna dvorana udeležencev je nato z zanimanjem sledila poročilom predsednika Ivana Ojsterška, blagajnika Toma Hudoletnjaka in predsednika nadzornega odbora Ivana Stvarnika. V letu 1984 je bilo kar 36 sestankov in predavanj s skupno udeležbo 965 gasilcev, na katerih so se strokovno usposabljali. Upravni odbor pa se je sestajal redno vsak mesec in obravnaval različno problematiko v zvezi s pestro dejavnostjo društva. Zaradi nenehnega usposabljanja in preventive so imeli 35 vaj s skupno udeležbo 419 članov, v gasilskem tednu pa so se udeležili velike vaje v Titovem Velenju in še v drugih krajih severovzhodne Slovenije pa tudi sosedne republike na različnih tekmovanjih. V lanskem letu je bilo le 6 požarov (tudi gozdnih), kjer so gasilci uspešno posredovali. Zanimivo je, da so imeli tudi dve akciji iskanja pogrešanih oseb na oddaljenih hribovitih predelih, ki sta se srečne iztekli. Sicer pa so se na lanskih tekmovanjih poleg moških desetin, ki so uspešno tekmovale tudi v Avstriji, izkazali še zlasti mladinci, pioniiji in pionirke. Slednje so na državnem prvenstvu v Prizrenu (SAP Kosovo) zasedle celo prvo mesto, kar je za društvo in mentoija Branka Uranjeka in Jožeta Škrbota vsekakor izreden uspeh. Izvedli so tudi meddruštveno tekmovanje s starimi motornimi briz-galnami za memorial Jožeta Zunko-viča. Razen tega pa so sodelovali na številnih proslavah in manifestacijah ter X. gasilskem kongresu v Mariboru. Opravili so tudi veliko udarniških ur, saj so v celoti obnovili streho gasilskega doma. Po poročilih in razpravi sta spregovorila predstavnik iz Spittala in v imenu hrvaške gasilske zveze Krešo Svetoivanec, ki je društvu podaril spominsko darilo, državnim prvakinjam pionirkam in mentorjema pa srebrne medalje. Hkrati sta oba čestitala društvu k doseženim .uspehom z željo, da bi se medsebojni stiki še bolj poglobili. Predstavnika občinfeke gasilske zveze Tine Pečečnik in Darko Koželj sta nato podelila priznanja za dolgoletno delovanje Ivanu Zniderju za 30 let, ter Robertu Napotniku in SAVINJSKO-ŠALEŠKA VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE p. o. Na podlagi 57. člena Statuta DO SŠ veterinarske postaje Mozirje objavlja zbor delavcev dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA REKTORJA ZAVODA Dl- Prijavljeni kandidat mora poleg pogojev določenih v zakonu o združenem delu in družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike, izpolnjevati še sledeče: 1. da je diplomirani veterinar s strokovnim izpitom in najmanj 5 let delovnih izkušenj, 2. da ima organizacijske sposobnosti, 3. da je moralnopolitično neoporečen ter sposoben razvijati socialistične Samoupravne družbenoekonomske odnose. Direktor se imenuje za razdobje 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Savinjsko-šaleška veterinarska postaja Mozirje — za razpisno komisijo, 63330 Mozirje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Leonu Stropniku za 10 let. Zanimivo je, da so bile letos za desetletno delovanje s priznanji nagrajene tudi Terezija Pungartnik, Berta Napotnik, Marija Gorčan, Fanika Tot, Jožica Žnidar in Pavla Ojsteršek. Posebna priznanja pa sta prejela Franc Gorčan in Franc Srebotnik. Anton Levar in Milan Krenos sta bila odlikovana s priznanjem I. stopnje, Stanislav Mlakar in Peter Drev pa s priznanjem II. stopnje. Domače društvo pa je obdarilo veterane Simona Koselja, Franca Srebotnika, Martina Turka, Rudija Imperla, Franca Gorčana in najstarejšega veterana Miloša Volka, ki je član društva, že od nastanka leta 1919, ko gaje po razpadu Avstroogrske na novo formiral njegov oče Jakob Volk, ki je postal tudi prvi načelnik društva v novoustanovljeni Jugoslaviji. Tudi letošnji občni zbor najstarejšega društva v občini Velenje je pokazal veliko volje in požrtvovalnost članov gasilskega društva, ki je prav gotovo eno najdelavnejših v Šaleški dolini. Ta vsestranska dejavnost je razvidna tudi iz števila pokalov, diplom, priznanj, plaket in slik, ki krasijo dvorano. Na častnem mestu pa visi povelje o podelitvi medalje zasluge za narod s srebrno zvezdo, s katerim je bilo pred leti za svoje delo odlikovano Gasilsko društvo Šoštanj. V. Kojc Miličniki so zapisali MOTIL JE JAVNI RED IN MIR V Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju je 21. januarja okoli 20. ure razbijal steklo vinjeni M. T. Ko so v lokal prišli miličniki je enega udaril. Prepeljali so ga na Postajo milice kjer so ga pridržali do iztreznitve. PADEL S STREHE 24. januarja nekaj pred 11. uro je s strehe centralnega skladišča v Gorenju padel Simon Spasič. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Verjetno .za delo niso bili zagotovljeni vsi varnostni prepisi. IZDAJAL SE - JE ZA MILIČNIKA M. J. je prišla iskat 25. januarja na Postajo milice v Titovo Velenje miličnika Dragana. Seveda je bila zelo presenečena, ko so ji povedali, da pri njih ni zaposlen noben Dragan. M. J. se je peljala z nepoznanim' moškim z vlakom na progi Prije-dor — Celje. Ta se ji je predstavil kot miličnik Dragan zaposlen na velenjsk Postaji milice. Skupaj sta potovala do Titovega Velenja, kjer Sta bila še nekaj, časa v bifeju avtobusne postaje. ,,Dragan" se je namreč ponudil, da bo M. J., ki se' ji je že mudilo v službo, odnesel prtljago domov. Vendar pa se je ,,izgubil" s prtljago vred. NAREDILA SAMOMOR 28. januarja se je v Gaberkah 80 iz neznanega razloga obesila Elica Jevšnik, stara 37 let. PAZITE NA SVOJO GARDEROBO! V času, ko je bila A. O. na pregledu pri zdravniku v Zdravstvenem domu v Titovem Velenju ji je neznanec iz čakalnice odnesel plašč večje vrednosti. SPET KRAJA SMUČI Ze prejšnji teden smo zapisali, .da so v tem času pogoste kraje Smučarske opreme in opozorili občane, da je ne puščajo na hodnikih in nezaklenjenih kleteh. Tokrat j« bilo ukradenih dva para smuči na Celjski 18. Kulturni center Ivan Napotnik Prireditve v februarju Petek, 1. februarja, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje: X. jubilejni festival Kino kluba Gorenje Sreda, 6. februarja, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje, Hofmann Stahl: SLEHERNIK 84, premiera. Izvaja Gledališče pod kozolcem. Šmartno ob Paki. Priredba in režija: Bogomir Veras. Vstopnice po 150 din so že v prodaji! Popusti običajni! Petek. 8. februarja, slovenski kuliurni praznik, ob 18.00, knjižnica Titovo Velenje, otvoritev retrospektivne razstave Vesnana" Frana KLEMENČIČA (1880—1961), v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani. Uvo-,doma bo govoril dr. Mirko Juter-šek. Kulturni program je pripravila Dragica Mavec. Pokrovitelj: Kulturna skupnost Velenje; ob 19.00, dom kulture Titovo Velenje: OSREDNJA PROSLAVA ob slovenskem kulturnem prazniku. Sodelujejo: MPZ SVOBODA Šoštanj in recitatorja Kari Seme in Silva Mlinar, ki bosta brala dela članov Odbora za literarno dejavnost pri ZKO Velenje. Ponedeljek, 11. februarja, dom kulture Titovo Velenje, Aishil: PERZANI, predstava Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljub- ljane za Center srednjih šol. Petek, 22. februaija, ob 19.00, petkov kulturni večer, otvoritev, razstave fotografij ZVEZDE NEWYORSKlH NOCl, fotografa Laurenca Fericha iz New Yorka, v avli aoma kulture Titovo Velenje. Četrtek, 21. februarja, ob 19.30: DOM" kulture Titovo Velenje, koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Program: Tajčevii. Prokofjev, ' Wagner. Dirigenti Milan Horvat. Ob 17.00 koncert v okviru Glasbene mladine. Torek, 26. februarja, ob 18.00, obisk v Cankarjevem domif v Ljubljani, predpremiera filma Wernerja Herzoga: FITZCAR-RALDO. V glavnih vlogah: Klaus 4Cinski in Claudia Cardinale. Predpremiera doslej največjega in najdražjega filmskega projekta režiserja in scenarista Wernerja Herzoga se bo udeležil tudi avtor: Cena aranžmaja 600 din. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa. Odhod avtobusa ob 16.00 izpred parkirišča na avtobusni postaji. Vsem našim obiskovalcem čestitamo ob 8. februarju — SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU — državne prvakinje z mentorjema Jožetom Škrbotom in Tomom Hudoletnjakom Pionirke ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO f10 DM ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH Denis Bola (v sredini) presenetila vse Šahovski klub Impol iz Slovenske Bistrice organizirala vsako leto memorialni turnir v spomin Pohorskega bataljona. Letos je na njem nastopilo 12 moštev. Najboljši so bili tekmovalci -ZŠK Maribor, 37 točk, drugi so bili šahisti Kovinarja s 34 točkami, tretji tekmovalci ŠŠD Velenja, ki so zbrali 33 točk, četrti pa so bili domačini z 31 točkami. Tretje mesto Velenjčanov je lep uspeh, saj je bila konkurenca zelo močna. Za ekipo pa so tekmovali Kristan, Goršek, Brešar in Stropnik. PRVI TURNIR GORŠKU Prvega letošnjega hitropotezne- Presenetili v gosteh V 3. kolu v prvi medobčinski kegljaški ligi so tekmovalci iz Šoštanja presenetili na gostovanju pri novincih v ligi, ekipi Resevne in Šentjurja. Rezultat srečanja je bil 4917:4962. Ekipa Šoštanja je šla na gostovanje zelo oslabljena (brez Sotlerja, L. Fideja, ki sta poškodovana in Glaviča ter Rajšterja, ki sta bila službeno zadržana). Za Šoštanjčane so nastopili: Križov-nik 866. Jovanovič 862, Znidar 829, S. Fidej 810, Tamše 805 in Aleksič s 790 podrtimi legiji. V 4. kolu se bodo kegljači Šoštanja pomerili na svojem kegljišču še z enim novincem, ekipo Time iz Laškega. Tekma bo danes ob 16. uri na kegljišču šoštanjskih termoelektrarn. ga turnirja za prehodni pokal se je udeležilo 16 šahistov. Prvo mesto sta si delila Goršek in Kristan. Zaradi boljšega rezultata v „boju" z zmagovalcem pa je tako pripadlo Goršku. * Tudi letos bo šahovsko društvo iz Titovega Velenja organiziralo !0 mesečnih hitropoteznih turnirjev, za skupno uvrstitev pa bodo upoštevali najboljših osem rezultatov. Zmagovalec lanskega tekmovanja je bil Goršek, drugi Matko, tretje mesto je osvojil Kristan, četrto Brešar, peto Novak . . . VIKEND TURNIR V RADENCIH Šahovski klub iz Radencev bo letos pripravil osem mesečnih vikend turnirjev. Na prvem je bila udeležba zelo skromna, saj se ga je udeležilo le 30 šahistov iz Slovenije in Hrvatske. Lep uspeh je dosegel član velenjskega šahovskega kluba, mojstrski kandidat Drago Kristan, ki je delil čet^o mesto s petimi točkami. Šah Turnir v Slovenski Bistrici Streljanje Odličen nastop Denis Bola Na republiškem prvenstvu v streljanju z zračnim standardnim orožjem v Ljubljani so velenjski strelci osvojili kar štiri ekipna prva mesta in tri med posamezniki, in sicer prvo mesto v streljanju s puško za mladince s 1576 krogi, mladinke pa so nastreljale 1082 krogov. Med posameznicami je osvojila prvo mesto s 369 nastrelja-nimi krogi Denis Bola, druga je bila Mojca Močilnik (359), tretjo pa njena klubska tovarišica Darja Or-lačnik, 354. Prvo mesto so osvojile velenjske strelke — mladinke še v konkurenci članic, in sicer s 1100 krogi. Tudi tu je bila najboljša Denis Bola (369),'Orlačnikova je bila s s 367 krogi druga, Močivnikova pa s 364 nastreljanimi krogi tretja. Med pištolarji so bili člani velenjske strelske družine Mrož s 1675 krogi znova najboljši. Med posamezniki je Janez Stuhec na- streljal 570 krogov. Tako je devet .strelcev iz Titovega Velenja izpolnilo norme za udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo 3. februarja' v Nišu. Na strelišču v vojašnici Šentvid pri Ljubljani so bile preteklo soboto republiške finale v streljanju s standardnim zračnim orožjem za pokal SZS. Velik uspeh so doživeli na tem tekmovanju predstavniki iz Titovega Velenja, Še posebej pa Denis Bola, ki je ob odsotnosti Debevca premagala vse tekmovalce. V streljanju s puško je nastre-ljala 568, v streljanju s pištolo pa 365 krogov. Prvo mesto so s 2251 krogi osvojili člani strelske družine Mrož, med posamezniki pa Velenj-čan Alojz Trstenjak s 572 krogi. F. Zučko KOTO