tt*t l7ha?a od oktobra 1947 k°t tednik - Ud I januar *a ly58 kot poltednik - Od ianuarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob pone-de|jkih. sredah in sobotah
LA
KRANJ — SREDA, DNE, 23. OKTOBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 124 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič —Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan
0 I
A S I L O    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Atomsko vojno Moramo preprečiti
Govor
Prednika Tita JaS2dežu OZN F.N^vv Yorku s° delegati toPlo pozdravili
"kem"3'' opoldne P° severnem č.°7lroma ob 17- url
Q» .i 3U 'e na zasedanju
po na-General-
fie g- -,e na zasedanju Generalnih BtU38£,ne
Organizacije združc-
>red8a^°dov v New Yorku govoril
tiTo -n,k SFRJ J0SIP BR°Z
*ny> se te dni mudl na obl*
mi enlh državah Amerike. \ nut Pred 12. je predsednika *»dje ^ Palačo svetovne organi-^ ielt8PreJel ,n Pozdravil general-h ^retar °ZN U Tant, delegati prjj^ Prisrčno pozdravili njegov k pr^ dv°rano zasedanja. Ko ^t0v dnlk zasedanja objavil Uji*0*«* kot edino točko vče-"^vj,6^ dnevnega reda, je jugo-
,   ** Predsednik začel:
*v
^° dri^1160 MsV>voljstvo mi Je, f ^ Rovorim pred tem viso-^•Hla rUm°m ,n ker se ml je po-trj^L Možnost, da govorim s jt^^ 0rganizaclje, ki je ustvarit Vo. teiklmi izkušnjami največ-|tyj*e v zgodovini — kot Izraz
Ho ] tein,e 1Uld!' da voJno za ^Inih ,uči Iz njihovih medse-Hjt    °đnosov. Zadržal se bom
n>eiuater,h vprašanjih, *> kate" SnJ m' da so pomembni ln ak-
% oj« 8edanf1 etapi mednarod-? V'   Zel° S€m vesel, da
Skn*1 8estniamo v znatno iz-hi" Inednarodnem ozračju, Sb ,PI°d naporov miroljubnih 0      zn>afr^ zdravejra razuma. "»^hj, ^P'ra "ove možnosti v J-^^0.2a   nadaljn«! napredek 'Na«3 ""umevanja in so-
». ^d^-i anm svoie^a govora H».,"dn'fc Tito dejal, naj Or-
S vj' xdr,'ženlh narodov pri
■« ySe       "«'»n naroaov pn-»une*nu8 fV°*e napore in prepre-• kj      ° at°nisko oboroževa-
* {*tn    nuk,earno katastrofo. *e v^a ,e lzrazll zadovoljstvo, lo |VC^ de*el sporazumeva «»te^   Po,,tlke miroljubne Pri**' k eemer le v veliki -<UmeVal   tudl moskovski Do«-, ° de,nl Prepovedi jedr-Hlo ^"80v- ~, Poudaril je, da I tydrebno i»kati mlroljub-Uen,     v mednarodnem eko-
k"n«Hh0deTovan,u ln naJ se v
' ku odn°slh odstranijo ' V* J0 Posledlca hladne voj-Pi-e^0"011 Polurnega govora 'leSata republike zahva-Ve <len *a pom°e' W »o J« S,topJ    prispevaIe Pomie-
D:
"""miiiimimiiniiiiiiiiitiiiiHiiii^
^ttženih >dov
politiki po-
Zd
are^QlnUtenim narodom i^iko Pohval in ra?-me-
L,.^««,, Zah> ie bila sve-
^Yhutiia tista> ki * Miub   na*Pr°tia- Tako \    Uh  RSaiatn in kriti-CMa ?časih slišimo na
V"' rlj-lh drtflvnikov.
S'    m! vedn° veta
\t st£!rol.lubriimi pobu-Po'C6"' ?alači Solilo r!: ečlna človeštva. 1 ulUWhemnaJsta obletni-W*}ie, i ""rodov nam da-iS£"«a D"a se ie svetovna l^CobrJ^iZdruienih
%°&o£0nt in ljudstvom *°e<l boljše tivljenle.
Statuti delovnih in teritorialnih skupnosti
Več poguma
Čakanje na zakone in občinske statute zavira iniciative »od spodaj«
Te dni so pričeli označevati tudi traso, kjer bodo speljali drugI del nove avto ceste — od Bistrice do Ljubljane.
Q »V podjetjih preveč čakajo na navodila in vzorce! Tako je že minilo več mesecev. Rok za izdelavo — 9. april 1964 — bo kar hitro tu.«
$   »Bili so že seminarji in posvetovanja, razposlali smo navodila in drugi material, a vse gre prepočasi.« $   »Komisije v podjetjih se niso še niti lotile dela. Sicer bi kaj spraševali, sporočali. Vse je tiho in občinska komisija mora kar sama iskati probleme po podjetjih.«
In tako naprej. Več podobnih očen je bilo o dosedanjem delu v izdelovanju statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti v jeseniški, radovljiški in kranjski občini, kjer smo pobarali o poteku tega dela. 2e pol leta in več je govora o izdelavi statutov. Stvar pa v resnici nI še niti dobila pravi zamah. V največ primerih nimajo izdelanih niti tez. — Redki so primeri prvih osnutkov, ki bi lahko že prišli v poštev za konkretne razprave med kolektivi. Vse kaže, da bo zadrega tik pred rokom. To pa bi vsililo hltrico in površnost in ob tem tudi nevarnost, da ti dokumenti ne bodo resna orientacija kolektivom v njihovem razvoju, marveč le »izpolnjena dolžnost«.
Prvi začetki
V RADOVLJIŠKI OBČINI imajo bolj ali manj popolne osnutke izdelane samo v podjetjih LIP Bled, v Gozdnem gospodarstvu, v trgovskem podjetju Murka in v mesarskem podjetju. V drugih večjih kolektivih — Veriga, Almi-ra, Plamen, Elan in drugod so ti osnutki v izdelavi. Toda delovnih in krajevnih skupnosti, ki morajo izdelati te dokumente, je več kot sto. In v večini se tega še niso lotili. • '
V KRANJSKI OBČINI so najdlje v tovarni Sava in v Iskri. Vendar  tudi   tam  niso osnutki
popolni in bodo morali še marsikaj spremeniti in dopolniti. V Iskri so morali prvotni osnutek domala opustiti in zastaviti znova. V jeseniški Železarni so zaceli izdelovati statut po poglavjih. Tako ga nameravajo tudi dajati kolektivu v razpravo po »etapah«, kar bo verjetno tudi uspešneje. Tak program imajo tudi v kranjski Savi in Brugod.
Toda takih primerov konkretnega dela v zvezi s statuti je malo. To so samo posamezna podjetja, kjer je sposobno strokovno osebje. Problem pa je v malih indu-strijskih podjetjih, zlasti pa v obrti, gostinstvu in trgovini, v raznih zavodih in krajevnih skupnostih. In prav tam primanjkuje sposobnih ljudi in zato delo ne steče.
Nadaljevanje na 2. strani
Trgovina v septembru
Promet in podražitev živil
Ponudba krompirja na Gorenjskem večja od odkupa — Težave z gradbenim materialom — Slaba kvaliteta sadja in zelenjave
Vrednost blaga, ki ga je trgovina na drobno v našem okraju prodala v preteklem mesecu, je za četrtino višja kot vrednost prodanega blaga v lanskem septembru. Pri tem povišanju imajo večji delež povišane cene, manj pa je vplival tudi večji promet.
Medtem ko so se cene živil v primerjavi s cenami v preteklem septembru povišale za 14 odstotkov, so se cene nežlvllskim Industrijskim Izdelkom pomaknile le za 1 odstotek navzgor. Obenem se je povečala kupna moč prebl-vavstva, na večji promet pa je v veliki meri vplival tudi živahen turistični promet.
čeprav bi za trgovine na splošno lahko trdili, da so bile zadovoljivo založene, je večkrat primanjkovalo posameznih skupin živil. V trgovinah z živilskimi artikli so bili to npr.: trajnejši mesni izdelki, ribje in mesne kon-serve, olivno olje, kis za vlaganje, riž in mleko v prahu. V trgovinah s kemičnimi izdelki je primanjkovalo oljnatih barv in lakov, suhih barv, litopona, cinko-vega belila, minija itd. Primanjkovalo je tudi fotografskih kemikalij in foto papirja. Zaradi izrednih potreb v Skopju je bila otfžkočena preskrba z okenskim steklom, slabša pa je bila tudi složenost trgovin s pohištvom, ki°>- ie naibolj primanjkovalo *->r>'nic in kuhinjskih garnitur. Tudi gradbenega materiala ni bilo dovolj.
Zelenjave in sadja je bilo dovolj, le da je bila kvaliteta slabša, kot je bila preteklo leto. Po-
sebno pošiljke Iz Makedonije, Srbije in Dalmacije zaradi počasnega železniškega transporta pogosto prihajalo do trgovskih podjetij že nagnite.
Zaradi pomanjkanja železniških vagonov in ker rudniki niso uspeli izpolniti svojih pogodbenih ob-
veznosti do trgovskih podjetij, ta
ne morejo izpolniti vseh naročil in založiti potrošnike s premogom.
V letošnjem septembru je bil tako odkup od kmetijskih posestev kot tudi od zasebnih kmetijskih proizvaiavcev manjši kot v septembru 1962. Na to je najbolj vplivala manjša prodaja živine. Na manjši odkup od zasebnikov je imelo svoj vpliv tudi opuščanje odkupa lesa, ki po novih prednisih prehaja na gozdna gospodarstva. Ta prenos je bil v celoti izveden le na Gorenjskem. Izmed vseh kmetiiskih artiklov ie največja ponudba kromoirja, ki so ga posebno gorenjski pri-delovavci pridelali več, kot ga ie trenutno mogoče odkupiti. — S.
Pričetek rednega pouka
Kranj, 22. oktobra — Včeraj se je na DELAVSKI UNIVERZI KRANJ pričel redni pouk slovenskega jezika za azijske in afriške mladince, ki se bodo šolali v šolskem centru tovarne Iskra. Vsako dopoldne se bodo 4 ure udeleževali pouka po magnetofonski metodi, za popoldneve pa sta predvideni po 2 uri utrjevanja pridobljenega znanja in konverzacije.
Glede na to, ali obvladajo francoski ali angleški jezik, so mladinci razdeljeni v dve skupini. Tečaj slovenskega 'jezika bo trajal 4 mesece in pol. Uspešnost metode, po kateri predavatelji delajo s tujimi študenti, potrjuje znanje dveh afriških mladincev, ki sta tak tečaj pred kratkim že zaključila in sedaj izpopolnjujeta svoje znanje v tovarnah TAM in LITOSTROJ.
V ta namen je posebna komisi-
Ocena letošnje letine
Kljub temu da je nestalno vreme precej vplivalo na kakovost in količino letošnjih kmetijskih pridelkov, septembrsko statistično* poročilo ne odkriva posebno slabih podatkov. Toplo in suho vreme v prvi polovici septembra je pospešilo dozorevanje koruze in omogočilo pospravljanje pridelkov.
Ocenjujejo, da bo družbeni sektor kmetijstva pridelal za skoraj tretjino več koruze kot lani, zasebniki pa za okoli 9 odstotkov več. Slabo tretjino že obsega hibridna koruza.
Pridelek krompirja Je večji za 13 odstotkov. Kmetijska posestva so pridelala za 22,8 odstotkov krompirja več kot lani, zasebniki pa za 12 odstotkov več. Povprečni hektarski pridelek krompirja je 166 centov na hektar, kar je skoraj za desetino več kot v lanskem letu.
Sadna letina je zelo dobra. Sliv in češpelj je za 127 odstotkov več kot lani, jabolk je za 64 odstotkov več, hrušk pa za 19 odstotkov. Za jablane velja, da se je pridelek na rodno drevo povečal kar za 74 odstotkov, vendar pa na4splošno^ni*najboljši,.ker je velik del sadezev-'črviviin*podVr^|gnik)(bi.*r—rS.
ja pripravila francosko-slovenski in angleško-slovenski učbenik.
Kot zagotavljajo predavatelji, ki so delali s tujimi mladinci pri pripravah na redni pouk slovenskega jezika (udeleževali so se jih mladinci, ki so že pred tedni prispeli v Kranj) so ti za nov jezik izredno dojemljivi, pri učenju pa zelo prizadevni. — S.
S seje občinske skupščine na Jesenicah
Dohodki iz turizma na drugem mestu
Jesenice, 22. oktobra — Pod predsedstvom Ludvika Slamnika je bila danes popoldne na Jesenicah seja obeh zborov občinske skupščine, katere osrednja točka je bila razprava o priporočilih za pripravo na zimsko turistično sezono v jeseniški občini. Poročilo, ki je bilo sestavljeno na osnovi predhodnih posvetovanj s člani sveta za turizem in gostinstvo, z organi občinske skupščine in zastopniki turistlčno-gostinskih in drugih organizacij, pomeni velik korak k 'hitrejšemu razvoju turizma predvsem v Zgornjesavski dolini.
Iz posojila bodo 3 milijone porabili za plačilo računov gradnje kulturnega dome na Hrušici. —
P. Ulaga
Obisk
z zamejske Koroške
KRANJ, 22. oktobra — V soboto, 26. t. m., bo prišlo na dvodnevni obisk na Gorenjsko 35 članov »SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE« z zamejske slovenske Koroške. Namen obiska je, da se podrobneje seznanijo z odnosom kmet— KZ oziroma z zadružno kooperacijo pri nas.
Njihov prihod, pripeljali se bodo s posebnim avtobusom, v Kranj je predviden za sobotno dopoldne — okrog 10. ure. Med drugim si bodo ogledali obrate Kmetijskega gospodarstva Kranj, po kosilu v Lahovčah pa bodo obiskali zadružnike v Cerkljah. Naslednji dan — v nedeljo — pa bodo gostje škofjeloške kmetijske zadruge. Obiskali bodo Poljansko dolino in si med drugim ogledali tudi rojstni kraj pisatelja Ivana Tavčarja. — Si. S.
Izredno živahna, skoraj 2-urna razprava je pokazala, da bo potrebno poročilo še dopolniti, konkretizirati in terminizirati. Tako popravljeno priporočilo bodo posredovali vsem podjetjem, katerih dejavnost vpliva na razvoj turizma in zahtevali, naj ga upoštevajo.
Se pred sezono bodo formirali posebno združenje trgovskih in gostinskih obratov za boljše koordiniranje tovrstne dejavnosti. Priporočilo o pripravah na zimsko turistično sezono so sprejeli torej z^dopolnitvami, ki bodo za izboljšanje turizma velikega pomena. Razprava dokazuje, da so člani obeh zborov živo zainteresirani za to izboljšanje, ki bo občini kmalu pomenilo dohodek številka 2.
Razen omenjenega priporočila so odborniki potrdili statut medobčinske komunalne banke Kranj, zaključni račun družbenega investicijskega sklada, oprostitev pla-čanja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka železniško-transportnega podjetja Ljubljana, pravila krajevne skupnosti Javornik — Koroška Bela in po daljši razpravi tudi najetje posojila iz depozitov komunalne banke Jesenice za gradnjo družbenega doma na Javorniku, in sicer v višini 30 milijonov dinarjev.
Sk. Loka, 22. okt. — Po dopoldanskem razgovoru s predstavniki ZKS na visoki šoli za politične vede v Ljubljani o komunalnem sistemu pri nas je delegacija KPI za Julijsko krajino popoldne prt« spela v Skofjo Loko. V prostorih občinske skupščine je delegacijo sprejel predsednik ObS Milan Osovnlkar. Razgovora o življenju ln razvoju komunalnega sistema v loški občini so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja. V delegaciji so blil ANTONIO RUFFINO iz Vidma, JOLE BURLO iz Trsta ln župan občine Nabrežlna ALBIN ŠKRK, spremljali pa šo jih Zdravko Mlinar, sodelavec instituta za sociologijo v Ljubljani, ter ADOLF BIBIČ in ZVONIMIR DINTINIJANA, predavatelja na visoki šoli za politične vede. Po dve in polurnem razgovoru o komunalnem sistemu in gospodarskem razvoju škofjeloške občine so si gostje ogledali loški muzej. — St. S.
TE DNI PO SVETU
# ARABSKA T.IGA POSREDUJE V AL2IRSKO-MAROSKEM SPORU
Delegacija Arahskc lige jo iz Kaira odpotovala V Al/ir, da hi posredovala v obmejnem sporu med Marokom u\ Alžirijo. Prav tako je Naser v poslanicah Eiasa* nu II. in Bcn Beli predložil načrl za rešitev spora.
Upajo, da ho tudi obisk etiopskega suverena Sclasia v. Maroku mnogo pripomogel k mirni r: itvl nesporazuma v Afriki.
• HOMEOVE TEtAVE
Premier Home je že takoj hV, i spoznal, da za novo vlado Se niso rešene vse težave. Od parki menta je zahteval, da odloži jesensko zasedanje, da bo lahko uredil for« malnosti okrog izvolitve \ spodnji dom Opozicija ho predlogu nasprotovala.
• ERHARD NAJPREJ V ZDA
Iz Bonna so sporočili, da ho novi kancler kmalu obiskal Wa-shington, London in Pari/.. šic. prej pa sc bo sestal z ameriškim 3tun«njim ministrom Ruskom v Bonnu.
# BANDARAVUKK V MOSKVI
Ceylonski premier gospa Ban-daranaike je prispela v Moskvo, kjer se bo s predsednikom Hru Ščovom pogovarjala o važnih mednarodnih vprašanjih.
Liudie in doeodki • Ljudje fn doeodki • Liudie in donodki % Liudje in dogodki • Liudie in dogodki • Luidi? f«i
S političnimi daljnogledi svetov jih je razpoloženje novega skeptl- srečanju seveda podoba prihodno- daji ameriške pšenice. Vlada ni vojni za povečanje lr:'°\{Jn1j <Jr-
ne stvarnosti prav gotovo ne glc- cizma. Ameriški časnikarji so v sti še ni naslikana. Ostalo je le prepovedala   nakupa   ameriškega menjave z vzhodnoevrops« ^
damo skozi povečevalne leče. Res teh dneh postavljali vprašanja o pri črtah in skopih obrtnih. Važ- žita, kj ga imajo nekateri trgovci žavami. Američani iinn;;° g(]o 3vo-
slepi ulici v odnosih med Vzho- "o  pa  je,  da  jc  na  ameriško- pripravljenega z;> vkrcanje na so- dvojno korist: popravili b    _ ^
dom   in   Zahodom   tudi   našemu ruskem platnu manj senc. Senčne vjetske ladje. Po takšni odločitvi jo   zunanjetrgovinsko bda   ^ $
predsedniku  Titu,  ki  pa   jih  Jc ploskve iz politične grafike počasi ameriške vlade sc jc začela v po- prenesli  popuščanje *>ap«
, . ,     . , . ..... .. __„u-ononis"1'
ovrgel kot nezrelo trditev. odstranjujejo. \
Je, da se često zanimivi pojavi in sklepna dejanja povečujejo In gledajo pod različnimi zornimi koti, vendar je brušenega stekla v političnih povečavah neprimerno manj. Optična slika vseh političnih povečav v sedanji dobi ni povsem enotna. Ko so se na začetku letošnje jeseni sestali v okviru Združenih narodov najbolj pooblaščeni načrtovavci svetovne politike, trije zunanji mi-n! Ttri vc?<&3), da bi izdelali neki f'jJ-oročni načrl za urejanje od-vprašanj, so se kmalu spro-Bitl tudi obširni komentarji. Kljub   precej   pogumnim posku-
Daljnogledi prihodnosti
Pri načrtovanju nadaljnjega sve- Napredek v dvostranskih odno-lovnega razvoja jc bil prav gotovo slh lahko merimo tudi na vzpored-
prenesli popuščanj
ckono:
velik
Stirl milijone ton žita, ki ga želi ugodnosti, ki so i«" • : ^ Sovjetska zvcr.a kupiti v ZDA, nI trgovci dobili pri nakup*' '
plačila v b
vojnem času največja trgovinska politične podlage na izmenjava med dvema državama. Cc razen tega izvemo še *Tj^ žita, ki ga želi ugodnosti,   ki   so jih
majhna trgovina. Celotna dolgoletna izmenjava med ZDA in Sovjetsko zvezo v zadnjih petih letih nikoli ni presegla letnega zneska 20 milijonov dolarjev. Letošnja izmenjava pa se bo zaradi nakupa velikih količin žita večkratno povečala. Trgovski strokovnjaki napovedujejo, da bi utegnila preseči znesek četrt mi-
škega žita (četrtino ,.- ^ tovini in ostanek v obrokih v 18 mesecev), potem J« f0# V° tt tev, da v trgovinski Izmenja« ^ vzhodom in zahodom p0^.,jenC stranjujejo umetno Po8ff prepreke.
som, da hi iz tristranskih razgo- najbolj  zaposlen  sovjetski  zuna- nih frontah.. Prva takšna vzpored- Ujarde.
vorov izluščili zrno resnice, pa je nji minister Gromiko, ki jc m«d niča jc trgovinska izmenjava. Po Razen tega je Kcnncdyjev mini-or.tala politična vizija sodobnega svojim bivanjem na ameriški ce- skoraj dvotedenskem obravnava- ster za zunanjo trgovino v času sveta še precej neizdelana in pre- lini napravil sprehod tudi do Bele nju, ki so se ga udeležili najvpliv- velike razprave o trgovinskih odpuščena slučaju. Zahodni sprem- hiše. kjer je s predsednikom nejši člani ameriškega obrambne- noslh z vzhodnimi državami ne-Ijevavel" so kmalu nato začeli dvo- Kennedyjem zlogoval in sestavljal ga sveta in ameriškega kongresa dvosmiselno povedal, da bodo miti v boljše čase in polotilo se politični   mozaik  sveta.  Po  tem je naposled padla odločitev o pro- ZDA izrabile presledek v hladni
*krat tudi PH Amerika kot že večkrai ^
prodaji svojega žita ni b 8 ^ na. Ameriška vlada jc do» }fl proučevala trgovinski P°° ^0 poskušala pritegniti na ^ stran tudi parlamentarne^, sprotnike. Med najbolj ml nasprotniki vladine*« ^ so   bili   desni' republika«^
Ljudje in dorrodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in dosodki     Liudie in dogodki • >f.!tt«4fe in dogodki • Liudie in
Nesreče
V OBCESTNI SMERNIK
V nedeljo popoldne se jc na cesti I. reda na Dobrem polju pri Radovljici mopedist Slavko Ko-privec zaletel v obcestni smernik. Hudo ranjenega (pretres možganov) so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Do nesreče je prlš'o žara« di vinjenosti.
VINJENI VOZNIK
Na cesti III. reda V Zg. Brniku pri Kranju so varnostni organj v nedeljo ob 18. uri preprečil; nadaljnjo vozno vinjenemu mopedi-sfu Francu ErzSVju, mizarju, zaposlenemu pri Aerodromskemu podjetju LJubljana. Odvzeli so mu tudi vozniško dovoljenje.
NEPREVIDNO NA ZAVOJI'
V nedeljo zvečci- sta na cesti III. reda V Zg. Bcsnici trčila mu-pedista Franc Okorn in Janko Mu-norič. Okorn je vozil i/ Bcsnicc proti Kranju, Mohorič pa v na-
Nadaljevanje
strani?
Več poguma
Pomagajte nam!
Več »svojega« ^
raznih poiV^M^Jrf
To/ko ie reci, da občinski organi (sindikat in SZDLj niso /\ to dajali dovolj iniciative in pomoči, v kranjski občini je bilo že julija več posvetovanj. V Poel-vinu so priredili poseben seminar,, komisije v delovnih or^aniza-cijah so prejele navodila in drugo gradivo v pomoč. Sedaj priprav« ljajo nova posvetovanja po dejavnostih — gostinstvo, trgovina itd. Podobno jc v radovljiški občini. Komisija pri občinskem sindikalnem svetu pripravlja tudi nova posvetovanja z. manjšimi iiiJu-strijskimi podjetji, da bi izmenja!: mišljenja in izkušnje. "Občinski sindikalni svel na Jesenicah je razposlal komisijam v delovnih-skupnostih ustrezne teze kot pomoč za začetek. Krajevnim skupnostim so pripravili doka i i/polnjene teze na 14 tipkanih straneh, kar je morda celo preveč konkretno in podrobno.
Na ravnin h——.. se^'jj pregledu posameznm
osnutkov pripominjalo j pr*»* je v tem gradivu niara^ig
.-malo
in   marsikaj pre Preveč    podrobno   sp .n vnesi i v osnutke ProVl^ jo
. osnutke pravic« \^ nosti delavca in ob trm no   prepisali   zakon   0 Q^iP razmerjih, ki  je že lt*J da v ' Premalo pa ie pr^JJ;'t0i* K osnutke vnaša Jo svoje bleme In težnje določenej tlva. kar ni z noj^j^ijjjj predpisano. Sem lank0 " ^ir*w, čelne smernice o P^JetjC osnovnih  dejavnosti ^ delitvi čistega dohodka,  ^ $v nagrajeval nega sistern3^^ J
skupaj;, U' L
sednik občinskega oM> tt\ o na Jesenicah Roman Trz ^ W bi v teh statutih morr^
Izdelovan ie
za življenje delavcev v ^tf lektiva ali širše cV->,nnos^., j go. Najlepše jc
»svojega«, lično  za vsako skupnost.
sprotno smer. Na blagem ;.avoju | /a0cli ure|evatI grobove borcev, je Okorn zavozil preveč levo in tr- Na iniciativo občinskega odbora či! v Mohoriča. Pri tem je bila so. , /B |g ^ yse njihovc organizacije potnica Marica Mohorič lažje ra- j pove/u!c , mladinskimi in šolskimi organizacijami, ki bodo poma-
Za dan mrtvih
V radovljiški občini že krasijo in pripravljajo
Okrog Bohinja, Begunj, Krope, grobove in druge spomenike In Radovljice in Bleda so te dni že -spominska obeležja, ki so po Jelovici in drugod.
Petkov kulturni večer
dvoma pa. Zato deloma razum
velika in odg^P: *
je zastoj P-     ,„e -več #
ri ***
t
njena.
200 TISOČ DINARJEV ŠKODE
V ponedeljek dopoldne je ni cestj Kranj — Ljubljana (na Meji) Božidar Djordjevič z osebnim avtomobilom D-DH 295 trčil v vozilo D-NM 206, ki ga je upravljal Peter Jovanovič. Slednji je zaradi zaprte ceste avtomobil nenadoma ustavil, tako da je za njim vozeči Djoidjcvič s precejšnjo hitrostjo zaletel vanj.
ZAPELJAL JE S CESTE
Na cesti T. reda Ljubljana — Jesenice (v Potokih) je v ponedeljek opoldne vinjeni motorist Janez Hablht 7 motorjem KR 13-571 zai-adl prevelike hitrosti zapeljal t cestnega zavoja v nusip. Dobil Je lažje telesne poškodbe. Po ne-sreči je pobegnil.
gale pri teh delih. Uredili, olepšali in okrasili bodo vsa grobišča borcev  nu pokopališčih  in tudi
V Elri presegli plan
SK. LOKA, 22. oktobra — Ko-lektiv elektrotehničnega podjetja »ELRA« v škofji Loki je za letošnje leto planiral 660 milijonov dinarjev bruto produkta, le-tega pa so že presegli. Do polovice oktobra so namreč zabeležili 714 milijonov dinarjev prodajne realizacije. S tem so za 8 odstotkov presegli plan. V kolektivu pa predvidevajo, da se bo do zaključka letošnjega leta ta odstotek — dosežen v prvi polovici tega meseca — znatno povečal, — St. d.
Komisije po delovnih organizacijah pa v glavnem pravijo, da ne vedo, kako in kje začeti, da niso jasne nekatere stvari okrog odnosov  njihovih  organizacij  do ob-KLUB KULTURNIH DELAVCEV čin-Vh in širših skupnosti, da bi | gnnizacije pripravljajo prireja v petek, 25. oktobra, ob morali   najprej 'nekatere   stvari j nje še več pomoči, ve 19.   uri   v   prostorih   pionirsko precizirati  v  občinskih  statutih, i.i,..*.-!  v#>x «trokovn,n "' knjižnice razpravo O SF.DEMLET-  ki še niso izdelani in sprejeti, da   ,? ,1 Z. NEM RAZVOJU KULTURNE DE- bi morali počakati še nekatere za- ,ičnih '»»vetov in JAVNOSTI v občini Kranj ta O kone itd. Veliko pa jih je, ki pra- srerfne   pomoči Prt fizlognomijl  KULTURNEGA  TE- vljo — »Pomagajte nam!« — in v
tem smislu imajo prav.
Vreme
VREMENSKA SLIKA
rVetctni del evropsko celine je še vedno v nbmočju visokega irtČntfa pritiska ( jedrom nad vzhodnimi Alpami. Zaradi ponovnega dotoka toplih zračnih ijmot proti zahodni Evropi se zmanjšuje vpliv Atlanskih frontalnih motenj, ki so izrazite le na severnem delu Evrope. i
NAPOVED ZA DANES IN JUTRI
Pretežno jasno vreme z. jutranjo oziroma dopoldansko meglo po kotlinah. Najnižje nočne temperature med 0 In 3 stopinjami Celzija, čez dan pa se bo /ivo srebro povzpelo do 19 stopinj Celzija. Jutri bo še trajalo lepo jesensko sončno vreme.
STANJE VREMENA V TOREK OB 13. URI
Po vsej Gorenjski je bilo jasno vreme. Leace-BIed — 19 stopinj
Celzija, zračili pritisk 1026 milibarov. pritisk pv.da: Jr.^ako — 17 stopinj; Trlglav-Krcdarica — plus 6 stopinj Ccl/ija. bl\v\eUie.
Hkrati'pa pripravljajo osrednjo komemoracijo, ki bo na dan mrtvih, in aicer v Dragi ob 10. url in pred obč. spomenikom na grajskem vrtu v Radovljici ob 10. uri. Za izvajanje programa se pripravlja oktet »A. T. Linhart«, godba na pihala Svobode iz Lesc, pripadniki JLA ter š6le 1/ Begunj in Radovljice, ki bodo nastopale z recitacijami.
Pričakujejo velik obisk, zlasti na koinemorae; jo v Begunjah, kjer so bili ustreljeni talci iz raznih krajev Slovenije. Zato so organizirali za tisto dopoldne ,redne avtobusne zveze iz železniških postaj Lesce in Radovljica in iz. radovljiške avtobusne postaje za Begunje in nazaj. — K. M.
Šolska mladina naj spozna pomembnost II. zasedanja AVNOJ,
Kranj •-• V spomin na 20-lctnico zasedanja AVNOJ bodo letošnje proslave 29. novembra še bolj slavnostne kakor petekla leta.
Komisija za proslavo pri občinskem odboru SZDL Kranj je sestavila program. Številni šolski kolektivi so tudi že pričeli s pripravami. Vse šole, ki imajo pogoje, pa bodo na proslavo povabile tudi starše učencev in dijakov. Razen kvalitetno izvedenih proslav bodo tudi po učnem programu predavanja o pomembnosti zasedanja AVNOJ in o uspehih, ki so bili doseženi v letih od takrat do danes. J. P
•i pn ^
teh dokumentov in tuVj0 v čnl stilizaciji. Seveda ^ delo skušali vključiti & flf< verze in druge stroko^ ^ £ zacije in združenja. *    ^ \(t bo še zmeraj veljalo. * več poguma predvsem v ^^1" misijah delovnih In skupnosti. — K. M-
\a kratkem
- p*«
4
#'Gorjušc - '.'"ah *%f
so začeli na G^fV^ doma železničarje* vJ/: ražo za a\ tobus. KJ Wjp
v šolo Lahi je
ukinila šolo na
cj višjih^razredov
eevan ]em« s te m mu jc
Kopriv nika v B'str7J^i FjJ pase je. dasoPj;^ ie preeejšn, M
mrazu zmrznn      ,t|. y * ga je bilo težko rtlvff. stroj avtobusa .šofer s tem. da I« ^ skušal tajati.      ' ^ fj/
s,j ^ - kotS^4
v bo. Z delom lwV jj ko da boder zg';1 ^c nje« za avtobus ^ ^iy delu pomaga        jCoPr » Bistrice. Gorju. >» K
p Koprivnlk -j ^ .
tem. kraju zg« ko prebivavci - p".^1.
oddali'0 «- V*
privnika piedelavo. sodobno in oP'"e
potrebnimi naP,9pjf
tako da j>-'
Podobno kot za tržiško stolpnico pripravljajo tudi teren pred gradnjo temeljev za nov trakt hotela Jelovica na Bledu
So uredili Se
krave na planuTi ^ jejo sami. Po*^' gli mleka odda.h ^ so bili oškodoval'   M r, dohodek. Zato Flffffl ga Srednja y»s ^ W sčanov zgradil* sodobno sirarno-
• oktobra 1<>6*
I. .....-------- ■  i i . ■.   i —__4
naših komun O iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun © iV nnSik i^nm..« A ;, „.».i i iT      -i i v., ■ '
—--________1VU1"UI1 g lz nasni Komun 9 iz iiajuh komun • iz naših komun © iz naših komun
Vzgoja mladine je težka in odgovorna
telu Prisank v Kranjski gori je bilo v soboto zboro-* _Pr°8vetnih delavcev šol s področja jeseniške občine, "a točka zborovanja, ki se ga je udeležilo blizu 200 ljei elei
zborovanja   tudi pred
naloga
Ptof^lt^eV' u^lteMev *n profesorjev, je bilo predavanje • Helene Puhar iz Ljubljane o spolni vzgoji na šolah.
pr^svetnih delavcev so se Stavniki rt 0rovanJa   tudi predaj; .^beno-pojitičnih orga-z Jesenic. Predsednik ob-
hM*°*tterence osnov-0rganizacij ZK
j« bila
V jeseniški Železar-
^kret~--Pre<^ dneyi ^irša se,a "* r
Erti seznanil
\a arje osnovnih organizacij
pJej J'e sekretar ObK ZK Ham* sez"anil navzoče z V*10 Politično situacijo in l^etai. 8°yoril o obisku prvega Hw?KPSZ Hruščova v t? k utri-   .pornem leP prispe
jevanju prijateljstva med ^car^P^ama. Z letnimi kon-
so v • "»iiovmn organizacii "i b ,Je^eniški Železarni žc pri-*UlS° vključili predvido-
činske skupščine Ludvik Slamnik je izrazil zadovoljstvo, da sc položaj prosvetnih delavcev in šolstva nasploh izboljšuje, kar je najlepši dokaz, da družba vedno bolj ceni in vrednoti zahtevno in odgovorno delo vzgojiteljev, pred katere je postavil naš družbeni razvoj odgovorne in nekatere povsem , nove vzgojno-izobraževalne naloge.
Vsemu pa še nismo povsem dorasli, kajti še vedno manjkajo učni prostori in materialni pripomočki; pa tudi dobri pedagogi. V okvru sedemletnega perspektivnega plana bo na področju Jeseniške občine nujno treba dograditev zadosti učnih prostorov (dograditi šolo v Mojstrani, v Kranjski gori in na Plavžu), dozidati nov trakt šole na Koroški Beli in v Žirovnici itd.). Potrebno bo, da se bodo* prosvetni delavci stalno izpopolnjevali na strokovnem, pe-
k obeh
dolin
^ro?Rl VOLIVCEV ° STATUTU — Zvedeli smo, da bodo' *')°rih'lJ ^0^'e^°^e komune zbori volivcev v novembru. Na i volivcev bodo občani razpravljali o občinskem statutu.
W^V* IMENOVANJA
Za proslavo občinskega praznika ^ Mll^6 ^oniune je bila imenovana 5-čIanska komisija v sesta-Nit^. °8°vnikar, predsednik občinske skupščine, Milan žakelj, ^   k ObOZZB, Andrej Česen, podpredsednik ObS, Ciril Je-?"ed8edmk ObO SZDL ln Peter Finžgar, predsednik ObSS a' Za direktorja veletrgovine »Loka« je bil imenovan i ^ hu- _*n' za direktorja osamosvojenega obrata Niko, Železniki % * cajnar.
^CIJI TUDI AMD ŠKOFJA LOKA — Razen občinske ko-1
\ 4-j Vz2ojo in varnost v cestnem prometu ie s splošno preven-
0 i
k,
tre
°ooda« na Mestnem trgu v škof ji Loki, drugo pa ob 20. uri
dagoškem in ideološkem področju. Predsednik občinske skupščine Ludvik Slamnik, ki je nanizal vrsto nalog, ki čakajo prosvetne delavce, in naloge nadaljnjega razvoja šolstva v jeseniški občini, je svoje izvajanje zaključil z besedami: »Vzgoja celovite socialistične osebnosti Je težka ln odgo vorna naloga, ki zahteva idejno zdravega, socializmu predanega in prizadevnega prosvetnega delavca. Njegovo delo je težko, ker zahteva mnogo samopremagovanja, odpovedi, študija, razmišljanja in ideološkega dela. Prav zato se delo prosvetnih delavcev vedno bolj ceni in prav zato mu družba vedno več zaupa.« — U.
Druga mladinska glasbena matineja na Jesenicah
Jesenice — Nedeljske glasbene matineje, ki jih je v letošnji sezoni vpeljala tudi na Jesenicah RTV Ljubljana, dopolnjuje Svoboda Jesenice. Medtem ko je bila prva matineja narodne glasbe 22. sept., v izvedbi ansamblov in solistov RTV Ljubljana, je izvedla nedeljsko — pod naslovom »Gorenjska v slikah, glasbi in plesu« Svoboda »Tone Cufar« Jesenice. Nastopali so komornj zbor, instrumentalni sekstet in ansambel narodnih plesov. Prikazali so tudi 160 barvnih diapozitivov o Gorenjski. >
S to matinejo bo jeseniška Svoboda lahko gostovala tudi na matinejah RTV Ljubljana izven Jesenic. Tretja bo zabavna matineja v izvedbi plesnega orkestra in vokalnih ter instrumentalnih solistov RTV Ljubljana. Matineje so za obiskovavce, to je predvsem šolsko mladino, vzgojne, zato bi bilo prav, da bi jim mladinske šolske organizacije in vodstva šol posvečali več pozornosti. — P.
Poznate gospodinjo, ki se nikoli ne pritožuje čez mesarje? No, temle, ki kupujejo meso v riovj samopostrežni trgovini na Jesenicah, je v tem pogledu prizaneseno, saj lahko same izbirajo med raz« ličnimi kosi. Zatrjujejo, da je izbira dobra .
Vsako leto nova prodajalna
Jesenice — Trgovsko podjetje »Delikatesa« Jesenice je prav v času, ko je praznovalo desetletnico obstoja podjetja, odprlo novo samopostrežno trgovino. Tako ima Podjetje sedaj skupno 13 prodajaln, med njimi dve samopostrežni. Razen na Jesenicah so lokali »Delikatese« še v Dovjem, v Mojstrani, v Žirovnici, na Breznici in na Blejski Dobravi. Zanimivo je.
da so imeli pred desetimi leti le eno poslovalnico, k je imela 28 milijonov dinarjev prometa na leto. Letos bo promet podjetja že Občutno presedel pol milijarde dinarjev, od tega gre % odšlo! kov na račun prometa z živili.
Z lastnimi sredstvi so do sedaj popolnoma prenovili 4 prodajalne. Tudi v prihodnje bodo skušali vsako leto preurediti vsaj po en
0qjoj esecno akcijo »Zavarujmo otroka v prometu« začelo tudi J ktek ^rU^tvo Skofja Loka. Tako je škofejloško AMD za prihod-^ JU*    '15. t. m.) napovedalo dvoje predavanj z naslovom »Zava-v Prometu«. Prvo predavanje bo ob 18. uri V prostorih
Vi! ^Vobn
dvor
a
^SILP
rani na Trati; na obeh pa bo predaval major LM Maks * St. §.
-NA UPRAVA — Zaradi nepravilnega poslovanja — »Hj^,  r*Zvidno lz polletnega obračuna finančnega poslovanja v ^ Podjetju »Tabor« v Gorenji vasi je bilo 4,324.567 din "Mo"** ^e b',a imenovana prisilna uprava. Podjetje je sicer za-,^*a sanacijski kredit iz občinskega sklada skupnih rezerv i ^ftj*11111 0rSanizacij; UO tega sklada je ta kredit odobril in£ Stfje °bfiln8W skupščini, naj odredi prisilno upravo za izvedbo 1 *ilj^ SlcuDščina je predlog osvojila. Za prisilnega upravitelja' Va° Pred kratkim imenovani direktor tov. štern.
r volivcev v Gorenji vasi
JVlizar" ali „Elra"
brj|tarenJa vas, 22. oktobra — »Obravnavanje predloga o ukinitvi
ft>Mn Jelov-ce Mizar v Gorenji vasi in preselitev ELRE v njihove °re« -
*da C ^ DiIa točka dnevnega reda zbora volivcev. Prihodnjo bo r
«t jel^°*a ln sprejel ustrezna priporočila za centralni delavski
0 razpravljal zbor delovnih skupnosti občinske skupščine <v,, ? Lok
u     °v'Ce, kjer bo izrečena dokončna beseda.
Su i
.Kot
e Se v dvorani TVD Par-izen tega pa, da jc perspektivna a°iRO n; ,w-„i^ ffttitn I prbizvodnja Jelovice omejena samo na tri vrste artiklov. V zvezi / preselitvijo dela Elrine proizvodnje na: rešen bo problem zaposlovanja žensk, brutoprodukt pa bi znašal 650 milijonov dinarjev že v prihodnjem letu. — St. S.
,. 80 ni  /bralo toliko
Mnoči na zboru voliv-
V «nfoi£a- namen je bil pred-
s   tati obcane o pred-
* »n Dr U mitve obrata »Mi-
\ ?<tfjeWiitve de,a Proizv°d-Elre v Gorenjo
V,
jM. 4Jlstična, kot je bila
razprave, ki bi bila si-
!^iiJIii.ar" letnc> ustvar-''a Si ?'h ol dlnarJ"cv. v n)'cm ie
OKrog 30 delavcev, med
^ith^rivl6 tretJini kvalificira ^fonr«' 0meniti  je treba, S ^aence-ignje s ^lkovnega lesr
e stroške s presa iz Jelovice v obratni
smeri, ra-
?Hvf4 0 dr"štvo spet
&S k[ ,Med tista prosvetna .V.0., lah,. v zadnjem času ne
Med
ft^f d*teien» tudTkuT _J»JS se 5,°. dru«tvo Trboje.
v_» °ocne
.smernic
v
delo
C Po£?ega zbora, čepra >s70J. j^JO' za; uspeJno del^ S iS ?"SJ__*>*w^«ne dvo-Ki^tar ^Trtsojah tudi klubih 1°, ohu^^lj časa.pa po-
za igravce.
in ,^or za igravce, ma-
^ii^di
O tem je raz-
iz sv*Xet krajevne skup-e1ii 5(vPJ^Ba proračuna za ^° ^-dinarjev.
R.
V novem paviljonu trgovskega podjetja »Zarja« Jesenice so v soboto odprli razstavo akademskega slikarja Božidarja Jakca. Razstava je prirejena v počastitev kočevskega zbora in II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Vsebuje 40 risb ln 43 grafik, med njimi 26 z motivi Iz partizanskega življenja. Na razstavi je tudi 7 risb o jeseniški železarni. Za razstavo je med Jeseničani veliko zanimanje, saj si jo vsak dan ogleda prek 400 obiskovavcev
Vsakokrat pO nekaj j Kakose bo razvijala trgovina
O   SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VISOKO je na svoji zadnji seji ugotavljal,, da so največ sredstev uporabili za urejanje kraiev- I nih cest. Ker sc bliža slabo vreme, so člani sveta sklenili, da uredijo | še nekatera pota, predvsem cesto Hotcmažc—Olšcvck, ki je izredno I slaba. Sklenili so tudi, da bodo v Lužah zgradili oporni zid ob I jjbtoku in da bodo v Hotemažah in na Visokem postavili dve ob- I cestni svetilki na avtobusnih postajah. Za zadružni dom na Visokem so namenili 300 tisoč dinarjev. — Razpravljali so o izdelavi statuta in delo zaupali sedemčlanski komisiji, ki bo pripravila teze.
•   PROPAGANDNI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA KRANJ
je že pričel s pripravami za izvedbo številnih predavanj v letošnji j zimski sezoni. Kranjčani in okoličani bodo lahko poslušali številna i predavanja domačih in tujih predavateljev s področja planinstva, % alpinizma in gorskega sveta na splošno. Med predavatelji bodo j tudi člani naše odprave na Kavkaz.
«   V KRANJU SO ASFALTIRALI ŽUPANČIČEVO CESTO od
križišča ob novem kokrškem mostu do križišča, na katerem se odcepi ta cesta proti pokopališču in Klancu.
% V sredi letošnjega leta je bilo v KRANJSKI OBČINI zaposlenih 20.070 delavcev: 11.411 v industriji, 1265 v gradbeništvu, 1380 v obrti, 907 v trgovini, 552 v prometu, 440 v kmetijstvu, 310 v komunalni dejavnosti, 258 v gostinstvu, 265 v gozdarstvu in 39 v projektivnem podjetju.
0 V STRAžIščU OB ŠKOFJELOŠKI CESTI urejujejo postajališče za avtobuse. Avtobusni postajališči urejujejo tudi ob križišču pri osnovni šoli Primskovo.
Kranj — V petek, 25. oktobra, I bo ime! svet za blagovni promet I občinske skupščine Kranj svojo peto redno sejo, na kateri bodo obširno obravnavali in sklepali o osnutku programa razvoja trgovine v občini Kranj. V ta namen
posebna strokovna služba izdelala elaborat, ki zajema celotno stanje trgovine do smernic, po katerih naj bi se v prihodnje, razvi jala trgovina na območju kranjske občine — tako v mestu kakor tudi na podeželju. — R.
RE HRANA
Obveščamo cenjene potrošnike, da bomo odprli v petek, 25. oktobra 1963, novo trgovino v Naklem pri Kranju.
Trgovina bo bogato založena s špecerijskim in kolonialnim blagom ter gospodinjskimi predmeti za vsakdanjo uporabo.
Za obisk se toplo priporočamo!
PREHRANA
export - import LJUBLJANA
lokal, saj so vsi stari kar po vr-sti prepotrebn] prenovitve. Ve r !•.•♦.• no bodo najprej poskrbeli ~a sodoben, ožje specializiran dellkates ni obrat v središču Jesenic. Ukvarjajo se tudi s pripravam? za novogradnjo Pod Mežakljo, kjer bodo lahko dobili lokacijo, ko bo določena lega nove ceste.
V novi delikatesni prodajami na Jesenicah so uvedli prodajo svežega mesa iti piščancev, kar ie žfl Jesenice novost, ki so jo gospodinje sprejele z velikim zadovoljstvom.
Ob Savi Dolinki
# NA PODKORENSKEM SEDLU so zaprli restavracijo, ker je bila stavba že v slabem stanju. Prav je, da se je hotel »Pošta«, ki oskrbuje restavracijo na Podkorenskem sedlu,, odločil za popravilo in delno dozidavo stavbe. Ni pa prav, da je restavracija na tako važnem obmejnem prelazu /aorta. To toliko manj, ker so se v njej hranili tudi tamkaj zaposleni obmejni organi. Morda bi restavracija kljub adaptaciji stavbe vsaj v manjšem obsegu lahko poslovala.
# NA VRŠIČU dela z gradnjo novega Tičarjevega doma lepo napredujejo. Nov prostoren, moderen in sodobno urejen dom, kakršen je bil na Vr-. šiču, je nujno potreben, bodo še letos pokrili in prihodnjo leto povsem dogradili in izročili namenu v počastitev 40-let« nice PD Jesenice.
9 CESTNO PODJETJE V KRANJU hiti z asfaltiranje ceste na Vršič, ker se boj: slabega vremena, ki bo prekinilo delo. V 14 dneh so asfaltirali cesto od hotela Erika do Mihovega doma. Vzporedno z asfaltiranjem ceste na Vršič pa že urejujejo in obnavljajo cesto na trentarski strani in bo predvidoma že. prihodnje let«: možen prevoz iz. Zgornjesav-ske doline v Trento prek Vršiča po asfaltirani cesti.
# NA PLANINI POD GOLICO bi radi kino dvorano. --> Predlagali so preureditev zgornjih prostorov stavbe, kjer je osnovna šola v kino dvorano, spodnje prostore pa naj bi preuredili v dve učilnic'. S tem predlogom se pe strinja uprava šole »Prežihov Voranc« na Jesenicah, ki ima svojo podružnico na Planini pod Golico, ker so spodnji prostori prenizki in vlažni.
# NA BLEJSKI DOBRAVI bi radi dobili obrat, v kate-
, rem bi zaposlovali predvsem ženske. Predlog prebivavcev, naj bi skladišče jeseniške Železarne na Dobravi preuredil! v nov obrat, bodo še proučili. To naj bi storila obč. skupščina in Železarna Jesenice. Tak obrat bi bil Blejski Dobravi glede na odvečno žensko delovno moč zelo potreben.
# V VRBI PRI ŽIROVNICI so prek zimskih mesecev zaprli edino gostilno., ki je bila predvsem za tujce, obiskovavce Prešernove rojstne vasi velike važnosti. Ker obiskuje šolska mladina Vrbo pred'., m v mesecih rojstva in smrti našega velikega pesnika, bi bilo prav, da bi bila gostilna pozimi odprta.
.....--------- £ ^^r-   SREDA, M.j^
iz naših komun • lz naših komun • iz naših komun • iz naš ih komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših kofljj
Po posvetu o delu tn vzgoji pionirjev
Spodbuda za nadaljuj« delo
Prvi plenum občinskega komiteja ZMS Tržič naj bi obravnavano problematiko še podrobneje konkretiziral - S koordinacijo bi lahko premostili nekatere objektivne težave
Pretekli teden je občinski komite ZMS Tržič organiziral širši posvet o delu in vzgoji pionirjev. Posvet je bil še toliko pomembnejši, ker gre v tem primeru za delo ln vzgojo najmlajših članov naše družbe, saj so prav prvi koraki pogosto odločilni :za nadaljnje življenje. Omenjeni tržiški posvet se je zavzel t za koordinacijo dela s pionirji ozir. nakazal posamezne rešitve na določenih področjih.
Zagotoviti moramo kvalitetno delo
Posvet o delu In vzgoji pionirjev Je hkrati dal tudi zadosti materiala za sejo plenuma občinskega komiteja ZMS Tržič, ki bo v prihodnjih dneh ln na katerem naj bi problematiko z omenjenega posveta še podrobneje konkretizirali. Predvidoma' še pred plenumom pa bodo ustanovili pri občinskem komiteju ZMS posebno skupino, ki bo zadolžena,za usmerjanje in koordinacijo dela pionirjev na tržiskih šolah. To skupino naj bi sestavljali ustrezni strokovnjaki s tega področja (mladinski psiholog itd.), ker bo namreč le tako mogoče zagotoviti res kvalitetno delo. Pobudo za ustanovitev te komisije je dalo prav omenjeno posvetovanje.
Več skrbi roditeljskim sestankom
Posvetovanje o delu in vzgoji pionirjev je med ostalim tudi pokazalo, da bo treba v prihodnje posvečati več skrbi tudi roditeljskim sestankom. Dosedanja praksa namreč kaže, da je to nujno potrebno. Posamezni roditelji ne kažejo posebnega zanimanja za roditeljske sestanke in se morajo tako vzgojni delavci posluževati različnih oblik, da jih seznanijo o šolskem delu njihovih otrok. Posvetovanje je tudi pokazalo, da so tržiške šole zainteresirane za svojo socialno službo; dokler pa ne bo mogoče tega realizirati v zaželenem smislu, pa bi to vrzel skušali nadomestiti predvsem z boljšo koordinacijo dela med posameznimi poverjeniki za socialna vprašanja na šolah.
Z dograditvijo novega šolskega poslopja na Zalem rovtu bo v Tr-
žiču sicer delno rešen problem pomanjkanja šolskega prostora, povsem pa seveda še ne. Zakaj ponovno načenjamo to vprašanje? Predvsem zato, ker je posvetovanje o delu in vzgoji pionirjev obravnavalo to vprašanje prav s tega stališča, da prezasedenost šolskih prostorov onemogoča dodatno izobraževanje zlasti slabših učencev. Nekaj skupnega ima s tem vprašanjem tudi problem pouka tehnične vzgoje. Pri slednjem gre namreč razen prostorov tudi še za ustrezno opremo, tki je za kvaliteten tehnični pouk nujno potrebna. Posvetovanje o delu in vzgoji pionirjev je pokazalo, da bi bilo smotrno organizirati skupen tehnični pouk za vse tržiške šole. Tako bi lahko tudi skupno investirali in ne tako kot sedaj, ko se že tako sorazmerno skromna sredstva v ta namen še drobijo. Z opremo ene delavnice za tehnični pouk in z ustrezno prilagoditvijo urnikov bi to ob še podrobnejši proučitvi in potrebni dopolnitvi nedvomno povsem uspelo. . .
Kaj pa
starešinski sveti?
Delo pionirskih starešinskih svetov je na tržiških šolah dokaj skromno, da ne uporabimo hujšega izraza, da je samo na papirju. Zato so se udeleženci posvetovanja zavzeli, da je treba njihovo delo pospešiti in pred starešinske svete postaviti določen okvirni delovni program. Tudi dosedanje sodelovanje osnovnih šol z gospodarskimi organizacijami in obratno je posvetovanje ocenilo kot nezadovoljivo. Podjetja bi namreč morala biti bolj zainteresirana za delo osnovnih šol in se V ta namen posluževati različnih oblik (prevzem patronatov in podobno).
Gospodarske organizacije bi morale tudi bolj na stežaj odpreti vrata svojih tovarn, da bi se učenci čimprej in čimbolj seznanili s poklici in proizvodnjo. Takšen stik s proizvodnjo bi nedvomno v številnih primerih mnogo prispeval k lažji in — kar je seveda še pomembnejše — k pravilni izbiri poklica. Zavedati se je namreč treba, da je prav pravilna izbira poklica in zato tudi kasnejša volja do tega dela eden izmed pomembnih faktorjev za dviganje produktivnosti dela.
• Posvet o delu in vzgoji pio-
• nirjev se je zavzel za enotno
• izvajanje delovnega programa
• s pionirji in za koordinacijo
• dela na tem področju; s tem
• bi namreč lahko premostili ne-
• katere objektivne težave. — P.
Ali že veste...,
...da bo danes, to je v sredo, 23. oktobra, v DVORANI CANKARJEVEGA DOMA predaval ing. MILAN CIGLER o gozdovih v gorski naravi. Predavanje, ki ga organizira delavska univerza, bo ob 19.30.
...da Je v OBČINI TRŽIČ sedem obveznikov, ki so dolžni ; urediti čistilne naprave za odpadne vode, in sicer tovarna Runo, BPT, tovarna lepenke, pilarna Triglav, tovarna kos in srpov, mestna klavnica Tržič in ObLO Tržič. Te odločbe je izdala bivša uprava za vodno gospodarstvo; njihov namen pa je, da se ne poslabša čistoča Tržiške Bistrice.
...da bi za izdelavo URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE v občini Tržič potrebovali približno 12 milijonov ^dinarjev sredstev.
... da bo v STANOVANJSKI STOLPNICI v sklopu trgovsko-stanovanjskega centra ob Cankarjevi cesti v Tržiču 58 družinskih stanovanj različne velikosti in da bo nadzor nad gradnjo opravljal prek strokovnega uslužbenca upravni odbor stanovanjskega sklada občine Tržič.
Turistična vzgoja je pomemben del priprav na sezono
Pravilo je, da turistični delavci, delavske univerze in drugi pristojni organi izkoristijo čas turističnega zatišja za priprave na sezono, med drugim pa tudi za vzgojo ter izpopolnjevanje gostinskega ter turističnega kadra in sploh širšega kroga prebivavstva v turističnih krajih, posebej še mladine. »
Promet prek železniškega prelaza v Lescah zaradi popravila ni dovoljen, zato so zapornice kar spuščene. Vozniki ta ukrep upoštevajo, ker pač nimajo druge izbire, pešci pa prečkajo progo, ker je obvoz zanje nesprejemljiv. Menimo pa, da je za njihovo varnost preslabo poskrbljeno. — Popravilo bo verjetno opravljeno že čez I teden dni i
Lani so s takšnim delom že začeli na Bledu ln v Bohinju. V obeh krajih so organizirali večte-denske tečaje za turistične, gostinske delavce in za druge prebi-vavce teh krajev. Posebej pa so pripravili strokovne tečaje za izpopolnjevanje kuharskega in strežnega osebja.
Na kratkem valu
# RADOVLJICA — Likovna komisija sveta Svobod in prosvetnih društev je že izdelala program razstav za prihodnje leto. Tako kot lani, bodo tudi v prihodnjem letu pričeli najprej z razstavo likovnih izdelkov, ki Jih bodo pripravile šo-, le.. Nato pa bodo v predsezon- . skem času razstavljali: MILAN BATISTA IZ KRANJA, JAKOB TORKAR Z JESENIC, MELITA
VOVK Z BLEDA IN. LOJZE PERKO IZ KAMNIKA. V glavnih mesecih sezone julija in avgusta pa se bodo po sklepu komisije vrstile razstave znanih slovenskih avtorjev, in to slikarjev, grafikov in kiparjev. Nameščali jih bodo v spodnjih ter hkrati zgornjih prostorih avle v festivalni dvorani, če bodo razmere dopuščale, nameravajo prirediti nekaj razstav tudi v zimskem času. Likovna komisija pa pripravlja z delavsko univerzo tudi program predavanj o likovno-estetski kulturi. — V jesenskem času prihodnje leto bodo na Bledu priredili drugo razstavo gorenjskih likovnikov in razstavo slikarjev Gorenjske, Koroške in Trsih. Letošnje razstave na Bledu je obiskalo blizu 18 tisoč gledavcev, kar je šestkrat toliko kot lani. Takšen rezultat je nedvomno uspeh, ki spodbuja prireditelje k nadaljnjemu delu.
# Gorje — Pred dnevi so pričeli s tečajem nemščine. Organizirala ga je delavska univerza. To je prvi jezikovni tečaj, ki se je v radovljiški komuni pričel v tej sezoni V novembru pa bodo začeli z jezikovnimi tečaji tudi na Bledu, v Radovljici ter v Bohinjski Bistrici.
# Bled — Šoloobvezni mladini na Bledu je v ponedeljek,
Potrebno pa je, da turistična vzgoja zajame kar najširši krog ljudi. Dobro poznavanje kraja, njegove zgodovine, kulturnih in narodopisnih vrednot — vse to spada v turistično vzgojo. Le tedaj, če človek dobro pozna svoj kraj in ljudi, bo lahko zanimivosti posredoval tudi drugim. — Posebno pa je to potrebno naši mladini.
V šolah radovljiške komune pri pouku domoznanstva pa tudi pri urah moralne vzgoje dajejo pose ben poudarek tudi turistični vzgoji in s tem v zvezi krajevni zgo dovini. Pri dopolnilnem pouku pa poskušajo zlasti v zadnjih dveh razredih obravnavati turistično problematiko s širše ekonomske, kulturne in narodopisne plati Vendar pa je to delo spričo ob jektivnih težav precej težavno. Manjka namreč časa pa tudi gra diva, ki bi bilo zbrano in urejeno v obliki, ki bi bila primerna raz nim stopnjam v šolah. Svet za šolstvo ln občinska turistična zve za bosta morala ukreniti vse po trebno, da bo ta del pouka komunalne vzgoje bolj uspešen ln sistematičen, ne pa zgolj kampanjski.
Delavska univerza je v svoj letošnji program prav tako uvrstila tudi seminarje za turistične de lavce. Priredila jih bo skupaj « turističnimi društvi, namenjeni pa bodo uslužbencem potovalnih in turističnih uradov, vsem zapo-slenim v trgovini in gostinstvu, zasebnim dajavcem turističnih sob in številnim drugim prebivavcem, ki kakorkoli pridejo v stik s turisti. Razen tega pa bodo priredili več predavanj po raznih krajih radovljiške komune. — J. B.
21. oktobra predaval zdravnik dr. Borut Rus o tuberkulozi in o preprečevanju ter zdravljenju te bolezni. Predavanje so spremljali z diapozitivi.
• Bohinjska Bela — Dela pri gradnji vodovoda dobro napredujejo. Glavni vod so že položili po polju Brezje do Požar-ja, od koder se bo spuščal po 50 metrov globoki pečini do rezervoarja. Z gradnjo rezervoarja na Požarju pa so tudi že pričeli. To je zadnji objekt pred gradnjo vodovodnega omrežja po Zgornji vasi.
..•.s*:
BODICE
9 Ondan, ko sem krivoritil po radovljiški občini, me je zaneslo tudi v Slatno .Na neki hiši ob robu vasi sem zagledal tablo, na kateri je pisalo: kraj Slatna, občina Begunje, okraj Radovljica. Pri priči sem se vprašal, kdaj bo konec teh nerednih tabel. Kje so časi, ko smo imeli v Begunjah občino in v Radovljici okraj! Podobnih tabel nimajo samo v Slatni. Tudi ostali kraji po vsej Gorenjski vam postrelejo s podobnimi »zgodovinskimi« ostalinami. Le kdaj bo napočil čas, ko bodo tisto pločevinasto navlako pospravili? Mislim, da prej škoduje kot pa koristi.
% V Kranju so pred nekaj dnevi predvajali jugoslovanski film »Iz oči v oči«. Ogledat sem si ga in priznati moram, da me ni razočaral. Film je po igravski, tehnični, zlasti pa po vsebinski plati, zelo posrečena realizacija, ki smo je lahko veseli. Vsekakor bi bil vreden večjega zanimanja. Če sem bil zadovoljen s filmom, pa tega ne morem trditi za nekatere mlajše obiskovavce. Očitno so se dolgočasili, zato pa so predstavo popestrili z neumestnimi pripombami in obešenjaškim humorjem. Neki neotesanec je menda menil, da manjka na platnu petelin, pa je zato »poilahtnih filmske prizore s kikirikanjem. Kaj naša mladina (na srečo ne vsa!) ne prenese drugega kot kavbojke in tretjerazredno filmsko plažo?
9 Lepo vreme me je zvabilo na sprehod proti Straiisču v Kranju. Da bi hitreje prispel, sem jo mahnil kar po bližnjici — po stopnicah. Primojdunaj ... Visoke so tiste stopnice. Mimogrede so me spravile ob sapo. Da bi se spočil, sem se na vrhu naslonil na ograjo. Pa je tista stvar pod mojo telo tako grdo zaškrtala, da me je pri srcu kar zazeblo. Veste, niso mačkine solze, če štrbunkneš kakih petnajst metrov globoko. Spodaj pa granitne kocke in živahen motorni promet. In vse zavoljo trhle, močno načete ograje, ki bi jo morali ie zdavnaj zamenjati.
# Zdaj se pa za spremembo preselimo proti Jesenicam — na Javornik. fliša št. 20 v Kidričevi ulici utegne biti prav zanimiva. Pomislite, da ima celo stranišče (beri: eno!). Prav v tem pa je zadrega, zakaj hiša ima devet strank
,<ke lo^
in za nameček tri trgo^ %0 9 Kar ne gre mi v v tistem
stranišča 40 ljudi. Pravzaprav pa * /< ni samo v tem. Boli to, da je odtok PO^varJe"fi0, 0t nesnaga razliva po dv°InteP° tod pa odteka na cesto-mislite, da teče 8no'n*Lj<iV0» mesnice in trgovine z z«    (\fi da ljudje ne hodijo P° " ^ <>0 več po smrdljivi vlagu ^ ste prav gotovo dobutv -.
glede na higieno. Se w'i ^ je to, da si lastnik «I5e tf F-lastniki lokalov zavoljo ^ nič ne belijo glav. ° * koli popravilu odto^f t # nočejo nič slišati. Mf^^of lijo, Češ saj bo kmalu zmrzal... jtffl
• Zdai pa še drob*» o letošnji sadni teHta^t* ondan potikal po vasen ^ „ ^ dvorom in Trstenikorn. -^fA kem sadovnjaka nasei ie obiral jabolka. ,1f ^
»Letos pa je tetina, a' ga pozdravil. p4
»Oja, tako je vse P**' pot* vem, kam bi s f^^Ml za namakanje mi je f7'
»Po čim pa produW' r/<v>
»Takole po 65 *° J° rflr
»Pa ne bi prodajah <* ?i bi spravili sadje v den ^
»Se mi ne splačaj glavo. »Bom rajši sw To počaka, pa ceno trn #
»Pa je tale sorta vprašal in vzel jabolk košare. s Mr*
it v*s   ie '*
»Oja, dobra...« 1'    pij'h
iztisnil iz sebe, P"*'^, komno pogledal v        >/ * bi se bal, da ma bom f polrl celo drevo. $effi *y
»Nikar se ne boJl%0l^tU grenkobo v srca P°J Jt « bom jabolko plačfin ga r sem potegnil stotaK ^ v košaro.
koSar°'   . ,-i  treh*' ' »Saj ne bi bilo"   ^. ^
..i lakomno pogleda1     jg W
Odšel sem, dedec J zlezel z lestve in *efVin Previdno ga je zgf»tl. jeftffi tisnil v lep. Menda s■ »V kako imenitno bi bilo,   ^ , vsako jabolko prodal
»SAMOPOSTREŽB
Tako so si menda Pfog rtj, nekateri prebivava \raj^^fi Drulovke in drUffJjGA^P na njivah KMETJE kaf "J jO SPODARSTVA
lem dnevu nabirahi* p0f> J odnašali domov. Gre# vyr ruzo, namenjeno si ^ & ^ ob lepi jeseni obr°% ,*/ f rela. Seveda bodo te take »samopostrežb * * čune, sosedje pa se Vas pozdravlja ^
čreda krav kmetijskega posestva Poljče je morala pri odhodu na pašo prečkati tudi prometno cesto I. reda. Vsi, ki so ta prehod opazovali, so morali priznati, da je čreda pod vodstvom dveh pa stirjev in psa opravila to zelo hitro, disciplinirano in ne da bi količkaj ovirala«promet, čez živali se res ni kaj pritoževali.
šport • šport • šport • šport • šport
Velik uspeh Gorenjcev
II. republiška odbojkarska liga
S tekmo med moštvoma Krope in Postojne, ki se je v nedeljo končala s 3:1 za domačine, je bilo končano prvenstvo II. republiške odbojkarske lige. Velik uspeh so v njem dosegli gorenjski udeleženci, ki so osvojili prva tri mesta. •
KONČNA LESTVICA
Žirovnica
Kranj
Kropa
Kočevje Kamnik Brestanica
14 14 14 U
14
14 14 14
42:6 28
37:14 25
28:29 33
21:26 22
32:22 21
20:28 19
Postojna Trnovo
14 14
° 0
Tabor: H*^ ^
K?1
so
V okviru toreoi odigrana   v 1^" nogometna  tekrna,   , s„ r zmagali domačim. ]ec)e v 30 minuti igre, ^eje »% f lan Urbančič. TeknJ J^m samega začetka £° \0 J"„l»g zanimiva. I*kUu&i« 3 igravci, in to: J° ^o(flo jevič (Tabor) J" (Jesenice). — J*
mmmm
malt oglasi > mali oglasi
L^«n Goran kabinet štedilnik.
|JJ«va 20 a, Primskovo 3967 J^*»n«lno podjetje Tržič, pro-ria^T**?1! voz 7. gumami. Osnov-*2?u5,000 din- Prodaju je dne Vi 2?bra l9<* ob 8. uri v upra-WflJ«ja. Pristava pri Tržiču
,  ■ 3968
^ITv08ebni avto Fla( n00,
ure" jjjj8!3.1
dobrem stanju in Fiat
I h    ■ "uorem
io od 8. do 10.
Kranj
Staneta Za-3978
''»iek?..11150 v Kropi. Pojasnila ^rlstina Šolar, Kropa 27 3979
v^brl i11 »menjam moped "»slov v    rlmo a1i te*P* motor.
v oglasnem oddelku 3980
kolesa od motorja za •Naslov v oglasnem oddel-' 3981
ga razpis delovnih
i^sjja
5{a đuri. 110 deškega vzgajali-»ttje ,T!nH Pri Rakeku razpi-"»siednic delovno mesto:
Mesto
medicinske p sestre
cinsW ia ali srednja me-
Prakso p, ?Ia   ' nekajletno
blitvi: ča P" Pravilniku V
Uvi na
osebnega fc. Dobre
Sj«TVo nudi
dohodka, cenah v avtobusne zvenu d i  tudi stano-
Prodam avto za 430.000 din. Na-slov v oglasnem oddelku 3982
Prodam prikolico za motor. Cena 12.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 3983
Prodam tri pujske, stare 8 tednov, llovka 2       ' 3984
Prodam desni Tobi štedilnik. Kokrjca 192 3985
Prodanv jedilni krompir cvetnik. Naslov v oglasnem oddelku 3986
Prodam 1000 kg sladkega sena. Golnik 19 3987
Prodam kuhinjski kot. Naslov v oglasnem oddelku 3988
Prodam dva , dobro ohranjena moška zimska plašča. Kranj, C. JLA 10, pritličje 3885
kupim
Kupim     otroško posteljico.
Kranj,  Britof 8 3989 Kupint hišo v vseh fazah gradnje, tudi vseljivo starejšega tipa.
Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Kranj — Sk. Loka — Medvode« 3990
Vabimo Kranjčane in okoličane na predavanje NESOGLASJA MED SZ IN KITAJSKO, ki bo danes, 23. oktobra, ob 19.30 v delavskem domu, vhod 6. Predaval bo urednik zunanjepolitične redakcije RTV Ljubljana Drago Košmrlj.
Svoh°misi,'a za razPis delovnih mest pri Občinskem Svetu Im.« *n Prosvetnih društev občine Kranj razpisuje dc-uvno mesto
sten
tehničnega tajnika
°*°j: dovršena srednja šola r. znanjem strojepisja in
°grafije.
0sebni dohodki po pravilniku.
Kra'*0100^ ponudbe   sprejema   Občinski   svet Svobod d0 nJ- Prošnji priložite tudi življenjepis in kratek opis ^danjega službovanja.
Društvo akvaristov Kranj obvešča vse ljubitelje akvaristike, da je redni občni zbor društva v petek, dne 25. 10. 1963 ob 18. uri v sejni sobi delavskega doma Kranj (vhod št. 2. nasproti avtobusne postaje). 3973
Pekama Kranj zaposli trgovsko pomočnico za prodajo kruha in drugih izdelkov ter snažilko. Ponudbe poslati: uprava Pekarne Kranj — Dražgoška ul. 8 3974
Iščem žensko za pomoč v go-spodinistvu 2- do 3-krat tedensko v popoldanskem času. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3975
Pošteno hišno pomočnico sprejme takoj gostilna Lakner na Ko-krici 3991
Iščem sobo v Kranju, dam tudi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3992
Iščem sostanovavca za opremljeno sobo. Naslov v oglasnem odd.
3993
Iščem prazno ali opremljeno sobo v škof ji Loki. Naslov v oglasnem  oddelku 3994
V nedeljo, dne 20. 10. 1963 sem na Vodiški planini v bližini doma izgubila zlat prstan z rdečim kamnom. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne, ker mi je drag spomin. Našlo v oglasnem oddelku 3995
Nudim stanovanje osebi, ki ml da posojilo. Francka Mihclič, Golnik 2."  ' 3906
Dne 20. 10. 1963 sem našla športno moško Rogovo kolo, sivozelene barve. Lastnika prosim, naj ga pride iskal. Primskovo, Krašno-va 4 * 3997
AMD Šenčur obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj za voznike amaterje A in B kategorije. Tečaj je v sredo 23. 10. ob 17. uri v Šenčurju 224
Preklicu jem št. bi. 3424, izdanega v komisijski trgovini Kranj z dne, 14. 9. 1963. Kristina Perne
3998
Sprejmem na dom ročno ple-pletenje ln krpanje nogavic. Naslov v oglasnem oddelku 3999
ZAHVALA
P» bridki ln mnogo mnogo prerani Izgubi moje paovae ljubljene žene ln mamice
MIMICE CERNELČ
roj. OMAN
kražava prisrčno zahvalp dr. Andreju Robiču za pO-l"?0^'; ki jo je nudil pokojnici in ji s tem lajšal trp-Jenje. Prisrčna zahvala medicinski sestri Jelki Vo-f ,.'.k Za Pomoč in prečute noči ob njeni smrtni po-Er*i' Zahvaljujeva sc dr. Tonetu Martinčiču ter .'• Jurij,, Kurilu za njihovo pozornost ob tej bridki Č*yty- Prav prisrčna hvala vsem, ki ste nama na pakršenkoli način izrazili sožalje. Prav lepa hvala ranci Napast, družini Kokaij ter vsem sosedom.' J-epo se zahvaljujeva za tolažilne, besede govornikoma ob njenem odprtem grobu, vsem, ki ste jo zasuli ' Prekrasnim cvetjem in naju spremljali v najtežjih Jcnutkih pajine globoke žaraSti ter vsem, ki stc\jo /Premili y tako velikem številu na njeni zadnji poti PUV |cpa nvaja ohcnem se |ep0 zahvaljujeva pev-
m.tržiški godbi.
Globoko žalujoča: mož Drago jn hčerka Mojca •
2? &«tiSa CP Gorenjski tisk«. Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči jjjmic NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni C *«to*miStvo ,n "Prava 21 90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna rj 10, ,^Ja HO dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek -^Sert* 20 dln* MaI1 °£,asi: za naročnike 20. za nenaročnike *na. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
• Bolezni jeter (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »Donat« vrelec. — Posvetujte sc z zdravnikom. »Donat« dobite v v9oji trgovini, te pa ga dobijo v grosističnem trg. podjetju »živila« Kranj, veletrgovini »Loka«, škofja Loka fn podjetju »Vino Gorenjka« — Jesenice.
RAZPIS
Osnovna enota pit Jesenice 2 sprejme v delovno razmerje 4 PISMONOŠE
Interesenti morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja imeti dovršeno osemletko.
Samska stanovanja zagotovljena. Nastop službe jc možen takoj aH po dogovoru.
Kmetijsko gospodarstvo, Škofja Loka
razpisuje
' 3 ŠTIPENDIJE
ZA OBISKOVANJE TRAKTORSKEGA TEČAJA
ki se bo začel 28. oktobra 1963 in bo trajal tri mesece.
S štipendijo bodo plačani vsi stroški tečaja in internata.
Prednost imajo interesenti z odsluženim vojaškim rokom iu /. lastnim stanovanjem v okolici šk. Loke.
Interesenti naj pošljejo pismene prošnje na. naslov:
;Kmetijsko gospodarstvo, škofja Loka« alt pa naj se osebno zglasijo na sedežu uprave na Suhi pri škof j j Loki.
OBJAVA
PLESNI TEČAJI: vpisovanje vsak torek in petek v Delavskem domu, Kranj vhod 4/1. Izpopolnite svoje znanje tudi v modernejših plesih v nadaljevalnih tečajih.
KAM V NEDELJO POPOLDNE? Na mladinski ples v Delavski dom. — štiri ure plesalcem odlični orkester solistov.
Gibanje prebivavstva
V KRANJU
Poročili so se: Alojz Mihalič. nameščenec in Albina Krek, tov. delavka; Janez Arh, elektromeha-nik in Marija Oman. frizerka: Tomislav Dragojlovič, tov. delavec in Marija Filak, tov. delavka; Fiv.ic Hanžič, kovaški delavec in Marija Porovne, prešivalka; Leopold Sulcer, konstrukter in Darinka Polajnar, nameščenka: Mariian Ma-rinšek, študent in Marija Jošt. nameščenka; Marija Urbane, gumar in Marija Roblek. gumarka; Emil Volkar, strojni ključavničar in Valerija šnauper, prešivavka; Anton Potočnik, strojni ključavničar in Marija Kutoš/tov. delavka; rFan-ce Kern, gumarski delavec in Pavla šenk, tkavka: Peter Pavec, tov delavec in Frančiška KTalder, tkavka: Anton šavs, mesarski pomočnik jn Vida Žumer. tov. delavka: Jože Tratite, čevljar in Matička Novak, predivka; Jakob VreČek, kolarskj mojster in Zofija Arh. laborantica; Anton Pečar, ko-vinostrugar in Ivana Otcr, bolničarka; ing. Janez Oblak, elefctro-inženir in Danica Lombar, predmetna učiteljica; Vinko Likozar. delavec in Tončka Snedec, predivka.
Umrla je: I vana Rebolj, gospodinja stara 78 let.
Rodile so: Erika Hudovernik — dečka. Darinka Kalan — dečko. Ana Jud — deklico, Veronika Gor-zetti — deklico, Marija Prevodnik
— deklico, Vida Pretnar — dečka, Justina Miklavčič — dečka.'Neža Mali —• deklico, Ana Nartnik — dečka, Marija Žagar — dečka, Ge-novefa Knific — dečka, Ana Ti-, čar — deklico. Terezija aPulič — dečka, Antonija Makovšek — deklico, Cvetka Turk — dečka, Frančiška Novak — dečka, Marija Jev-šek — dečka, Alojzija Bobnar — dečka, Magdalena Tegovski — deklico. Marija Žagar — dečka, Terezija Jenko — dečka, Marija Sko-Pec — deklico.
NA JESENICAH
Poročili so se: Ciril Bavclaž, zidar in Frančiška Rupar, kuharica: Mativž Slamnik, podoficir in Marija Kosanovič. uslužbenka; Roman Gregorij, avtoklepar in Marija Balažič. delavka; Vinko Stam-ca<', premikač in Leopoldina *>mid, delavka.
Umrli so: Albin Bregant, strojnik star 53 let; Ana Nolli, osebna upokojenka stara 82 let; Angela Tolar, invalidska upokojenka stara 82 let; Angela Tolar, invalidska upokojenka stara 51 let;
Rodile so: Ivanka Trunki — dečka, Jožica Zorman — deklico, Helena Por — dečka. Ivanka Logar
— dečka, Helena Ralič — dečka. Ljudmila Šmit — dečka, Marija Mandelc - dečka. Silvestra Bohinjec — dečka, Marija Bric — dečka, Rozalija Mur — deklica. Natalija Simikič - deklico. rFan-ciŠka žunec — deklico, Marija Sel-can — deklico, Marija O.štir — dečka. Magda šmilek — dečka, Miroslava Kuščer — deklico, Alojzija Cvetek — dečka. Ljudmila Skrinja* — deklico, Marija Ga-i speršič — dečka, Kristina Eniko1
— dečka.  Radojka  Vujkovič —j dečka, Miroslava Rutar — deklico, Terezija Cvek — dečka, Rozalija Borisavljevič  —  deklico,  Marija j Rot — dečka
73. »Cuj, Neven, če nimaš kje prenočevati,« je tiho dejal Leo, »saj poznaš kiparja Žagarja. Atelje ima tu na podstrešju. Prazen atelje. Pred tremi meseci jc odšel in se nI več vrnil. Mislim, da je že v gozdu. Slučajno linam ključ njegovega ateljeja. Tu ga imaš, toda jaz ne vem ničesar o tem.« Inženir je šel proti veznim vratom, ko si jc premislil. Previdno Je šel nazaj po stopnicah in tiho odklenil vrata. Kipi, mavec, glina. Vse je bilo prašno. Odprl je okno. Zunaj je bila mesečina.
74. V pisarni nemške nadzorne službe jc sedel vojak Ivica DobrlČ. Prišel je prijavit Inženirja Novaka, šef je poslal po nekega agenta, nato se je obrnil k Dobriču: »Lepo je od vas, gospod, da ste takoj prišli k nam. Pravite, da je bil ta Novak vaš šolski prijatelj. Toda zakaj ga niste že prej prijavili, če ste vedeli, kakšen je in kdo?« — »Ni me bilo v mestu. Pravkar sem prišel s fronte. Slučajno sem nekega dne slišal, da je Novak v taborišču, a zdaj sem ga nenadoma videl na ulici,« je odgovoril.
75. »V taborišču je bil vaš Novak? Ste se torej zanimali zanj?« je vprašal šef. Tedaj se je vrnil tudi štei" in povedal, da agenta Lulica nI, ker je na terenu. »Dobro, pokliči »Neprespanega Gobca«. S 9eboj naj prinese poročilo o zadnjem transportu »C-17«.« Agent jc kmalu prišel. »Iz transporta »C-17« nismo našli sledu le o dveh jetnikih: »Belem« in nekem inženirju,« je dejal. »Takoj bom pogledal, kako se ta inženir piše... Neven Novak, gradbeni inženir, star 32 let,« je nadaljeval agent.
i m punio sramu
t>l v
Qcj >' ncM-ečc, pomanjkljivosti io nedokončana nujna dela, l^^hov,z8ubl jenih obrjkov vojaka Radionova, sešteli in predlo-r ,evatiCmU. P°veijniku, bi postalo očitno da tako ni mogoče toi^kov Vo'nc-- Toda vojna  se  je  navzlic temu nadaljevala, t? ^° b'i       >'°kalc postave, zavit v konjeniški plašč, ki |e
Ucj L.^n'ev in ustvarjal videz, da je lastnik višji, kot je V^ta X. ! ie široko razkoračen, tesno prepasari in s kubansko VS?^ r C° na *iav' sUl1 11:1 snegu poleg svoje kratke sence Jnika   zP°tegnil obraz, ko  je strogo premeril' baterijskega W^5jt •
•IjSNlc ,   zanimanjem od strani ogledovaj to dvojico. Baterijski ^ait0v c 'renutno najbrž ni spomnil, da je deset let starejši ^ka.      Nesrečo in vso odgovornost bi rad zvalil na poveljnika
VSi *s k (
ve    ' viclel kdai kakšnega topničarja?« Ušakova ie obšlo •nL^ko stSe;'C" ^Posodite mu robec, da si bo obrisal solze! Poglejte S^eci' prcd sv°iim poveljnikom! No, da pač spet takšen
Vojfliš fravim le mimogrede/   jc pripomnil Vasic, »toda tudi % ^ m      intelektualcem. Vsaj kot takšen   si zapisan v vseh n'k>«    n*črtnih seznamih. Kajpada -- vrhu tega še kot topniški
Ha • le » l,molkni vendar s tem prekletim gobezdanjem!« — »wv*VjCj-   zag10zi| vasiču s kratkim kazalcem, skritim v volneni
lil *  *lOnni^„.. _______ _ .   i..,:______;   •» .i,-,,,*;™'.
I£J ..
v*dl0PPičar sem. ne iažem, vendar prenehaj z drugimi 1«, VM[£ Z go mi poskušaš naprtiti takšen nesmisel.« V   ie    Postregel Krivošcjnov hvaležni pogled; zazdelo se mu hititi 70še'n razumel njegove besede kot znamenje, da ga • In to jc bilo po svoji plati neprijetno, kajti tudi zanj
je bilo vedenje tega človeka, ki je v nerodnem položaju prosil za razumevanje, povsem nevzdržno.
Mimo je pritekel eden izmed voznikov tretje baterije, da bi Ogrel goseničarjev motor. V dvignjeni roki je nosil palico, na njej pa so z rdečim plamenom gorele ovito cunje, namočene v olju. črno so se kadile, plamenčki so plapolali in goreče kaplje so padale na sneg.
Bakla, je neprijetno in grozeče osvetljevala orožje in obraze vojakov, ki so stali v bližini.
»čemu si pravzaprav prišel? Naj bi te objokoval? Pa dejal Nemcem: počakajte malce z vojskovanjem, poveljnik druge baterije -še ni prjpravlienl«
Drobne oči Ušakova so se prezirljivo lesketale. Naglo si je privihal rokavice plašča in pogledal na uro, zavarovano s tankim kov inastini obročkom.
»Deset minut časa imaš. Jasno?«
Poveljnik druge baterije ic molče salutiral in se odpravil. Mimo je v neredu prišla patrulja in vojaki so nekai prežvekovali. Nihče ni imel plašča, vsi so nosili vatirane jopiče. Nosili so topničnrske dalinogledc Pod roko, s cevmi proti zemlji, so nosili brzostrelke. Med njimi, za glavo višji od drugih, je hodil poveljnik izvidnjske skupine stotnik Moslovoj. Tiho in spretno, zanašali so se le nase in na svoje brzostrelke, so vojaki patrulje odšli prvi i/ vasi,
Zemlja nod nogami je pričela drhteti: po cesti za goseničariom se je premikal top. Zraven -verice »e tekel sor/ant in nekaj klical vozniku. Toda motor ga je preglasil in voznik ga očitno snloh ni slišal Mimo jc prišklcnetal in' prirohnel drugi goseničar. čutiti je bilo toploto, ki jc vela iz motorja. Za topom so zravnano in pozorno tekli topničarii. \: prisotnosti poveljnika oddelka so stopili hitreje. F.den .izmed vojakov z zavitkom nod pazduho — ven so štrleli podplati škornjev -- se ie izdvojil iz skuoine in hotel steči v hišo. Zagledal 'je majorja in se pričel obotavljati.
»Tako, kaj }e to?« ie vprašal Ušakov. ko je zagledal škornje. Vtem je Vasic odgovoril namesto vojaka: »V redu. v redu, le pusti ga! Jaz sem ukazal!«
Voiak ie izginil. Na stopnicah preddverja ie srečal štabno zdravnico, ogrnjeno s plaščem, ki si ga je spenjala na prsih. »Odhajate?«
Ušakov sc*.je obrnil-
>Da. lak na ie naša usoda! je dejal z veselim in čudnim poudarkom in oči so 'mu /a/arelc, ko je za njegovim hrbtom prikorakal oddelek, da so se hiše tresle. In nenadoma .je zapel prve kitice pesmi, namenjene zdravnici:
»Pelji se, pel ji z. nami, Galja,
popelji se s ko/akiU
Nasmejala sc je in pod pogledi vojakov, korakajočih mimo, je vzkliknila s podobnim glasom: .Dobim tudi jaz konja?« »Dva. če hočeš!«
»Popeljala bi sc z vami, pa se ne smem: takšna jc dolžnost!«
Čeravno s temi bes .'dam i ni povedala kaj posebnega, so se korakajoči vojaki nasmehnil; in pogled se jim je nenadoma zjasnil. Kolesa voz so poskakovala po zamrznjenih, neravnih tleh, ko je nenadoma nekai prav ni/.ko privrelo nad zemljo pa potreslo zemljo za hišami. St ii ikra! se ie ra/t>-ano poblisnilo. In zatem, po ženski navadi, je štabna zdravnica potegnila Lsakova k sebi kakor sestra mlajšega brata. " '
»Prldj, naj te poljubim'«
In krepko ga je poljubila v prisotnosti vseh drugih-
»Res nisem Galja, temveč Varia - toda to zdaj ni pomembno. Tudi vi prejmete poljub!-  tn poljubna je Vasica.
Njem kratki, Še ne osušeni lasje so v mrazu disali po vijoličnem milu. Vasic je še dolgo čutil njihov vonj.
Za vasjo sta dohitela oddelek, ki se jo počasi, razpotegnjen pomikal po zasneženi poti. Topovi so se temnili in prav tako veriga vojakov.
Veter, ki ga je bilo komaj tuliti v zavetju hiš. je na odprtem polju neusmiljeno besnel. Snežinke je nosil povprek, zasipaval topove pod plahtami, in vojaki so spotoma skrivali obraze. V snegu in vetru je vas kmalu izginila, kot bi se skrila za gričem -- z zasneženimi strehami in seniki. I.e hladna luna jc sijala z. neba in jih spremljala po goli, zasneženi ravnici. ^
TRETJE POGLAVJE
Tudi vi dobite poljub . . .« »Pridi, poljub dobiš!<; Stopila je na prste, s toplimi dlanmi oklenila njegova lica in ga prižela k sebi. »Moj bog. kako si visok! Mislim, da se te ne bom nikdar pri vadila. In tvoj obraz jc tako velik pa skrivnosten — kakor volčji!«
sreda, n owo»;
»Naših
sedem zapovedi«
Postanek na štirih gorenjskih bencinskih postajah   Tudi v promet z gorivi se vmešava turizem
Mož je bil slabe volje
Jutro je bilo megleno in hladno. (Ljudje tožijo nad mrazom, čez dve uri pa se bodo jezili nad vročino, saj se bodo kuhali v toplih oblačilih; a to že ne sodi več sem.) Pred bencinsko postajo zapelje avto. Obraz vozni-
ka, ki sedi v njem, je strašansko mrk. Videti je, kot da je jezen na ves svet in samo čaka na ugoden »objekt«, na katerega bi lahko stresel svojo slabo voljo. Bencinska postaja! Kot nalašč za kaj takega!
Se preden se dodobra zaustavi, ie priteče mlad fant v zeleno-sivi
Na vseh Petrolovlh bencinskih postajah zamenjujejo olje v motorju, kar so vozniki še posebno pozdravili. Na sliki: menjanje olja na bencinski postaji na Zlatem polju /
Kljub temu da se je turistični avtomobilski promet do teh dni že precej zmanjšal, na bencinski postaji v Radovljici ne za*80 odjemavcev ^
obleki, odpre vrata avtomobila in Vsi uslužbenci bencinskih po-, zono. Kljub temu da je bila od-■ met hitro najašča. Kup« ^ vljudno  pozdravi:  »Dobro  jutro, staj, s katerimi smo se pogovar-! prta nova črpalnica pri Radovlji-1 postaje, ki jim ni t»°* siof
koliko vam smem natočiti?« Čez laI,» _so zatrjevali, da s svojimi
nekaj časa doda še vprašanji o<
olju in vodi v .
obriše prednje sleklo in že neko. "adzorom onemogoča, da bi kate-...        .   . ., , n izmed kupcev »pozabil« olacat"
hko »odt^jane^a« voznika povabi
k pregledu pritiska v zračnicah. Njegova prijaznost kljub r/odrnja-vim odgovorom iz avtomobila ne popušča. Pćvč pa slaba volja vidno bledi in ob zadniem »SREČNO VOŽNJO VAM ŽEL'M!« dokončn6 prepusti mesto prijaznemu nasmešku.
ci, se jim je promet v primerjavi z lanskim letom povišal še za pe-
strankami   nimajo   težav. Dobra
motorju.  Potem ^*8l? tino. V predsezoni so med kupci
prevladovali tujci, v sezoni pa je
»zapitek« svojega vozila. Zabeležijo kvečjemu po en tak primer na leto, tako da še tega ne jemljejo preveč resno.
Kupci na bencinskih postajah prodajavcem tudi sicer ne delajo sivih las. Neki uslužbenec je celo
Za domačo uporabo
dejal, da prodaja bencina in nuđenje raznih drobnih uslug zato poteka tako brez problemov, ker so med vozniki povečini moški.) Njegove devetletne izkušnje v trgovini živilske stroke naj bi to trditev potrjevale, vendar ji kljub temu ni treba verjeti.)
Razplet dogodka ni bil slučajno tak. Na vseh PctroTovih bencinskih postajah pri morebitnih »sitnežih« uporabijo taktiko prijaznost), ki je vedno uspešna. Novinci ce učiio »3edem notranjih zapovedi«, starejšim (ne po letih, amoak po delovni dobi — da ne bo zamere") so prešle v meso in kri. Vsi velo, kako morajo snrejeti in nozdraviti kunca, I Bledu, v Radovljici in v Kranju ponuditi in natočiti gorivo, ponu-1 Vsaka izmed njih ima svoje zn&-diti^ pregled olja, vode, pritiska v i čilnosti, pa zato tudi njihovi ba-zracnicah in po potrebi uslupo | rometri avtomobilskega prometa tudi opraviti, oč'stitt prednje ste- ni«o enaki.
klo in reflektorje, osvesti notra- j Na BLEDU so zelo dobro obču-njost vozila in pozdraviti. I tili letošnjo živahno turistično se-
bil tod mimo izredno močan domači avtomobilski promet. Bled, Pokljuka, Bohinj so mimo ostalega še vedno med najbolj privlačnimi izletniškimi kraji. Neko nedelo v avgustu so dosegli dosedanji rekord — nekaj manj kot 990  kupcev.  Zadnjo  nedeljo so
m a (ji
Bencin in turistična sezona
prometu smo se pogovarjali na novi črpalnici na Jesenicah   in   na   črpal nicah na
oskrbeli z gorivom 330 vozil. Zaradi močnega nihanja med prometom v postni sezoni in izven nje na tej črpalnici zaposlujejo po več honorarnih študentov ali vzamejo na prakso fante, ki se, pri-n-avljajo za delo na novih črpal-nicah.
Nistr-otno pa na črpalnici v KRANJU-v tem času še ne čutijo močnejšea opadanja prometa, rr^en tega seveda, da jih obišče zelo malo tujcev. Samo v sobotah in nedeljah jih je še nekaj
vseh zaželehih uslug, se - pou-a preusmerjajo k njin\; \t ® ška črpalnica se je tu" # bro uveljavila. Med stain p jemavci je celo več voza ^ drugih republik, ki pog°s jo po gorenjski cesti.
Velika napitnin* ,
Vozniki, ki veliko P^V jih pota vodijo po v«« ^ najbolje poznajo raz« ^ b«J sprejemom in postrežb ^w cinskih postajah v raju? ^ in z raznimi firmami. "l*^ V dobro opazilo tudi tuj« djj jec je, medtem ko s\aio^t uslužbenca črpalnice ^ * natočila bencin, preg"5** }n V> in olje. zbrisala »tek"' t £ mete ter osvežila notrajt f tomobila s smrekovim lf f kaj časa presenečeno i ^ tem pa previdno vpras*' država je tu. -0 Tudi domačini ne sk<* p
...... mul   uomatiiu ,..*va. -»
več,  naiveč Avstnicev.  še pred (hrm ivojega zadovoljstvo ^
14 dnevi se je nri njih zaustavilo precej več kot 1000 vozil. Navadno pa jih je ob nedeljah do 800. ob delavnikih pa okoli 500.
Na novi črpalnici na JESENICAH z veseljem opažajo, da pro-
nik avtomobila z beoij- „re* . jrfstrsko tablico je t K
čenje In zahvalo Izraz« * ^ $ r stodlnarskim bankovcem-^ ^ r stisnil v žep uslužbencu, stregel. — M. S.
šport # šport # šport # šport # šport • šr?ort 0 šport # šport W šport S šport w šport # šport    šport 0 šport # šport # šport 0 špo^.
Komentar o rokometu
S „Kranjem" nekaj ni v redu
Moška ekipa je nastopila v Mariboru proti Kovinarju in dosegla oetl poraz v letošnjem tekmovanju. Videti je, da pri njih nI nekaj v redu Brez potrebe so izgubi-zadnji dve tekmi, čeprav bi bil ..ezultat lahko tudi nasproten. Največjo krivdo za dva poraza pa lira tehnično vodstvo, ki ne zna taktike in ne zna igre uskladiti s trenutnim rezultatom in nasprot-/ avb močjo. Primer je prav tek-; ■ a v Mariboru, kjer so vodili že
\ 6 golov (8:2), vendar so na " mneu izgubili srečanje za 1 gol. :ai krivde za poraz proti Ko-
i*rju gre tudi domačinom, ki
• igrali zelo surovo, tako da so Janezu Bregarju zlomili roko in letos ne bo več nastopil v moštvu Mladosti, in pa tudi zelo slabem sodniku, ki presurovim igrav-eern Kovinarja nI znal »ohladiti« krvi. Na nesrečo se je poškodoval tudi Arh, tako da jim sedaj primanjkuje igravcev. Govori se, da bo proti Rudarju nastopil tudi bivši Igravec dr. Petrič.
Tudi Tržič po nepotrebnem izgublja točke. Tako je v nedeljo izgubil točko s Cejulozarjem. Gostje bi kmalu priigrali veliko presenečenje, saj so nekaj minut pred koncem vodili za dva gola. Obe moštvi sta na repu lestvice in tako sta kkndidata za izpad. Tudi v
zadnjih dveh kolih se jima obeta kaj majhen izkupiček. Kranj igra »zunaj« z Rudarjem in doma proti Slovanu. Tržič pa »na tujem« s Krimom, doma z Olimpijo. Že vsaka osvojena točka bo za moštvi lep uspeh.
Pravo nasprotje pa je ženska ekipa Kranja, ki je v Ptuju visoko premagala domačinke 18:6. To nam daje večje upanje, da se igravke uvrstijo na drugo mesto. Toda le v primeru, da zmagajo v obeh nedeljskih srečanjih — tako »na tujem« proti Črnomlju in doma proti Slovanu Med tednom pa bodo na svojem igrišču nastopile proti Braniku, ker je bila prvotna tekma 7:5 za Kranj razveljavljena zaradi materialnega kršenja pravil.
Oba drugoligaša sta tudi tokrat zmagala. Videti je, da lahko tudi posežeta v boj za prvo mesto, v katerem jima želimo kar največ uspeha.
V gorenjski rokometni ligi sta na prvih mestih Žabnica in Križe, vendar ima moštvo Žabnice tekmo več. V naslednjem kolu bo najvažnejše srečanje Storžič : Radovljica, ki bo odločala o tretjem mestu. Prednost bi dali gostom, saj Storžič ne dosega tako izrazitih zmag kot v prvih kolih. — P. Š.
Smučarski tekači v Italiji
V nedeljo je šest naših najboljših smučarskih tekačev gostovalo v Pontebbl (Italija), kjer so se s tamkajšnjimi partnerji In gosti lz Avstrije pomerili v tradicionalnem planlnsfco-smučarskem krosu. Proga je bila dol^a blfani 17 kilometrov In zaradi strmih vzponov izredno težka, tako da jo naši tekmovavci bržčas ne bi premagali, če se prej doma ne bi dovolj kondicijsko pripravljali
Ekipa Enotnosti, ki je tekla v postavi Cveto in Janez PAVčIč ter PETERNEL, je bila v razmeroma dobri konkurenci domačih udeležencev četrta, drusra naša ekipa s trlglavanom GRAšICEM ter KOBENTARJEM in RAJSPOM pa je bila peta; prehitela Je 17 ekip. Prvo mesto so osvojili italijanski smučarski tekači s kandidatoma za reprezentanco Zanonom in Deluganom ter bivšim članom italijanske reprezentance Pomare-jem, ki zavzemajo na domači ja-kostni lestvici 7., 8. In 10. mesto.
Prijateljski hokejski tekmi jugoslovanske reprezentance s celovškim moštvom KAC
Jugoslovani so se dobro brani'1
2:6 (1:2, 1:2, 0:2)
poraz za naše olimpijce lep uspeh. Strelci za KAC — Tambelllnl 2, V Ljubljani je bila v soboto j Koch 2, Kalt, Lemon; za Jugosla-zvečer povratna mednarodna ho- j vilo — Stojkovlč in Holbus. Pred
kejska tekma med reprezentanco Jugoslavije In moštvom KAC iz Ce'ovca.
V začetku so postje zaigrali zelo dobro in povedli z 2:0. Potem so se naši igravci znašli in izenačili na 2:2. Proti koncu dru.^e tretjine je KAC po dali.šem nreirioru poslal v igro vse štiri Kanadčane, ki so si priigrali razmerje 3:2. Tudi zadnja  tretjina  je pripadla  go-1 svojih sposobnosti
2000 gled?vci sta tekmo sodila Va-lantin in Pavletič.
2:8 (1:6, 1:0, 0:2)
V nedeljo zvečer j» bila pod Cekinovim gradovi še ena tekma med KAC in reprezentanco Jugoslavije. Tokrat so .se naši igravci v glavnem branili, medtem ko so gostie  poka-ali  bogat repertoar
stom. Da ni prišlo do hujšega poraza, se imamo zahvaliti naši obrambi, v kateri je najbolj zable-stel Viktor. Ravni'-. Uooš>evat; moramo, da so za KAC igrali štirje Kanadčani in šest avstrijskih reprezentantov; torej je tak
štvom Rosenhofa ška) odigralo v ! Kaki 2, Ka'^. C<>ok; za Jugoslavijo n,ltatom 5:1 so 7.mrt-' nas^,
Strelci za K*C — Tambslllnl 3,
Puschnlg,   Romauch, ef,%f Kalt, Konig, TrebalsbCS JUGOSLAVIJA — Gaie'gtoJ1(V vlč,   Ravnik,   Radin. ^ Holbus, J.Mlakar, DJ°*", f>^ djelić, I.JaVi, Felc, SiuoU Reno in Tomič. — P-K*
Mednarodno hokejsko
Prva zmaga j
Ker na umetnem jes^
— Felc ln Holbus.
Obakrat sta moštvi nastop;li v naslednjih poctavah: KAC — Httb-nvr. Ken<*-\ f—'za, T'orach, Ta'*H'-belimi,    Lemon,    Koch, Kaki,
Mežakljo še ni ledu,Jj J0 t*
otelickO  tcN* f\0>
sini i »
11 v " m«, ki so nastopni
moštvo prijateljsko teK£ štvom Rosenhofa i« " nj. \ h ška) odigralo v LjuM? ^
mmmm
Športni porofevavci so zabeležili
- Novak, Koran^ol^Lr Mlakar  I.  Trebušak, »
Prvo letošnje tekmovanje v smučarskih skokih
Zajjc je dobro pripravljen
Prvesra letošnjega tekmovanja, v smučarskih skokih na umetni 35-metrski skakalnici na Mostecu pri Ljubljani se je v nedeljo udeležilo 19 naših skakavcev in trije gostje iz Avstrije, medtem ko so prijavljeni Italijani tokrat izostali. Po rezultatih sodeč, je priprave na letošnjo sezono najbolje izkoristil član smučarskega kluba Jesenice LUDVIK ZAJC, ki je kar za 13,5 točke prehitel drugo uvrščenega ERŽENA; avstrijski reprezentant MULLER je bil tretji.
Z?!o dobro se je izkazal mladi olimpijski kandidat STANKO SMOLE.Tz Javornika, ki je tokrat prvič nastoplf v članski konkurenci, pa jc zavzel mesto neposredno za izkušenim JEMCEM. — Tekmovanje si a si med drugim ogledala trenerja Lojze Gorjanc in rzhodni Nemce Hugo Peter, ki bosta pred olimpijskimi igrami pri-<* pravttefa na** skakavce. I* REZULTATI - 1. Zaje (Jesenice) 228,4 (33, 33 m),   2. Eržen) (Enotnost) 214.o (37 5, 31.5 m), 3. M"dler (Avstrlfa) 206,9 (31, 32,5 m), I
— 30,11
4. in 5. .Tome (Bled) in PafottTftI (Eiotnost) 195,2 (30,5, 30m 29 m), 6. Smolej (Javornik) 195,1 (30,5. 30,5 m) itd. — J.
Koliko golov ...?
Da na nogometnih tekmah višje oblike tekmovanja napada vci dosežejo manj golov kot (pa v kvalitetno slabših ligah, povedo tudi naslednje številke: v naši prvi zvezni ligi je v 56 srečanjih letošnjega prvenstva »padlo« 149 golov, člani slovenskih ligašev s*o jih v 70 tekmah dosegli 300, medtem ko so gorenjski nogometaši v 35 tekmah svoje lige 166-krat potresli . mrežo. — V prvi ligi pride torej 2,7, v slovenski 4,3, v gorenjski pa celo 4,8 gola na eno tekmo!
Povsem drugačno pa je stanje v rok,b|netu, kjer igravci prve zvezne ;wge dosežejo na tekmi povprečno 31,5 gola (48 tekem, 1512 golov), v republiški ligj 29,4 gola (34 tekem, 998 golov), v^ 'gorenjski ligi pa le 27,7 gola v enem srečanju (35 tekem, 972 golov). — J. 2.
Naslov je sestavil košarkar 6/5 a
P o prijateljski košarkarski tek-1   mi Triglav : ASKO (Beljak) so se igravci obeh moštev zbrali
ob skupni mizi v kranjskem hotelu Evropa. Ker vsi triglavani ne znajo nemško, da bi se lahko kaj več pogovarjali z gostj (sporazumeli so se seveda kljub temu — Z mahanjem rok), so se lotili »posebne maloge«. Vsak izmed njih ie predlagal po en naslov k poročilu o tekmi, ki smo ga v ponedeljek objavili v našem listu. »Anketa« je bila anonimna, zato vemo le to, da je naslov k poročilu prispeval košarkar s šifro 6/5 a!
— Naj omenimo še nekaj predlo gov za naslov: Miroljubna koeksi-stenca (6/5), Visoka mednarodna zmaga (ZV/16), Za malo denarja
— malo muzike (Bidi), Banket po tekmi (RUK a) ...! - L. S.
Neenaki izjavi
IT o sva pred 14 dnevi s trener-n jem naših smučarskih skakavcev Janezom Pavčlčem začela razgovor o olimpijskih kandidatih, med katere sodi tudi sam, je začel pripovedovati: »Vsi vadijo zelo prizadevno ..., razen tega pa nihče ne kadi in ne pije alkohola, tako da se v zvezi s tem lahko
samo pohvalim.« — Ko sva šla
kasneje mimo točilnice pokljuškega Športhotela, pa jc napravi 1 »usodno nanako«. Dejal je j?am-reč: »Ne veste, kako imajo tu dobrega tokajca!«
Sicer pa nič hudega — zveznemu trenerju pristoja, da ga po kosilu »zvrne« pol kozarca. — J. 2.
Tudi slaba korespondenca! ?
P oročevavec z nedeljskega gc~ * renjskega prvenstva v jesenskem krosu (bilo Je v Naklem) se med dru^mi pritožuje zaradi slabe udeležbe kljub Veliki pomembnosti tekmovanja. Medtem pa drugo poročilo pravi, da je bilo v nedeljo tudi na Jesenicah tekmovanje v krosu, in sicer v občinskem merilu ...! — Vzrok za slabo udeležbo v Naklem je torej morda slaba korespondenca kranjske občinske zveze za telesno kulturo, ki je tekmovanje organizacijsko prioravlla, ali pa morda samovolja istoimenskega jeseniškega organa, kar utegne biti huje ...
— J. 2.
Valentar. B. Jan. MlakaJ ^ •„ t lej II, Hribar, Hiti, F« ner Pleticha 2. — P- v'
Visok poraz v kranjskih *ah*J>$
V nedeljo je bilo 0**&V'f iateljsko  povratno - f Kranj in ŠD Celje, t^ja * z visokim norazom ^ zultatom 8:2.       , Vi,h,
Iirali so na 10 deskjj fy 8 članov in 2. ^0U?A Tnago za Kranj je °uiaSt JjV Murovec, sicer pa so dve :h i' rešili mladinci, ki so »J. ti j dosegli 1.5 točke, r ,j rj remiziral Koren, VS.L nj Ha; V izgubili, čeprav je Kr<V v močni postavi, kos Celju. — B. D.
Moštveno repuJ|' * prvenstvo v &n
V nedeljo je bilo J* jtfjjr moštveno republiš^>, » prvenstvo med ^oXlU W^if senicami. Zmagal J^..«j: p, 5,5  proti  4,5. pl
man — Parma remi- ^ r-žišnik remi, Vošper^ \bjt 1:0, Kočevar - S?%$fl(f blek : Plavček remi, * p<^ V kerst 0:1, Zorko —_Ja.k ''j lin - Cegler 0:1, »faidJ Mak 0:1, Butala -r**u f Zmago za Novinarja mladi Jelen z zrna«" i ku. — U