Psslednfe vesli. Politične novice iz naše tiržavd. Delna preosnova naše vlade. Dne 22. decembra sta podala ostavko g. Mirko Komnenovič, minister za telesno vzgojo in zastopnik ministra za socijalno politiko ter narodno zdravje, in g. Miloš Bobič, gradbeni minister. Kraljevo namestništvo je sprejelo ostavko in je inienovalo na predlog ministrsikega predsednika dr. Stojadinoviča za ministra socijalne politike in zdravja in za zastopnika ministra za tel. vzgojo g. Dragišo Cvetkoviča, za gradbenega ministra pa g. Marka Kožulja, poslanca in ministra na razpoloženju. Nova ministra sta takoj prisegla in prevzela posle. Politične novice iz drugih držav. Novi angleški zunanji minister. An- gleški kralj je podpisal ukaz, s tkaterim je imenovan za zunanjega ministra Anthony Eden. Novi minister se je rodil leta 1897. Končal je jezikoslovne nauke. Med vojno je bil na fronti v Franciji. Po strankarski opredeljenosti je konservativec. Po vojni je bil tajnik v raznih ministrstvih, enkrat že minister pravde in je glavni pobornik politike sankcij proti Italiji. Njegovo imenovanje za zunanjega ministra je dokaz, da bo nastopila angleška vlada odločno proti Italiji in zaščitila načela Društva narodov. Razlastifev židovske tovarne v Nemčiji. Pokrajinski namestnik je v soglasju z vojnim ministrom odredil, da prevzame država veliko tovarno za orožje v Sulu, !ki je bila doslej last židovske rodbine Sim&on. Rodbino Simson bodo izgnali, ker je delala protizakonite dobičke, je plačevala dolavcem prenizke mezde in so ni ozirala na zdravstvene predpiso. Abesiusko vprašanje ne bodc rešeno prod Novim letom. Skoro sigurno je, da ni pričakovati, da bi se lotili diplomati ali zastopniki velesil pred Novim letom novih poskusov, da bi bil skle-1 njen mir med Italijo in Abesinijo. Bomače vesti. Odlikovanje. G. Pavle Zavadlal, kttrat v maraborski moški kaznilnici, je bil odlikovan z redom Jugoslovanska krone 4. razreda. Naše častitke! Požar. V Starem logu pri Pragerskem je upepelil ogenj gospodarsko poslopjo posestniku Štefanu Gličarjii. Škoda 20.000 Din. Smrtno je povozil vlak blizu fcemične tovarne v Mostah pri Ljubljani 38letnega Ivana Terčeka. Smrtno ponesrečeni je bil doma s Primorskega, ja stanoval pri D. M. na Polju in zapi\-( šča ženo. Prežalostna posledica popivanja. Iz Bizeljskega poročajo: V sredo zvečer se je zgodil na Bizeljskem žal-osten slueaj, ki ga je zakrivilo preobilno zavžitje Mošnjega dobrega božjega daru. Štirje fantje, med njimi Ant. Pr.emelč, so se vračali iz vinske ikleti skozi vas domov. Slišalo se je strašno preklinjanje, kakor ga pri nas še nismo slišali. Napadli so veC hiš in gospodarjemi grozili s smrtjo. Dejansko so napadli županovo in hoteli vdreti, grozeč županu s smrtjo. Nato so šli v trpovino g. Šulerja, istega vlekli na coeto in ga pretepli tcr na glavi težko poškodovali. Občutno so poškodovali tudi gospo Frece, iJti jih jc prišla mirit. Pri trgovcu Šekoranju pa so razbili izložbena okna, nakar so se podali naprcj in so se srečali z orožniško patruljo, katero so dejansko napadli. Orožniki so v silobrau porabili strelno ovožje in padel je smrtno zadet na tla tukajšnji rojak Anton Premelč, ki ima vinotoč v Zagrebu. Po nesreči cbstreljen. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju sta šla na lov gospodar in njegov viniCar. Zalezovala sta zajce in sta stala le nekoliko eden od drugega. Nenadoma se je pojavil zajec. Gospodar je oddal strel na zajca, a je zadcl po nesreči lovskega spremljpvalca v hrbet. Ranjenega so spravili v bolnlco v Ptuj. Prijeta radi razpečavauja ponarejenih 20diaarskih kovancev. Orožniki so izročili v ptujsko zapore neko deklino iz Vurberga/iker so našli pri njcj 10 ponarejenih 20dinars'kih ikovancev. Prijeta pravi, da je našla potvorbe na cesti. Kak udarec je taka smrt za starše! fz Cerknice na Kranjskem se je vrnil na dom na Veliki vrh Janez Mestek, cevljarski vajenec. Zvečer je zaigral v Studencu 60 Din, ki so bili mojstiova last. Zjutraj po usodepolni igri je našel oče svojega mladoletnoga sina obcšenega na škednju. Za borih 60 Din v prostovoljno smrt je pač najhujši udarcc za starše • nepremišljcno obupanega mladca. Nesreča pri pcdiranju dreves. 201ctni Franc Skok iz Lok in 191etni Ivan Pedbregar iz Črnega vrha pri Št. Juriju ob Taboru sta podirala v gozdu drevesa. Iznenada je padlo podžagano cirevo na oba drvarja. Skoku je zlomilo levo nogo, Podbregarju pa hudo poškodovalo tudi levo nogo. Oba so prepeljali v bolnico v Celje. tnietni avstralski letalec na letališču v Zemunu. Dne 21. deccmbra je pristal na letališču v Zemunu 191etni avstralski letalec R. Gropler. Pred nekaj dnevi se je dvignil v zrak v Londonu, da bi poletel v Adelaide v Avstralijo. Nad srednjo Evropo je zašel v vihar in je moral zasilno pristati na Češkoslovaškem. Cele štiri dni je rabil, da je popravil motor, ikl se mu je pokvaril pri oristanku. Omenjene dne je izginila za njim vsaka slod in je bilo vse prepričano, da je nclcje smrtno ponesrečil. Sotrudniku beograjskega lista »Politika« je pripovedoval Gropler, da je rojen v Adelaide v Avstraliji, kjer tudi stalno živi. Že pred dvema ictoma je napravil izpit za pilota. Ko si jc prištedil toliko denarja, kolikor stane letalo, je odpotoval v London, kjer si je skupil majhcn aeroplan. Ker ni mogel plačati prevoznine za aparat, je sklenil, da poleti v Avstralijo. Poleta se je lotil z dvema arigleškima funtoma in 15 šilingi v žepu. Upal je, da bo oLhajal božične praznike že v rojstnem mestu v Avstraliji. Te račune mn je prekrižal enežni metež nad Čehoslovaško. Gropler jc odletel iz Zemvina 22. decembra- SALEZIJANSKI MLADINSKI DOM V QA- BERJU PRI CELJU. Z velikim zadoščenjem smo sprejeli Geljanl vest, da se hočejo v naše tovarniško prodmestje Gaberje naselitl salezijancl, o katerlh plcdoiiosnem dclovanju med mladino smo že slišali tcliko lepega in spodbudnega. Nameravajo ustanoviti mladinsko zavetišče. — Vsl, prav vs>, smo vabljeni, darovatl po svojihmoSeh, da se kmalu poz'da zavetišče v našem Gaberju. Z vso vuemo so se lotlli sotrudnlkl in sotrudnlce dela, da nabirajo mile darove v to svrho. Edo bi hotel stati brezbrižen ob strani, videč, kako velevažno vzgojno podjetjo je ta bodoči mladinski dom v Gaberju! NaJ torej nc bo nobenega med nami, kl ne bl žrtvoval bodisi v denaijn, lesu in druglh poirobščinah, all kdor morc, z davažanjem opeke, peska za zidanje zavelišča. Prihoduja pomlad naj uajde ia privabi na že pridobljeno stavbišče v Gaberju vse polno pridnili ljudi, ki se bcdo kar kosali med sebo], kdo bo storil več za našo ogroženo delavsko mladico. Prireditve in dopisi. ČrenEovci, Dne 15. decembra, popoldne po večernicah, je imelo Prosvetno drui&tvo svoj prvi sestanek v novem drustvenem letu. Sefitanka se je udeležilo krog 00 članov. Sestanek je bil precej živaheei. Govoril je član Prosvetnega društva Horvat Joško.' Ustanovil se je tudi dramatični odsek in pe\-Bki zbo-r, ki sta druftvu neobhondo potrebna. Nekateje to zelo vznemirja, da bi Prosvetno društvo imelo svoj pevski zbar. Mi se pa ne ozira.mo na one, kateri se- napredka prosvete bojijo, temveč bomo pevski zbor imeli, če &e komu zdi prjiv ali ne! Žižki. Kakor vsako leto, tako se je tudi lelos dne 12. decembra odprl pri nas gospod.nadaljevalni tečaj, katerega vodijo tukajšnje &Ł. šols.ke eestre. Tečaj obiskuje 12 tečajnic iz Žižkov, Crensovcev in Gornje Bietrice. ČŁ. šolskim sestram, ki se za povzdigo izobrazbe toliko trudijo, želi-mo, da bi ta tečaj dosegel •rt njili zaželjene uspeiie. Ljatcmer. Z Novim letom preseli g. Franc Seršen v Ljulomeru svojo slaro renomirano g-ostjlno v novo hoteteko ipo-slopie. Najmodernejše opr&mljene tujske sobe, tekoča voda, garaža, hlevi za konje, izvrstna kub:nja ter priznano izborna vina iz lastnih vinogradov. Za leto obširen vrt in udobno kegljišče. Novo naroduo podjetje najtopleje priporočamo! 1424 Bralno društvo Sv. Križ pri LJutomeru priredi na praznik Sv. Treh kraljev narodno gledališko igro s petjem v Stirih dejanjVb: »Črna žena«. Škofja vas. Potrkala je starka ziima, naguban in suh ima obraz. Da, potrkala je in vstopila. Potrkala je beda nn pomanjkanje na marsikatera \rata, potrkala je na stotine revežev in brazposelnih. Kdo jim naj da kruha in kdo dela? Žalosten dogodak smo nedavno videli pri nas. V občinski drvarnici stanujeta dve drnžini, .skozi late eo napeljani dimnlki peči; v mrazu in snagu, ki ima odprto pot v drvarnico, se k peči stiskajo ljudje. Kdo naj tu pomaga? Menda ni na zadnjem mestu oi>čina, ki jim je preskrbela tako streho. TrnoTlje pri Ccljn. Trnovlje «o velika, &>1ga in fiiroka vas. Kraj, kakor ga ne najdeš zlepa prl nas. Svojo dni je bila to pretežno kmeoka vas. Ali usoda nas je postavila bllzu mesta, kjer so v aadnjih desetletjnh kakor gobe rastle nove fabrike, kakor gobe tudt tu med nami zrnstle nove in čedne hišice ia Iftpe mlade gospodične. Ali kar je, ipa je, kaj bi Cipravljal. Neka] drugega pa je, kar b! bilo lahko drugače. Pravijo, da epadamo pod otočino Skofjava.3. To (pa eta pravzaprav dve občini. Obe se imemijeta enako. Samo ena j« prav majhna, druga je vel-tka. Prva obs(kga samo istoimensko vas, draga 6e 20 drugih. V prvi prebiva in go&paduje »etara žlahta«. Ta potem deli občinake dobrote po geslu: najprej domačim, a drugim fce kaj ostane.In sedaj se vprašamo: kako dolgo še? — V nedeljo po Božiču pa pride k nam g. ereski ce6tni načelnik in mestni župan A. Mi<hel&!Ł i« Celja. Ob dveh popoldne bo govoril na shodu pri g. Fazarincu. Tja ga gremo poslušat x&\l — Kden od občinske opozicije. Vojnik. Krajevna organizacija JRZ Škofjavas-Vojnik priredl v nedeljo dne 29. decembra, ob 8. uri v posojilnični dvorani v Vojniku političen sliod. Govori župan mesta Celja g. A. Mihelčič in dvugi. Naj ta shod pokaže, da smo, ker so mislLly danas ni več, in da si znamo kb-vati hašb poTitiko samll — Krajevni odbor. . . "/•'"' Bizeljsko. V nedeljo dne 15.''tfeeombra ee je vršil pri nas shod JRZ. Shod je ibil izredno dobi\Q obiskan. M&d objškovalCi so bili fetovilni JNSarji', kakor tudi prista^i prekosotelske poliiike. Govorlla sta gg. dr. Ogrizek lz Cel.ja In ban&ki svetnik župnik Tratnik iz Rajhenburga. S temeiljito podanimi govori je bilo ljudetvo nadvse eadovoljno ter je soglasno odabravalo nji'hova izvajanja. Po nedeljskem shadu je pričakovati velikega preokrata v političnem življenju na Bizeljskem. Tudi naše ljudstvo zna dobro preeoditi, komu naj zaupa in komu ne. Bizeljanci se obema gg. predavateljema najiepše zahvaljujemo za trud. Videm ob Savi. Predšta.va Timmermannovlh »Treh kraljev« ee bo vršila v dvorani Kalol. prosvetnega slovenekega društva (v nedeljo dne 29. decembra, popoldne po večerni;icah. Svetinje. Tukaj smo zopet otvorili knjižntco Prosvetnega društva, ki je bila zaprta proti našl valji. G. dekan je v krepkih besedah ori.sal stanje društva med prepovedanim ča&am. NaSi nasprotniiki so grozili, da ei prilastijo knjižnioo in vso na§o premičnino. Ls odločnemu nastopu nalega predsednika in g. dekana se moramo zalnaliti, da ee to ni zgodiJo. Knjižni'ca, ki posluje vasko nedeljo po rani ev Jmaši, je na novo urejena in bogato izpopolnjena z najnovejSimi knjigaml.