[N m j j i .Wvenaki dnevnik v Združenih driivah Va^nmleto . . . $6.00 Z* pol ^.....»3.00 Zrn New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i List slovenskih delavcev v Ameriki. r i O » The largest Slovenian Daily in the United State*. Iwaed every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Reader*. mCFON: CHELSEA 3T7S NO. «2. — STtY. fit. tiitcrrd as Second Class Matter, September 21, 1913, at the Post Offiee at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA St7t NEW YORK. SATURDAY, MARCH 15, 103«. — SOBOTA, 15. MARCA l'J33. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL JOHN L LEWIS NAPOVEDAL VOJNO UPORNIKOM RESOLUCIJA ZAHTEVA IZGON VSEH ONIH, KI SE UDELEŽUJEJO KONVENCIJE V SPRINGFIELD Cc bo Lewis še ostal na krmilu, mu bo plača znatno znižana. — Predsednik nove organizacije bo najbrž Alexander Howatt iz Kansasa. — Organizatorju National Miners Union to odvzeli revolver. — Delegati iz Illinoisa, Pennsylvanije in [owe zahtevajo, naj Lewis odstopi. INDIANAPOLIS. Iiid., 14. marca. — Tisoč de" lcgalov, ki se udeležujejo mednarodne konvencije United Mine Workrs of America, je danes soglasno zahtevalo, naj se odločno nastopi proti u-pornim majnarjem, ki imajo svojo reorganizacij-*«ko konvencijo v Springfield, 111. Glasovanje se je vršilo po ostrih govorih podpredsednika Philipa Murraya, tajnika Thomasa Kennedy-ja in Van A. Bitnera. Proti vocfcteljem illinoiške konvencije bo uvedena disciplinarna akcija. Vsi voditelji bodo iz' ključeni iz organizacije in žnjimi vred najbrž tudi večina delegatov. Navzlic temu se je pa tudi na tej konvenciji pojavil nekak odpor proti predsedniku Lewisu. Njegov odstop so zahtevali delegati iz 111 inoisa, Pennsylvanije in lowe. Stavljenih je bilo tudi več resolucij, ki zahtevajo skrčenje plač glavnih uradnikov. Lewisu, ki dobiva sedaj po dvanajst tisoč dolarjev na leto, bo skrčena plača na pet tisoč dolarjev. SPRINGFIELD. 111., 14. marca. — Na tukaj snji reorganizacijski konvenciji bo najbrž že jutri izvoljen predsednikom Alexander Howatt iz Kan" AMERIKANCI MACDONALD SUHAČI HVALIJO SVOJE GOSPODARSTVO BI NAJRAJŠE GA LOMIJO IZSILIL USPEH Kongresnik Cellar, zatr ------ ; — ~ j ... I ju je, da so bile ženske, Ameriški uradniki odgo Anglija in Amerika sta so pečale v prilog varjajo na obdolžbej trdni v svojem sklepu,I prohibiciji naučene, kaj Haitčanov. — Vse jej da bo uveljavljen dogo-j baje v najlepšem redu. j vor na mornariški kon- Prebivalstvo je lahko! ferenci v Londonu. hvaležno Ameriki. morajo govoriti. PORT-AU-PRINCE. HaJT-i. 14 marca. — 1'rciJ posameznimi člani posebne lioover j eve preiskovalne komisije so nastop,li danes ameriški uradniki, da sc zagovarjajo proti obdolžitivani. ki jih je dvignilo proti njim hailsko prebivalstvo- Vsi so izjavili, da domačini pretiravajo ter so v ta namen predložili veliko množino dokumentov. Poveljnik haitske žandarmerije, general Evans, je izjav.l. da je že sestavil načrt, p_> katerem bi bih domačini čimprej spreieti v policij-sk: slu.Y:>. Poročal je tudi o stavkali in neprestanih nemirih, ki se vrše na otočju. Častnikov in mož, ki so pri tej priliki stopili v akcijo, ni mogel pre-hvaliti. Dostavil je. da je njegov namen do leta 1930 spraviti v policijsko službo same domačine. Neki nadaljni Amerikanec je izjavil, da se je izza ameriške okupacije skrčil haitski narrdni dolg C J $30,000.000 na $7.000,000. SPOPADI V INDIJI Zupan mesta Kalkute je pozval prebivalstvo, naj podpira C»andhija. — Spopadi med policijo in štrajkarji. Konvencija bo pooblastila svoje glavne uradnike. naj uvedejo postavno akcijo proti Lewisu. v namenu, da se mu odvzame pravico nazivati organizacijo, ki ji načeluje, United Mine Workers. Potom posebnih delegatov bo nova organizacija iskala priznanja Ameriške Delavske Federaci' ie, koje konvencija se bo vršila mcseca oktobra v Bostonu. Med delegati je nastalo veliko razburjenje, ko je objavil delegat Peter Markunos da je odvzel Kreemanu Thompsonu na hodniku konvenčne dvorane nabasan revolver. Thompson je organizator komunistične organizacije National Miners' Union. Jako značilen je bil govor predsednika illinoi-škega okraja, Harry-ja Fishwicka, ki je očital Le wisu, da je uničil Jacksonvillski dogovor, česar posledica je bilo neprestano kršenje plač in razkol v organizaciji. Plača mednarodnega predsednika j e bila zmanjšana na letnih $5000, podpredsednika na $4500, tajnika in blagajnika pa na $5000. Organizatorji, ki so dobivali dosedaj po $10.50 dnevno, bodo dobivali vb od oče le po $7.50. I,ONDON'. Anglija, 11 marca. Dosedaj se- '} li začasn .• uspešni napori Amerikancev in Angležev, da z nekakim nasiljem vzdržujejo mor-nari. ko konferenco Amerika m An^l ja 'oziroma njen zastopnik in MaeDonald) sta trdni v svojem sklepu, da d >,cž' ta cJo-£«-•/«;r » tej ali oni oblik' Čl* ne bo mogoče uveljaviti splošnega cilja, se bo konferenca zadovoljila z drugim ali celo tretjim načrtom. Dve velesili sta . ^daj prepri.-ani, f da S3 ne bo Francija umaknila s j svojega stališča. Italija bo še ! dalje vztrajala pri svoji zahtevi zi i mornariško pariteto s Francijo. Vslcdlcga se bado lotili delegat: deia z ponovno energijo Francoski mornariški minister . je predložil nove številke, kojih namen je paraziti p roiila v angleških listih, da bo imela Francija na temelju novih zahtev injrna-rico, ki bo obsegala 84U.0U0 ton. Številke mornariškega ministr i pa kažejo, da' bo dosegla skupn i francoska, tonaža Ie nekako 713,000 ton. PARIZ. Francija. 14. marca. — Ker imajo francoski diplomatski krogi le malo upanja, da se bo londonska mornariška konferenca u-spešno končala, je značilno, da polagajo veliko važnost na dogovor, ki se bj vršil v nedeljo med ministrskim predsednikom Tardieu-jem Briandom in angleškim min predsednikom MacDjnalclom. Tardieu namerava jutri zapustiti ! Pariz ter odpotovati v London. Tako je bilo olicijelno objavljc- ' no. WASHINGTON, D C . i i marca Pred | sebnim odi*, rc.n. ki zaslišuje priče, ki ; ričajo ta teden v prilc prohib.cijl, jr- prišlo včeraj do i" nih neredov. Kongresnik OUar w Brooklyn a jf» očital suhaški voditeljici Mrs. Prabody iz Bostona, da j" naučila svoje priče, kaj m rajo govoriti. Ta obdolžitev je grozno razjarila konrrresnika Sumcra, dočim je kon-gre: nik Hammer zahteval, naj .-c to trditev izbriše iz aktov. Več članov odbora je začelo istočasno govoriti, in nastal ie tak kra-val, da je predsednik odbora. Graham, odgodil zasliševanja do jutri zjutraj. Prej so nastopile tri priče, meti njimi tudi Charlton iz New Yorka, j omenjenemu tajnik Meščanskega Komiteja Ti-i jih gledam v STRAHOTE LAKOTE NA KITAJSKEM Pretresljivo poročilo katoliškega misijonarj a Simpsona. Ljudje davijo in jedo otroke. Psi se trgajo za novo' roienčke. 1ZB0RNA KUPČIJA S PIJAČO Kupčija z žganjem j e prinesla canadski provinci Ontario skoro deset milijonov dolarjev. TOKONTO, OnUr.9, 14 marc.». Prodaja alk holiiili pija". kot ju dol ea postava v provinci Ontario, je prinesla vladi nekako deset milijonov dolarjev dobička Taku pravi poročilo, ki ga je izdala on ta ri j.ska komisija kontroliranje prodaje alkoholnih pija'' Vsega .skupaj so prodali pijače ? .» •K or i :>st in petdeset milijonov dolarjev. Pijača je bila naprodaj v stotrindvajoetlh trgovinah in v sto-pe'ih j vtr.aniaii ter pivovarniških skladiščih. Tekom leta je bilo izdanih skoro še-tstotisoč permitov. Za vsak permit je treba plačati dva dolarja na leto, seveda z izjemo tujcev, odboru" "Prizori, ki ko jih permiti stanejo dva dolarja Povoden j, suša. meščanska vojna in kmetski upori povzročajo n i Kitajskem stalno lakoto. Tokom zadnjih 50 let se j eponovilo 12krat in je umrlo 8 milijonov ljudi sam » v gladnih letih 1877 in l^OS. Š" v.-č žnev bo po podatkih Mcdn.tn.Klnr-ca pomožnega odbora zahtevala letošnja suša v deželi Šansiju. Ljudje so tako oslabeli, da nimajo niti moči, da bi pokopali vsakodnevne deset tisoč mrličev Jedo j.erne-na od plevela, listje, les in celo i-lovico. Načelnik katoliškega mi-i-ona v Šanghaju Simpson poroči tej po Bogu prtkle' sočih v prilog 18. amendmentu in VoLsteadovi p: sta vi. Cellar ie skušal precitaU odboru prepis včcrajšnj;h zasliševanj. Ste-nografi so namreč zabeležili tudi pripombe Mrs. Peabody. ki jih je ! dajala pr.čam. Večkrat je rekla: ' Ne odgovorite na ta vprašanje. Ali | pa: Rec'.te: da tega ne veste. Malo poprej sta se sprla ScJier-1 uood in La Guardia. ker je Schei-wood označil nasprotnike osem-| najstega amendmenta z imenom i "fanatiki". Le Guardia je izjavil, aa Je član komiteja tudi V/iiliam Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije. Grcen se zavzema za lahka vini in piva. deželi, so nepopisno grozni. Vedno bolj se množijo strašni slučaj: lju-dožrstva. Ljudje zvabljajo otrok'-, jih zadavijo in pojedo In v ^ t i je šele začetek bodoče groze!" Ko so obglavili v Šansiju 35 tolovajev. :-e je množica takoj polastila njih trupel in jih ob belem dnevu sir - LINDBERGH BI SE KMALU PONESREČIL BOMBAY, Indija. 14. marca. — V železniški delavnici v Buculli je b:lo tekom nekega spopada med policisti Ln stavkarji več kot petdeset stavkarjev ganjenih. Stavkarji so se poslužili pasivnega odpora. Legli so na tla in s tem ovirali promet. Policija je aretirala dva stavkarska voditelja ter skušala s palicami pregnati ležeče ljudi. Štrajkarji so planih kvišku in začeli metati na policiste kamenje. KALKUTA, 14. marca. — Vrhovni župan Kalkute, ki je velik pri- ■ ^ staš Gandhia. je bil danes aretiran. Obtožili so ga. da je pozival prebivalce, naj se pridružijo Gandhiju. Na nekem Javnem zborovanju je P asfcval prostovoljce, naj se pridružijo armadi za civilno nepokorščino ter izvedejo Gandhijev program Rekel je. da sc bo, še predno ga bodo odvedli iz Baugala. javilo na tisoče ljudi, ki ga bodo prepričali, da ne more zmagati b:rol:ratično nasilje. AHMEDABAD, Indija, 14. marca. Mahatma ln njegovih 79 spremljevalcev j c danes clšlo iz Asiali proti Hala puru. Franc, zunanji minister Briand; CAKMEL, Cal., 14. marca, bo ostal do nedelje kot edini fran- i polkovnik Charles Lidbergh se je coski delegat v angleškem glavnem mestu. Francoski politični izvedenec Andre Gcraud. ki prisostvuje londonski konferenci, vidi m or nosi, da bo ti ^cžrn s p- razum tekom nedeljskega posvetovanja. Dopoldanski listi so v splojnem mnenja, da sc je konferenca poginoma izjalovila, čeprav namigujejo. da bo nedeljska sestanek mogoče izpremenil položaj. 0LAYA BO ODŠEL V WASHINGTON dvignil včeraj v zrak z acroplanopi brez motor j ri ter pristal skoro dve milji proč od mesta, kjer se je dvignil Ko je pristal, bi se skoro zadel v telefonske žice. kar bi imelo zanj u> dej>olnc posledire NOV KABINETV BOLIVIJI LA I'AZ, Bolivia, 14. marca. Nov boliviski kab net je danes prevzel svoje delo. Člani kabineta so: zunanji minister: Rafael Rorrico ; r,eni i ne; fmančni minister* Ma-i nucl M;cr Le n; vujni minister ■ {'Udei Vc^a. gala na kose ter požrla' Prodaja, žensk in otrok, ki itak ni bila ni- j koli izkoreninjena na Kitajskem, je postal vsakodneven pojav. Kilogram koruze ali boba je navadna cena mladega dekleta. Matere o-stavljajo novorojenčke sredi u.ietv ker jih ne morejo dojiti, in psi 7 ljudmi vred se trgajo za ta plen. -.r sličnem groznem pomanjkanju j" vsaj 80 odst. desotmilijonskega prebivalstva v tej nesrečni deželi. Pomladna setev je izostala, ker nuna nihče moči za delo in semena. Razen tega so sejali tam večinoma mak. iz katerega pridelujejo drago plačani opij. Ta letina sedaj ne bo veliko veljala, ker manjka poljskih delavcev in zavzema mak samo po-1 Ija, kjer bi lahko ru:sle za prehra- j no potrebnejše rastline. Skratk . i velika je nevarnost, da bo deželi' ter s veljavni le za kratko dobo. Zakonodaja razmišlja s^daj o amendm^ntih k pa-tavi, da bo mope. e tudi d trni oče vino prodajati na temelju permitov. Nadaljni nameravani amend-m en ti pa določajo težje kazni oziroma glt-'je za kršilce postave POVODENJ V FRANCIJI PARIZ. Francija. 14. marca. Nevarnost povodnji, ki je d'sedai ogrožala nizkoležeče kraje v južnem delu Francije, sc je obrnila proti zapadu kajti reka Nrve je nara-ski za dva čevlja t~r preplavila cor-nji del mesta Bayorine. Vslcd povodni, ie .skočil neki /.4-lezniški vlak s tira. Strojevcija jo utonil MADRID. Španska. 14. marca. Sk ro vse reke v severni Španski so pri-cl^ naraščati radi tajajo ■e-ga s" snega in močnth nalivov. Povodenj ocroža < kolico B ur p-lone, Sabadella m Tarasioii'- ZVEZDOZNANCI SO NAŠLI NOV PLANET Zvfzdrmanci so izsledili nov pla-net. ki se nahaja blizu solnca ter je zaradi lakote izumrla. Človeštvo pa p-,^ ^ , t;iko vrl.k kt»t zemlj < To še ni sposoben, da bi ji zagotovilo 7K!r-.na obvestila so prišla tz zvr' izdatno zunanjo pomoč dame v FalLitaff, Arizona. BOGUTA, Colomb.a, 11. marca. Dr. Enrique Olaya Ilerrcra. ki jr bil izv Ijcn novim colombijskmi predsednikom. T:o pi.iiodnji tcdei odpotoval v Washington, da zaključi tam svoje delo. Dr. II rrera sc j« vrnil s svojega mesta kot colomb;j-ski poslanik v Woshingtonu ter nastopil kot kandidat za mesto pred-: sednika na tiketu libcrahic stran- ke. POŽAR V KEMIČNI TOVARNI ! POVODENJ V URUGUAY!) I MONTEVIDEO, Uruguay, 14 mar-! a. — P vodnji so nastale vslrd ve-| likanskih nalivov v torek. Nalivi so i ,x)vzroiili dosti škode. Med drugi-i mi so uničili nekako sto h š ter ^pustošile drugo lastnino. Neka ženska jc bila n';ita in številni drug: so bili poškodovani radi povolnji. PANAMA POZDRAVLJA OSEMURNI DELOVNIK SVOJO KRAS0T1C0 V ARGENTINI PANAMA CITY. Panama, 14. BUENIS AIRES, Argentina 14. marca. - Tukaj je ubralo velikan- j _ osemurm delovni dan je ..o dejvtwo, da Je bila bU ^^ ^^^ ^ izvoljena, kot r Miami P0*111**' * v*ada jc Rjavila dekret, ji je danes p«sUl: lakljuouje uvedenje te postave kuraojavko. ICUs za delavce, zaposlene v mornariških J« toil* rojema v tukajšnjem industrijah., pri iele®nicah ter vseh > javnih službah. CHILE POZDRAVIL PERUVIJSKO MORNARICO EVERETT, Mass:, 14. marca.— V tukajšnji Merrimac Chemical Company Je ia^ruhnil danes požar. Kmalu zatem se je za vršilo kakih dvajset ekspl:zij. škoda znaša približno nj sta ^ pripravih Chil- SANTIAGO, Chile. 14. marca. — 1 Ker je Tacna-Arica konflikt že dav- Skupna 750,000 dolarjev. Pri gašenju je bilo ranjenih več ognjegascev. POŽAR V MANILI MANILA, Filipinsko otočje, 14. marca — Tukaj je izbruhnil požar t, najbolj gosto naseljenem mestnem delu. Več kot tisoč ljudi je izgubilo domove. in Peru na dolgo dobo prijateljstva, ki nima precedenta v zgcdovrini obeh narodov. Gcrko čustvovanje, katero so ustvarili mednarodni dogovori je bilo še povečano vsled obiska peruvijske mornarice v či-lenskih pristaniščih. Peru vi j ski mornarji so prišli v Santiago sredi velikih demonstracij. V Narodni palači sta jih pozdravila predsednik Ibanez ter državni tajnik. ARGENTINSKI ŽELEZNIČARJI STAVKAJO BUENOS AIRES, Argentina, 14. marca. — Spor med argentinskimi železniškimi delavci in njih delodajalci, se je danes obrnil na hujše, in več ljudi je bilo lahko poškodovanih. Ko se je neki vlak ustavil v Vallahuro, predmestju Buenos Airesa. je Skupina stavkarjev prisilila potnike, da so japustili vozove, nakar so pjiili vozove z gorljivo tekočino ter jih nato zažgali. S lični prizori so se za vršili tudi na več drugih postajah v predmestjih. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: y Italijo v Jugoslavijo Din 500 ..................... 1 9 35 » 1000 ......................... $18-58 " 2500 ........................ $ 46.00 " 5000 .................... 5 91.80 H Ur 100 200 . 300 . 500 1000 S 5.75 % 11.30 $ 16.80 $ 27.40 $ 54.25 " 10,000 .........-............. $181.00 Pristojbina maša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v amerlfiklh dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka Izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da sc poprej z nami a po razumete glede načina nakazila. Izpailla po poit) so redno izvršena v dveh do trek tednik, I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA « PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, 9. T. Telephone: Barclay 0380 I f tAlIIBOir NEW TOU, SATURDAY, MARCU 15. 193 LARGEST SLOVENE DAILY te «7. 8. A Ca e«txt krta „. JI JO t Za pol leta celo leto--J7 JO -----*SJO celo leto__Jf .DC -S3.50 SuberrlpUOD Yearly «6.00. Advertisement on Agreement. "Qlaa Naroda" txhaja vsaki dan lavaemtt nedrij In prasziikov. tn osebnosti se ne priobčuje)o. Denar naj sc bls-fovoU poiiljsU po Money Order. Ptt spremembi kraja naročnikov, I tudi prejlr.je bivaUAč* namsnl, da hitreje najdemo nasluvniks. I YOUNGOV KACRT 1*«i ilolgotrajiKMii ♦►htotavljaiiju, delu iii iia;>oriii sso spravili »Icdnji«* Vouugov na«"rt jkkI streho. Nentški državni zbor ga je odobril z večino 73 giasov.j Vouugov načrt nalaga Nemčiji težko breme, ki ga bosta morali nositi dve geueraeiji. Treba bo dosti sil in na-! 2>orov, da bosta jntnesli. S tem pa se veda >e ni rečeno, da je Ytwiugov načrt Končno rešil ieparaeij>ko vprašanje. Njegove določbe bodo podvržene novim revizijam, katere bodo skuhali rešiti v ohojeHtraitsko zadovoljstvo. V primeri z Dawesovim načrtom znači Voungov načrt znaten napredek. Oba i»oineujata zio za Neuičijo, toda \outipov načrt jr razmeroma manjše zlo. I Soglasno z Vounguvim načrtom bo dobila Nemčija' }K>i>olno prost t*t trgovine, tudi v finančnem j>ogle>du. A si tujezemski nadzorniki, katerim se je zadnjih jm-i ]» t v Nemčiji dobro godilo, bodo izginili. Vsi, stt». Stresemaimov eijj. za katerega je zastavil svoje živ-j ljenje, je s tem dosežen. Prvo leto twi morala plačati Nemčija 7'A) milijonov! mark. Odplačila ImmIo vsako leto večja, dokler ne bodo IJ7. dosegla dveh milijard. H i Do tedaj se bo pa najbrž vršila že druga reparaeijska konferenca, ki bo znatno zmanjšala bremena. Iz tega razlogov je nemška vlada sprejela Vouugov načrt. Nemške stranke oziroma politiki, ki nasprotujejo' vladi, co naslikali Vouugov načrt v najbolj črnili barvah ter so prerokovali državni bankerot, ki naj bi se za vršil v bližnji bodočnosti. To so počeli zgolj iz j>olitičuih motivov. Zmagala je pa trezna razsodnost in zavest, da nima vlada nobenega drugega i zlu »da. Nemčija si bo resno prizadevala zadostiti vsem zahtevam Voungovega načrta. Ce pa pri najboljši volji ne bo šlo, bo pač treba najti kak drug način, da bo enkrat za-vselej odstranjena p«»šast reparaei j. Iz Jugoslavije. Naveličana življenja. V barakah na Grudnovem na-brrtju je zavladalo silno razburje rije. Ljudje so tekali sem In tja, kmalu pa se je ustavil pred eno izmed barak rešilni avto in so nanj naložili 36-letno Marijo Pestator-jevo. ki je malo poprej zavzela večjo količino strihnina. Že momo o-rdabelo ženo je naše) mož, ki je prvi poklical na pomoč sosede. Kaj je bilo vzrok temu obupnemu koraku ni popolnima gotovo. Bržkone pa se je odločila za prostovoljno smrt zaradi bede in težavnih družinskih razmer. V bolnici je Pe-^laiorjeva ležala v nezavesti še par ur, čeprav so ji takoj nudili zdravniško pomoč. Preprečen be* kočevskega svedrovca. V zaporih novomeškega okrožnega sodišča sta že delj časa zaprta znan; koievski svedrovec Sinčič in Ciril Cvar. Te dni je bil Cvar klican pred sodnika pojedinca in bil o'a-sr jen na zapor. Ko je bil Cvar premeščen v drago celico, je pri pregledu zapora izpovedal upravniku Barbiču, da se je pripravljal s S:n-čičem na br^g iz zapora. Sinčiču se je namreč p:srečilo vtihotapiti v podplatih svojih čevljev tenko železno p.lo. s katero je prežagal že deberšen del celičnega omrežja. Ker je bil Cvaru beg iz zapora s trm da je bil premeščen v drug zapor, preprečen, je iz nevosčljivosti izdal tovariša. Pri Sinčiču so v resnici našli pilo, nakar so tudi njega preme stih v drug zapor ln dali metirati n^vo omrežje. Truplo pogrešanega Pranra štem.-i potegnjeno iz Drave. Brjdar Hrastnik je potegnil tc dni z Dr?ve pri Z genijem Dupiaku že 11. januarja pogrešanega Franca, Štsrna s Podbrežja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Marija Brezje. Oblast jc odredila preiskavo. d?, dožene, cc g it za nesrečo, samem r ali cclo zločin. Huda nesreča v Kočevju Ponesrečil se je rudar Ivan Dcr-zek. Delal je popoldne v jami tn kepa! premog. Nenadoma s? jc cd-t.rj.:ala težka plast premoga in padla Deržku t*v' ! ki je zgrabila Abrahama za lase in vsi rudarji. To je že druga nesreča v zadnjem času v rudniku. Pred kratkim je namreč zmečkalo rudarju Jajt-iču prste na desni Harakin. V ParUnju v Slovenskih g ricah .- i je 30-letni posestnik Anton Da-miš z nožem prerczal trebuh in se hudo paškodoval. Rezilni oddelek Je obupanca prepeljal v bolnico, vendar jc samomorilni kandidat kmalu pa prihodu izdihnil. Kaj je bilo vzr:*k obupnemu dejanju ni znano. Smrtna nesreča v opekarni "limona". 28. februarja dopoldne okrog 11. »e je pri kopanju ilovice smrtno ponesrečil ož?njeni 40-letni delavec ^opild Belič. p. d. "Pižolovc" z Brda nad Vijem. Belič, po poklicu zi-dai, je bil po sezoni zaposlen kot kopač ilovice v opekarni "Emona" :ia Brdu. Kakor večina kopačev, je tudi Belič delal na akord. Da bi nakopal več ilovice, je zemljo globoko spodkopal, da bi se zgornje plasti ilovice same sesulo. Spodkopavanje zemlje, ki je pa dclavcem zara-di življenske nevarnosti strogo zabranjeno, je postalo za Beliča usodno. Ko je imel izkopan že precejšen rov. se je nenadoma vsula velika množina ilovice nanj in ga zasula. Ostali delavci so ponesrečenemu delavcu takoj prihiteli na pomoč, vendar sj ga pa že nezavestnega izkapali iz zemljo. Z rešilnim avtomobilom so ga pripeljali okoli poldne v deželno bolnico, vendar pa je kljub zdrav- j š niški pomoči zaradi notranjih po-škod podlegel. ZARADI KLJUČA USTRELIL HIŠNIKA Tudi malenkost lahko povzroči zločin. O tem priča primer iz francoskega mesteca Sain-Quep. kjer jc 33 letni poljski delavec Georg? Abraham ustrelil 20 letnega hišnika Pierrona. očeta dveh otrok. V hiši. kjer j2 Abraham stanoval. dobili vsi najemniki ključ od hišnih vrat. da bi hišniku ne bilo treba odpirati. Za ključ je bilo treba plačati 7 frankov. Vsi najemniki so rade volje plačali, samo Abraham je prišel k hišniku in izjavil, da bo račun za ključ poravnal šele prihodnji mesec. Hišnik ga je opozoril, da so ključe vsi plačali in dii naj ga plača tudi on. Abraham se je razburil, potegnil je iz žepa revolver in ustrelil tri krat na hišnika. Smrtno ranjen se ga vlekla iz hišnikovega stanovanja. Policija je komaj preprečila, da razjarjeni najemniki morilca niso linčali. Hišnik je umrl pred i:k: tudi pri kopanju premoga v j prevozom v bolnico. Abrahama to lovu. pa aretirali. &LLTB PROTI HllMM t EXAM. JI NAK FRAKA. V Liverpoolu je bil ustanovljenže Te dni je priredil dorestski polk prod leti klub, za katerega razen | konjeniške milice v Londonu sve-pohcije in članov nihče ni vedel, čan banket na čast iraškega poela-Nedavno je pa javnost zvedela. | nika v Londonu Džaafara paše. kakien je ta klub in kakšne cilje Pred avetovno vojno je omenjeni ima polk v bitki pri mertu Agagia ujel Okrog 500 liverpolskh zakonskih Džaafara pašo, ki je bil takrat čast-mož sklenilo organizirati se in1 nik bagdadskega polka v turški zadeti boj za svoje pravice proti armadi in je vodil pleme Senussov ženajn Bili so večinoma možje, k nbo mogli več prenašati tiran je svojih bol j lih polovic. Cilji kluba so bnli zelo plemeniti. Zakonski možje in splon vsi mo6ki naj bi se emaneifurali od žensk tako. da bi občevali % njimi samo poslovno ln ur*dno, kolikor je to potrebno — Ustanovitelj kluba je znani angle-tki biljardi«! Bob RyUel. katerega žena K menda prava Ksaatipa V prostorih kluba s>o veliki napKi kakor "Ne gremo domov!" Proč s ženami'" itd. Klub deluje zelo a-gftlno. Svoje Člane podpira koUkcr ae da tel če kateri brez dovoljenja zoatatia, se klub j^obriga. brat večje ne«code damav takim fretnlkom gre član iter*** naloga je pomiriti rjeno ženo ki jrepračiti more-httjie poaiedice moževega na pohodih v E*ript. Angleži so odpeljal svojega ujetnika v Kairo in ga zaprli v trdnjavo, od koder *e hotel pobegniti po vrvi. katero si je Oil spletel iz rjuh. Vrv se mu jc pa pretrgala in Džaafar paša Jc obležal v jarku ves pobit. Odpeljali so ga v bQlnico. kjer je zvedel iz novin, da so se Arabci u-prli in da so Turki ustrelili mnogo njihovih nacijonalistov. med njimi tudi več njegovih osebnih prijateljev. To ga je tako razjezilo, da je takoj zapustil tabor centralnih dt-žav ln stopil v anglešo službo. Sedanji kr*.lj Iraka Feisal ga je imenoval vrhovnim poveljnikom iraške vojeke in Džaafar paša se *e izkazal kot iavratni vojskovodja. To je menda edini mož na svetu, ki nosi hkrati najvišje nemško odlikovanje, namreč VLjemov križec ln najvišje anglv&ku odHkuvauje. Smrtna kosa. V Stražiiču je umrl tamošnji trgovec in posestnik Jakco Bajžei; v 84. letu starosti. — V Marib:ru je v 6 . leLu stare .ti preminula lekarnarjeva vd2-va Zcfija Pirčeva. V Eelu pri Kočevju jo umrl preužitkar Stampfil Matija. Bil je star 89 let. ZA BOM SLEPIH V LJUBLJANI. { Ženski klub "Bled" Chicago. 111.. $8.01. — Vsote sta na orali na Klu- ! ; bevi maškaradi kot maski Mrs. Ana i Turk in Mrs. Antonija Urbane. Denar sprejeli in ga bomo poslali na pristojno mesto. 1 Uredništvo. Zanimiv izum subotiškrga inženirja. — Iz Subolice poročajo o zanimivem izumu tainošnjega inženirja Geor-ga de Freishvillc, ki je sicer francoskega pokoljenja, a je pri;eža! kot ruski emigrant iz Moskve. Inženir je izumil aparat, ki onemogoča tatvino električnega toka. Pustil ga je patentirat: in ga je te dni pokazal novinarjem. Omenil je, da gre letno v Subotici v izgubo z-. 000,000 Din električnega toka. pa ni mogoče ug-toviti, kdo ga potroii Njegov aparat pa prepreči vsak« tatvino električnega toka. kajti takoj se vžge rdeča lučka in naznani tatvino. "Električni policaj", kakor ie inženir nazval svoj izum. je približno tak velik, kakor električni števec n se ga laliko montira na napeljavo. Žalosten konec bivšega milijonarja. V N;vem Sadu se je te dni radi bede ustrelil bivši veletrgove-.-Gjorgje Birdič. Njegova preteklrs. je bila zelo burna. M^d jno je bil siromašen muzikam v Senti. V lepega in postavnega fanta se je zaljubile begato dekle in se ž njim poročilo. Nevesta je bila bogata in Birdič je postal kar čez noč milijonar Zakonca sta se preselila v Novi Sad. kier jc začel Birdič trgovat5 z žitom na debelo. Sprva je šlo vse po sreči, kmalu pa so se začele š4riti vesti, da pri Birdičevih ni vse v redu. In res je šla kupčija rakovo pot. Nekega dne je policija B:r-cHča aretirala radi goljufije. Sko-ro leto dni je oil v preskavi. P prestani ka^.ii jc otvoril v Novem Sadu bar. Po tudi tu ni imel srece. Zacc! jc manipulirati z srečkami m zadolžnicami. pa so ga zaradi sleparij zopet ariUrali. Pred 14 dnevi je zopot presedel manjšo kazen. Gmotno uničen in duševno strt se te kc-nčno naveličal življenja in sc ustrelil. Zverinski ovc. O ncnavalncm zverinskem zl<»ci-nu p ročajo iz Aleksinea. Rudarju Živojinu Jovanoviču jc nedavno umrl-.; prva žpna. s katero je imel v zakonu hčerko Kristino. Kmalu po njeni smrti se jc rudar družic ženil. Za. malo Kristino p.x ts-.- ie začeli slabi časi. Mačeha jc jc sovi ažila. pa tudi oče ji ni prizanašal. Vsak dan sta jo pretepala in mučila. Nekega dne je otrok ve> c^-cjcn po zadnjem delu tcT-aa po-ocguil k svoji babici. Opekline so bile tak: strašne, da jc nesrečni; j deklica čez nekaj dni umrla. Pre:' • smrtjo je izpo-vedala, da jo jc ače I pogodil na razl>eljeno peč. kjer jc ! morala nekaj časa sedeti. Ba,':ica je zverinske roditelje o-vadila orožnikom, ki so Jovanovi-ča in njegovo ženo aretirali. i , Strašna nesreča v Zagrebu. V Draškovičevi ulici v Zagrebu sc i je pripetila težka nesreča. Ob 11. ' dopoldne je privozil na motociklu { urar Rudolf Hrnčič in se ustavil rred trgovino na vogalu, da bi na-! polnil bencinski rezervoar. K: ie nalival bencin v rezei"voar. je na-načcaia nastala eksplozija in hi- i p:naa je bil Hrnčič baklja. Klical je na pomoč, pa mu ni mogel nihče pomagati. K sreči je iil v bliz-*ii stražnik Marinkovič, ki je vrgel na gorečega svoj plašč in ga povaljal po tleh. Na ta način je preprečil. da Hrnjičič ni živ zgorel. Epilog rodbinske tragedije. Preti sodišiem v Banjaluki se jc .p dni vršila razprava proti 20-let-nem seljaku Šerifu Isakovicu iz Lupca in njegevi materi, ki sta ubila očeta, oziroma moža. Šerif je bil znan tat hi potepuh ln zato ga je njegov cče večkrat ozmerjal in tudi pretepel. V takih primerih je mato vedno branila sina Zato je razumljivo, da se zakonska nista razumela. Nekega dne je mati pregovorila sina, naj ubije oieta. Kvj jc prišel Isakov.č nek^i iz kavarne 3a je sin počakal v zasedi iri ga udaril .-> sekiro po glavi. Nesrečni .nož je bil takoj mrtev. Mati in sin sta očetovo tduplo zavlekla dva ki-•ometra da.leč in ga pustila ležali na travniku. Drugo jutro so naši. mrtvega Isakoviča seljaki in prijavili zločin crožnikom. Morilca so Kmalu izsledili. Obsojen je bil na 10 let ječe. njegova mati pa na i leta prisilnega dela. ker je slaboumna. Važna areheološka odkritja pri Kninu Blizu sola Mokrcpolje pri Kninu so našli izredno važne zgodovinske znamenitosti, ki bodo za znanost nepreceniljiv? vrednosti. — Skcro :st:časno sta bili odkrili dve ilirski mesti, zgrajeni pred Kristom ter večja slovanska naselbina iz VIII stoletja. Te zgodovinske znamenitosti j? našel znani, arheolog Fra Lujj M a run. ki se ž? desetletja peča z izkopavanjem zgodovinskih epomenikov v severni Dalmaciji. O svojjh najnovesjših odkritjih izda Marun v kratkem obširno publikacijo, ki bo našia med znanstvenik: .plesno zanimanje. I.ovski blai;or. Blizu Svilajnca so tc dni lovci ustrelili 195 l:g ležk. divjo svinjo. 7.'.V rc, da sc jc svinja lant radi mraza priklatila v tamošnjo okoli-'•o kajti v Svilanjcu žc de -etlotja he pomnijo nobene Drklcisc padlo v |»«|jrlv in utonilo. Tragična nesreča se je pripetila v Hožali pri Mariboru. 3-lclna hčerkica trgovca Razbornika se je igrala pred trgovino blim poteka Nenadoma ji je spodrsnilo in padla je v narasli potek, ki jo jo potegnil s seboj. Ker nesreče ni nihče opazil, je otročiček utonil. Poročilo pravi, tla so v neki Iitšl v Brooklynu zaplenili suhaški agenti za petinšestdeset tisoč dolarjev žganja. Po mojem mnenju tisto ni bila nikaka hiša. pač pa zlata jama. Po d.lgili meseelh sta sc srečal« prijatelja. Kam pa greš tako hitro? Kam sc ti mudi? — Na poAtc grem. Taka zinikr-nort! Ali si moreš misliti večjo zanikrn ost kot jc to. Ko sem ti pred Vest-ani meseci posodil petindvajset lolarjev. si mi rekel, da mi jih bos •ez štirinajst dni po pošti p 5lal. Čakam, čakam, pa ne dobim ne pisma. ne denarja. Zdaj jih pa grem ozmerjat naj bodo malo bolj redni in točni. O nekem protestantorvskem duhovniku poročajo, da se je zapri v ^vojo sob; in se do smrti žganju napil. Bil je eden onih mnogoštevilnih, ki so obupali nad prcliibicijo ter m izbrali sladko maščevanje. V New Yorku je mir s slovenskimi veselicami m zabavami. Menda je za Belo nedeljo prva oznanjena Začasno s^ vse telesne in menda tudi duševne sile ncwyorskih Slo-bcnccv koncentrirane v slarno. Minrsolinl hoče po vsej sili povedati prebivalstvo Italije. Vsled tega pripoveduje italijanskim ženskam, da jc najlepša 7ruska tista, ki ima nalveč otrok. Možak se bo moral prepričati, da ima tudi ženska hreptrnenje po lepi iti svoje meje. -Y- Mlada ženica se jc po nTcdenih tednih sprla s svojim možem. — Oh. *s teboj lic morem živet i Pri tebi jc peklo, ne pa raj. kot si mi obetal. Kar k materi bo.n šla. — Pa pojdi. — Je rekel mož hladnokrvno. — Tukaj imaš za vožnjo Preštej, če je dovolj. Začela je šteti in računati. Noposlcd je rekla: — Za tja je dovolj. Zdaj mi daj pa še za na- . , . , z»j. V Ljubljani izhaja izo:ren me- ^ elmik "Ilustracija", ki se da gled* vsebine, slik in krasne opreme pri- j vršil sc jc velik banket, merjati z marsikaterim ameriškim i Vsega, jedače in pijače, jc bilo magazinom. V njem sc slike iz i dovolj na razpolago, domačih krajev in iz celega sveta. ( — pijte, le jejte! — jc silil kratke povesti, šala. uganke, zani- predsednik. — Potem se bedo go-mrvesti itd. Naročnina za Ameriko | vori začeli in bo šel k vra^u v?> stane tri dolarje. Naročnino spre- apetit. jema: — -Mr. Vladimir Lastovica. 1 ^ 82 Cortlandt 3t.. New York. N. V.. ki pošlje na zahtevo tudi par številk na cglcd. KNJIŽEVNOST KAD BI IZVEDEL za svojega prijatelja JOHN SMITH. Cul sem, da je bil lansko leto v New H. Prosim, da se mi oglasi. — Jack Ljubljančan, Camp 53, Slaty Fork, W. Va. 12x 15Acl7 ► Velikonočni prazniki se bližajo. .. G OTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odporno re nujni potrebi, in veselje obdarovan cev st; podvoji, ako dospe denar pravočasno. Saksbr State Bank 82 Cortlandt Street NSW YOU, H. Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čila samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici, . — * Cm ZA OGLASE SO ZMERNE Rojak se jo vživel v gledališko predstvo ter se postno čudil glav-In junakinji, ki je na odru povsem naravno omedlela. — Salament. punca — si jo mislil, — tebe bi pa ne hotel imeti z* ženo. H- Nemčija je sprejela Youngov načrt. Podobna je bila obsojencu, katerega vpraša sodnik: — Ali ste Eadovoljni s obsodbo0 Obtoženec se strese, pogoltne sli- no in pravi: Ja. H- Statistiki pravijo, da jr v Ameriki več moških kot pa žensk. Jaz bi rekel, da to ni resnica. V vsakem barberšopu se lahko prepričate o tem. Takozvana papagajska bolezen, ki je bila še pred par meseci prcce« razvita, je ponehala. No. ženske pa, hvalarbo?ru. šc vedno govore. * Od vsepovsod me poziva jo Hibni-čanje, naj Ribnico -dplAem. Bom poskušal prihodnji teden, samo dvomim, če bodo Ribnlčanji* zadovoljni. * Trem stvarem, katere smatram za največje sladkosti tega sveta dodajem še četrto: preauien speh s Pakiaeve farme v Willard, Wis. _ fi» A "S K i« e B A* NEW YORK, SATURDAY, MARCH 15, 1939 LARGEST SLOVENE DMLT tm V. A, C t.Ni OD DVEH, KI SO JIH POMOTOMA OBESILI. SMRT "RDEČEGA VITEZA NEMČIJE Svrt J: tako čude vito u Ima tudi kakSen oienjer včasi aod Torej Jako pametna u-rrdin In ima Uidi rta >e mi - lo i/io v polni meri upošjevanin uredb Pri vwj stvari, bi 5? dalo o-porekati samo dejstvu, da človek ni gc.-podar svojega godu. ampak ta mora imeti takrat, kadar hoče jo drugi Oio t denarjem se tukaj nI moči ommo»vc$Ui, temveč ie treba kar lepo čakati, da prideš ~ en. d* vihar pa je uničujoč. Tako Je bil pri tem vprašanju je pa še pet no-č love k tudi ta, zlasti za različne pijače, j vih tvornic pričelo z obratom, tako Po nekako desetim vrčku ln pe-J da revež ni slišal prihoda žene. tem konjaku je v napitnicah izra- j — Kje pa vendar hodiš tako dol-žana pszornon po'agcma pričeli' go, očka? — je nežno vprašala, popuščati in se je vsak to vari i Z najstrožjim obrazem in brez po :»voj2 beril z nevidnimi silami, besede )0 pokazal na oba otoešenca. ki so ga pehale naravnost tja. ka- i — Miei. pripravite zajtrk! — 1e mer bi bil najbolj nerad prileti, f ukazala žena. ki je videla, da Je Ruparju, ki je bil v kratkih dne mož izredno razburjen. Ko sta bila vih svojega zakona izgubil skoraj ; sama, je pa vprašala: vso nekdanjo odpornost proti pija- pratiki na vrsto Če Je členek tako j či. se je zdelo, da še j2 njegova gla-/nana o«€bno*t, kakor Je bil ref?- va izpremenila v icnec z godljo, ki rent Ftupar, je takrat med njego- | jo izredno energično meša neviden — V kakšne obraze se pa krem žlš? Saj si skoraj na upam čestitati za gcd! — Čigava je ta suknja in klobuk. Razumela ga je in nejevoljno manj moker re volucijo pivo. ki je bilo izdelano vi rekla: — Še nekoliko bi bil spal, onem času. ko so v pivovarni še da bi majčkeno bolj trezno mislil! vladali seiijalisti. Samo primerne- —Ne spozabi se do misli, da sem ga trenutka je čaicai gospod Ru-' pijan! vimi znanci halo. za katerega -e j kuhar V ž2lodcu je agitiralo /a je treba na bolj aH način _irtol±iti Niti najmanj nt bil fetpod Ru-par razpc cžen ca god. ko sta ga pratika in koledar podpirana po znancih, postavila za slavljenca. Njegovo nerazpolož^nje Je imelo takanole zjodovino Rupar se Je bil po zadnjem godu Cisto nepričakovano oženi!. Cz se oSseni ami. Žive skrajno skromno. Mesa sploh ne uživajo, ker na otoku ne smejo prelivati krvi. Živino prodajajo v Solun. Ribe jedo samo ob največjih praznikih: mo pa tudi menihi, ki že 40 let niti ribjega mesa niso pokusill. Lahka rastlinska hrana, mirno urejeno življenje ohranja menihe do visoke starosti čile in zdrave. Pa veseli in srečni so baje. ne poznajo bolezni. še manj pa ljubezni. Brez ni samostani s še skrivnostnejšimi! strasti in bre.: požel i en j a jim ka- Stari sluga v pariškem prervet-nem ministrsu Marcelln Courtier spustil na tla. kjer so ga ustrelilii je stregel desetietja dolgi vrsti mi- avstralski vojaki. Baje so bili avstralski vojaki zelo veseli, ko so spoznali, koga jim je izročila usoda na milc?t in rremilost. V resnici pa ni bilo tako. Baron Richthofen je imel za seboj že 80 zmag v zrač- nistrev. Poznal je vse univerzite;-ne profesorje, pisatelje in znanstvenike. ki so osebno obiskovali ministre v važnih zadevah. Kolikokrat so vprašali slugo, ali je mo- gočni gospod danes dobre volje! nih višavah in bil je že 23 krat od- ' Vsak se 1e s slugo pom3nil in pošn_ likevan. Slednjič se je dvignil na m in ta bi 0 tem lahko n^piseil čelu cele letalske eskadrile na svo- ' bel zvezek ^nitnivih spomiftov. Nn_ jem rdečem letalu, katerega je po- ^^ si je 2aslužil Caurtier popoi_ suknjo. Prenočiti jc nameraval kar : šel odpirat. Pri vratih pa je zazijal v gospodski sebi na zofi, ker se i od začudenja, ko je v rokah tuje mu je zdelo, da se ne sme ženi ka- j služkinje zagledal svojo suknjo in sati v tako omajanem položaju klobuk. Legel je, toda kmalu ga je straho- j — Gospod Mikuž prav lepo po- j vita žeja nagnala v. kuhinjo. i zdravljajo in sporočajo, da so vas gospod sinoči zamenjali suknjo in ! klcbuk. Oh. sai kar tamle visi vso ' skupaj! Pa z Bogom! Kaj takega! In ntemu za god! znala dobro zlasti angleška fronta Bilo je 21. aprila 1918. Richthofen se je hotel znova spoprijeti s sovražnikom. Proti njemu se je dvignila an-! gleška eksadrila pod poveljstvom odličnega kanadskega avijatika kapitana Roy Browna. V njegovem letalskem oddelku je bil tudi poročnik May de Melbourne, ki oi moral tistega dne prestati prvi o-gnjeni krst. Zato mu je kapi'an za-povedal. naj se drži s svojim letalom boju ob strani in ftapada samo osamljene nemške aeroplane. Nad Corbijo jc začela n?mška eska-drila zasledovati dva angleška- ae-rcplana. Eskadrila kapitana Roy Browna, ki je bila visoko nad nemško, je zabela takoj napadati nemška letala. Eno nemško letalo j j no (dokaj neznatno! t pckoj'no in je leta 1924. zapustil poslopje, kj-.r je videl toliko ministrov od Leigha do Herriota. Zadnji mu je za slovo prisrčno stisnili roko ... Upokojenci j prebivalci radovednost in zanima nje marsikatere žene. Ta ali ona je že opetovano poizkušala, da h-z zvijačo ali si silo vdrla v drž.i-vico, kjer kraljujejo samo moški, kjer ne potrebujejo in si bajf1 n::i najmanje ne žel2 žensk. Toda brci. uspeha. V edinem pristanišču D.-phne, kjer se ustavljajo ladje, k i vozijo iz Soluna v Kavallo. pr^ži noč in dan čuječa meniška straža na vsakogar, ki bi se hot^l napotiti v notranjost dežele. Pravico ima. da sumljive osebe preišče in jih — ako treba — s'.ee? do košulje. Nekoč S3 je izkrcal tujec z mladim. lepim menihom; cba sta mela verodostojna priporočilna pisma. Zdelo se je, da je vse v redu in ns bo ovir za odhci na polotok meri svet2 brate. Toda starega U- seveda nimajo na rožicah postla no, a na Sveti večer 1. 1924. je Cour- ! kušenega stražarja ni bilo mogo-e | tier nenadno postal junak bežične i prevariti. Hot?l jc preiskati nežn ■- 1 pravljice. Neki pariški notar ga ,;e povabil na kliniko v Neuilly. Tam je zagledal v ženskem oddelku na smrt bolno staro znanko, neko gospo Cazettijevo. Bila je nekoč pisateljica in si je strastno želela visokega odlikovanja: akad?mskc meniha, ki se je krčevito branil. Končno mu je odtrgal doltTo umetno brado.Bila je ženska! To je bilo razburjenja. "Grešnico" so zaprli v pristanišču v kočo in jo 5 spremljevalcem vred poslali z naslednjo lad jo nazaj v Solun. M :d palme. Leta in leta je obiskova\i petjem psalmov so jceo izkadili in prosvetno ministrstvo, pohlevno čakala na sprejem, odhajala in ,*c zopet oglašala. Ni ji bilo usojeno, da bi dobila zaželj?no odlikovanj". Med pričakovanjem se je pomenko- Po necakovem rdh >d»» Je Rupnr-ja prvič prišla misel, da bi vpraša! ogleda o. ali je verjetno da .u k starim tovarišem, pa ie znance po-vabun tja. ki me bodo prišli vezo-vat. Zameriti mi ne be mogla, saj bo naslednja dan ves dan moj god m se bo ie lahko izkazala! — Viktor naj pride kar k nam ob osmih, ko bo ob sedmih ie tema* Z \iharaftm navdušenjem sprejeli znanci pri Mačku. V predsobi jc spotoma prižg.,1 luc da bi se nekoliko razvedril in j pogledal, kako bi r.ajlažjc prišel d.)! kuhinje in smola je bila tu! Če bi ga bili samega obesili, ne I bi Rupar bo>j trezen, kakor je po- : sta', ko je videl, da visita v pred ■! sobi svetla suknja hi rjav klobuk Njegova klofeta je bila vendar siva, suknja pa mtrengasta! Brez dvoma Jc nekdo bil v stanovanju! i — Vlomilec? Prav male verjetne. Sicer se tts tako boje umazanih rek, da poslujejo v rokavicah, da b: v predsobah odlagali, se pa še j nI slišalo. Tedaj po — s silnim skokom mu je srce pognalo proti j grlu: J —.O milijon hudičev! Zato sem tako težko šel k Mačku! — Vikto*"! i Njegovo je to! Čigavo pa! — Sem prav radoveden, kako bo brez moje vednosti prijel domov! Zaklenil je vsa vrata in se spla-j zil v spalnico .. Vse mtrno, žena Jej spala. Uiti mi tako ne more. je mi- ' I »lil, se vl3gel in zaspal brez pijače.' Strahovito razbijanje po vratih! i ga Je vrglo pokonci, ko je bil ie dan. Jažeš! Kristarju brenčala v Vsak glavi vsa ljubljanska industrija. Še pogledati si ni upal proti ženi. Ta pa se mu je s smehljajem približala in ga potapljala po obrazu. — Ubcžeek, kar lezi še neko iko bo pa popoldne tvoj god!*Za kazen bom pa Viktorja povabila na kosilo! bilo nekoliko zaostala za drugimi vala gospa s prijaznim shlgo: sku_ in pcrcčnlk May ga je takoj na- paj sta obsojala nove mode dragl_ padel, imel je srečo, da je nemško njo na trgu in grozote ru?lc:, revo. letalo zbil na tla. Tedaj je pa o- -želite, go^pa?" ie vprašal pazil ponosnega angleškega zmago- scclaj stari sjuga kalcor po nav%_ valca baron Richthofen, ki je ta- di . je bi'.o povsem namogeče veslati i čolni do ladje. Tri dni je divjal vi- ske in poslovne hiš? se vedno bolj har. kakor dotlej še nikoli. Končno se ie spomnil kapitan strogega u-kaza Panagie. okrenil je ladjo pri- sego, da je oporoka veljavna in da ti Solunu, in jedva »e je odmaknil ni mogla umirajoča držati niti pe - 'parnik dobro od obale, s? je mor;e resnfka v rokah Courtier pa ie docelo umirilo. "To je pač jasen praznijo in je samo še vprašn»e časa, se bodo popolnoma porušile. Le v reški okolici gradi inozemski kapitalisti par hotelov, od česar pa Reka sama nima nika-kili keristi. Nihče se več ne zmeni moral v pričakovanju milijonov znak nebes," je menil menih-stra- za Reko. le Madžari kažejo še nekaj trpeti pomnjkanje. Pokojnina ne ( žar. % zadostuje 'M življenje, in nihč? j in vendar govori legenda, k; pa mu ni hotel nuditi zaslužka od kar ni dokazana resnea. o dveh ženaa so bili dnevniki raztrobili. da -e^ ki sta prestopili prepovedano zem- BREOLACNt POUK. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati dr- kcv razveljavila oporoko, ker ni bi- postal milijonar. Nestrpno je pričakoval konca pravde in jo je te dni po notarjevi krivdi tudi — izgubil. Sodnija je iz formalnih vzro- žavlj&nl Združenih držav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj •d 10. d« 12., soba štv. 3M, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. d« 5., šote 413. la podpisana in ker je notar opustil potrebno pripombo! Tako je o-peharila kruta usoda starega slugo za milijone, katere mi moral prejeti! SEZNAM ARANŽIRANI« KONCERTOV. 16 marca: Chicago, III. 23. marca: Sprlgfleld, m. 5. aprila: Warren. O. 12. aprfla: Herminie, Pa. 20. aprila: Cleveland. O.—Collin-wood. 18. maja: Chicago, 111. (Orchestra M). 25. maja: Milwaukee. Wis. 2. junija: Calumet. Mich., (Opera House). 7. jnnfja: Traunick, Mich. 15. junija: Ely, Minn. 22. junija: Dttluth, Minn. Naslov: llanovee R. «33 3t. Clair Ave. Cleveland, O. >matmmMZ*!mam WTM JCUBWPT.. .iCKiimMwa .wi««^ % Mali Oglasi * ¥ imajo velik uspeh ^ ljo Athosa. Baje je Pulherija. sestra kraljev Honorija in Arkadija. znimanja z to nekoč tako cvetočo jadransko pristaniške. Etopisnik končno izraža nado, da bo morda imela od zbližam a med Italijo in Avstrijo tudi Reka nekaj keristi, a predvsem bi bil potreben spora- POZIV ! hotela pesetiti samostan Vatopadi zum z Jugoslavijo, ki edina je v na Athosu, Ta samostan sta nam- stanju, da pomaga Reki zopet na reč opremila njena brata. Ko je noge. Pulherija prestopila cerkveni prag. ------------------------------ je zakričala podoba Matere bož e nad vrati: "Kaj, ti se drzneš nasprotovati mojim ukazom?! NazM da te ne dohiti strašna nesreča' * —In Pulherija je bežala kakor du jo pode furije.. Tudi ruske carica Katarina je hotela na Athosu na lastne oči vi- j naprošeni, da jo pO mo-deti samostan sv. Pantelejmona. Planila je nanjo goreča kača, ki jo je pognala nazaj na ladjo Tako legenda Zgodovina pa ne govori nikjer o tem caričinem potovanju v Grčijo . Kako žive menihi v tej moški državici? Samo kute. užiisalicc. petrolaj in Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so žnosti čimprej obnove. — Uprava lista. @ n i VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naroČiti za leto 1931, naj nam posije $ I in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda' CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READBR) Stane samo $2 — riraroeite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 21« West ll Street Mew Torte City ■ i I 0 • A* JfEW TOR K. SATTKDAT, NAKCI IS, 1931 UIOBBT ILflfWl BUll li O. I> A» egova KUMA.N 12 tlVUCMA. Za Glas Narod« priredil G. F. ČUDODELNI" ZDRAVNIK POSLANIKOV TINTNIK 21 'Nadaljevanje* Kaj vr*i tuJt»j? — k l>i« kxui Hennei Tukaj f jc morale i-r kaj rgudti V* *r mi zc.te tako čudno ancdena - Kje je mo;a so- prv .»»g lldma »r k i lupuron: pomirila Milor'm tx> takoj tukaj. - jc odvrnila s trcsocim sc gla- MIH Anton pa j« K medlem Sc hitro odločil Moke;nc*ti Hclmc si jc h i kero g >tov llottl c n iti pok ža] ra r*ako ccnc Vere ^niei ni-ko> razkrinkati Opn*"I itr. ffCTpud konrrl — prav -te v;deli. — midva sva oba t( rekel na j?las. da n*ala Vera v s .'vdnji .sob. Ali mi dovolite, da vam dam pojasnilo'' K'oaiI *e je cul oKtro m nezaupno rani. - PrvMm va* tega Anton .-c je oOrml proti lit im. Opre-t;le mi. milostna ga podična. - Jaz moram pxlati to iz • Oo^pi■> t itkkirr.U ar je Gi^pocUna je prvi a vslrd moje krivde v mučen po-1 ta} m da etn pctft tudi jaz, — boste menda razumeli! .i* H ;jMc:ja rr }e r&Zju ml. ko je slišal An t < novo poja.-n:lo To je bil I. rt: jr* ved za nics ve >tevilne cto:ke! Zaljubil se jc v Helmo (Jlfrt ovo' On am pa c je trapil x r.sakuvrslimni bajaznimi ter sc ta-i ko tadajal J s -*tx* nmnalini. cLi je danes tek> prej pr..;cl domov kot ponavadi* . Vrdh I* dvv iul nKS'^ pr .i Vihamo te »tisnll roko Antonu. O^ t»te da 'ftn tako n« t dno zmedel jmsjovor. Jaz nLscai I ve hr' ;■ c,» T»k ) se brni umaknil ter poiskal svojo že-io. Mogoic ni! y »a Otfer* trs* varila zadnje besede' Prethi'* *ta mogla mlada človeka kaj odgovoriti, jc že zapusti! kdn II« Ima Al I h de prav tako dobro .slišala kot Anton. Vsa olaj vrata ter stopila takoj nato. sicer nekoliko blc-u možu nasproti na stopnicah, a -i >tala nekaj laa nasproti moke. Opr stile mi. milostna fuijoditna dno pa te mogel Anton i/govoriti do konca je prišlo naenkrat c t |x tavo Befme Molče je dvignila roks ter pil t Vero v ttli), je bil navzoč ftal je i t> cknu tet obračal proti zakonskima svoj bledi vstopila aLi »te sami"* — je vprašal konzul .sočutno -spodi'na Olleraova vztraia pri svojem: Ne! Jaz sem da *e poslovim od vas! Vi razumete, da nisem danes iida ne volje' % je očetovski pot repa 1 po ramenih. . a razumem Le gilavo pokonci. Anlin Althoff! poljubil Veri rok.>. odpuščanja milo tna tjospa radi neprijetnosti! -e zop^t je rekla navidezne, a n.u pomembno stisni -a je vi nI pritisk le slabo ter se hitro odstranil. Mo Da. e na u*etM miri Žal ton Pro* i dim t On i Kaj pravil k temu Vera roje boljše volje. je vprašal Hennei. ne da bi skušal Mnogo govore ta p:, ^jo te dn: o galispaškem čudodelniku Valentin i Zel'eisu m večina tega. vsaj tega. kar k napisanega, se ne glasi pra -nič ia^kavo zanj Številni ugledni znanstveniki, med njimi sam prof. Wagner-Jauregg. ki jc gotovo vzvišen nad vsakim očitkom pristran no ti se Izjavljajo proti njemu in njegovim zdravilnim meto-jam. m' jim odrekajo vsako vrednost, in pri tem pad? marsikatera beseda, ki postavlja tudi Zeileisov značaj v zelo Čudno luč. Toda Zeileis ni mrž da bi vrgel puško v koruzo pred še tako veliko armado nasprotnikov in je -prejel boj. Avstrijski listi pravkar priobčili njegovo izjavo, ki jo je podal nekemu nov narju in ki dokazuje, da bodo imeli njegovi nasprotniki še težko stališče ž njim V tem zagovoru se obrača Zeilcii najprvo proti očitku prof Wagner Jauregga. da bi bil v vojnem času ventil z živili Zeileis trdi, da je pač prenašal ž;vila s svojega posestva v Altenhofa na Dunaj, a ta livila so bila namenjena njegovim pacijentom in sver. bi sc čudil, če bi nekoč zvedel. ko'4a je vse zalagal ž njimi. Nadalje se bridko pritožuje nad ukrepi zdravniških zborni" proti tistim zdravnikom ki sc poslužujejo njegovih aparatov, čeprav ie izdal znanstveno brošuro o svo'i metodi in je vsakemu resnemu znanstveniku omogočeno, proučevati to metodo na licu mesta. Neko delo. k: ga je bil napisal dr. Holzknecht 1. 1925.. se naslanja ptot'cov svojih pacijentov. Žal pa nima b^žje moli*, da bi oedra- ' vil vse. ki prihajajo k njemu In tu je treba pomisliti, da ga ob.sku- , jejo skoraj izključno takšni liudje.' ki jih je zdravilo že po pet. profesorjev —brez vsakega uspe ! ha. | Njegovi nasprotniki pravijo, di se mu zaupajo samo histeriki. Ampak njegovi bolniki, med temi ne-številno odličnih osebnosti, princcv veleindastrialcev. bankirjev, častnikov in intelektualcev, bi se lepo zahvalili za domnevo, da so histe- • rični. In čeprav bi bili: glavno *e vendar to. da zadobe svoje zdravje, ali da se jim vsaj bolezen izboljša. Boj proti njemu skuša doseči o-č:tno samo to, da bi ga spravil Gallspacha. Ampak do tega s.a ne bodo pripravili, čemu mu ne manjka cele kopice povabil iz nemških, j francoskih, belgijskih, nnglc.ških in ameriških mest. ki bi mu daia ! vse mogoče na razpolago, samo da j bi postavil svoi sanatorij van.i-4. | Skrivnost njegovih uspehov ni v ^ n!.čemur drugem, nego da zna prisluškovati govorici narave. In pri tem je še vedno šele ob začetka, j Kar počenja jc samo praktično krščanstvo in njegovo delo se d.i : umeti samo na verski podlagi. — Znanstvene prvine v njegovem delu pa ljudstva dalje ne zanimajo., Boja se ne ustraši in ima še ves. svoj smodnik v zalogi: a streljal bi šele tedaj, ko mu bo samemu všeč Za njim stoji 250.000 ozdravljenih pacijentov. To je v kratkem vsebina Zei-ieisove izjave. Če ie pol resnice v njej. tedaj bi bilo še vedno dovoM.j da bi ostal naskok na njegovo delo brezuspešen. Poljski zunanji minister Zalcski jc pripovedoval te dni v dražbi zanimivo zgodbo o borbi z b»rokrat:z-mcm. Ko je bil š_* p jslar. k v Rimu je nekoč razbil tintnik Poslal je &.ugo po novega, raeun pa je vpisal v knjigo kot pisarniški izdatek. Ccz nekaj mcsecev mu je računski oddelek zunanjega ministrstva pismeno očital, da izdatek za tintnik ni bil točno vkn j .žen. češ da ne spada med pisarniške temveč ned investicijske izdatke. Zalesk. je v posebnem pismu ugovarjal, da tintnJc ni investicija, temveč na-vodna pisarniška potrebščina. Zato ni hotel vknjižiti izdatka med investicijske strotke. MiniiLrsUro je p* vz'rajal j na svojem in razvila sc jc obširna korcspondcnca. Končno je ministrstvo poslaniku sporočilo, da j c samo izprcmcnilo račune rimskega poslanistva in da je zabele žilo izdatek za tintnik med investicije. Toda e'efinitivno to še ni bilo Vrhovni k ntrolni urad jc namreč čez leto dni pregledal računske knj gc zunanjega ministrtva in u-gotovil .da ena postavka ni v redu. Tintnik rimskega poslaništva sc Je vodil kot investicija, v resnici b* pa moral biti zabležen kot pisarniški izdatek. In knjige so moral: znova menjati. Kretanje Parnikov — Shipping N K ChtrJ. ur« lir« BM-b 20. mjrcJ: .\'ji.i<4iOirrln.urg tfluttgkrl, ClwriMtirg. iit»iii*o II. marca: I'ariK. Il^vr* I^uUimI. t«Miji ■ Am w Ti^ru Hat uro.a. Idi 24 mam: smn-ndaiu. Uuiihf u« tur M«r. Ko > K marca: LpviatlidU, Clwrbuuri 2( marca: HHmt>uik. CtiMlfiurv Hamburg 2' marca " |.«rln., |.>x,l'>gii# »ur M»r. I(i*>tn«>i SMRT N0V0P0R0CENCEV V bosanski vasi Mašiču sc je pripetila tragična nesreča. Pero Bran-k^vič se jc poročil z 19-lctno Mileno. Ko sta po svatbi prenočevala v hiši Brankovičcvega strica, ju jc zadušil dim iz zakurjene peči. Zdravnik ju ni mogel priklicati nazaj v življenje. g DNI PREKOOCEANA Malkriiit tn na|b*<| ug»|ni p»t i* •ottviDi* na sgromnlli **rnlklh: PARIS 21. mar.; 11. apr.; 3. P M I ILK DK FRANCK 2X. mar.; 18. ap <5 P. M i (7 P M.) >hnl kabini s ▼•»ml m^f>mt nI ud .hr.r.at| — P)J«'» lo litra« ''»Dpn«k« kuhtnla Isralno tltk« rana WraMJta katarac»koH Doot'iftsii«* a««ata FRENCH UNE 1* »TATI |TR a IT NIW YORK. N. V. Ona fkcnvgnlla z rameni Ur zrla z nemirnimi očmi na temni vrt — Kaj naj reCem k temu* Mala Olfers bi M morala premisliti. Takih snubitev se ne za-waca tako meninič tebinič' Ona mora sama dobro vdeti. kaj da počne. — je odvrnila Vera j in njene misli ao bile pri tem popolnoma odsotne Tako] nato o -pustili noter komercijskega svetnika Dclbruka u nje sovo leno. Tik za njuna je \ ste pila tudi Hclma. da zasede svoje mesto za čaj j no mizico * Vedno po*teno v službi ter ničesar črhniti! — si je rekla, ko je }:t>-je v svoji »obi omahnila na divan. Dogodki zadnjih ur so se zavr-Mli » tako bli kovlto naglico, da se je je lotila oracdlevica. Stala je v tf-nuii cbi prt cknu ter zapazila naenkrat konrua prihajati po vrtu ; Motal }e j;ri«i peš. ka.tU ona ns >Ue uttavil pred vrati. I Kot blisk jo je obšla misel: Sedaj se bliža nesreča' — Ne da bi premislila, je odhitela v sa-kttt Kar pa ar je zavr&llo nato. se je auelo Helmi kot blodne sanje. Ve- ' Cela je lr da mora preprčiti veliko nesrečo ter privolila v vse. kar sc jc v ml o kros nje. — KaJ bo postalo sedaj? Ona (U vedela nobenega odgv.-vora na to Ziivtst dolžnosti po Jo je pognala na noge ter navzdol, v sprejemne sobe. ta čajno mizico. Mala yo'podiCna. — zaigrali :Oe sijajno b docnost. — je rekel pritajeno, a zelo dobrotijivo. — Ala se niste nekoliko prenaglili? I llelma »i ni drznila dvigniti oči. Sramovala se jc ter lc molče zmajala s glavo. On jo je poglrdai, a ker je videl, da se še seciaj ni pomirila, jo je postil pri miru D Zaenkrat niso prusli m kaki drugi gostje. Ilelma jc .-edcla sama na svojem mestu ter zrla v plamencke kotla na spirit. Šele Mxiaj ji je postajal polagoma jasen pomen zadnje ure Seda i ji je pn^lo k zavesti, da bo imelo vse to vpliv na njeno lastno življenje Bila je priča zak nolomstva. kajti jasno je videla, kako je Ven« j ii. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Oowanda, l^d Bternlaha. Little Palls, OHIO Baiberton. Jonn Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas Xarlinger, Louis Rudman. Anton Slmclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant ln J Kuiiit Niles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rac La r Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon Cltj, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Oerm. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A.*Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro vaniek. Crafton. Fr. Machek. Export. O. Pr-vlč. Louis Jupao-člč, A. SkerlJ. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg. Prank Novak. Homer City in okolico. Prank Pe renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, MarUn Koroshets. Krayn, Ant. Tauftei]. Luzerne. Prank Ballocb. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Kopriviek. Midway. John 2ust. Moon Run. Fr. Podmlliek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich. J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. Pesd*rc. Steel ton. A. Hren. Unity Sta. ln okolico, J. Skerij Pr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan WUlock. J. Peternei. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph riatnik in Jos. Koren. Racine In okolico, Prank Jelene WYOMING Rock Springs, Louis 'i sue her. Dlamondvllle. p. Lumbert. H0LLANUAMtR,CAL|Ne Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam ST A lUIUl'llUKV* I'.MS.MK \ Til DUrŽlIK HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali B lulogne • sur Mer l'uliiv»i)jf - [»;«rulki ll<>Ililll;«<"-f I i*-lh.].r/.. t»j*-. nfjMokr.sij .n kuliuijo in I'O-T.tl«-risk > • «Ji> utj.t — "A.\ |»o-itrol>liusti v|»ru5ujtv lokjlltfy.l HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITV 2« 11» .1» Ki««)«* llvvr« Klvrrpi'', Ckfrlxmrf V% »»lern.an^, Cherbuurv, Anln*r-l«n Kurav«. Chnliuuri. brtintn n®«) Au|ii«1y>, Napt-ll, <;rnov» JI mi«i: MwBfl»i>lu Cl>»rlx.iirf Ot» t«ian4. «-h»rt».-t.r». HumMii« C«<>rK« Wanliin^i.n. Uherboms Hr.m.n V<>l«.ii«Uin. P--uk.sn« Sur M*r. But- terii*m Z april*: U>» ri Kallin, i*hwlH»urs lUnib'im ITcsidrot Chwtwuri. liie tn^n 3. aprila: I »re.^df n. Cb«rb<>urc. Ure m« ti 4 april«: Mijrilir Ch»rl'«Mf K-irlmub^. lu^tun, Mr'W'n Nf« .VmtlcnUni. U'^'in« bur >lrr, i:.,ii. niiitu S. a^ria: Uintirkafida. f^.ul'.g««* »ur M»r. OjUt«" Hian« 4ii>in". N»v-"li. 5 april* I(»»"»rn Am»rl' Cherbourg. lire«i»n Vult^ma. 1 lil 11. aprila: Idriji, llatr« i I lorn^rl«', « "h»rt>'«i'rg l'< nnland, Ch^-rhoijr® Ari»"r#TU»n Ureiu'ii, L'h»rli«ur(. Br»tii»r 12 ap-iia M iii.inHik^. Chrrbnurf NI I/ouia. t'hrrl-'urg. Hamburg l^vmthati. ClitrlHHirS 14. aprila:. !t«>liaii<«' Ciirrti^urs. IHmtiutt 1%. aprila: A«|tiiianirf. <*li»rl«»iirg Pri«M>iit llarding. Cli^tbuurg. Br»« ni«*n 17. aprila: Stuttgart, Cli«-! Imjiits. t!r»in»n 18 apr.la: 1> ilr Fianr*. llavr« i »lymi'if. Clifrb«iurg I^pUml, Cli^rl^ourg. Aiilwffiifn 19 apri'a: Milwaukr^. Cli«Tl»ur( Colli* liraiibn, .v.ip'iii, Gfnvva 21. aprila: 1 i. r«-nci«ria. **liorlK,iir(( llanil'Uig Clifrbourg. H-imlmrg Cfurgc Wa^liitigti.ii, Cli» rln»ui K. mt-ii 24. aprila: l>rlin. Uonlosiie »tir >l*r. Uietn^ri 23 aprila: Majestic, i'IhtIkjii'e Kurita. Cherbourg, itrruivu StateiMkun, liuulouue aur' Mer. IIul-«••( (taLI Wtfineriilaiid. Cb«rLourg. AiilwrT|i< n 26 aprila: Mini««*toDkst. Cbt-rbourg .smurnia, Trst 30 ap-iia: Mametania. Clsrrljuuig Albert Calliii. CherlK»urg. Hamburg rreaident Iluvaevelt. CliT^-urg Bremeu Ekspresna Služba v EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Dirketna železniška zveza z Jugoslavijo. Ilcdna odplutja tudi na naših znanih kabiruskih parnlkm ŽST. LOriiS. MILWAl'KEE in CLKVKLAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line Broadway -I- + Ncvk Vorlc "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! Vsak sastopnlk izda potrdilo rs svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3., sa itirl mesece $2.; n četrt leta $130. New York City Je 17. celo leto Naročnina sa Evrope Je $7. n celo leto. Vsakovrstne KNJIG POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 » POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN -3Z, ti 4 . k i »