GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 12 l december 2023 l {tevilka 4 Želimo vam prijetne praznike in veliko sre~e v letu 2024! 1 glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ december 2023, {tevilka 4, letnik 12 ISSN 1848–4360 Reka, december 2023 Uredništvo: Jasmina Dla~i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla~i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Podpinjol 43, 51000 Rijeka Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321 slovenskidom@bazovica.hr uradne ure: torek 10.00−12.00 in 18.–20.00 ter ~etrtek 10.00−12.00 iz vsebine Uvodnik zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 3 Urnik skupin MePZ: ponedeljek 18.30−21.00 Folklorna skupina: sreda 19.00−21.00 Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem Dramska skupina: torek 17.30−19.00 ali po dogovoru 5 Glasbena skupina: torek 18.00−20.00 Te~aj harmonike: po dogovoru Iz društva 8 Te~aj kitare: po dogovoru Planinska skupina: torek 20.00−21.00 Likovna skupina: ~etrtek 17.00−19.15 Iz pouka DPS 17 Iz svetov 19 Fotografska skupina: po dogovoru DPS: ponedeljek 17.00−21.30 Mladinska skupina: po dogovoru Slovenske urice za otroke: ponedeljek 16.00−17.30 DPS za otroke: ~etrtek 16.30−18.00 Literarni koti~ek 20 Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Si-T 21 Veleposlanik: Gašper Dovžan tel.: +385 1 63 11 000 Pogled z onkraj Sne`nika 22 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 L Uvodnik Sopotja eto 2023 se bliža koncu, poleg vojnih razmer so ga obeležile tudi naravne nesre~e, v Sloveniji najhujša ujma doslej, v solidarnostno pomo~ za odpravo posledic pa se je vklju~ila tudi Zveza slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) in se v ta namen med drugim odpovedala letnemu sre~anju vseh ~lanic. Ob izteku leta je tudi ~as za pregled storjenega in snovanje na~rtov za v prihodnje, na kar se je na seji pristojne komisije slovenskega parlamenta ozrla predstavnica ZSDH in omenila predvsem uspešne korake za širitev slovenš~ine v šole in prizadevanja za uveljavitev jezika nasploh, skupina omenjene komisije pa se je s položajem slovenske skupnosti na Hrvaškem iz~rpneje seznanila med ve~dnevnim obiskom in sre~anji z rojaki v Zagrebu, Zadru, Splitu in Dubrovniku. Sopotja spremljajo tudi udeležbo predsednice ZSDH na konferenci o manjšinah na Brionih, posvetu o medijih v Slovenski matici v Ljubljani in sestanku s ~lani Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ELRMJ) na Reki. Vlada Republike Slovenije (RS) je imenovala sestavo Sveta za zamejstvo, ~lanica tudi v prihodnje ostaja predsednica ZSDH. V organizaciji reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) in sodelovanju z ZSDH je na Reki potekal dobro obiskan letni seminar za vse u~itelje slovenš~ine na Hrvaškem. Rubrika Iz društva prinaša novice o pestri dejavnosti in odzivih na razli~ne dogodke, tudi v Sloveniji, kot so razstave, knjižne predstavitve ter nastopi folklorne skupine in najmlajših. Na koncertnih ve~erih so gostovali zbori iz Slovenije, MePZ KPD Bazovica se je ob tej priložnosti predstavil z novo dirigentko Ingrid Haller, dvorano pa sta posebej navdušila tudi kulturni ve~er prijateljskega slovenskega društva Jožef Špringer iz Kaknja z izvrstnim nastopom glasbene skupine in − kot vedno − odli~en nastop ~lana društva, akademskega glasbenika Natka Štigli}a in vokalistke Nine Fakin v okviru obiska radijske oddaje Soto~ja in programa Radio Prvi RTV Slovenija na Reki. Odmeven je bil tudi nastop dramske skupine Slovenskega kulturnega društva (SKD) Istra iz Pulja s predstavo Aleksandrinke, na to temo pa se je v svoji doma~i nalogi ozrla tudi udeleženka dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) na Reki − objavljena je v rubriki DPS. Predstavnica KPD Bazovica se je udeležila slovesnosti ob visokih obletnicah KD Male~nik v Mariboru in železniške proge na trasi od Pivke do Reke. Spremljamo tudi dejavno planinsko skupino, ki je med drugim tudi letos po~astila spomin na bazoviške junake in za~ela združevati tudi najmlajše. Literarni koti~ek bogatita dolgoletni sodelavki Zdenka Kallan-Verbanac in Marija Šenk, rubriko Si-T pa novice o podarjenem bibliobusu iz Ljubljane, spominski slovesnosti v Kamporju na Rabu in udeležbi Slavka Malnarja, ki je bil kot šestletni otrok pri~a strahotam tega italijanskega fašisti~nega koncentracijskega taboriš~a, ter tridesetletnici delovanja slovenskega oddelka v karlovški knjižnici. Dragica Jakseti~ se v kolumni Pogled z onkraj Snežnika ozre na upad javne podpore slovenski vladi in razloge zanj, pa tudi, kako s svojega zornega kota gleda na Hrvaško in nekatere pomembne projekte, ter prispevek sklene z željo po sodelovanju obeh držav tudi na drugih podro~jih, ne le v turizmu. Rubrika Sre~anja pa predstavlja u~itelja slovenš~ine v KPD Bazovica, ki pou~uje najmlajše, Natka Štigli}a, vsestransko ustvarjalnega in uspešnega glasbenika, doktoranda in mladega raziskovalca. Želimo vam prijetne praznike in vse dobro v letu 2024. Sre~no! y Uredništvo 2 3 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu K omisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je seznanila s poro~ilom o uresni~evanju na~rtovanih dejavnosti in sredstvih za Slovence izven meja RS v letu 2022. Seje se je v imenu ZSDH udeležila koordinatorka projektov dr. Martina Cvetkovi} in glede teme med drugim poudarila uspešne korake pri širitvi delovanja, predvsem na podro~ju izobraževanja, tudi s pripravo kurikula za pouk slovenš~ine, ki ga obiskuje skoraj tristo otrok in zanimanje naraš~a. Izrazila je zaskrbljenost zaradi pomanjkanja u~iteljskega kadra in obenem upanje v nadaljnjo pomo~ RS pri reševanju tega vprašanja. Dodala je, da si ZSDH prizadeva tudi za nove vire financiranja, in opozorila na dinamiko prejemanja sredstev, ki ni usklajena s potekom nekaterih dejavnosti. Poudarila je še pomen povezovanja z gospodarstvom in sodelovanje s knjižnicami. Kar zadeva Hrvaško, je bila v gradivu in na seji ve~krat omenjena izgradnja Vzor~ne turisti~no-izobraževalne kmetije (VTIK) Gorski kotar v Prezidu, ki se z zamudo predvidoma le bliža h koncu in obeta revitalizacijo tamkajšnjega obmo~ja. Poslanka Levice dr. Tatjana Greif se je na seji ozrla na navedbe v poro~ilu, da Hrvaška slovenskemu jeziku ne priznava teritorialnosti in v tej zvezi postavila vprašanje o aktualnem prizadevanju in morebitnih dosežkih v tej smeri. V lu~i nedavnega obiska predsednika hrvaškega sabora Gordana Jandrokovi}a v Ljubljani, ki je odprl tudi vprašanje hrvaške manjšine v Sloveniji, pa je izrazila prepri~anje, da bilo bi dobro tudi kdaj razmišljati v smeri priznavanja statusa manjšin tudi narodom bivše skupne države. Glede nepriznavanja teritorialnosti slovenš~ine s strani RH velja dodati, da je Odbor strokovnjakov za Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ELRMJ) v svojih poro~ilih dokazal in priznava slovenš~ini, da je teritorialni jezik, kar bi pomenilo boljše varstvo in kar je sicer sprejela tudi RH, a (kot marsikaj drugega) doslej le deklarativno, dejansko pa svoje rezervacije, podane za ta jezik v okviru ELRMJ, kljub napovedim ni umaknila. Ker odgovor dr. Tatjani Greif med drugim še navaja, da Slovenci v Gorskem kotarju so pravzaprav edina skupnost, ki je tako na zadnjem popisu pre­bivalstva napredovala, pa velja dodati, da se je sicer njihovo število v ^abru res malo po­ ve~alo (s 85 na 106), vendar pa ni to edini primer. Z izjemo Mesta Zagreb je števil~no rast Slovencev v popisu 2021 namre~ najti v posameznih krajih v prav vseh županijah, najve~ v Istrski, kjer prednja~i Mesto Buje (s 170 na 253). Komisija se je sešla tudi 10. oktobra, tema pa je bil rebalans veljavnega prora~una Ura­da za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS), ki bo po rebalansu za leto 2024 predvidoma znašal enajst milijonov 126.638 evrov. Na seji so se tudi zahvalili rojakom zunaj meja RS za izkazano solidarnost in pomo~, zbrano v znesku približno milijon evrov za odpravo posledic ujme. Ve~: www.dz-rs.si y Marjana Mirkovi} 4 Poleg nje se je sre~anja tvorno udeležilo še šest sodelavcev INV-ja: dr. Mitja Žagar (Legitimno demokrati~no krizno upravljanje: ~lovekove pravice, pravice in varstvo manjšin ter na~elo nediskriminacije – rezultati projekta LEGITIMULT), dr. RoJanez Pirc (Državljanska in politi~na par- ticipacija priseljencev v Sloveniji), dr. Lara Sorgo (Aktualne perspektive in prihodnji izzivi institucionalne dvojezi~nosti na narodnostno mešanih obmo~jih v Sloveniji), dr. Damir Josipovi~ (Koncept narodnostno mešanih obmo~ij kot sredstvo prostorske zaš~ite manjšin v Sloveniji), dr. Janez Pirc in dr. Romana Bešter (Dejavniki, ki vplivajo na vklju~enost in uspešnost Romov v izobraževanju v Sloveniji), dr. Danijel Grafenauer (Družbena in politi~na participacija slovenske manjšine v Avstriji) in dr. Attila Kovács (^ezmejno šolanje – vsakodnevna vožnja madžarskih u~encev v dvojezi~ne osnovne šole v Sloveniji). Ve~: www.inv.si y Marjana Mirkovi} S sre~anja, foto: savjet. nacionalne.manjine. info 27. september, Sabor RH, Zagreb Komisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu H Dr. Tatjana Greif, foto: www.dz-rs.si Narodne manjšine, migracije in varnost Uvodni panel sre~anja je bil na temo Trgovina z ljudmi in ~lovekova (ne)varnost, Nacionalni referen~ni sistem prepre~evanja rodne manjšine v enotah samouprave. mana Bešter, dr. Mojca Medvešek in dr. 18.–20. september, Hotel Neptun, Brioni 27. mednarodna znanstvena konferenca Narodne manjšine, migracije in varnost je potekala v okviru treh tematskih sklopov, in sicer Narodne manjšine v demokrati~nih družbah, Migracije in migracijske politike ter Sodobni izzivi varnosti. Sre~anje organizira Center za mednarodne in varnostne študije na Fakulteti za politi~ne vede Univerze v Zagrebu v sodelovanju s Svetom za narodne manjšine RH, Uradom za ~lovekove pravice in pravice narodnih manjšin Vlade RH, Inštitutom za narodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane, Akademsko mrežo za sodelovanje v Jugovzhodni Evropi in Fakulteto za varnostne vede Univerze v Beogradu. Ve~: www.fpzg.unizg.hr s prispevkom Pripadniki slovenske na- IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 8. september, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana trgovine z ljudmi v RH – izzivi za varnostni sistem. Zvrstilo se je še osem panelov, namenjenih izzivom varnosti v globalnem okviru, položaju narodnih manjšin v de­ mokrati~nih družbah ter migracijam in migracijskim politikam. Ob koncu sre­~a­ nja je bila predstavljana knjiga Narodne manjšine na Hrvaškem: politika, izobraževanje in kultura avtorja dr. Siniše Tatalovi}a. Na konferenci je tudi letos sodelovala vodja reške enote INV-ja dr. Barbara Riman, sicer tudi predsednica ZSDH, tokrat rvaški sabor je obiskala skupina ~lanstva Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pod vodstvom predsednice Suzane Lep Šimenko, s ~lanicama Katarino Štravs in Vero Granfol ter predstavnikom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudijem Merljakom. Goste je sprejel vodja Medparlamentarne skupine prijateljstva s Slovenijo Žarko Tušek s ~lani Barbaro Antoli} Vupora, Silvanom Hreljo in Predragom Štromarjem ter poslanko, ki (naj bi) v saboru poleg svoje, albanske narodne manjšine, zastopa(la) še bošnjaško, ~rnogorsko, makedonsko in slovensko manjšino, Ermino Lekaj Prljaskaj. Ve~: www.sabor.hr na obmejnem obmo~ju in znova opozorila na vzpostavitev prometnih povezav v korist tamkajšnjega prebivalstva. Sre~anje je izpostavilo tudi obojestranski pomen uvajanja slovenš~ine v javni izobraževalni sistem na Hrvaškem. Na sre~anju je bila navzo~a tudi predsednica ZSDH Barbara Riman in ob tej priložnosti med drugim opozorila na aktualne težave, pomanjkanje u~iteljev slovenš~ine ter števil~ni upad in slabe rezultate slovenske skupnosti na manjšinskih volitvah na Hrvaškem. Ve~: www.inv.si Skupina gostov iz RS je v nadaljevanju bivanja na Hrvaškem obiskala še slovenska društva v Zagrebu, na Reki, v Zadru, Splitu in Dubrovniku. y Marjana Mirkovi} Z obiska, Facebook stran Veleposlaništva RS v RH Suzana Lep Šimenko se je ob tej priložnosti med drugim zahvalila Hrvaški za pomo~ pri odpravi škode, povzro~ene v avgustovskih poplavah, ter izrazila zadovoljstvo nad vstopom RH v šengensko in evrsko obmo~je. Kot med drugim navaja uradno sporo~ilo, je Barbara Antoli} Vupora poudarila obojestranski pomen reševanja problematike 5 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 16. oktober, Slovenska matica, Ljubljana Imenovana sestava Sveta za zamejstvo Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem neko~ in danes ške, sta stalni posvetovalni telesi slovenske vlade, imenovani na podlagi Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja. Sveta sodelujeta pri oblikovanju in izvajanju politike ter pripravi strategije na podro~ju nalog za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za stike s ~lani obeh posvetovalnih teles skrbi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jih sproti obveš~a o vseh relevantnih izzivih, pomembnih za slovenske skupnosti izven RS. Barbara Antoli} Vupora (v sredini), Facebook stran Veleposlaništva RS v RH S vet Vlade RS za Slovence v zamejstvu in Svet Vlade RS za Slovence po svetu, v katerih sodelujejo tudi rojaki iz Hrva- Novi (stari) ~lanici Sveta Vlade RS za zamejstvo, ki na Hrvaškem vklju~uje obmo~je obmejnih županij, sta predsednica ZSDH Barbara Riman in predstavnica slovenske narodne manjšine Vara­ž­dinske županije Barbara Antoli} Vupora, sicer tudi poslanka v saboru. Ve~: www. vlada.si y Marjana Mirkovi} 13.–14. oktober, Botel Marina, Reka U~iteljski seminar P U~iteljice slovenš~ine v Gorskem kotarju, Istri in na Kvarnerju, foto: Marjana Mirkovi} osvet u~iteljic in u~iteljev, ki na Hrvaškem pou~ujejo slovenski jezik v takšni ali druga~ni obliki, zadnja leta uspešno organizira INV oziroma njegova reška enota pod vodstvom dr. Barbare Riman v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter postaja že tradicionalno sre~anje na to temo na Hrvaškem. Tako se zberejo vsi, ki slovenš~ino pou~ujejo v društvih kot dopolnilni pouk za odrasle ali najmlajše (DPS), v osnovnih in srednjih šolah po modelu C ter po posebnem modelu, ki poteka v osnovnih šolah Varaždinske županije (U~enje slovenskega jezika in kulture, USJK VŽ) in na lektoratih za slovenski jezik na filozofskih fakultetah v Zagrebu, Zadru in na Reki, navzo~ pa je bil znova tudi predstavnik pristojnega slovenskega ministrstva Roman Maurice Gruden. Sre~anja so, po besedah udeležencev, ki so se zbrali v lepem številu, vsaki~ vsestransko koristna, povezujejo vse, vklju~ene v ta proces, omogo~ajo izmenjavo izkušenj in zagotavljajo pomo~ pri izvedbi pouka in didakti~no gradivo ter so priložnost za navezavo stikov s hrvaškimi in slovenskimi ustanovami, pristojnimi za izvajanje pouka na Hrvaškem ter predvsem za predstavitev vseh težav, s katerimi se sre~ujejo pri pou~evanju. Ponekod je to potreba po ve~jem številu ur v šolskem urniku, namenjenih slovenš~ini, kar pa vodstvo šole v~asih ignorira, drugod primanjkuje u~benikov ali pa ni kadra, pri ~emer se vse poskuša reševati v skupnem prizadevanju pristojnih ustanov in ministrstev obeh držav, INV-ja in USZS-ja ter same slovenske skupnosti in ZSDH. Dr. Barbara Riman je povedala, da je v sodelovanju z USZS pri krovni organizaciji oblikovan poseben namenski sklad za sofinanciranje dolo~enih stroškov glede izvedbe in u~nih pripomo~kov za pouk slovenš~ine. Roman Gruden se je ob koncu sre~anja za trud in prizadevanje zahvalil vsem sodelujo~im, in to ocenil za velik korak naprej, enako se je udeležencem zahvalila tudi dr. Barbara Riman za vztrajanje in sr~nost v tem zahtevnem u~iteljskem delovanju. y Marjana Mirkovi} 6 P osvet z naslovom Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem sta v dvorani Slovenske matice v Ljubljani organizirala INV in Slovenska matica v okviru prireditev, ki jih sofinancira USZS. Navzo~e sta pozdravila predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabri~ in direktorica INV-ja dr. Sonja Novak Lukanovi}, program je moderiral upokojeni sodelavec INV-ja Janez Stergar, o medijih na Madžarskem pa so spregovorili Dušan Muki~ (Tri desetletja utrinkov iz življenja Slovencev na Madžarskem), Franci Just (Mediji posredovanja slovenskega leposlovja pri Slovencih na Madžarskem s posebnim ozirom na knjižno zbirko Med Rabo in Muro), Nikoletta Vajda – Nagy (^a­sopis Porabje – med usmerjenostjo v prihodnost in pogledi v preteklost) in Karel Holec (Radio Monošter – porabski radio). Slovenski dom, Agata Klinar Medakovi}, sicer tudi ve~letna tajnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb. Dr. Barbara Riman je pripravila prispevek z naslovom Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem v hrvaških in slovenskih medijih ter med drugim znova opozorila na znane težave, kot so pomanjkanje kadra, potreba po mese~niku in uveljavitev pravic. Agata Klinar Medakovi} je svoj prispevek o Novem odmevu naslovila V hrvaški prestolnici en medij za Slovence, a ta z dolgo tradicijo. Novi odmev pa je tudi glasilo, ki bi se po svoji zasnovi lahko najhitreje preoblikovalo v mese~nik. y Marjana Mirkovi} Janez Stergar, dr. Barbara Riman in Agata Klinar Medakovi}, foto: www.inv.si V programu sta s Hrvaške sodelovali vodja reške enote INV in predsednica ZSDH dr. Barbara Riman in urednica trome­se~­ nika Novi odmev, ki ga izdaja zagrebški IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 4. oktober, Vlada RS, Ljubljana 17. oktober, Pravna fakulteta, Reka Obisk delegacije Odbora strokovnjakov za ELRMJ D elegacija Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ELRMJ) je bila na ve~dnevnem obisku (17.–20. oktober 2023) na Hrvaškem, da bi ocenila napredek pri zaš~iti in spodbujanju regionalnih in manjšinskih jezikov. V okviru terenskih sre~anj s predstavniki govorcev regionalnih ali manjšinskih jezikov ter njihovih organizacij in pristojnimi oblastmi je obiskala Reko, Vrbovsko, Osijek, Orehovico in Zagreb. Gre za sedmi nadzorni obisk tega odbora na Hrvaškem, ki bo na podlagi tega pripravil poro~ilo o oceni izvajanja ELRMJ na Hrvaškem, skupaj s posebnimi ugotovitvami in priporo~ili za nadaljnje ukrepanje. Poro~ilo bo predvidoma objavljeno leta 2024. Na Reki so omenjeni odbor predstavljali dr. Jürgen Pirker, Lusine Kharatyan in dr. Vesna Crni} - Groti}, ki je ta odbor ve~ let tudi vodila. Glede slovenskega jezika je bila na pogovor povabljena krovna organizacija, odzvala se je njena predsednica Barbara Riman. Skupaj z urednico Sopotij je predstavila stanje na podro~ju slovenskega jezika, prizadevanje za njegovo ohranitev in statisti~ne podatke s popisa leta 2021 v okviru položaja slovenske skupnosti na Hrvaškem nasploh ter opozorila na težave pri uveljavljanju pravic s tega podro~ja. Navedla je tudi primere dobre prakse in izrazila upanje na odziv hrvaških oblasti na prihodnje poro~ilo. Vsa dosedanja poro~ila omenjenega odbora so objavljena na spletni strani www.coe.int. Barbara Riman (prva desno) s sogovorniki, foto: Marjana Mirkovi} y Marjana Mirkovi} 7 IZ DRU[TVA 19. september, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica Odprta meja Bralni metulj L etošnje sre~anje Odprta meja je potekalo v obmejnih Vodicah v ^i~ariji, kjer so se zbrali številni prebivalci hrvaškega in slovenskega Krasa. Prireditev, ki postaja že tradicionalna, poteka s športnimi in kulturnimi vsebinami ter druženjem in povezuje tri sosednje ob~ine iz treh držav, Hrvaške, Slovenije in Italije: Laniš}e, Hrpelje - Kozina in Dolina (San Dorligo della Valle). Zadovoljni z nastopom, foto: Milan Grlica Dogodek je napovedalo prijateljsko sre­ ~anje laniške in kozinske županje, Roberte Medica in Saše Likavec Svetelšek, ter dolinskega župana Sandyja Kluna. V pestrem kulturno-umetniškem programu v osrednjem delu slovesnosti je tokrat nastopila tudi folklorna skupina KPD Bazovica pod vodstvom Nataše Grlica in pred­stavila splet slovenskih plesov, v glas­benem nastopu in plesnem druženju ob zakuski pa so navzo~e zabavali ~lani skupine Trio Lipa iz Buzeta. Sre~anje je organizirala Ob~ina Laniš}e pod pokroviteljstvom Upravnega oddelka za kulturo in domoznanstvo Istrske županije. y Marjana Mirkovi} 8. september, Grad Snežnik, Stari trg pri Ložu Silvana Lautar: Potovanja, razstava Silvana Lautar, Sandra Grudeni}, Zdenka Kallan - Verbanac in Ivan Harej - Harry V galerijskih prostorih gradu Snežnik je bila odprta samostojna likovna razstava z naslovom Potovanja avtorice Silvane Lautar iz Trstja. Vsestransko ustvarjalna Silvana Lautar (https://silvana-lautar. com) ima v svojem ~etrtstoletnem slikarskem snovanju za seboj bogat opus in osemnajst samostojnih razstav, v glavnem po Sloveniji. Tokrat so bila na ogled dela iz obdobja zadnjih petih let, tematsko usmerjena predvsem v tradicionalne slikarske teme, kot so narava, krajina, tihožitje, cvetje in razli~ne figuralne kompozicije. Predstavila jih je umetnostna zgodovinarka in likovna kriti~arka Polona Škodi~ in v zloženki, ki je spremljala razstavo, med drugim zapisala: Že z nekaj potezami v živahnem koloritu pri~ara slikovito pripoved dežele Cerk­niš­kega jezera, Loške doline in spre­mi­njajo~ih se motivov, obuja spomin na starožitnost in staro izginjajo~o kulturno dediš~ino podeželja ter s tem nadaljuje tradicijo slovenskega krajinarstva. Razstava je vzbudila veliko zanimanje in privabila številne obiskovalce, ki niso skoparili s pohvalami, med drugim tudi za glasbeni nastop, s katerim sta ve~er lepo obogatila ~lana skupine Mimo ritma iz KPD Bazovica, pevka Zdenka Kallan - Verbanac in umetniški vodja, kitarist Ivan Harej − Harry. Program je povezoval Miha Razdrih, prireditev pa omogo~il Narodni muzej Slovenije. y Marjana Mirkovi} 14. september, Slovenski dom KPD Bazovica Kviz znanja 8 V knjižnici je potekala zaklju~na prireditev v okviru po~itniške bralne zna~ke Bralni metulj 2023. Sodelujo~im otrokom, teh je bil letos skupaj blizu sto, so podelili tudi bralne diplome in prak­ ti~ne nagrade ter na razstavi postavili na ogled njihove izdelke. V programu ob tej priložnosti so s prisr~nim nastopom sodelovali gostje z Reke, otroci iz KPD Bazovica. Pod vodstvom u~iteljice Lidije Mugoša - Ivica so uspešno odigrali predstavo Žabja svatba in razveselili vse navzo~e, obisk bistriške knjižnice pa bo morda tudi zanje spodbuda, da v prihodnje vzamejo v roke kakšno slikanico ali otroško knjigo iz bogate zbirke v društvu. Po~itniška bralna zna~ka za otroke in mladostnike poteka med poletnimi po­~it­ nicami in je namenjena predvsem spodbujanju branja. Vsak udeleženec mora prebrati najmanj pet knjig in zbrati pet bralnih metuljev v obliki štampiljk. Te pridobi z obnovo knjige, ilustracijo, izdelkom ali ~imerkoli, vezanim na prebrano knjigo, so v vabilu k branju med drugim zapisali na spletni strani knjižnice Makse Samse. Ve~: https://www.knjiznica-ilb.si y Marjana Mirkovi} Lidijia Mugoša - Ivica z nastopajo~imi, foto: Maša Sancin 19. september, Slovenski dom KPD Bazovica Prave barve si dodala … K PD Bazovica je gostilo posthumno razstavo del ljubiteljske slikarke Zorke Tomljanovi} z naslovom Prave barve si dodala …, naslovom, ki je povzet po pesmi Portret mojega življenja legendarnega srbskega pevca Đor|a Balaševi}a. Dogodek je privabil številne obiskovalce, ki so poznali avtorico in njeno družino, ki ji je bila neiz~rpen navdih ustvarjanja. Z razstavo so otroci in prijatelji želeli po~astiti spomin na Zorko Tomljanovi} in širši javnosti predstaviti del njenega plodovitega ustvarjanja in ljubezen do umetnosti. Z glasbenim nastopom je ve~er posebej obogatila reška skupina The Random. y Sandra Grudeni} Dober obisk, arhiv KPD Bazovica in posamezne izmed njih tudi posebej predstavijo. KPD Bazovica je letos zastopala ~lanica likovne skupine Suzana Lundar in v tehniki kaširanega papirja kot temo predstavila ribe. Predstavitev in pridobivanje novih veš~in, arhiv KPD Bazovica 26.−30. september, SKD Oljka, Pore~ Izmenjujemo veš~ine L etošnje delavnice Izmenjujemo veš~ine 2023 so potekale v organizaciji SKD Oljka iz Pore~a. Sodelovalo je sedem slovenskih društev, v katerih delujejo raz­li~­ no usmerjene ustvarjalne skupine, poleg gostiteljskega, ki ga vodi Miriam Pran, še SKPD Snežnik iz Lovrana, SKD Istra iz Pulja, KPD Slovenski dom iz Zagreba, SKD Lipa iz Buzeta in KPD Bazovica z Reke ter Kmetijsko-izobraževalna skupnost (KIS) Gorski Kotar, ki sicer (še) ni ~lanica krovne organizacije ZSDH. V okviru mladinske skupine KPD Bazovica je aktivna ~lanica Michelle Samardži}, letos brucka na ljubljanski pravni fakulteti, znova organizirala in vodila kviz znanja za srednješolce. Udeležba je bila dobra, v znanju, vsebinsko povezanem na temo Slovenije, so se pomerili dijaki ve~ reških šol, zbranih v ekipe od treh do petih ~lanov. Nagrajena so bila prva tri mesta. Zmago je odnesla ekipa ~etrtošolcev iz Prve sušaške hrvaške gimnazije (Marko Lukenda, Ema Gržini} in Dora Katanovi}), na drugo mesto so se uvrstili dijaki drugega in tretjega razreda Prve sušaške hrvaške gimnazije (Franko Grguri}, Ante Koprivnjak, Paola Kirigin, Vedran ^opi} in Leon Soldati}) in na tretje mesto skupina dijakov Prve sušaške hrvaške gimnazije (Jana Prpi}, Nensi Grdi} in Mia Orman), Prve reške hrvaške gimnazije (Robert Trlin) in Gradbene tehniške šole (Karlo Špurej). y Michelle Samardži} IZ DRU[TVA 3. september, Vodice Jura Džida in MIchelle Samardži}, arhiv KPD Bazovica Sodelujo~e ~lanstvo je zelo pridno in ustvarjalno, delajo v razli~nih tehnikah y Sandra Grudeni} 9 IZ DRU[TVA Pišem ti zgodbo, literarni ve~er nja. Delavnice potekajo v organizaciji reškega društva Faro, ki združuje ljubitelje knjige, gledališ~a, glasbe, likovne umetnosti in filma, vodi pa ga Nevenka Blaževi} (http://udrugafaro.hr). Mentor na delavnicah kreativnega pisanja je znani in nagrajevani reški pisec Zoran Žmiri}. N a literarnem ve~eru so predstavili Zbornik kratkih zgodb III, Pišem ti zgodbo, generacija 2023. Zbornik na ve~ kot sto straneh prinaša po dve zgodbi desetih nadarjenih avtorjev, udeležencev delavnice kreativnega pisa- Na ve~eru v KPD Bazovica so svoja dela predstavili Emina Dobrani Damjanovi}, Iva Mladeni}, Lara Vrsalovi}, Milena Pa|en Brneli}, Mirjana Bauer, Ana Ramljak, Domagoj Galin, Fabijan ^erneka, M. Doneto in Tina Brajkovi}. Program je povezovala Jelena Tomac, zgodbe je bral Damir Selimovi}, podarjeni zbornik pa je obogatil tudi knjižne police KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} 27. september, Slovenski dom KPD Bazovica Komisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Z obiska v KPD Bazovica, foto: Marjana Mirkovi} Ob~ine Matulji Robert Bav~ar, pa tudi predstavnika društev SKD Prešeren iz Lokev Danijela Markovi} in SKD Gorski Kotar Damijan Malnar ter urednica Sopotij. Predstavili so položaj, delovanje in dosežke slovenskih organizacij v Primorsko-goranski županiji in težave, s katerimi se sre~ujejo, od podro~ja izobraževanja do vprašanja mladih, razlogov za števil~ni upad slovenske skupnosti in pomanjkanja politi~ne volje pri reševanju manjšinskih zadev nasploh. Sode~ po pogovoru je bilo sre~anje koristno za obe strani, posebej zanimivo pa bo spremljati, kako in v kateri smeri naj bi se v prihodnje olajšal postopek za pridobitev državljanstva RS za potomce slovenskega rodu, kar je bilo napovedano na eni izmed zadnjih sej omenjene komisije. 5. oktober, Mala U~ka Planinke in slikanje, skupni izlet likovne in planinske skupine na Malo U~ko Ž Delegacija komisije je svoj tridnevni obisk v sosednji državi po Zagrebu in na Reki nadaljevala še pri rojakih v SKD Lipa v Zadru, SKD Triglav v Splitu in SKD Lipa v Dubrovniku. y Marjana Mirkovi} rvi program Radia Slovenija je na za~etku oktobra prišel med rojake na Reki. Z oglašanji iz KPD Bazovica so novinarke Cirila Štuber, Mojca Dela~ in Mateja Železnikar z radijsko tehni~no podporo ves dan predstavljale življenje in delo Slovencev na Reki, od delovanja KPD Bazovica do aktualnih tem, povezanih z u~enjem slovenskega jezika v osnovnih šolah na Hrvaškem in s politi~nim delovanjem slovenske manjšine. Ozrle so se tudi v zgodovino in s sogovorniki predstavile pomembno vlogo prve predsednice društva Son~en dan je privabil devet ~lanic likovne skupine, vodja pa jim je izbrala tehniko akvarela na majhnem formatu. Medtem ko so one risale, se je vodja PS ~ez Sedlo odpravil na Vojak, vrh U~ke. Na Sedlu je obiskal bor, drevo, ki ga fotografira že trideset let in ki še vedno kljubuje vremenskim razmeram in ~lovekovi neu- K omisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je v okviru obiska na Hrvaškem obiskala tudi KPD Bazovica. Petnajst~lansko komisijo vodi Suzana Lep Šimenko (Slovenska demokratska stranka − SDS), poleg nje so Slovenski dom na Reki obiskali še podpredsednica Katarina Štravs (Svoboda), ~lanica Vera Granfol (Svoboda) in sekretarka Polona Klemen~i~, spremljal pa jih je še vodja Sektorja za Slovence v zamejstvu in po svetu na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. 2. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica 10 Posnetek koncerta je na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174990993 Prilagamo še povezave do ve~ zanimivih pogovorov: https://prvi.rtvslo.si/.../eppur-si.../2688377/174990744 (o šolstvu: Irena Margan, Vida Srdo~ in Barbara Riman) https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174990779 (o politi~ni participaciji: Barbara Riman in Vasja Simoni~) https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174990714 (o Zori Ausec: Vitomir Vitaz) https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174990707 (o dejavnosti KPD Bazovica: Zvonimir Stipeti} in Sandra Grudeni}) https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174990733 (o knjižni~nih povezavah: Andreja Sili} Švonja) e odkar je za~ela v KPD Bazovica delovati likovna skupina pod vodstvom Tihane Karlovi}, se je porodila ideja o skupnem izletu obeh skupin. Treba je priznati, da ima veliko planink žilico za likovno umetnost in da sodelujejo v obeh skupinah. Kon~no sta vodji obeh skupin, Tihana Karlovi} in Darko Mohar, na za~etku letošnjega oktobra presekala vozel dogovarjanja in odpovedi ter dolo~ila dan z lepim vremenom, ki naj bi bil za~etek skupnega delovanja skupin. Vodja PS je dolo~il za cilj vasico Mala U~ka na U~ki, kjer naj bi bilo dovolj motivov za zagnane slikarke. Vasica še komaj živi, v glavnem nima stalnih prebivalcev, ker je nemški okupator leta 1944 pobil ve~ino vaš~anov, ostale interniral v taboriš~a, vasico pa požgal. Sre~anja z gosti so se udeležili predsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~i} ter vodilni predstavniki svetov slovenske narodne manjšine Mesta Reka Boris Rejec, Mesta ^abar Slavko Žagar in Radio Prvi Nina Fakin in Natko Štigli}, foto: Marjana Mirkovi} P Zore Ausec ter sedanje dejavne reške Slovenke in Slovence. V oddaji Soto~ja, s katero sicer od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja sodeluje urednica Sopotij, pa smo ob 20.00 v koncertnem ve~eru prisluhnili odli~nemu nastopu kitarista Natka Štigli}a z gostjo, pevko Nino Fakin. Kot je na spletni strani oddaje med drugim zapisala urednica Soto~ij Mateja Železnikar, Natko Štigli}, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vklju~uje flamenko, filmsko in klasi~no glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja od najzgodnejših let. Sodelovala je na razli~nih festivalih in skupaj s simfoni~nim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. y Sandra Grudeni} IZ DRU[TVA 26. september, Slovenski dom KPD Bazovica Navdihujo~e okolje, foto: Darko Mohar mnosti. Žal razen tistih, ki so risale, ni bilo poleg ve~ ~lanov – planincev. Akvareli, ki so nastali na tem izletu, bodo najprej predstavljeni v planinski ko~i na Poklonu, ki jo upravlja PD Opatija, pozneje pa tudi v KPD Bazovica. y Darko Mohar 11 IZ DRU[TVA 15. oktober, Male~nik, Maribor Julija Karlovšek: Ženske, likovna razstava 120 let KD Male~nik O dprli smo zanimivo razstavo ljubiteljske slikarke Julije Karlovšek, ki živi in ​​ustvarja v I~i}ih. Samostojno se je predstavila z deli, ustvarjenimi v tehniki akrila na platno, in s tematiko, napovedano tudi v naslovu, Ženske. Gre namre~ ve~inoma za ženske motive, žensko energijo, izraženo kot protiutež moški, še vedno mo~no prevladujo~i na svetovnem politi~nem in gospodarskem prizoriš~u, je med drugim zapisano v vabilu. Jože Karlovšek (1900–1963) je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediš~ino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Izdal je ve~ knjig in strokovnih ~lankov na to temo, bil je tudi vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenski mitologiji. Ve~: https://joze.karlovsek.si/ Dogodek je spremljal in ga lepo obogatil prijeten glasbeni program, ob tej priložnosti pa je bila predstavljena tudi ornamentika avtori~inega dedka, Jožeta Kar­lovška. y Sandra Grudeni} 12. oktober/6. november, Ilirska Bistrica/Koper Predstavitev knjige Dotaknuti nebo − K zvezdam Darka Moharja sti poleg avtorja na kratko predstavil tudi dejavnost društva. Z glasbenim nastopom sta program lepo popestrila in pripomogla k sproš~enemu vzdušju pevka glas­bene skupine Mimo ritma iz KPD Bazovica Zdenka Kallan - Verbanac in umetniški vodja skupine Ivan Harej - Harry. S predstavitve v Kopru, arhiv KPD Bazovica V Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici se je doslej zvrstilo ve~ dogodkov, povezanih s KPD Bazovica, tokrat je bila predstavljena dvojezi~na knjiga Dotaknuti nebo – K zvezdam avtorja Darka Moharja, vodje PS v društvu, objavljena ob dvajsetletnici njenega delovanja in prežeta s piš~evo osebno zgodbo. Kot je povedal Darko Mohar, je bil ve~er zelo prijeten in ve~ kot zgolj klasi~na predstavitev. Poleg zanimivega pogovora z obiskovalci je programu sledilo prijetno druženje, med drugimi tudi s predstavniki bistriškega planinskega društva Snežnik, katerega pridruženi ~lan je tudi PS KPD Bazovica, in planinci iz Postojne. Navzo~a je bila tudi predsednica Meddruštvenega odbora (MDO) PD Primorske Marija Kuhar. Uvodoma sta v imenu knjižnice spregovorili in pozdravili navzo~e Tamara Hrabar in Ana Kalister (obe tudi ve~kratni gostujo~i sodelavki na prireditvi Poletje v Bazovici). Darko Mohar je spregovoril o nastajanju knjige in delovanju skupine, ki ji je izjemno predan, pogovor z njim je vodil koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz in ob tej priložno- 12 V novici o predstavitvi so na spletni strani knjižnice (Katarina Škrab, www.knjiznica-ilb.si) objavili podatke o avtorju in med drugim omenili tesne planinske vezi bistriškega Snežnika in PS KPD Bazovica kot odli~en primer planinskega sodelovanja ter ohranitve vezi s planinci na obeh straneh meja. … Darko Mohar je ve~er zaklju~il s fotografijo jastreba, ki je svobodno jadral nad njim proti zaha­jajo~emu soncu. Obiskovalcem je na srce položil misel, da se na svoji poti ni treba zoperstavljati, temve~ je treba na njej uživati in svobodno leteti. Darko Mohar je svojo knjigo v sodelovanju z Obalnim PD Koper 6. novembra uspešno in odmevno predstavil tudi v dvorani Informacijskega centra Naravnega rezervata Škocjanski zatok v Kopru. Pogovor z njim in še eno, predvsem planinsko druženje je tudi tokrat povezoval Vitomir Vitaz, kulturni program pa sta znova zelo uspešno izpolnila Zdenka Kallan - Verbanac in Ivan Harej - Harry. y Marjana Mirkovi} V abilu na prav posebno proslavo, 120 let delovanja najstarejšega še delujo~ega društva v Mariboru, se je v imenu KPD Bazovica odzvala in jubilantu ~estitala tajnica Sandra Grudeni}. Društvi sta namre~ že ve~ let zelo uspešno povezani v okviru KUD France Marolt iz Male~nika. društva Skala spremenilo v KUD France Marolt Male~nik. Vodja izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Maribor Matija Varl je na proslavi društvu podelil zlato jubilejno priznanje in med drugim poudaril pomen in tradicijo ljubiteljske kulture v SlovenijiVe~: https://mariborinfo.com y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 6. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Slovesno proslavili jubilej, arhiv KPD Bazovica Jubilantsko društvo je 120 let delovanja obeležilo pod geslom Kultura napolnjuje naše srce, nas bogati. Nastanek društva sega v leto 1903, ko so v kraju ustanovili bralno in gospodarsko društvo Skala ter se vsa leta delovanja borili za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Z imenom Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo Skala pri Sv. Petru niže Maribora je bilo ustanovljeno 22. novembra 1903 na pobudo župnika Martina Jurkovi~a. Po drugi svetovni vojni so morali izbrisati ime Sv. Peter in so se preimenovali v Male~nik, prav tako se je ime 19. oktober, Muzejski park Breda/Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica 150 let proge Pivka–Ilirska Bistrica−Opatija–Reka O bletnico izgradnje železniške proge Pivka–Ilirska Bistrica–Opatija (Matulji)–Reka so obeležili tudi s slovesnostjo, organizirano na pobudo Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica in ob podpori tamkajšnje ob~ine ter v sodelovanju z bistriško in matuljsko turisti~no organizacijo. Slavnostnega dogodka ob jubileju se je v imenu KPD Bazovica udeležila tudi tajnica Sandra Grudeni} in si med drugim ogledala premierno predstavitev zanimivega dokumentarno-igranega filma z naslovom Reška proga. Nastal je v okviru bistriških ljubiteljev železnic, govori pa o za~etkih izgradnje te železniške povezave, ki je pred 150 leti korenito spremenila življenje ljudi ob progi in njeni okolici ter bila klju~na za razvoj in povezovanje, danes pa predstavlja tudi pomemben del tehniške in kulturne dediš~ine. Film sta ustvarila scenarist Danijel Cek in režiser Aleksander Kušlan. Bistrici, ki je prav tako nastal pod okriljem prizadevnih bistriških ljubiteljev železnic (www.visitilirskabistrica.si), in razstavo, ki sta jo v tamkajšnji gimnaziji na temo proge pripravili profesorici zgodovine Nataša Graovac in mag. Sonja Škrlj Po~kaj. Obletnici izgradnje železnice pa je bilo kot eno osrednjih dogajanj ob jubileju 23. oktobra v mestni hiši na Reki posve~eno tudi interdisciplinarno, mednarodno znanstveno-strokovno sre~anje z naslovom Reška identiteta: gospodarski, zgodovinski, jezikovni in kulturni odmevi ob 150. obletnici izgradnje železniških prog Reka−Karlovec in Reka−Pivka. Ve~: www. info.hazu.hr y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} Razstava obogatila dogodek, arhiv KPD Bazovica Poleg promocije filma so si lahko obiskovalci med drugim ogledali tudi Muzejski park Breda ob železniški postaji v Ilirski 13 IZ DRU[TVA 3. november, Slovenski dom KPD Bazovica Ve~er slovenskega društva Jožef Špringer, Kakanj Aleksandrinke, dramska skupina SKD Istra, Pulj prav­lja Dušan Tomaži~, izid pa z veseljem pri~akujejo predvidoma do konca tega leta. O ugledu in svojevrstnem priznanju za društvo v Kaknju pri~a tudi dejstvo, da je na predlog krovne organizacije slovenskih društev v BiH Evropa zdaj aprila lani Davorka Drijen~i} postala ~lanica Sveta za narodne manjšine, svetovalnega telesa pri parlamentu Federacije BiH. Odli~en nastop mladih, foto: Marijana Mirkovi} K PD Bazovica je gostilo obisk skupine ~lanov Slovenskega združenja meš~anov Jožef Špringer iz Kaknja. Prvi stiki med društvoma, navezani na pohodu na Triglav v okviru prireditve Dobrodošli doma leta 2003, so hitro prerasli v prijateljske in vsa ta leta jih ohranjajo ob~asna, a vselej zelo prisr~na in doživeta sre~anja, lepe nove spomine je prinesel tudi oktobrski obisk na Reki. Pripravili so nam zanimiv in raznolik program, predsednica društva Davorka Drijen~i} je na kratko spregovorila o delovanju tega najstarejšega društva v Bosni in Hercegovini, nato pa je sledil zanimiv dokumentarni film RTV Slovenija avtorja Dušana Tomaži~a, novinarja in urednika na Regionalnem RTV-centru Maribor, predvajan v oddaji Sledi z naslovom Dale~ od doma, doma − Kakanjski Slovenci in je na ogled na naslovu: www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174886680? s=tv). Tridesetletna bogata dejavnost društva Jožefa Špringerja bo po besedah Davorke Drijen~i} predstavljena v monografiji, ki jo pri­- V osrednjem delu ve~era je obiskovalce navdušila sedem~lanska glasbena skupina mladih, ve~inoma potomcev slovenskega rodu, z odli~nim in raznovrstnim programom, vseh z dolo~eno glasbeno izobrazbo. Nastopili so vnuka Jožefa Špringerja, vodja skupine, akademski glasbenik Benjamin Drijen~i} (trobenta), ki je ubral dedkovo profesionalno glasbeno pot, in Alen Drijen~i} (kahon in trobenta), Perica Ramljak (akusti~na kitara), akademski glasbenik Eldar Alajbegovi} (bas kitara), Hana Kulovi} (flavta), Uma Bilalovi} (klavir) in pevka Nejra Begovac (klavir, kitara). Igrali in zapeli so tudi na poznejšem druženju, kjer se jim je v prijetnem in sproš~enem razpoloženju rada pridružila tudi ve~ina navzo~ih. y Marjana Mirkovi} Ve~er zborovske glasbe z gosti K oncert je napovedal koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz z besedami, da je Slovenija dežela pevcev, in pregovorom, da blagor hiši, kjer se petje sliši. In v dvorani KPD Bazovica se je to soboto še kako slišalo! V bogat program zborovskega petja je s krajšim nastopom uvedel doma~i MePZ KPD Bazovica pod vodstvom nove zborovodkinje Ingrid Haller, ki se je tako prvi~ zelo uspešno in s poz­nejšimi ~estitkami predstavila doma~emu ob~instvu in gostom. 14 Vitomir Vitaz je zatem na oder povabil Oktet Simon Gregor~i~ iz Kobarida, ki ga vodi Matej Kav~i~, a je tokrat zaradi zdravstvenih razlogov štel pevca manj. Zapeli so pesmi na besedilo Simona Gregor~i~a in druge, v glavnem slovenske ljudske ali ponarodele pesmi. Ob~instvo, vselej željno in hvaležno za takšne nastope, je pevce nagradilo z dolgim aplavzom, enako tudi drugi gostujo~i zbor tega glasbenega ve~era, MePZ Amor Vincit (Ljubezen zmaguje) iz Nove Gorice. Pod vodstvom zborovodkinje Ingrid Kragelj so obiskovalce s pesmijo ponesli v slovenske, primorske, istrske in koroške kraje. Za posebej lep zaklju~ek ve~era pa so se vsi nastopajo~i zbrali na odru in pod vodstvom Ingrid Haller še skupaj zapeli Kje so tiste stezice. Posnetek celotnega ve~era zborovske glasbe je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v= JYFf_dAweVg&feature=youtu.be y Marjana Mirkovi} nastopile še Marjeta Dimini}, Vesna Je­lin­­~i}, Danica Avbelj, Marjeta Milani, Vida Srdo~ in Inka Jan. Dobro obiskana predstava je gledalce, marsikaterega tudi prvi~, seznanila s pojavom aleksandrinstva nasploh in prinesla vpogled v razli~ne življenjske usode, neredko pretresljive. Nasto­pa­ jo~e so v pripoved vpletle verze in jo glasbeno obogatile še s slovensko pesmijo. Obiskovalci so gostjam ~estitali in jih nagradili z velikim aplavzom ter jim tudi v prihodnje zaželeli uspešno delovanje in nastope. Zanimiv dokumentarni film je na ogled na naslovu: https://365. rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/158555404 y Marjana Mirkovi} Zanimiv nastop, foto: Marjana Mirkovi} Zgodb o aleksandrinkah (oziroma šandrinkah, kakor so si same pravile v na­ re~nem jeziku) je veliko, izbrala jih je vo­dja dramske skupine puljskega društva Klaudija Velimirovi}, tudi nasto­pajo~a, ki je povedala, da jih je za izvedbo pomagal pripraviti mentor, znani puljski gleda­ liš~nik Šandor Slacki. V doživeto in z veliko posluha interpretirani uprizoritvi so 7. november, Slovenski dom KPD Bazovica Hinko Krapek V 28. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica S skupnega nastopa, foto: MIlan Grlica V okviru sodelovanja med društvi je na Reki gostovala dramska skupina SKD Istra iz Pulja. Predstavila se je s prikazom Aleksandrinke, odrsko priredbo zgodb, povzetih iz dokumentarnega filma RTV Slovenija Aleksandrinke režiserja in scenarista Metoda Pevca ter knjige Grenko morje avtorja Marjana Tomši~a, knjige, ki je, kot so zapisali na spletni strani www.bukla.si, literarni spomenik aleksandrinkam, Slovenkam, ki so v obdobju med obema vojnama odhajale po zaslužek v Egipt – v Kairo in predvsem v Aleksandrijo. IZ DRU[TVA 21. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica okviru sodelovanja z mestno knjižnico Ivana Gorana Kova~i}a iz Karlovca, ki je na Hrvaškem sicer pristojna za knjižno zbirko v slovenš~ini, je na Reki gostovala razstava z naslovom Hinko Krapek − ~lovek svojega ~asa, pred tem postavljena v knjižnicah v Karlovcu, Novem mestu, Ljubljani in Ko~evju. Hinko Krapek (Brno, 1841−Maribor, 1915), fotograf, je svojo profesionalno pot za~el na Dunaju, leta 1869 odprl lastni atelje v Mariboru in dejavnost razširil na Hrvaškem, najprej v Zagrebu in pozneje v Karlovcu do leta 1897, ko se je vrnil v Maribor. Najve~ se je ukvarjal s portretno fotografijo, ustvaril je obsežen opus fotografij kulturnozgodovinskih spomenikov, krajine in urbanih vedut, pomembnih kot dokumentirane kulturnozgodovinske de­ diš­~ine. Bil je prvi promotor turizma na obmo~ju Plitviških jezer, proslavil se je z vrsto razglednic iz Slovenije in tudi iz Hrvaške ter velja za enega izmed izdajateljskih pionirjev na tem podro~ju. O nje­govem vsestransko usmerjenem življenju in delu je v imenu soorganizatorja, Mestnega muzeja v Karlovcu, in kot avtorica razstave spregovorila muzejska svetovalka v zgodovinskem oddelku mag. Sanda Ko~evar, knjižni~arka domoznanskega oddelka karlovške mestne knjižnice Aleksandra Miki} - Grgin~i} pa je predstavila digitalizirano Krapkovo de­ diš~ino, dostopno na portalu digitalne zbirke: https://digitalna. gkka.hr/. O Hinku Krapku je izšla tudi bogato opremljena monografija, ki je bila 11. novembra predstavljena na knjižnem sejmu Interliber v Zagrebu. Kulturni program sta s svojim nastopom tudi tokrat lepo izpolnila ~lana glasbene skupine KPD Bazovica Mimo ritma, pevka Zdenka Kallan - Verbanac in umetniški vodja skupine Ivan Harej - Harry. y Marjana Mirkovi} Potujo~a razstava obiskala tudi društvo, arhiv KPD Bazovica 15 1. oktober: Vinodol in Klamaruša z Obalnim PD iz Kopra 10. september, Bazovica, Italija Pohod, posve~en bazoviškim junakom O d leta 2005 se PS KPD Bazovica redno udeležuje pohoda, posve~enega bazoviškim junakom, prvim žrtvam fašizma v Evropi. Njim v spomin in po~astitev je slovensko društvo na Reki dobilo tudi svoje ime. Na teh pohodih so stkane mnoge prijateljske vezi, ki bogatijo tako društvo kot tudi posamezne ~lane. Enako je bilo tudi letos. Kljub vro~ini so ~lani naše planinske skupine na spominskem pohodu prehodili dolgo pot po kraškem robu, sodelovali na slovesni spo­minski slovesnosti, se družili s prijatelji in kovali na~rte za naprej. Majhen doprinos Slovenskega doma na Reki v želji po miru na teh obmejnih prostorih. Tudi letos na pohodu vse generacije, arhiv KPD Bazovica y Darko Mohar 16.–22. september. Valjevo, Srbija Še eno dolgo potovanje N a potovanju po Dalmaciji je bil sklenjen dogovor z Ljubomirjem in Katarino, da bi PS KPD Bazovica v septembru obiskala Srbijo in gore v okolici Valjeva. Dan prvi – Po prestopu meje sledi obisk Sremske Mitrovice, mesta, v katerem še nih~e od nas ni bil. Mirno mesto zanimive zgodovine. Pozno popoldne voznik Branko parkira avtobus pred planinskim domom ^ika Duško Jovanovi} na Rajacu. Li~en planinski dom, pravijo, eden najlepših v Srbiji, ki lahko sprejme tudi ve~je skupine. Dom upravlja športno društvo Pobeda iz Beograda. Sledijo pozdravi s Katarino, Ljubomirjem in njegovim o~etom Damirjem. Z nami bodo naslednjih šest dni! Pred ko~o na Rajcu in v Sremski Mitrovici, foto: Darko Mohar Dan drugi – Dopoldne lažji krožni sprehod do izvira ^anak, popoldne obisk vinske kleti v Ljigu. Zanimivi in pridni doma~ini, odli~na vina in doma~a hrana. Zve~er druženje v planinskem domu. Dan tretji – Krožna tura do planinske ko~e Dobre vode in vzpon na vrh Rajac. Lep, ne prevro~ dan, sprehod po blagih gri~kih med osamelimi kmetijami, zelo lepi razgledi in uživanje na son~nem, širokem vrhu Rajac. Dan ~etrti – Spakirani nahrbtniki in torbe, odhod iz gostoljubnega doma na Div~ibare, vzpona na Crni vrh in Velika ple}a ter obisk doline Crne Kamenice. Lep kraj, ki postaja pomembno turisti~no središ~e Srbije. Pozno popoldne prihod v Valjevo, namestitev v neko~ lepem, zdaj že malo odcvetelem hotelu. In odli~na ve~erja. Dan peti – Vzpon na Jablanik s prelaza Debelo brdo. Z vrha lep razgled proti Valjevski nižini, hribu Medvednik in jutrišnjemu cilju, Velikemu Povlenu. Popoldne sprehod po Valjevu s turisti~nim vodi~em in v muzeju dolga pot skozi zgodovino, od jamskega medveda do današnjih dni. Burna zgodovina mesta, 16 nastalega ob trgovski poti od Dubrovnika proti zahodu. Dan šesti – Vzpon na Veliki Povlen med dvema nalivoma, valjevsko pivo pred pivovarno ter ve~erja ob glasbi in Zdenkinem Summertime! Dan sedmi – Treba se je vrniti domov. Pred tem še ogled mo~virnega obmo~ja in posebnega naravnega rezervata Zasavica pri Sremski Mitrovici. Prelepih je bilo teh sedem dni. Veliko lepe narave in prijaznih sre~anj. Damir, Ljubomir in Katarina, hvala še enkrat! y Darko Mohar S pominskega pohoda na Slavnik prvo nedeljo v oktobru že nekaj let ni ve~. ^lani PS KPD Bazovica so vseeno še ve~ let pozneje na ta dan prihajali na Slavnik in bili vedno izredno lepo sprejeti od doma~inov iz Obalnega PD iz Kopra. Letos so se odlo~ili spremeniti to tradicijo in gostiti planince iz Kopra na reškem ob­ mo~ju. Za pohodni del sre~anja je bila izbrana dolina Vinodola z okoliškimi hribi. Goste so pri~akali v Driveniku, kjer so skupaj obiskali frankopanski kastel, izvedeli zanimivosti o zgodovini Frankopanov, glagolici in še marsi~em drugem, kar krasi to prelepo dolino v zaledju crikveniške riviere. IZ DRU[TVA IZ DRU[TVA IZ PLANINSKE SKUPINE razgledi proti otoku Krku in na Kvarner so navdušili vse pohodnike. Po približno štirih urah hoje so se krožno, po drugi stezi, vrnili nazaj v Grižane. Tu še ni bil konec druženja, nadaljevalo se je v Slovenskem domu na Reki, z nekaj prigrizka in veliko pesmi. ^udovit dan bo ostal zapisan v spominu vseh udeležencev. In sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. y Darko Mohar Druženje v Slovenskem domu, foto: Darko Mohar Sledil je pohodni del po Putu kamenih stupi, stezi nad Grižanami in nekdanji poti doma~inov proti notranjosti, vse tja do Liškega polja, kamor so nosili naprodaj svoje izdelke in jih menjali za to, kar so pridelali Gorani. Steza je strma, ve~ kot tiso~ v kamen vklesanih stopnic se strmo vzpenja skozi grapo v hribu Klamaruša. Lepa steza, lep dan in ~udoviti 7. oktober: Nad Vipavsko dolino skupaj s PD Opatija O tliško okno se nahaja nad Ajdov­ š~ino, na robu Trnovske planote. Gre za veliko odprtino v skalovju oziroma naravni most, nastal z delovanjem vode v apnencu. PD Opatija in PS KPD Bazovica sta se odlo~ila obiskati Vipavsko dolino in Goro, kot doma~ini imenujejo Trnovsko planoto, kraj nad Ajdov­š­~ino, zavedajo~ se lepote teh krajev. Prehodili naj bi del Poti po robu, od vasice Predmeja do Otlice in Otliškega okna, in se potem spustili v dolino. Pot po robu se nadaljuje še do Cola, no, ta del poti so pustili za naslednji obisk teh krajev. Od spomenika Materi Gorjanki so krenili proti prvemu cilju, 912 metrov visokemu vrhu Dolski maj. Na vrhu so imeli lep razgled, od morja ~ez Veliki Modrasovec do Nanosa na drugi strani. V ozadju so iz gozda štrleli Golaki. Sledili so prehodi ~ez lepe travnike do 847 metrov visokega Otliškega maja in še eno uživanje na toplem soncu. Ogled kamnitega polža in piramide, ki ju je iz odpadlega kamenja v kotanjo nad Otliškim oknom postavil arhitekt Damjan Popelar. Spirala, ki pelje v središ~e kozmosa. Spust od okna proti dolini se za~ne pri kapelici, skozi neizrazito grapo mimo votlinice, v katero doma~ini pred boži~em postavijo jaslice. Na hitro so se še povzpeli do Malega Otliškega okna, ki se nahaja nekoliko nižje od Velikega Otliškega okna. Ob poti jim je zapis v kamnu povedal nekaj o legendi o nastanku okna. Pot so zaklju~ili pri izviru reke Hubelj, pri vodi, ki z veliko mo~jo vre iz skalovja nad Ajdovš~ino, vodi, izviru življenja. y Darko Mohar Travniki na Poti po robu, foto: Darko Mohar 17 IZ DRU[TVA Na parkiriš~u pred vasico Vol~e pri Pivki se jih je zbralo šestnajst, skupaj s prijatelji iz Kopra in Golnika na Gorenjskem. Na~rta ni spremenilo niti napovedano spremenljivo vreme. In imeli so sre~o, da so ujeli son~no okno med dvema zelo deževnima in vetrovnima dnevoma. Tako da so na vrhu lahko uživali v razgledih na morje in doline pod Slavnikom, Snežnikom ali Nanosom. Vrhovi so žal bili oble~eni v težke oblake. Na Vremš~ici, foto: Darko Mohar S lovenska planinska pot se za~ne v Mariboru in nadaljuje ~ez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Julijske Alpe, predalpsko hribovje in Kras ter kon~a na Debelem rti~u pri Ankaranu ob Jadranskem morju. Odprta je bila 1. avgusta leta 1953 in je najstarejša vezna pot na obmo~ju Slovenije. ^lani PS KPD Bazovica so se odlo~ili obeležiti jubilej z vzponom v jubilejnem letu na enega izmed vrhov, ki so kontrolne to~ke te vezne poti. Za cilj so izbrali Vremš~ico, goro, ki se nahaja nad Druženje so dokon~ali z obiskom vasice Gornje Košane in ogledom li~ne zgod­ njebaro~ne cerkvice Marijinega obiskanja iz 17. stoletja, ki jo je zgradil dolnjekošanski zidarski in kamnoseški mojster Janez Sever. A da v tem kraju še vedno živijo in delajo odli~ni kamnoseki, so se udeleženci izleta prepri~ali pri cerkvici sv. Urbana, ki stoji pod samim vrhom Vremš~ice. y Darko Mohar 11. november, Kamenjak Mala planinska šola, prvi korak N aslednje leto bo PS KPD Bazovica izpeljala dolgo na~rtovano malo planinsko šolo za otroke. Kot prvi korak je bil organiziran vzpon na Kamenjak, uvodni izlet v to planinsko šolo. Izlet, ki je omogo~il ~lanom PS, da po eni strani dobijo vpogled v to, kako je to delati z otroki, in po drugi strani, da spoznajo te otroke in tudi oni njih. Udeležba na prvem takšnem izletu ni bila ravno števil~na, a vzpon na Kamenjak je bil zelo zanimiv za vse: otroke, starše in vodnike. y Darko Mohar Uspešen za~etek za male planince, foto: Darko Mohar Aleksandrinstvo tudi tema pouka sloven{~ine A leksandrinke so bile Slovenke s Primorskega, ki so od druge polovice 19. stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale na delo v Egipt, zlasti v Aleksandrijo in Kairo. Zakaj? Zaradi zelo slabega položaja slovenskih kmetov v 2. polovici 19. stoletja, zaradi posledic 1. svetovne vojne in vzpona fašizma, zaradi ~esar moški niso dobili dela. Egipt pa je v tem ~asu cvetel, Sueški prekop je bil zgrajen ob koncu leta 1863. Veliko družin tržaških podjetnikov je odšlo predvsem v Aleksandrijo in Kairo. Z njimi so odšle tudi njihove sobarice, hišne pomo~nice in dojilje s Primorskega. ^ez Sredozemsko morje so se odpravila slovenska dekleta in žene iskat delo, da bi rešila zadolžene kmetije ali si zaslužila doto. venskemu bogoslužju in si izmenjevale novice od doma. ^e je bilo možno, so ena drugi pomagale. Ob tolikih znankah in ob poslušanju doma~e besede so se po~utile bližje domu. Ko so se po spremembi oblasti v 50-ih letih 20. stoletja družine, pri katerih so delale, za~ele izseljevati iz Egipta, so jih pogosto vzele s seboj. Aleksandrinke so primer nezna~ilne (netipi~ne) ženske ekonomske migracije. V ~asu stroge delitve dela med ženskami in moškimi, so bile Aleksandrinke hraniteljice družin. Bile so pogumne, ko so odšle v tujino, med ljudi, ki so imeli drugo vero in obi~aje. Bile so uspešne, vendar so ta uspeh drago pla~ale. y Marija Lini} Bujan, DPS v KPD Bazovica Kako so vedele kam? Medmrežja ni bilo, brati niso znale, Aleksandrija je bila dale~. Tiste, ki so tam že delale, so urejale službo sestram, sestri~nam, prijateljicam, sosedam. Slovenke so bile znane kot zelo dobre delavke. V Egiptu so zaslužile štirikrat ve~ kot v Trstu. Samske ženske so ta dela opravljale kot življenjski poklic. V mnogo težjem položaju kot neporo~ene pa so bile poro~ene ženske in matere, ki so pogosto zapustile komaj nekajmese~nega dojen­ ~ka in odšle kot dojilje v Egipt. Usode teh Aleksandrink in njihovih potomcev so bile najbolj žalostne. To so nam z branjem pisem in izpovedi prikazale ~lanice dramske skupine SKD Istra iz Pulja 3.11.2023 v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki. Dramski prikaz, ki nosi naslov Aleksandrinke, je ustvarjen po knjigi "Grenko morje" avtorja Marjana Tomši~a in dokumentarnega filma s to tematiko. V Aleksandriji so se sre~evale v slovenski družbi, v zavetiš~u "Azil Franca Jožefa", ki je skrbelo za brezposelna dekleta. Od leta 1908 so skrb za dekleta - najprej v Aleksandriji, nato še v Kairu - prevzele šolske sestre sv. Fran~iška Kristusa Kralja. Pogosto so se sre~evale tudi v parkih, saj so vsak dan vodile svoje varovance na sprehode. Poleg tega so se sre~evale ob nedeljah popoldne, ko so bile dela proste. Takrat so pele doma~e pesmi, hodile k slo- 18 IZ POUKA DPS 4. november: Za 70 let Slovenske planinske poti v lepem dnevu na prelep hrib, Vremš~ico Vremsko dolino med Pivko in Diva~o. Aleksandrinke Napoved filma Aleksandrinke, foto: www.rtvso.si V publikaciji Aleksandrinke, izdani ob filmu, je avtorica pedagoškega gradiva Mirjam Milhar~i~ Hladnik osvetlila zgodovinski in družbeni kontekst aleksandrinstva ter o vsebini med drugim zapisala: Zgodba o aleksandrinkah je zgodba o emigraciji, pogosto bole~i in skoraj izklju~no ženski. Zaradi revš~ine in fašisti~ne asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množi~no zapuš~ali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder se niso vra~ali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, najve~ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi ve~ desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje in družabnice. Številne so se vrnile pozno, v~asih prepozno, in so tako ostale tujke tudi v svoji družini in domu, ki so ju vzdrževale z delom na tujem. Ve~: www.kinodvor.org 19 LITERARNI KOTI^EK Panta rei, je vzkliknil profesor fizike in matematike, ko je vstopil v razred. Nato prevedel, vse te~e, se vrti, izrek je grški. Meni se je zares zavrtelo, kako sem se bala, da zaradi matematike nikoli ne bom maturirala! Matematika je v glasbi, arhitekturi, v bistvu povsod, ~e pogledamo naokrog. Toda ni nujno, da ste vsi matematiki, v nekaterih med vami skriti so umetniki. Matematike bom drilal, od tistih, ki to niso, zahteval bom osnove in formule nove. Kamen s srca se mi je odvalil, kako razumevajo~e je pravil. Še danes, ko hodim proti pokopališ~u, s šopkom krizantem in sve~o rde~o, na dan naših predragih, ki jih ni ve~, vrtim v mislih – panta rei, vse se vrti, nekam gre, v novi obliki pojavi se. Panta rei, vse se vrti, 30. avgust, Reka Bibliobus, darilo iz Ljubljane D olgoletno sodelovanje med ljubljansko in reško mestno knjižnico (MK) je prineslo novo pridobitev, bibliobus. Dosedanji bibliobus v Primorsko-goranski županiji (PGŽ) bo namre~ predvidoma do konca leta zamenjalo vozilo, ki sta ga avgusta donirali Mestna ob~ina Ljubljana in tamkajšnja Mestna knjižnica. Prevzeli so ga ravnatelj MK Reka Niko Cvjetkovi}, reški župan Marko Filipovi} z namestnico Sadro Krpan ter vodji pristojnih oddelkov mestnih in županijskih oblasti, Vlasta Lini} in Sonja Šiši}. Po ustrezni prilagoditvi bo dosedanji ljubljanski bibliobus postal županijski in bo zagotavljal knjižno izposojo bralcem v krajih, kjer ni knjižnice, od Vinodola, predelov na otoku Krku do reškega zaledja in ve~ krajev Gorskega kotarja. Županijski bibliobus sicer deluje od leta 2004, obsega zbirko 17.948 knjig, vpisanih je 1.241 ~lanov in na 52 postajah obiskuje 41 naselij na obmo~ju PGŽ. Lani so zabeležili skoraj trinajst tiso~ izposoj in ve~ kot osem tiso~ obiskov. Ve~: https://gkr.hr/ y Marjana Mirkovi} y Zdenka Kallan - Verbanac Reka, 1. novembra 2022 Vreme Preživeli smo vro~ino, za~elo se je deževje. Dež potaplja doline, lomi drevje. Verjetno smo se zamerili naravi, maš~uje se nam, lahko vse poplavi. Morje je podivjalo, razrovalo je obale. Ko se je umirilo, posledice so ostale. Obale bodo popravili, plaže uredili. Podivjanega morja ne bomo pozabili. Zima je na vratih, kmalu bo sneg. Lepo je videti, ko se pobeli breg. Vse, kar pride, tudi s ~asom mine. Samo da ne bi bilo prehude zime. y Marija [enk Reka, 13. novembra 2023 20 y Marjana Mirkovi} 20. oktober, MK Ivana Gorana Kova~i}a, Karlovec 30 let osrednje knjižnice za slovensko knjigo na Hrvaškem O v življenju in v smrti. Na poletno vro~ino smo pozabili. A ni tako dolgo, ko smo boga molili, da nam kakšno kapljo dežja podari, da se ekstremna vro~ina preživi. du, najprej najmlajši, dojen~ki, prvih devetnajst še pred pripravo pokopališ~a ... Z obmo~ja kotarja ^abar je bilo tu ve~ kot tiso~ otrok … Do decembra leta 1942 jih je življenje izgubilo 138, po preselitvi v taboriš~e Gonars v Furlaniji ob koncu tega leta, pa je za posledicami bivanja v Kamporju tam umrlo še 114 otrok ali skupaj z imenom in priimkom 252 otrok. Umiranje se je nadaljevalo tudi po vrnitvi iz taboriš~a ... Številni otroci so ostali brez staršev, pomrle so cele družine, za vselej izginili posamezni zaselki. Težko bi našli družino brez taboriš~ne žrtve … Tudi po osemdesetih letih od poraza fašizma srce zadrhti ob misli na grozote, ki jih lahko stori ~loveku le ne~lovek. Si-T Panta rei Bibliobus še ~aka prilagoditev, foto: www.rijeka.hr 9. september, Kampor, Rab Spominska slovesnost L etošnje spominske slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve italijanskega fašisti~nega koncentracijskega taboriš~a Kampor na otoku Rabu se je s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovi}em udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Skupaj sta položila tudi venec v spomin žrtvam kot izraz globokega spoštovanja do žrtev taboriš~a Kampor in vseh, ki so pretrpeli grozote fašisti~nega nasilja. Na dogodek je bil kot govorec povabljen tudi Slavko Malnar kot preživeli taboriš~nik, ki je bil pri svojih šestih letih pri~a strahotnim razmeram v taboriš~u Kampor. Kot dolgoletni raziskovalec krajevne zgodovine in raznolike kulturne dediš~ine ^abranskega je pozornost namenjal tudi zbiranju in preverjanju podatkov, povezanih z interniranci v taboriš~u Kampor. Povedal je, da so ga letos na Rabu umaknili s programa, brez pojasnila, a tudi ne prvi~. Tokrat je, povzeto iz besedila, med drugim želel spomniti na žrtve med otroki: Taboriš~e je za~elo delovati avgusta 1942, umiranje se je za~elo deset dni po priho- srednja knjižnica za slovensko knjigo od 20. oktobra 1993 deluje v Karlovcu, oddelek, ki ga vodi višja knjiž­ni~arka Vedrana Kova~ Vrana, pa je jubilej med drugim praznoval s preselitvijo v nove prostore, na dan ustanovitve pa s sre­ ~anjem, organiziranim v sodelovanju s knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta. 18. mednarodni strokovni posvet Knjižnica – igriš~e znanja in zabave je tokrat potekal na temo potujo~ih knjižnic kot sestavnih delov knjižni~ne mreže na Hrvaškem in v Sloveniji. Oddelek za slovensko knjigo deluje v okviru karlovške MK, pomembno podporo njegovemu delovanju, zlasti prva leta, pa je pomenila podpora novomeške knjižnice ob prizadevnosti tamkajšnje knjiž­ ni~arke Jadranke Matijevi}, ki je dolga leta tkala vezi. Zbirka obsega ve~ kot šest tiso~ enot, knjig, periodike, AV in elektronskega gradiva, ki je na razpolago vsem uporabnikom in za medknjižno izposojo, možno tudi v slovenska društva na Hrvaškem, ter za pregled, dostopen na spletni strani www.gkka.hr. Na Hrvaškem sicer deluje skupno enajst knjižnic za narodne manjšine (NM), je zapisano na spletni strani ministrstva: https://min-kulture.gov.hr. Poleg karlovške so to še MK Beli Manastir (madžarska NM), Knjižnica in ~italnica Daruvar (~eška NM), Hrvaška ljudska knjižnica in ~ital- nica Našice (slovaška NM), Avstrijska ~italnica v Mestni in univerzitetni knjižnici Osijek, MK in ~italnica v Pulju (italijanska NM), Srbsko kulturno društvo Prosvjeta v Zagrebu ter Ljudska knjižnica in ~italnica Vlado Gotovac Sisak (za Bošnjake), v okviru Mestnih knjižnic Zagreba sta za NM pristojni Knjižnica Bogdana Ogrizovi}a (albanska NM) in Osrednja knjižnica Rusinov in Ukrajincev, v Zagrebu pa je tudi knjižnica Kali Sara (romska NM), odprta leta 2020. y Marjana Mirkovi} Vodja slovenskega oddelka Vedrana Kova~ Vrana, foto: Marjana Mirkovi} 21 KOTI^EK POGLED Z LITERARNI ONKRAJ SNE@NIKA P o mojem mnenju je edina dobra zadeva, ki se je v zadnjih treh mesecih zgodila pod Triglavom (pravzaprav v Frankfurtu), uspeh Slovenije kot ~astne gostje na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer s(m)o "rasturali" − z ma­nifes­tom o poglobljenem branju s Slavojem Žižkom, ki se je zavzel tudi za palestinske žrtve v Gazi in razgalil evropsko hipokrizijo, ter nastopom ljubljanske filozofske šole. Dragica Jakseti~ Ko je mi je Tomo Šajn predal štafeto pisanja te kolumne, je še veljalo, da naj bi v kolumni še naprej poro~ala o politi~nem dogajanju na slovenski strani meje. Kot ste že opazili, mi je že od vsega za~etka v tem smislu šlo slabo, potem pa za vsaka Sopotja še slabše. (Razen enkrat in takrat z veseljem − pred volitvami aprila 2022.) Tudi zdaj "trpim" in mencam, ker bi vam morda res morala sporo~iti kaj o dogajanju pri nas. Mencam, ~eprav že vnaprej vem, da tega ne bom po~ela. A bi vi, ~e bi bili na mojem mestu, z apetitom "neki" javnosti pisali, kaj se dogaja pri vas? Bi lahko pisali samo o dobrem in zamol~ali vse, kar res zaznamuje vaš vsakdan? Bi bili sre~ni, ~e bi morali v vesoljno Slovenijo poro~ati o vsem, kar se je dogajalo pred letošnjim pohodom spomina v Vukovarju? Pa vsaki~ znova na primer o tem, s ~im se spet obmetavata oba vaša predsednika? Pa o blokadah s traktorji na slavonskih cestah? Jaz tudi ne. Zoprno (kot da nekoga ogovarjam) mi je poro~ati, da stranki (in z njo našemu predsedniku vlade), ki je z ogromno podporo (upanja, prepri~anja, optimizma) vseh nas zasedla kar 53 sedežev v državnem zboru z 90 stoli, strmoglavlja podpora javnosti, ker še niso pokazali, da resno delajo na reformi zdravstva, pokojninskega in pla~nega sistema. Ves ~as gledamo, kako se ukvarjajo s sabo, se smešijo z rokohitrskimi in nepremišljenimi odlo~itvami in izjavami, ki jih že drugi dan popravljajo. Pa tudi, kako s sumljivimi metodami in argumenti iz svoje stranke in vlade me~ejo ~lane in ministre, ki med nami, navadnimi smrtniki, veljajo kot boljši. Videti je tudi, da so mediji po eni strani do ravnanja našega premierja zelo kriti~ni, po drugi strani pa previdni. Nih~e si ne želi vrnitve režima, ki je na primer v dveh letih v ~asu epidemije izdal 60.000 odlo~b o prekrških, s katerimi se zdaj ukvarja in jih razveljavlja ustavno sodiš~e. Prekrških zaradi sendvi~a, zaužitega brez maske na nosu, ali branja slovenske ustave pred slovenskim parlamentom. Raje vam povem, kako je z mojega vidika videti Hrvaško, njeno u~inkovitost na nekaterih podro~jih – zlasti tistih, na katerih v Sloveniji vlada prava polomija. Pustimo izjemne turisti~ne prilive v hrvaški proa~un, ki sledijo mo~nemu turisti~nemu trženju, predvsem pa soncu in krasnemu morju. Videti in slišati je na primer informacije o 3,5 milijardah evrov investicij, ve~inoma 22 pokritih z evropskim denarjem, s katerim je Hrvaška na primer zgradila pelješki most in s katerim gradi najdražje tri kilometre (podzemne) avtoceste med vašimi Škurinjami in Mlako (68 milijonov evrov). Pa o naslednjih desetih milijardah evrov, s katerimi bo Hrvaška v naslednjih nekaj letih obnovila hrvaške železnice. Medtem ko pri nas že nekaj de­set­letij "gradimo" nov, 26 kilometrov dolg železniški tir od Diva~e do Kopra, ne moremo zgraditi avtoceste od Rupe do Postojne, z vlakom iz Bistrice do Ljubljane pa potujem skoraj toliko ~asa kot mati moje pokojne none ob otvoritvi proge Pivka–Ilirska Bis­trica–Reka pred natanko 150 leti. Ne bi dvakrat rekla, da ne bom morda že ~ez nekaj let v enakem ~asu z vlakom z Reke prispela v Zagreb. Opazila pa sem, da tako kot Slovenec zlahka vidi idealizirano podobo sosednje države, le njene vrhove in ne njene blatne kloake, tudi Hrvat zlahka vidi preve~ lepo podobo naše "dežele". Nekega ve~era sem na TV HRT 1 odkrila serijo Sre~na mesta in prav tisti njen del, ki je predstavljal Ljubljano. Novinarka, ki je pripravila oddajo, je naši prestolnici naredila izjemen poklon. Ljubljana je res lepa, a v vaši nanizanki je bila prikazana skoraj kot najidealnejše mesto pod soncem. In zdaj se po "idealni" Sloveniji vozi še Stan­ kovi} z Vetrom v laseh. Kaj naj re~em? Odli~no! Hrvaška in Slovenija sta se oktobra skupaj predstavili na turisti~ni borzi v New Yorku. Najprej nisem bila prepri~ana, ali prav slišim. Skupaj?! Potem pa sem bila nad tem navdušena. Ne bi še kaj podobnega skupaj naredili v novem letu 2024? Na primer mejno ~rto v Piranskem zalivu. Morda bi nam uspelo, ~e bi tudi vladi, tako kot slovensko in hrvaško turisti~no organizacijo, vodili ženski namesto Golobov in Plenkovi}ev. Želim nam veliko skupnih zmag v novem letu! y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com Natko Štigli}: Pri pouku slovenš~ine nam je lepo in zanimivo V okviru DPS v KPD Bazovica je na za~etku lanskega šolskega leta stekla nova oblika pou~evanja slovenš~ine za otroke, vodstvo pa je prevzel takrat petindvajsetletni Natko Štigli} z diplomama Univerze v Ljubljani, natan~neje Akademije za glasbo in Fakultete za družbene vede (FDV). Obenem je kot mladi raziskovalec postal tudi novi sodelavec reške enote INVja, izobraževanje pa nadaljuje na doktorskem študiju mednarodnih odnosov (FDV). Natko Štigli}, odrasel v Selcah pri Crikvenici, se je v KPD Bazovica vklju~il leta 2016, ko je za~el obiskovati pouk slovenš~ine, kmalu pa se je ta nadarjeni kitarist, s samostojnimi koncerti že v srednješolskih letih, predstavil tudi na društvenem odru in z nastopi ve~krat obogatil kulturni program društva ob razstavah in drugih dogodkih. Za seboj ima uspešno glasbeno kariero, z vrsto odmevnih nastopov in udeležbo na tekmovanjih do­ma in v tujini. Prejel je tudi ve~ priznanj in nagrad, poleg glasbene pa kariero uspešno gradi tudi na družboslovnem podro~ju. Ve~krat je že bil predstavljen v številnih medijih tudi v Sloveniji, zlasti v zadnjem letu dni. Rubrika Sre~anja ga tokrat predstavlja predvsem kot u~itelja slovenš~ine, ki jo odli~no govori in piše ter ki je med otroki zelo priljubljen. Kot pravi, se je pou~evanja lotil na svojo željo, ker ga pedagoško delo veseli in izpolnjuje, ima pa tudi že izkušnje: Neko~ sem v isti u~ilnici bil u~enec, zdaj pa sem u~itelj. Imam veliko prakse z delom z otroki, predvsem skozi pou~evanje glasbe in kitare. Od za~etka študija na Akademiji za glasbo se ukvarjam s pou~evanjem, delal sem tudi nekaj ~asa v eni glasbeni šoli v Ljubljani. Skupina šteje deset osnovnošolcev, ~lanov KPD Bazovica, starih od sedem do trinajst let. Pouk v tem šolskem letu poteka ob ~etrtkih, traja dve šolski uri, od pol petih do šestih, in je vsebinsko zelo pestro zasnovan: Pri pou~evanju si pomagam z u~­be­ ni­ki in delovnimi zvezki ter tudi z drugimi didakti~nimi pri­pomo~ki, na primer s kakšno družabno igro v slovenš~ini, kot je Monopoly. Menim, da je za otroke zelo pomembno, da se pri u~enju u~ijo na razli~ne na~ine in ne samo z u~beniki. Od teh trenutno uporabljamo ^as za slovenš~ino 1 in 2, imam pa tudi kar nekaj slikanic in pesmaric. Kot poudarja, ga pedagoško delo zelo veseli: Nikoli mi ni naporno. Pri otrocih je v~asih res izziv ohraniti pozornost, sploh pa, ko pridejo že utrujeni od celodnevnih šolskih in razli~nih drugih aktivnosti. Tega se zavedam in zato poskušam pouk narediti ~im bolj zanimiv, da vsaj malo odmislijo to utrujenost. Zelo vše~ so jim razli~ne družabne igre, petje pesmic, recitiranje ipd. Ne marajo kakšnih nalog iz u~benikov, na primer slovnice in podobno. Sode~ po pozitivnih odzivih staršev in otrok je na našem pouku slovenš~ine zagotovo lepo in zanimivo. To potrjuje tudi dejstvo, da ga obiskujejo isti otroci kot lani, vklju~enih pa je tudi nekaj novih, z zadovoljstvom pove in doda, da pri pouku pravzaprav ni~esar ne pogrešajo. Kot novi sodelavec reške enote INV-ja na vprašanje, kaj ga je pritegnilo k temu delu in kaj je podro~je raziskovanja, odgovarja: Doktorski študij me je že dlje ~asa zanimal, želel sem tudi pridobiti še nekaj novega znanja in izkušenj. V splošnem je tema mojega raziskovanja slovenska manjšina na Hrvaškem, na doktorskem študiju pa tudi diplomacija in mednarodni odnosi. Natko Štigli} je tako med drugim vklju~en tudi v triletni raziskovalni projekt o slovenski skupnosti na Hrvaškem, ki ga na reški enoti INV-ja vodi dr. Barbara Riman in je predstavljen v prvi rubriki te številke Sopotij. LITERARNI KOTI^EK SRE^ANJA Pozdravljeni! Natko Štigli} ima sicer zelo rad šport in rad bere knjige, a prostega ~asa za to nima veliko, posve~a se predvsem študiju in se obenem še nadalje trudi tudi na glasbenem podro~ju: Trenutno je najve~ji del mojih obveznosti delo za študij, saj sem pri doktoratu in pisanju svoje doktorske disertacije ogromno ~asa za knjigami in berem razno literaturo. Takrat, ko ne delam za INV ali študij, se moram ukvarjati s kitaro, saj mi je precej naporno obdržati ti dve stroki na visoki ravni. Odprtih je nekaj glasbenih projektov, ki jih na~rtujem za leto 2024, ampak o tem ob kakšni drugi priložnosti. O tem, kaj bo pretehtalo v prihodnje, glasba ali raziskovalna dejavnost ali diplomacija, zdaj ne razmišlja: Zaenkrat je še vse odprto. Na Hrvaškem in v Sloveniji sem eden redkih akademsko izobraženih kitaristov, ki se ukvarjajo s klasi~no glasbo, flamenkom in zabavno glasbo, pa tudi z avtorskim delom in glasbenimi priredbami, zato bi želel to še naprej razvijati. Tudi diplomacija bo zagotovo na nek na~in del mojega življenja, ~eprav še ne vem, v kakšnem obsegu in kakšni obliki. Najbrž bom prepletal oboje. Simpati~nemu sogovorniku Natku Štigli}u smo ob koncu pogovora, ki je potekal po elektronski pošti, zaželeli sre~o in uspešno nadaljevanje glasbene in študijske poti tudi v novem, prihajajo~em letu 2024. y Marjana Mirkovi} Natko Štigli}, foto: Istog Žorž 23 FOTO KOTI^EK Vse foto: Katja Sili} Švonja 24