Političen list za slovenski narod.
F« polti prejemam velja: Za celo leto predplač&n 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
•1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejoman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta P, gld., za četrt leta i yid., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratO se sprejemajo invelji tristopna petlt-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
VrcdnlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dun, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
ts*te>v.
V Ljubljani, v četrtek 19. septembra 1889.
Letni le XTII.
Slavno uredništvo „Slovenca"
v L j u bij a u i.
Sklicevaje so na §. 10. tisk. zak. prosim, da vsprejmete v Svoj list nastopni popravek:
V	štev. 212 z dne K), t. m. naveli ste glede šaljivega lista „Brusa" par popolnoma neosno-vanih trditev. Vaš stavek: „Iz zanesljivega vira vemo, da se je vrednik njegov zaprisegel z vso odločnostjo zoper mlajšo duhovščino slovensko, češ, toliko časa jih bom pikal, da jih moralno uničim in jim popolno zagrenim delovanje izvan cerkve" j e od konca do kraja izmišljen.
Isto tako ne osnovana je trditev, da uredništvo „Brusovo" po svojih agentih list „pošilja tudi med najniže slojove ljudstva: mej delavke v tobačni tovarni." Uredništvo „Brusovo" v obče ne potrebuje nikacih agentov, najtnanje pa v tobačni tovarni.
S spoštovanjem
Ivan Žclcznikar,
urednik „Brusa".
V	LJUBLJANI, 18. septembra 1889.
Opomba vredništva: Po tiskovni postavi smo bili prisiljeni objaviti na tem mestu popravek si. uredništva „Brusovega". Kako naj sodi si. občinstvo o tem popravku, zadoščaj nastopno: Tri verodostojne priče imamo, da se je gosp. vreduik „Brusa" izjavil v enakem smisla, ter jedni naravnost imenoval duhovniške osebe, katere on skuša „moralno uničiti"; o tem naineuu se je vsakdo prepričal, komur se ni studilo prebirati imenovani list. Svojo trditev potrdimo s prisego pred vsakim sodiščem.
Glede druge točke radi verjamemo, da si. uredništvo „Brusovo" po svojih slugah no pošilja lista v tobačuo tovarno, ker to bi bilo zoper hišni red; tega tudi nismo trdili. Ker pa imajo napo-minane delavke jako pičlo plačo, ne moremo si
misliti, da bi list same naročevale. Da ga bero, to vemo, a od kod ga dobe, to uteguete sami bolje vedeti. Konečno Vam svetujemo, da čitate odstavek str. 210 — 220 v knjigi „Časnikarstvo in naši časniki", ponatisnem iz „SI. N.", kjer je govor o „Revolverpresse".
V opozicijo/
Veliko pozornost zasluži knjižica, ki je izšla v Ratisboni z naslovom: „Grof Taaffe in nemški konservativci." Namen ji je, da bi nemške konservativce pripravila v opozicijo. Vsebina je nastopna:
Tisza praznuje svoj vladui jubilej slovesno; pozval je svojo stranko, prišla jo ter oznanjala svetu, da jo in ostane Tisza njen mož.
Grofa Taaffeja jubilej pa se je izvršil brez petja in brez godbe in nobene stranke ni bilo, ki bi mu bila prišla kadit.
Grof Taaffe nima nobene stranke, ki bi bila z veseljem prazuovala slavnost ujegovega desetletnega „životarenja".
Tako daleč je grof Taalfe v desetih letih pripravil, da nobeden iz večine zbornične ne gleda z veseljem, marveč vsak le z britko skrbjo na vladuo klop. Le manjšina, levica, liberalci in židje imajo srečo, da jih obseva milost gospoda miuisterskega predsednika.
Večino druži državna ideia ter je do danes zadostovala, da je večiDa podpirala vlado.
Če se pa prepriča, da se opravičene želje prebivalstva naravnost prezirajo, potem pa tudi državna ideja ue bo več zadostovala, da bi izpodbujala večino k podpiranju vlade; ravno nasprotno, avstrijska državna ideja more in bo „železni obroč" privedla do tega, da se bo obrnil proti vladi ter združil v jekleno bojno črto, katera ne bo skušala preprečiti še bolj levičarsko rniuisterstvo, marveč bo delala na to, da dobi rniuisterstvo iz svoje srede.
Vsi znaki oznanjujejo, da se bo v prihodnjem jesenskem zasedanji odločilo.
Poslanec Javorski jo pri lanski proračunski razpravi v imenu poljskega kluba izjavil, da mora vladna klop še-le opravičiti glasovanje desnice za proračun; Staročehi se ne morejo otresti vtisa, kateri je napravilo minje mladočeško gibanje; Slovencem je pravosodnji minister v juho las vrgel in Tirolci Ilohenvvartovega kluba bodo gotovo skušali ostro sapo, ki brije po njihovem gorovji, spraviti v državni zbor, da jo bo občutil finančni minister.
Iu Liechteusteiuovi huzari? — No, poslanec dr. pl. Fuchs je v svojem proračunskem govoru mej burnim odobravanjem svojih tovarišev naučnega ministra Gautscha pozval, „naj se povrne na pot pravice iu postave"; iu poslanec dr. Koeuhoch je v svojem mnogo razpravljanem proračunskem govoru pravcat register vladnih pregreh razvil; rekel je vladi v obraz, da je vladna klop v krščanskem ozirti še na prav nizki stopinji, ter jo „pozval, naj se oprosti vsega polovičarstva, naj iuia odprta ušesa za opravičene tirjatve naroda iu krepko roko, da odločno izvrši potrebna sredstva". Ob enem pa se je izjavil, da bodo on in njegovi somišljeniki „le v tej nadi" glasovali za proračuu.
In v resnici, gospod ministerski predsednik je pričel slačiti „svoje polovičarstvo".
Grof Taaffe je liberalec; le ena polovica njegovega obraza je bila s pajčolanom konservatizma pokrita, sedaj pa je pričel tudi ta pajčolan slačiti.
Želeli smo, da bi se ta pajčolan raztegnil tudi na drugo strau ter postal vedno trdnejši in varnejši zoper viharje.
Ta nada nas je britko varala.
Zazuamujmo nekoliko dejanjskih resnic!
1. Gautschev šolski predlog, non plus ultra, kako ravua ustaven minister z narodovimi željami; in tako cunjo papirja si upajo predložiti cerkvenim
LISTEK.
Pripovedke za narod.
lîuski spisal Lov Tolstoj; prevči M. V.
Česa treba človeku, tla živi?
II.
Semen se je vrnil ter stopil k človeku; Semen se človeku približa, ogleduje ga ter vidi: mlad je, v moči, na telesu ni videti udarcev, le zmrzel je človek, kakor je videti, in prestrašen — sedi, naslanjajo se in ue gleda na Semena, kajti oslabel je ter ne more vzdigniti očij. Semen pristopi prav blizu in v drugo — zdrzuil se je nekako človek, okrenil glavo, odprl oči ter pogledal na Semena. Po tem pogledu se jo človek Semenu prikupil. Vrgel je klobučinaste čevlje na tla, razpasal se, položil pas na čevlje, slekel kaftau.
„Govoril bo", pravi. „Obleci se, mi."
Semen je vzel človeka na roki ter ga začel vzdigavaii. Človek se je vzdignil. In Semen vidi: telo ima vitko, čisto, roki, nogi mu niste zlomljeni in lice mu je milo. Semen mu je del kaftan na pleča. Rok ne vtakne v rokava. Semen mu vtakne roki, nategne, zapne kaftau in zategne pas.
Suel si je Semen pokrivalo z glave ter je hotel deti golemu na glavo, a zazeblo ga je v glavo; misli si: „jaz imam plešo po vsej glavi, a on ima dolge, kodraste lase", ter se zopet pokrije. „Raje mu škornje obujem."
Vzravnal ga je ter mu obul klobučinaste škornje, čevljar ga je oblekel iu rekel: „Tako, brate. Na, razmajaj se, da se segreješ. To ti je lahko brez mene. Moreš iti?"
človek stoji, umiluo gleda na Semena, a izpre-govoriti no more ničesa.
„čemu ne govoriš? Tu ne smeš prezebati. Treba v sobo. No, ml mojo palico, opiraj se, ako si oslabel. Poskusi iti."
Iu človek je šel. Iu šel je zlahka, ai se ustavljal.
Gresta po poti, Semen govori: „Čegav pa si?" „Nisem odtodi."
„Tukajšnje ljudi poznam. Kako si padel semkaj pod cerkvico?
„Ne smem povedati." „Moraš, so te li ljudje pobili?" „Nihče me ni pobil. Bog me je kazuil." „Izvnstno — vse je od Boga. kar se godi. Kam si pa namenjen ?"
„Meni je vse jednako."
Semen se je začudil. Ni drznež iu besede ima
mehke, tudi no govori zii-se. In Semen si misli: na svetu je marsikakov čin. Pa pravi človeku:
„Pojdi k meni v dom, potem pa odidi, kedar hočeš."
Semen gré; tujec ue zaostane, gresta vštric. Zaveje veter, prijemlje Semena pod srajco, iu pijanost ga jame zapuščati, zazebe ga. Stopajoč popihava skozi nos, stiska iu zapenja na sebi ženino kurtuško ter si misli: „to ti je kožuh; šel sem po kožuh, a pridem brez kaftana, celô golega človeka privedeni seboj. Matrena me pač ue pohvali!" Iu ko pomisli o Matreni, postane Semeuu tesno. A ko pogleda tujea iu se vspomni, kako je pogledal uanj za cerkvico, zaigra v njem srce.
III.
Semenova žena se je ravno oblekla. Naklala si je drv, prinesla vodo, nahrauila otroke, sama nekoliko prigriznila ter se zamislila, kedaj bi vinesila kruh: sedaj ali ziljutra? Ostal je le še krajec. „Ako se Semen tam uaobeduje", misli si, „da za južino malo poje, naredila ga bom jutri." Matrena obrne krajec, pa misli: „Sedaj ne bom kruha me-sila. Tudi moko jo le za malo hlebov ostalo. l)o petka se že še prp.vlečemo."
Matrena spravi kruh ter sede k mizi, da ua-šije zaplato na moževo srajco. Matrena šiva iu misli na moža, kako bo ovčiue za kožuh uakupaval.
knezom in katoliškim poslancem v nadomestilo verske šolske postave!
2.	Katoliški dijaški zvezi „Norica" na Dunaji se prepove ustanovitev „ortsgruppe" katoliškega šolskega društva.
3.	Zborovanje katoliško-političnega šolskega društva v Seebensteiuu na Dolenjem Avstrijskem se zabrani na podlagi postave zoper socijaliste.
4.	Protižidovski „šulferajn za Nemce" se razpusti; židovski „nemški šulferajn" pa se greje v žarkih vladne milosti.
5.	Niti eden minister, celo nobeden izmed tako zvanih klerikalnih ministrov ne pride h katoliškemu shodu.
G. Zborovanje bratovščine sv. Mihaela v Bidovu (Waidenhof^n) ob Diji se prepove.
7.	Katoliški proviucijalni listi se koniiskujejo zaradi člankov, ki so na Duuaji izšli brez zadržkov.
8.	Vlada vzlic očitanjem proda protestantskemu inozemcu posestvo Klaus gorenje-avstrijskega verskega zaklada, ki je bilo poprej v njeni upravi.
9.	Nižje-avstrijski namestnik prepove odboru obrtnozadružuega shoda na Dunaji avdijenco pri cesarju, pri kateri bi se bila izročila skupna prošnja.
Bilo je tako lepo! Cesar, oče svojih narodov, cesar, prvi zaščitnik njihovih pravic, cesar, naj-uuetejši pospeševatelj njihovega blagostanja, cesar, uajplemeuitejši varuh njihovih prostostij, bil je mnogokrat edina vez, ki je vzlic vsem birokratskim nagajivostim vezala posamezne dele. Najlepša ded-ščina Habsburžanov je ljubezen njihovih narodov, največje bogastvo avstrijskih narodov je ljubezen njihovega cesarja.
Dosedaj je bil v Avstriji cesar nekako zadnja stopnja za vsakega, ki je v nesreči iskal pomoči.
Komur so težile srce britke skrbi, hitel je k cesarjevemu prestolu, in pozuali bi radi onega, ki je odšel nepotolažen.
Pot k cesarju je toli obhojena, da se moramo le čuditi vladarjevi potrpežljivosti, po katerega volji je ta pot vsem odprta.
Pot k cesarju zaznamujejo solze žalosti, od cesarja solze radosti.
In ker je to tako, obžalovati moramo tem bolj, da so cesarski uradniki, ki hočejo stiskanemu narodu to pot zabraniti. To more imeti najgrozovitejše posledice. Celo potrpežljivost jagnjeta ima svoje meje, in gorje naši ljubi, dragi Avstriji, ako njeni i arodi ne bodo smeli več cesarju potolažiti svoje nadloge. Ta stvar se je razpravljala v seji stalnega odbora za obrtno-zadružni shod dne t. m.
10.	Način, kako c. kr. oblastnije ravnajo z „združenimi kristijaui na Dunaji." V tem oziru seje pripetilo več v resnici čudovitih slučajev; naglašamo samo eden pripetljaj: „O ljuba Avstrija in črnorumena barva — prepovedana od orožništva." (Sledi dotično poročilo.)
11.	Na neki gornjeavstrijski meščanski šoli je še vedno kot učitelj nastavljen oženjen mož — katoliški duhovnik-odpadnik.
12.	Na liberalnem shodu na gorenjem Avstrijskem je smel neki govornik deželno katoliško pre-
„Da bi ga !e strojar ne ogoljufal. Mož je pre-lahkoveren. Sam nikogar ne goljufa, a njega bi celo otrok ukanil. Osem rubljev — ne majhen denar. Lep kožuh se da nabaviti. Se vč, ne predebel, a kožuh je vendar-le. Kako je bilo prejšnjo zimo brez kožuha! Niti ni šel na rečico, niti kam drugam. Sedaj pa je šel z doma, nadel vse nd-se, jaz nimam kaj obleči. Odšel je za rana. Sedaj bi imel biti že doma. Ali ni morda zaveseljačil, sokolec moj?"
Jedva je bila Matrena o tem pomislila, zaškripale so deskice na stopujicah, nekdo je vstopil. Matrena je vtaknila iglo, stopila v vežo. Vidi; vstopila sta dva — Semen in ž njim nekakov mužik, brez šapke in v klobučinastih škornjih.
Matrena je takoj zavohala vinski duh, Sirec se od moža. No, misli si, taka je: zapravil je. Ko je opazila, da je brez kaftana, v samej kurtuški in da ničesa ne nese, da molči, da se drži v tri gube — poskočilo je v Matreni srce. Denarje je zapil, misli si, zapravil s kakim potepmcem, da, privel ga je celo seboj.
Matrena ju je pustila v sobo, vstopila je sama; vidi: človek tuj, mlad, suhljast, na njem je njen kaftan. Srajce ni videti pod kaftanom, čapke nima. Stoji, kakor je vstopil, ne gane se in ne dvigne očij. In Matrena pomisli: ni dober človek — boji se. Matrena se je namrščila. odšla k peči, da vidi, kaj bodeta počela.
bivalstvo nazivljati s „katoliško govedino", ne da bi bil navzoči c. kr. okrajni glavar črhuil le eno besedico.
13.	Liberalna narodno-izobraževalna društva smejo brez skrbi proticerkvene in nepatrijotične knjige priporočati.
14.	Poluuradno časopisje je, vsaj na Dunaji, popolnoma v židovskih rokah ter sme nekaznjeno in nekarano stranke večine, ki so dosedaj podpirale vlado, oštevati in posebno napadati katoliško cerkev.
15.	Vravnanje kongrue pomeni toliko kot nič; kajti ministerstvo bogočastja se ni „povrnilo na pot pravice iu postave", marveč si daje le od slučaja do slučaja s pomočjo rekurzov do upravnega sodišča iz rok ruvati postavno pravico. Z zadevo kongrue se postopa čisto liskalno in uboga duhovščina je žrtev tega fiskalizma.
16.	Obrtna novela se izvršuje v liberalnem, manšesterskem smislu ; zadrugam so pravice omejene tako, da nimajo več nobenega pomena, in skoraj se zdi človeku, da hočpjo z izvrševanjem uničiti postavo. Posebno je določba o sposobnostnem dokazu popolnoma razveljavljena s podpiranjem barantačev.
17.	Točka 75. obrtne novele o „počitku nedelj iu praznikov" je samo na papirji ter se oblastnije čisto nič ne brigajo za njeno spolnovanje, tako da je posamezniku v resnici težko spoštovati državne postave.
Z eno besedo, židje se v vsakem oziru brauijo in negujejo, nimajo borznega davka, krščanski ljud
pa zddiuje pod težo neznosnih davkov.
*
V resnici, gospod ministerski predsednik je žačel slačiti „polovičarstvo", in dobro je tako; dan obračunanja ni daleč. Bolje, da nas tarejo nasprotniki, nego zanemarjajo takozvani prijatelji.
O patrijotizmu krščanskih narodov avstrijskih se ne more iu ne sme dvojiti. Zvestoba avstrijskih katolikov ima le še eno tekmovalko — nerazrušljivo udanost cerkvi in papežu.
Narod prenaša težke davke; sem ter tje sicer toži o njihovi neusmiljenosti, plačuje pa vendar. Vendar pa bi se ne smelo preveč grešiti na rovaš te resnice.
Narod hoče, da se že konečno uslišijo njegove opravičene zahteve.
In to je slab avstrijski državnik, ki zaradi nekaterih Židov in liberalcev „pritiska ob steno" veliko krščansko ljudstvo.
Želimo, da bi grof Taaffe, kateremu nikdo ne odreka patrijotizma, o pravem času še krenil na krščansko pot, — če more.
Bojimo se, da tega ne more več storiti, da je to zoper njegovo meso in kri in da je vodil za nos odkritosrčna srca. Moč prostozidarstva je velika in še vedno udrihajo njegovi udarci na starodavni in častitljivi prestol habsburški.
Zaupanje prebivalstva gine in nevarnost hitrega razpada preti, ako ne bo močna toka neustrašeno krasnega gibanja mej krščanskim narodom proglasila za svoje ter je vodila.
Semen je snel čapko, sel na klop, kakor bi bil dober.
„No, Matrena", pravi, „daj nama kaj juži-nati, kaj?"
Matrena si je nekaj pod nos mrmrala. Stoji pri peči — ne gane se: gleda sedaj na tega, sedaj na onega ter le z glavo zmajava. Semen vidi, da žena ni v sebi, da nekaj vre v njej, ker ne odgovarja, ter prime tujca za roko.
„Brate", pravi, „sedi, bodeva južinala."
Tujec sede na klop.
„Kaj, ali nisi kuhala?"
Matreno zgrabi jeza.
„Kuhala, pa ne za-te. Ti si še pamet zapil, kakor vidim. Sel si po kožuh, a prišel si brez kaftana, celo nekega golega potepenca si privel seboj. Za vaji, pijanca, jaz nimam južine."
„Bode že, Matrena I čemu bi toliko opletala z jezikom? Vprašaj popreje: kakov človek je to . . ."
„Povej ti, kam si denar del?"
Semen seže v kaftan, vzame iz njega denar in jej ga pokaže.
„Denar je tu, a Trofimov mi ni dal, obljubil je, da mi dade jutri.
Matreno še bolj popade jeza: kožuha ni kupil, a poslednji kaftan nadel je na nekega pritepenca, privid ga celo seboj.
Danes je z našo potrpežljivostjo pri kraji. Hora, legalis je odbila I Ministerski predsednik ne pride — kontumacujmo ga!
Omenjena knjižica ima več napak, ker pisatelj nekatere točke pretirava, kaže se centralista ter se ne ozira na avtonomiste, akoravno pride pri vseh verskih, narodnostnih in socijalnih vprašanjih v razgovor tudi ustavno vprašauje. Vendar je ta spis velikega pomena, ker priča o rastoči nezadovoljnosti; vlada ima povoda dovolj, da posluša ta svarilni glas. Ali pa bodo naštete točke opravičile prestop v opozicijo, to prepuščamo državnim poslancem, ki morajo s „srcem in glavo" presojati politične razmere ter hladnokrvno in trezno storiti nove odločilne korake. Ako bode zahtevala narodna čast, ako se bodo kratile narodne pravice, potem naj se naši državni poslanci ne poraišljajo, odločno naj stopijo na branik — za njimi bode stal narod slovenski.
Dvanajsti občni /bor nemškega cecilijanskega društva v liriksenii
od 10.—12. septembra t. I.
(Izvirno poročilo.)
Srečna je bila misel, imeti letos v tirolskem mestecu Brikseuu občni zbor nemškega cecilijan-skega društva. Briksen sicer ni lep, ne velik, ne znamenit zaradi zgodovinskih spomenikov, a odlikuje so s tem, da je od desetega stoletja sem sedež briksenskih knezoškofov, da ima svetlo iu prostorno stolnico in v njej vrlo izvežbani pevski zbor pod spretnim vodstvom prečast. gosp. Ign. Mittererja; da ima krasno malo semenišče z gimnazijo, bogo-slovnico, škofov dvor, polno cerkva in samostanov, in da v njem prebivajo pobožni in ljubeznjivi — Tirolci !
Pripeljavši se iz dolgočasne soteske od Klau-sen-a sem, kjer je sv. Kasijan iz Imole krščansko vero oznanjeval ter na 200 m visoki skali „Seben" (Sabiona) prvi škofovski sedež bil postavil, in za-gledavši od daleč mestece Briksen v širni in obra-ščeni dolini, videč njega stolpe in cerkve, vrtove in srednjeveške hiše, šareni nered raznovrstnih slogov in neslogov, čudno menjavo starega iu novega: sem se skoro zasmejal. Ali stopajoč s kolodvora čez ravno polje v mesto, gredoč skozi z raznobarvauimi zastavami okrašene ulice, videč z zelenjem ukusno odičeno lice stolne cerkve, srečaje povsod smehljajoče obraze in pozdrave slovesno navdušenih meščanov, — sem rekel sam pri sebi: ,Zadeli smo jo! V pravi kraj smo prišli! Tu nam bode dobro bivati!' — Zdelo se mi je, da sem domu med svojimi. Moj pripravljeni „septimin akord" (da mu-zikaluo govorim) se je tu — kakor sem pričakoval — pravilno razvezal v prijetno soglasje. Ko sera bil dobil odmenjeno mi stanovanje in odložil svojo „prtljago", podam se najprej v gostilno „k zvezdi", potolažit si glasnega godca, — namreč svoj lačni želodec, — in poiskat tovariša, goriškega Slovenca, ki je bil bajo tam. Tovariša sicer nisem dobil, pa dobil sem dolgo mizo duhovnikov in učiteljev Ceci-lijancev v živahnem pogovoru. Ker nisem nobenega
Zgrabila je denar z mize, nesla ga spravit, sama pa govori:
„Jaz nimam južine. Vseh golih pijancev ne nakrmiš."
„Eh, Matrena, brzdaj jezik. Poslušaj popreje, kaj ti povem . .."
„Naslušaš se uma od pijanega duraka. Nisem se zaman branila, ti pijanec, vzeti te za moža: mati meje slabemu dala — ti si zapil, šel si kožuh kupit — zapit."
Semen hoče ženi razjasniti, da je zapil le dvajset koppjek, hoče povedati, kje je človeka našel; Matrena mu ne pusti vstaviti besede, odkod, kako iu kaj, dve besedi govoriti drugo za drugo. Kar je bilo pred desetimi leti, še to je vspominjala.
Matren» govori, govori, skoči k Semenu, zalivati ga za rokav.
„Daj mi mojo poddevko: samo ta je ostala, pa še to si snel z mene in si jo nataknil nase. Daj sem, ti smolarski pes, strela te ubij I"
Semen jo jel s sebe snemati kucavejko, obrnil je rokav; baba je zagrabila, kucavejka so je razprala po šiveh. Matrena je hlastnila po pokrivalu, dala si je na glavo in odletela za dveri. Hotela je uiti, toda obstala je: srce se je razjarilo v njej — jeza jo hoče zlomiti in izvedeti hoče, kakov človek je to.
(Dalje sl6di.)
poznal, sddera ob spodnjem koncu mize in dobim po dolgem času nekaj jako slane jube in neokusne pečenke, — a lačnemu je vendar dišalo.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. septembra. Notranje dežele.
Zadnji čas se na Češkem zopet vrše obravnave mej nemškim izvrševalnim odborom in knezom Scbünburgom v imenu fevdalnega veleposestva. Upanja je malo, da se doseže sprava, kajti Nemci so posredno odbili predlog, ker jim je poseben trn v peti zadeva o koronanji češkega kralja. „Neue Freie Presse" poroča: Knez Schönburg je podaljšal svoje bivanje v Pragi, namestnik Thun pa je odpotoval na Dunaj, da se v tem oziru posvetuje z grofom TaaiTe-jem. Vlada baje namerava sklicati posvetovanje o poravnavi na Dunaj 21. dan septembra, vendar se morajo Nemci prej izjaviti, da se bodo vdeležili konferencije.
Predvčeraj so se v Pragi vršile nove volitve v deželni zbor. V vseh okrajih, Novo mesto, Staro mesto in na Mali strani, so zmagali staročeški kandidatje, in sicer župan Sole in arhitekt Viehl, Toinek in Tovžimsky in konečno Dittricb.
V nanj« države.
Črnagora je prosila srbsko vlado, naj dovoli naselitev onih črnogorskih družin, katere je najhuje zadela lakota. Srbija je prošnjo prijazno uslišala.
Na predlog srbske vlade se je inetropolitu Mihaelu podelil veliki križ sv. Save. — Petdesetletnica belgrajske velike šole se je slovesno praznovala. Po slavnostnem govoru rektorja Nikolajeviča so dijaki mlademu kralju bakljado iu podoknico priredili. Kralj se je prikazal na balkonu ter se zahvalil z besedami: „Zahvaljujem se Vam bratje, za izkazano mi čast." Vdeležba narodova je bila velika. — V Niši je med delavci državne železnice izbruhnil štrajk. Zahtevajo, da se jim poviša plača enako belgijskim delavcem, in da se odstranijo vsi inozemski nadzorniki. — Angleški konzul v Niši, Macdonald, je po nesreči na lovu obstrelil Srbinjo. Kmetje so ga zgrabili, zvezali ter odvedli k redarstveni pre-fekturi. Prefekt ga je takoj izpustil ter lepo prosil odpuščanja, kar je konzul sprejel za zadostno zadoščenje. Angleški poslan k v Belemgradn je izjavil, da je s tem ta stvar dognana.
Rusofilno časopisje se še vedno ni naveličalo rovati zoper Bolgarijo in v zvezi ž njo zoper Avstrijo. „Rumunski Lloyd" poroča: Položaj v Bolgariji postaja vedno resnejši ter se v resnici vrše velike vojaške priprave. Ker pa nameravana proglasitev bolgarske neodvisnosti še nikakor ni zadosten vzrok temu gibanju, sodi se, da se vlada boji narodovega upora in da bo proglasila obsedno stanje po celi dežoli. — Iz Bukarešta se javlja „Balkanski Kor.: Tukajšnji vladni krogi so jako razburjeni, ker so dobili iz zanesljivega vira vest, da se vrše mej Avstrijo in Bolgarijo dogovori, po katerih bo za gotove slučaje slednja odstopila du-navske trdnjave Vidin, Ruščuk in Silistrijo. Zaradi tega se te trdnjave tudi s topovi iz avstrijskih ar-zenalov oborožujejo. — „Nationalul", glasilo ru-munske vlade, piše v svoji najnovejši številki: „Zadnjih osem dui je došlo v Bolgarijo mnogo po-šiljatev slreljiva, ki se je odložilo v Ruščuku in Varni. Živahno se razpravlja navzočnost dveh avstrijskih častuikov v Sofiji." — Enako prazuo besedičenje smo že večkrat po zaslugi označili.
Iiuski listi sedaj sami priznavajo, da bo car v kratkem nemškemu cesarju povrnil obisk, in sicer, kakor smo že poročali, dne 27. t. m. „Novoje Vre-mja" že danes izjavlja, da bo vzlic vdeležbi prestolonaslednikov! pri nemških vojaških vajah in obiska carjevega vse ostalo pri starem. Rusija si bo prej kakor slej ohranila proste roke. Nemško časopisje, ki tako rado spravlja sestanke visokih oseb v zvezo s političnimi dogodki, se v tem popolnoma moti.
Že nekaj časa se v nemških, vladi prijaznih listih ponavljajo članki, ki primerjajo francosko vojno z nemško armado ter z veliko nadležnostjo skušajo dokazovati, da je Francija močnejša od Nemčije. Sicer Nemci uiso tako skromni ter ponosno naglašajo, opirajoč se na bajonete, da se boje le Boga in sicer nikogar. Za katerim grmom tiči tukaj zajec, pove nam redni zaključek napominanih člankov, da mora Nemčija pomnožiti svojo vojno, in pa bližajoče so zasedanje državnega soveta in zbora. Nova bremena za vojaške namene, nič ko novi davki!
Zaradi Boulangerjevega volilnega manifesta, ki jo odurno napadal francosko državno sodišče, ter se je po redarstvenem ukazu potrgal z vogalov, pričela se bo kazenska preiskava zoper tiskarje raz-širjevalce. — Volilno gibauje je v polnem toku. Republikanci so v velikem strahu. Boje se, da bo v volilni dan Boulanger uprizoril prevrat. Cele vojne oddelke, posebno mestno stražo, je baje pridobil. Proizvati hoče, — tako menijo, — oprt na pristaše, mej vojaki in pariškimi redarji vstajo, ter se postaviti na njeno čelo. Zaradi tega je vlada na tihem pariško posadko pomnožila. Konservativci tudi ne drže križem rok. Posamezni volilni odbori v provin-<?ijah se jako trudijo, da bi pridobili volilce za svoje
kandidate, toda bojevati se morajo z velikanskimi težavami, kajti republikanski mogotci dobro vedo, da jim sedaj ediuo velja: „Vaiucre ou mourir" — zmagati ali umreti!
Nizozemske generalne države je minister Mackey otvoril z govorom, v katerem imenuje od-nošaje k inozemstvu prijateljske, ter napoveduje več vladnih predlog, mej temi postavo o premembi carinskih tarifov in zakon o obligatnem vojaškem službovanji. Splošnji položaj industrije, trgovine in bro-darstva se je zboljšal; državne finance so povoljne.
Dn<5 17. t. m. se poroča iz angleške prestolnice: Vsled spravljivih svetov štrajkovskih vodij so danes ladijetesarski delavci zopet pričeli delati, ne da bi nadlegovali „blacklegs"-ov, tovarišev, ki se niso vdeležili štrajka. Le v Albertovi in južno-zapadno-indijski ladijetesarnici so napadli „black-legse" ter so bili zaradi tega odpuščeni.
Italijanski poluuradni listi, in to so vsi liberalni časniki, še vedno razpravljajo napad na Orispija, vendar pa se bolj bavijo z brzojavkami, došlimi ranjencu, nego z nagibi, ki so privedli na-padnika k zločinu. Le „Riforma" znova naglaša, da je napad posledica radikalnih ščuvanj. V nedeljo so prišli vsi Garibaldijevci napoljski v rudečih srajcah pred Crispijevo vilo ter so ga burno pozdravljali. Mej osebami, ki so obiskali bolnika ter mu izrazili sočutje, je bil eden prvih napoljski nadškof, kardinal Sanfelice. — „Moniteur de Rome" pravi, da namerava ministerski predsednik že v kratkem razpustiti zbornico, ki mu zadnji čas ni dosti pokorna glede dovoljevanja davkov, ter razpisati novo postavodajalno splošnjo volitev. To hitrico je pro-vzročila vladna bojazen, da bi več kot verojetna zmaga katoličanov in radikalcev pri upravnih volitvah neugodno vplivala na poznejšo politično volitev.
Izvirni dopisi.
Iz Boh. Bele, 17. septembra. (J a v n a zahval a.) j Včeraj dopoludue, 16. t. m. oglasili so se pri podpisanem grede v Bohinj sledeči gg. učitelji: Gol-rnajer, ICovšca, Po d kraj še k in Rozman. ; Spremljaje jih proti Zgornji Beli jim potoma sve-i tujem, naj bi si najeli vsaj za pol pota voz, ker ' do Bohinja je od tod peš 4 ure, je pa tudi viharen dan, in se prav lahko kateri gospodov v nagli hoji prehladi. Stopimo tedaj v hišo posestnika Ivana Zupana, prašaje po vozu. Gospodinja pravi: „po-! kličem takoj gospodarja", in res pride kmalu nazaj j — pa ne z možem, ampak s pretresljivim klicem — j ogenj! Skočimo po konci in v kratkih trenotkih bili i smo na mestu nesreče. — Strašen prizor! Stog, na-j tlačen s slamo, fižolom in konopniuo bil je ves v J plamenu, krog in krog hiše in gospodarska poslopja s slamo in senom. Pri prvem pogledu sem vskliknil: če Bog in sv. Florijan ne pomagata, vse je zgubljeno ! Nevarnost je bila toliko večja, ker je bilo do-poludne ob deveti uri, in ljudje po njivah in travnikih — dan pa viharen. Pri tacili slučajih je prav ' veliko ležeče na naglem in dobrem povelji in to ravno ! so omenjeni gospodje pokazali, da si kot znani uči-! telji dobro razumejo na naglo in strogo disciplino, j Pač so pritisnili prebivalci — gasilci — a vse je j bilo zbegano, prestrašeno; le gospodom učiteljem j smo za Bogom prvo hvalo dolžni, da smo bili rešeni strašne nesreče. — Sreča velika, da je bila voda pri rokah. Pa kaj voda brez brizgalnice, spodaj so polivali, zgoraj je pa gorelo s plamenom. Gg. učitelji zapovedujejo: možje, mladeniči s stogom na tla! Uprejo se vanj, nejenja, poprimejo v drugo, jenjati mora gorenjskim korenjakom, na tleh je bil in s tem tudi nevarnost skoraj pri kraji. Res so se nekateri opekli, obleko si osmodili, a so si tudi rešili vso svoje imetje!
V imenu svojih faranov izrekam tu blag. gg. učiteljem j a v n o z ah val o, Bog Vam povrni ves trud! Silna bi bila beda, ko bi se bil ogenj razširil, najmanj 30 gospodarjev bi bilo nesrečnih. Kaj bi počeli, ker je letos že tako bolj slaba letina. Spomladi je suša pritiskala na žito in seno, ko je zorilo, toča in silni vihar sta nekoliko škodovala, danes je slana ajdo poparila ko bi jim bil ogenj še poslopja in živinsko krmo upepelil, bili bi res — berači!	Ivan Berlic, župnik.
Sarajevo, 15. septembra. (Slovesna procesija.) Takega dne ni še videla Bosna, kakoršna je bila današnja nedelja. Po cestah in ulicah nekdaj turškega Saraja kazali so danes katoličani svojo vero v Gospoda v presv. zakramentu navzočega. Imeli smo obhod s presv. rešnjim Telesom, kakor-šen smo vajeni gledati le po vse.-kozi katoliških mestih. Ob 9. uri zjutraj jela se je pomikati velikanska procesija ii stare katoliške cerkve v novo-posvečeuo prestoheo v naslednjem redu: Za cere-monijarijem prišli so štirje akoliti in med njimi križenosec, za temi odposlauci ljudstva iz raznih
dekanij škofije banjaloške, mostarske in vrhbosauske ; na to dolga vrsta šolske mladiue, in sicer najprej dečki ljudske šole, potem mladež trgovinske učilnice, preparandije in gimnazija. Za temi so stopali gojenci nadškofovskega deškega semenišča v Travniku pod vodstvom Slovenca o. Slaviča in Hrvata o. Briksija, kateri je danes vodil tudi cerkveno petje. Za temi prišla je ženska šolska mladina, meščani sarajevski, vojaška šola, vojaki z glasbo; na to belo oblečene deklice pod vodstvom takozvanih „belih" in „črnih sester", in slednjič mašniki v kazulah z gorečimi svečami v rokah, dekani, provincijali in definitorji frančiškanski, 3 opatje in 8 škofov z mnogobrojno azistencijo, zadnji celebrant s presv. rešnjim Telesom. Za baldahinom je stopal deželni poglavar baron Appel z jako številno zastopanimi civilnimi in vojaškimi oblastmi. Prišed v krasno novo cerkev, zasedli so vsi odkazane jim prostore (škofje so bili v klopeh kanonikov; Appel na posebnem mestu v prezbiteriju); pevci so odpeli „Tan-tum ergo" in „Genitori", sledila je molitev „Deus, | qui nobis sub sacramento", in po danem blagoslovu s presv. rešnjim Telesom služil je nadškof Stadler slovesno mašo, med katero so jako lepo pevali dijaki nadškofovskega deškega semenišča naslednje: „Missa Toni VII ad 4 inaequales voces" od Witta; „Gredo koralni ex Ordinario Missae" s harmoničnimi vlogami od Fr. Schmidta; „Graduale falso bordoni" od Ortweina; ofertorij: „Ave Maria", čveteroglasen, od Witta, in „Te Deum" Wittov. Med sv. mašo (po evangeliju) stopil je domači nadškof v krasnem škofovskem ornatu na lečo, ter imel do navzočih prelep in navdušen govor, kateremu je bila glavna misel: „Zakaj smo novo cerkev posvetili Srcu Jezusovemu?" Povedal je pridigar, da mu srce ni dopustilo, da bi bil ravnal drugače. „Moral sem prestolnico posvetiti presv. Srcu, ker je prav ljubezen do Izveličarja našega pozidala to cerkev. Vse v cerkvi to spričuje," — je rekel govornik, — „zvonovi, katere so nam poklonili dragi nam Kranjci, verni Slovenci; orgije, prižnica, vsaka podoba, vsako okno . . ., ker vse je dar ljubezni, vse nam poslano, nam darovano, da služi v češčenje Srca Jezusovega."
Lahko si mislite, kako navdušeno smo peli po taki slavnosti koncem maše „Tebe Boga hvalimo"; veličastno je odmevala prelepa skladba po krasnih j cerkveuih prostorih. Res, prešinljiv je bil sklep sve-| čanosti: sv. blagoslov, podeljen od vseh navzočnih škofov zajedno. Vsa duhovščina postavila se je po trgu ob desni in levi cerkvenih vrat, pred katera so stopili v polukrogu vsi škofje in prelatje v mitrah. Pred njimi na trgu so stali vojaški in civilni dostojanstveniki in ljudstva vse natlačeno: katoličanov in tudi drugovercev.
Veličastno se je pod milim nebom razlegalo: „Sit nomen Domini beuedictum . . .," vojaki ustrele, topovi zabuče, miloglasno se oglase slovenski zvonovi in sprevod se začne pomikati proti nadbiskupski hiši. Vtiska teh trenutkov nikdar ne bom pozabil. — Zvečer ob 6. uri peli so gojenci travniški v novi prestolnici „Litanije presv. Srca Jezusovega", seveda s hrvatskim tekstom.
V spomin posvečevanja nove nadškofijske cerkve sarajevske izdal bode kapitul vrhbosanski lepo „Spomenico" s šestnajstimi slikami, ki bo na prodaj tudi v Ljubljani.
Dnevne novice.
(Deželni predsednik baron Winkler) se je včeraj z brzovlakom odpeljal na Duuaj.
(Šolske vesti.) Iz Kranja se nam dodatno poroča, da se je v četrti gimnazijski razred vpisalo 15 dijakov, 14 javnih in jeden privatist. — Pre-skušnjo za prvi razred na tukajšnjem c. kr. ženskem izobraževališči je delalo 82 učenk; sprejetih je 49, vrtnaric 5. V prvi razred na moškem oddelku je sprejetih 40 učencev. — Na tukajšnji veliki realki je vpisanih 351 dijakov, in sicer v I. a. 57, I. b. 53, II. 48, II. b. 49, III. 54, IV. 37, V. 17, VI. 22, VII. 14.
(Premeščen) je vodja tukajšnje garnizijske bolnišnice št. 8, štabni zdravnik dr. Viljem Tonner v Przemysl.
(Umrl je) na Vojsk o m bogoslovec II. leta g. Matija Kosec danes zjutraj za jetiko. Pogreb bo v soboto ob devetih v Vodicah. Naj v miru počiva!
(Javna tombola.) Določbe za izplačevanje dobitkov tombole dno 22. septembra 1889 : 1. Teine, kvaterne in kvinturne se izplačajo takoj po vrsti, kakor se kdo oglasi, ako se ne najde nobena ne-
pravilnost pri kontroliranji dotične tablice. 2. Ako se jih za terno, kvaterno ali kvinterno oglasi več, kakor je v tem oddelku dobitkov odločenih, žrebajo oni, ki so kak dobitek zadeli posamezno za dobitke, ki v tem oddelku še niso oddani. Tistim, ki potegnejo najvišje številke, se potem po vrsti izplača dotični dobitek. 3. Enake določbe veljajo tudi za tombolo, samo s tem razločkom, da se pri objav-ljenji prve tombole 10 minut čaka. Ako se v tem času nihče več ne objavi (oglasi), izplača se takoj dobitek v znesku 100 gld. V slučaji pa, da se še kdo oglasi, žreba se posamezuo, in tistemu, ki potegne najvišjo številko, izplača se dobitek. Ko bo prva tombola oddana, se bode igralo naprej za drugo tombolo. Tudi pri drugi tomboli, ako se jih več oglasi, se dobitek po žrebanji izplača tistemu, ki potegne najvišjo števiko. 4. Vsaka tablica, na katero kdo kaj zadene in dobitek prejme, mora se oddati ter potem ne velja več za nadaljno igranje. 5. Na poznejša oglaševanja po izplačanih dobitkih posameznih oddelkov se ozir ne jemlje. 6. Čez vse dvombe in druge nepriličnosti, ki bi se znale pri-goditi med tombolo, razsojuje veljavno le odbor tombole.
(Obhod železnice Ljubljana - Kamnik.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je z ukazom z dne 25. avgusta 1889, št. 33.251, naročilo politični obhod lokalne železnice Ljubljana-Kamnik in s tem vred zvršitev razlastitvenih obravnav in zajeduo komisij glede postaj. Podrobni načrti te lokalne železnice in načrti za odkup zemljišč so razgrneni na vpogled do 2 3. septembra t. 1. pri c. kr. okrajnih glavarstvih v Ljubljani in v Kamniku in potem do 5. oktobra t. 1. pri c. kr. deželni vladi (v pisarni V., na Bregu št. 6, v drugem nadstropji). Proga omenjene železnice se prične na ljubljanskem kolodvoru državne železnice in drži odtod čez polje katastralnih občin Spodnja Šiška, Ježica in Stožice na dunajsko državno cesto, poleg katere pelje do Male vasi; ondi se zakreue na zemljišča pod Ježico, skozi katera gre do mosta, ki je načrtan čez Savo, odtod se vleče deloma skozi zemljišča katastralne občine Črnuče, deloma po državni cesti k postaji namenjeni v Podborštu in dospe dalje čez zemljišča katastralnih občin Črnuče in Nadgorica pri Dobravi zopet do državne ceste. Potem dojde deloma ob državni cesti, deloma čez zemljišča katastralne občine Trzin na postajo v Trzinu in dalje čez zemljišča katastralnih občin Depalavas, Stob in Domžale na postajo v Domžalah, potem čez zemljišča katastralne občine Jarše na postajo Jarše-Mengeš in naprej deloma čez zemljišča katastralnih občin Homec, Mengeš, Šmarca, Podgorje in Kamnik, deloma ob okrajni cesti k postaji v Kamniku, odkoder je dalje načrtana dovlačnica k tamošnji erarni smod-nišnici.
Omenjena komisijna opravila se bodo, začenši vsakokrat ob 9. uri dopoludne, vršila po tej vrsti: dne 5. oktobra t. I. od ljubljanskega kolodvora državne železnice do Malo Vasi; dne 7. oktobra od Male Vasi do Černuč; dne 8. oktobra od Oeruuč do meje katastralne občine Nadgorica; dne 9. oktobra od nadgoriške meje do postaje v Trzinu; dne 10. oktobra od postaje v Trzinu do postaje v Domžalah ; dne 11. oktobra od postaje v Domžalah do postaje Jarše-Mengeš; dne 12. oktobra od postaje Jarše-Mengeš do Duplice; dne 14. oktobra od Duplice do postaje v Kamniku ; dne 15. oktobra od postaje v Kamniku do erarne smodnišnice. Vdeleženctm je dano na voljo, pri teh komisijah vložiti ugovor zoper razlastitev ali opombo zoper železnični načrt sam, in da smejo le tisti vdeleženci, ki so o pravem času vložili ugovore zoper razlastitev, oziroma njih nasledniki, izpodbijati razlastitveno razsodbo.
(Mraz.) Iz mnogih krajev se poroča, da je vreme postalo nenavadno mrzlo; slana je poparila ajdo, da jo tu in tam kose, ker ne obeta zrnja. Iz Metlike se nam poroča, da bode vsled mrzlega vremena grozdje slabo dozorelo. V torek je na Gorjancih okolu svete Jere sneg pobelil, istotako vrhove gorenjskih planin. Iz Rateč na Gorenjskem se nam poroča, da se je včeraj zjutraj znižala temperatura na —3° R.
(Vojaške vaje.) Po novi orožni postavi bodo z dnem 3. oktobra t. I. sklicani k osemtedenskim vajam letos potrjeni dopolnilni rezervisti razven duhovnikov in ljudskih učiteljev. Prvi so itak oproščeni, drugi bodo sklicani pozneje.
(Z Goriškega:) Razpisana je ustanova kanonika Valentina Staniča, letnih G4 gld.. za dijake ljudskih
in srednjih šol, ki so ranjkemu v sorodstvu in se uče na Goriškem. Prošnje do 15. oktobra na dež. namestništvo. — Umrl je v Gorici nenadoma g. J. Mozetič, računski svetovalec in vodja računskega oddelka gozdnega ravnateljstva. Rojen je bil v Solkanu 1. 1828. — V goriški nadškofiji je premeščen č. g. vikarij A. Terpin iz Zapotoka v Padrobotin, na njegovo mesto pride č. g. K o d e r m a c; č. g. J. Kumar iz Biljane v Lokve, na njegovo mesto novomašuik č. g. Kralji č.
(Volitve v deželni in mestni zbor tržaški) se bodo v kratkem vršilo, ko bode končano pregledovanje volilnih zapisuikov.
Dunaj sfca borza.
(TolegraflJno poročilo.)
10. septembra
Papirna renta 5% po 100 g), (s 1(1% davka)	83
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84
o% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110
Papirna renta, davka prosta......99
Akcije avstr.-ogerske banke......912
Kreditne akcije ..........305
London.............119
Srebro ..............
Francoski napoleond..................9
Cesarski cekini ....................5
Nemške marke ..........58
, 55 kr.
90 „ 70 .,
40 „ j»
50 „ 90 „
sov,
69 „ 57', „
Raznoterosti.
—	Mi n i a tur-p ar lame n t. V mali kneževini Rajsu na Nemškem, kjer vlada knez Henrik XXII., bodo te dni nove volitve v deželni zbor, ki broji skupaj — štiri poslance. Oglasilo se je osem kandidatov, štiri socijalni demokrati, dva konservativca in dva napredujaka. Med štirimi socijalnimi demokrati sta dva — krčmarja.
—	Sneg. Vse Planine na gorenjem Avstrijskem, kakor tudi Karpate so pokrite s snegom.
—	Železnica Jafa-Jeruzalem. Iz Jeruzalema se dne 28. avgusta piše „Köln. Ztg." : Došli so semkaj inženerji, ker merijo črto za železnico mej Jafo in Jeruzalemom. Štirji delajo v Jeruzalemu in okolici, štirji drugi v Jafi in smeri proti nam.
Sinila organista in cerkvenea
je izpraznjena v Ambrusu. Nastop okrog sv. Miheia. Prosto stanovanje, nekoliko posestva in bira. Prednost imajo oženjeni cecilijanci. Izvrstno bi izhajal kakov rokodelec. ProSnje s spričevali podpisanemu uradu.
(6-6)
Župni urad v Ambrusu,
pošta Žužemberk.
r(9¡(8¡u¡")!' »TTSirffTHm: >>;. o T r T (T^ir!rrrTrnirrri?Tr7rr7rTTrr ¡c^
Telegrami.
Praga, 18. septembra. Staročeška glasila imenujejo včerajšnjo volilno zmago nazadovanje mladočeškega terorizma. „Hlas Naroda" poživijo v Starem mestu propalega profesorja Blažka, naj se odpove državno-zborskemu mandatu, ker so ga isti deželnozborski vo-lilci opustili.
Pariz, 19. septembra. Po včerajšnjem pregledovanju vojn v Saintmiliielu jo general Miribel nagovoril častnike: „Francija, oprta na svojo armado, ki zopet zavzema svojo stopnjo, so ne boji nikogar." — Freycinet je armadi čestital, naglašajoč, da je Francija s tako vojno varna in v položaju, tirjati spoštovanje.
London, 19. sept. Angleško - italijanska pogodba zoper kupčijo s sužnji je podpisana, ne nanaša pa se na Sredozemsko morje.
Listnica opravništva:
G. A. O. v Leadville S. A.: Poslano zadostuje za „Slovenca11 do februvarija prihodnjega leta. Poslal in plačal se je I s tem tudi Jesenkov „Občni zemljepis". Srčni pozdrav Vam in vrlim rojakom !
Vremensko sporočilo.
Prodaja posestva.
Hiša na Dolenjskem,
i
~ 2 ure od železnice oddaljena, 2 oraloma sadnega vrta, 10 orali njiv, 10 „ travnikov, pašnikov,
gozda (dobro obraščonega), z velikim za živinorejo pripravnim hlevom, se iz prosto roko prav po coni prodi. — č'e so želi, moro se tudi več ali manj sveta, kakor navedeno, prodati.
Natančneje se izve v Franca MUIIcrja annonccu-burcau-u v Ljubljani.	(3—2)
z z z
z 10 z 18

C rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomern v mm	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	735 8	3-8	si. svzh.	del. oblač.	
18	2. u. pop.	734 6	13 4	si. szap.	del. jasno	000
	9. u. zvec.	736-7	4-9	si. jzap.	jasno	
Srednja temperatura 7-4° za 6-4° pod normalom.
Razpisana je služba
cerkovnika in organista
na Savi ob južni železnici do dné 24. oktobra.
Služba primerna in lahka. Prosilci iz orgijarske šolo imajo prednost.
Sava ob juž. žel., dné IG. sept. 1889.
Martin Molek,
(3 — 2)	župnik.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto !¡
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kiueSkega srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot
ImOMffeelihov.
Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(4 )
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostofl
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Tuj e i.
17. septembra.
Pri Malifai: Kolin in Fleischer z Dunaja. — Gustin iz Rudolfovega.
Pri Slonu: Ružic, s soprogo, z Reko.
JJQÍ ^sr.s.i)
za mm
y y
Podružnica za Ogersko:
Podružnica za Avstrijo:
Donaj, Giselastrasse 1, i PftFranz-Jasefplatz
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva, frank.
102,846.222 47 19,161.298'7S
207,158.040--50,971.150 —
1.501,757.680 —
Društvena aktiva dno 30. junija 1888 ..........
Letni dohodki premij in obresti.............
Izplačitve za zavarovalno in rentno pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).........
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb..........
Prospekte in tarifo.'na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge dajo brezplačno} ""
glavni za^top v Ljubljani
(12-9)	pri
Gvidu Zesehko-tu
Tržaška cesta, št. 3.