PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE
Letnik: IV-ISSN 1580-0547
December 2002‘Številka 10
SOTOČJE
rv
L**'-. \ -“-k


-SV

V.'

1. Vi
-/• •

5 il
I


rV'
•V<r>.

• u>sz

m

• «g - '
- ..
X - ? '	•
-
•L.S-: ~*v
-

isSSsfiiBl
=-K; .-•	-
L.'V- • >	*■



/n zopet je minilo še eno leto. Čas res tako hitro beži. Je bilo dovolj časa za vse, kar smo želeli postoriti v tem letu? Ali smo užili vsak droben trenutek življenja?
Resnična umetnost življenja je v doživetih trenutkih vsakdana. Vzemite si čas za življenje, zase, za družino, za prijatelje in za bližnje.
Ne merimo dolgosti, ampak bogastva našega življenja. Resnično bogastvo v življenju človeka je dobrota, ki jo storimo na tem svetu. Iz vseh dobrih dejanj naj bo sestavljen naš vsakdan.
Adventni čas hrepenenja in pričakovanja in božični čas skrivnosti rojstva in miru naj v nas vzbudita upanje in srečo.
Naj naše družine postanejo zibelke življenja in središče sveta. V srcih prižgimo iskrice upanja in radosti. Naj z novim letom zbledi vse slabo, vse kar je bilo dobro, pa naj za vedno ostane.
V novem letu naj raste in cveti le vse, kar je lepo. Naj Vas mir in sreča objame. Vsi upi in želje, ki v srcih živijo, naj se Vam v prihodnjem letu zgodijo.
Vse to vam želi Vaš župan Stanislav ŽAGAR
Za vas beležimo čas!
Aktualno
Iskreno opravičilo
Pri objavi volilnih rezultatov v novembrski 9. številki Sotočja je prišlo v želji, da bi bili čimbolj popolni in pregledni ter aktualni ob izidu Sotočja po volitvah do neprijetne strankarske zamenjave treh oziroma štirih izvoljenih članov občinskega sveta iz Liberalne demokracije Slovenije.
Gospodje Peter Militarev, Ivan Regoršck, Alojz Teršan so člani Liberalne demokracije Slovenije in ne SDS, kot je bilo pomotoma objavljeno. Aleksander Mrak pa je prav tako član Liberalne demokracije Slovenije. Napačen pa je pripis v oklepaju o pripadnosti Nestrankarski listi za napredek krajev Občine Medvode.
Vsem štirim članom občinskega sveta, članom Liberalne demokracije Slovenije, stranki Liberalna demokracija Sloveni ter bralcem se iskreno opravičujemo za nenamerno in neljubo zamenjavo.
Ponovno objavljamo vse štiri člane občinskega sveta:
j#*** "	\ Peter MILITAREV,
roj. 06.01. 1939, Kržišnikova ul. 4,
%	* "M Medvode (LDS)
kj
Občinski svet soglasno potrdil podžupana
Na prvi seji se je v začetku meseca sestal novoizvoljeni občinski svet občine Medvode.
Medvode - Novoizvoljeni in hkrati tudi dosedanji župan občine Medvode Stanislav Žagarje za torek, 3. decembra, sklical prvo sejo občinskega sveta občine Medvode. Triindvajsetčlanski občinski svet sestavljajo:
Janez Barle (SDS), Alojzij Teršan (LDS), Peter Militarev (LDS), Grega Bizjak A|eksander Mrak] (Nestrankarska lista za napre- podžupan občine dek občine Medvode), Ivan Medvode Regoršek (LDS), Vida Bališ (Nestrankarska lista za napredek krajev Občine Medvode), Anton Gustinčič (DeSUS), Uroš Košir (Zeleni Slovenije), Aleksander Mrak (LDS), Janez
Burgar (Nestrankarska lista za napredek krajev Občine Medvode), Marija Kržišnik- Logar (Nestrankarska lista 1-2-3),	Mitja Slane (N.Si),	Dragan	Djukič
(Nestrankarska lista neodvisnih), Sonja Podgoršek (SDS), mag. Iva Žagar (SDS), Primož Jurman (LDS), Leopold Knez (Nestrankarska lista za napredek krajev Občine Medvode), Ljubomir Jamnik (SDS), Aleksander Bartol (ZLSD), Stanislav Bukovec (SLS), Janez Šušteršič (Neodvisna lista Medvode moj dom), Boštjan Štrukelj (N.Si), Matjaž Rekič (Stranka mladih Slovenije).
Na začetku so za predsednika Kviaza izvolili Janeza Burgarja. V nadaljevanju seje so potrdili mandat izvoljenim članom občinskega sveta, nato pa so za podžupana občine Medvode soglasno potrdili Aleksandra Mraka, ki je že tretji mandat član občinskega sveta. Naslednja seja občinskega sveta bo januarja 2003.
r x
Zahvala Papirnici Goričane za povabilo!
V	torek, 3. decembra, so v Tovarni papirja Goričane pripravili tradicionalno srečanje za nas upokojence. Ob tej priložnosti smo si ogledali tudi novo halo z vzdolžnim rezalnim strojem in moderno pakimo linijo. Po ogledu nas je z resnično prijetnim nagovorom pozdravil direktor papirnice g. Andraž Stegu in nam razložil pomen novih pridobitev, seznanil z uspešnim poslovanjem podjetja in nas obvestil, da ima papirnica končno novega lastnika. Med drugim nam je dal vedeli, da se snidemo tudi prihodnje leto, če bo le šlo še tako naprej. Tudi mi upokojenci smo zelo ponosni na uspehe, ki jih dosega nekoč tudi naša tovarna. Po obilnem kosilu in dobri postrežbi smo se pogovorili o minulih dneh v tovarni, ki se jih z veseljem spominjamo, čeprav je bilo kdaj tudi težko. Še kako smo veseli papirja, ki ga nam poklonijo ob odhodu domov.
V	imenu vseh stodesetih upokojencev, ki smo se udeležili tega srečanja in tudi tistih, ki se niso uspeli, se zahvaljujem vsem zaposlenim v Tovarni papirja Goričane z g. direktorjem Andražem Stegujem na čelu in vsem, ki so prispevali, da je do tega srečanja prišlo. Obenem jim v prihodnje želimo veliko delovnih in poslovnih uspehov ter vesele božične praznike in uspešno novo leto 2003.
Z željo, da se dmgo leto zopet srečamo! V imenu hvaležnih upokojencev zapisal Milan Tehovnik.
Vrtec Medvode po starem in novem
Svet zavoda Vrtec Medvode je konec okrobra v sredstvih javnega obveščanja ponovil razpis za delovno mesto ravnatelja oziroma ravnateljico zavoda. Na prvi razpis pred letom dni sc namreč ni prijavil nihče, zato je svet za vršilko dolžnosti imenoval dotedanjo ravnateljico Mojco Sešek. Na ponovljen razpis seje prijavila ena kandidatka, vendar je po zbora vzgojiteljic, kjer je med dragim odgovarjala tudi na vprašanja povezana s prihodnostjo vrtca ob uvedbi devetletke, od kandidature odstopila. Svet zavoda je zato na svoji redni 6. seji soglasno podaljšal mandat Mojci Sešek do imenovanja nove ravnateljice oziroma ravnatelja. V tretje bo razpis za to delavno mesto ponovil predvidoma že konec januarja. Že včeraj pa so uradno odprli prizidek k enoti Vrtca Medvode v Preski, kjer bo prostor dobilo za t.i. kombiniran oddelek otrok, starih od enega do treh let.	!
T\/TRAK
_L VJLIZARSTVO
Mizarstvo MRAK Janez, s.p.
Studenčke 30. 1215 Medvode, tel.: 01/36 11 971,01/36 16 790, fax: 01/36 16 795
GSM: 041/643 409
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003
SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas sodelavci: Silvana Knok. Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica Marija Volčjak, urednik prilog Andrej Žalar. Priprava za tisk in tisk: KARA, d.o.o., Senično. SOTOČJE številka 10 je priloga 99. številke Gorenjskega glasa 24. decembra 2002. V nakladi 5000 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Slika na naslovni strani: Blagoslovljene, srečne in vesele praznike vam želimo tudi iz uredništva.
ŽUPNIJSKE KARITAS
Preska, Pirniče, Sora
Teden Karitas 2002
»Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili!«
(Mt 25, 40)
Spoštovani!
Želiš, da bi bil v starosti deležen pozornosti in dobre nege?
Podpiraj tiste, ki pozornost in nego izkazujejo ostarelim!
Želiš, da nekoč ne bi bil osamljen?
Poglej okoli sebe in od krij osamljene!
Si želiš, da bi te nikoli ne zadelo pomanjkanje?
Poskrbi za tiste, ki jih pomanjkanje že tare!
Se bojiš, da bi te obiskala težka bolezen in z njo odvisnost od drugih?
Podpiraj delo tistih, ki skrbijo za bolnike in pomoči potrebne!
KAJTI VSE, KAR HOČETE, DA BI LJUDJE VAM STORILI, STORITI TUDI VI NJIM!
(prim. Mt 7,12)
Ljubezen do bližnjih ima tisoč obrazov. Eden izmed njih je tudi pomoč v denarju. Zahvaljujemo se vam zanjo!
Vaš prispevek lahko uveljavite kot davčno olajšavo.
ŽUPNIJSKA KARITAS
Preska
PRISPEVEK ZA ŽUPNIJSKE
NAMEN;
KARITAS PRESKA, PIRNIČE, SORA
SIT
0000000000019
Polje predvideno za potrditev plačila.
Župnijski Karitas: Pirniče, Preska, Sora
/iSh.
ir
ZUPN. J KA KARITAS
POSEBNA POLOŽNICA
Preska
DATUM PLAČILA
PODPIS NALOGODAJALCA
PREJEMNIK
NALCQODAJAL.EC
PRISPEVEK ZA ŽUPNIJSKE KARITAS PRESKA, PIRNIČE, SORA
HOK PLAČILA

ŠIFRA:
1 1
02021-0092137108 000000000001	9
ZNESEK:

ŠKEKjb*
IME:
ŽUPNIJSKA KARITAS PRESKA
PREŠKA CESTA 33 1215 MEDVODE

| Sklic
Jx]številka računa
PROSTORZA VPISE BANK:
Jx{Sifra trasata
<|Teki
□	[I0T513710AH DDDDDDDDDDDV DED51DDDJ1 11H
Obr. št. PP 01
Prosimo, ne pišite in ne žigosajte v tem prostoru KRO Tt 01 /500 48 60	990-78/97
Kdo je kdo v KS in VS?
Na lokalnih volitvah, ki so bile 10. novembra, je novo vodstvo dobilo tudi enajstih krajevnih skupnosti, medtem ko so krajani obeh vaških skupnosti nova odbora izvoli na zborih krajanov v minulem mesecu dni. Do zaključka redakcije so se na ustanovitvenih sejah zbrali sveti devetih KS in izvolil ožje vodstvo. Novega predsednika je doslej dobilo šest od njih, v ostali nadaljujejo delo že »preverjeni« iz prejšnjega mandata.
V KS Preska je nova predsednica Zvonka Hočevar Šajatovič, podpredsednik Mirko Verovšek in tajnik Anton Stopar. Novi predsednik v KS Sora je Franc Jezeršek, podpredsednik Vlado Gaber in tajnik Vinko Peklaj. Novega predsednika imajo tudi v KS Katarina, saj je bil izvoljen Ciril Sušnik, za podpredsednik pa Milan Schvvarzmann. Novi predsednik v KS Zbilje je Primož Ločniškar, podpredsedni-[?ka in tajniška dela pa bo opravljal dosedanji predsednik Alojzij Bertoncelj. Povsem novo vodstvo so dobili tudi v KS Seničica - Golo Brdo. Novi predsednik je Vilko Trampuš in novi podpredsednik Jožef Bečan. Novo vodstvo imajo tudi v KS Trnovec, saj je predsednik Anton Pušar in podpredsednik Alojz Založnik.
Zdravstveni dom Medvode je javni zdravstveni zavod, ki izvaja osnovno zdravstveno dejavnost. To pomeni, da izvaja tako preventivno kot kurativno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev. V otroškem in šolskem dispanzerju skrbijo za otroke in mladostnike, izvajajo sistematične preglede, cepljenja, zdravstveno vzgojo in ostale preventivne preglede in ukrepe poleg kurative - zdravljenja bolnih.
V	splošnih ambulantah skrbijo za splošno zdravstveno varstvo vseh akutno obolelih kot tudi kroničnih bolnikov. V preteklem letu pa smo začeli s preventivnimi pregledi in zdravstveno vzgojo odraslih. Te preventivne dejavnosti imajo namen spremeniti nezdrave navade, ki vplivajo škodljivo na zdravstveno stanje posameznika, kot na primer nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, kajenje in druge vrste zasvojenosti.
V	dispanzerju medicine dela izvajajo preventivne preglede in ukrepe v zvezi z varstvom pri delu, tudi v skladu z novo zakonodajo. V dispenzerju za žene skrbijo za preventivno zdravstveno varstvo žensk vključno nosečnic kot tudi odkrivanje in zdravljenje bolezni. Zobozdravstveno varstvo se deli posebej na skrb za odraslo popu-
V KS Senica bo še naprej predsednik Roman Tehovnik, podpredsednik je Andrej Košenina, tajnik pa ponovno Andrej Bernard. Tudi v KS Vaše - Goričane je bil za predsednika ponovno izvoljen Vinko Gregorin, za podpredsednika Dušan Turk in za tajnika Franc Rožanc. Zdravko Debeljak bo tudi v tem mandatu predsednikoval v KS Smlednik, podpredsednik je Rajko Jenko in tajnica Olga Konjar.
Na mesto predsednika odbora v VS Studenčiče je bil na zboru krajanov izvoljen Marjan Mrak in za podpredsednika Andrej Omejc, VS Tehovec pa bosta tudi v tem mandatu zastopala kot predsednik Franci Tehovnik in kot podpredsednik Dominik Košir.
lacijo in mladinsko zobozdravstvo. V zobnih ambulantah lahko izvajajo tako storitve, ki so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot tudi nadstandardne storitve ob doplačilu na podlagi ustreznega računa. Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine pa vključuje tudi preventivne preglede ob sistematskih pregledih. V laboratoriju izvajamo laboratorijsko diagnostiko, fizioterapevtki izvajata fizikalno terapijo po poškodbah in pri kroničnih boleznih. Na terenu, na domovih izvaja patronažna služba preventivno zdravstveno varstvo ali zdravljenje po navodilu lečečega zdravnika. Poleg tega izvajamo specialistično okulistično ambulantno dejavnost.
Odkar smo samostojen zavod se še bolj zavedamo in trudimo, da bi prilagodili organizacijo naših služb potrebam in zahtevam naših varovancev, občanom Medvod. Še naprej se bomo trudili, da bi našli skupni jezik pri izboljšanju kvalitete dela.
Vsi sodelavci Zdravstvenega doma želimo občanom Medvod srečno novo leto 2003, čimveč zdravja in da bi znali dobro skrbeti za svoje zdravje.
Zadnji jašek
Ob položitvi zadnjega jaška pri gradnji kanalizacije Preska - Vaše - Goričane je delavce SCT Ljubljana pogostilo podjetje Jarc. Tako so se jim oddolžili za celodnevno sobotno delo, da je bila cesta spet prevozna.
Oktan bar
V Zavrhu, ob cesti Pirniče - Smlednik je odprl vrata zanimiv lokal, ki se imenuje Oktan bar. Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi je številnim gostom zaigrala tudi medvoška godba na pihala.
Lastnik Jani Trček, sicer podjetnik, po duši zaprisežen avtomobilist, je v njem uredil pravi dirkaški muzej v malem. Fotografije in izbrani dirkaški rekviziti nudijo obiskovalcem prijetno okolje za sprostitev in klepet, prijazno osebje pa skrbi za dobro postrežbo pestre ponudbe pijač.
| NAPROM MAŠIČ j Transport, d.o.o.
'd II ii
Cesta na Svetje 44,1215 Medvode Tel.:/fax: 01/36 17 893,
01/36 17 894
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003.
Zdravstveni dom Medvode
Oglasi
šivanje ženskih oblačil popravila oblačil
'Moda JENKO" Ksenija Jenko s.p.
Zg. Pirniče 72, ^ 01 36 21 567
,QP v C/ rejC JUJ
v /lovem
/e/a /
fll obrtnih
8
d.o.o., podjetje za gradbeno obrtne storitve, trgovino in inženiring Blaževa ulica 3, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/512 01 78, 04/512 03 81, fax: 04/512 30 65 GSM: 041/664-144, 031/681-275 Delovni čas. 6. -16. ure, sobota 8. -12. ure
ADAPTACIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV
VSE ZA OBNOVO VAŠEGA DOMA NA ENEM MESTU
...ek?. —
- Hitra in kvalitetna adaptacija kopalnic in celotnih stanovanj.
&
Vesei božič in srečno novo ieto!
Ugodni novoletni popusti od 5-15% za nakupe do 30. januarja 2003.
DROGERIJA
Seškova 26 (nasproti policije) Medvode tel.: 01/361 81 31
UGODNE CENE
ZA PRI NAS SESTAVLJENA DARILA!
Vesele božične praznike in srečno v letu 2003!
tel. 01 3617320, 3611987 fax. 01 3617325 GSM 041 650705, Autophone 050 650705 www.juhuhu.com, e-mail:ciril.s@siol.net
postedovanpe, ptavna pomoe v uptavnem poštopku, svetovanje
.....-L0:...........
tS^^ABIA SEDAN elegance
PRIHRANEK DO 330.000 SIT
OCTAVIA
PRIHRANEK DO 400.000 SIT
PRIHRANEK
PRIHRANEK
SERVIS • popravila v garancijskem in izven garancijskem roku • • hitri servis • optična nastavitev vozil • priprava vozil na tehnični pregled • kleparske in avtoličarske storitve •
• velika izbira originalnih rezervnih delov •
PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 - 13.00
RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339 REZERVNI DELI: 01/51-91-547
• STARO ZA NOVO - UGODNI KREDITNI POGOJI.
POOB1AŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODE Auloemona, Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija
DCNIT TESNIT
Ob zaključku uspešnega poslovnega leta, v katerem smo z novimi izboljšavami v tehnološkem procesu prispevali k ohranjanju in izboljšanju bivalnega okolja,
želimo vsem sodelavcem in prebivalcem Medvod in okolice
veliko sreče in osebnega zadovoljstva v novem letu 2003
ter še nadaljnje plodno sodelovanje v skupno korist.
Vodstvo družbe DONIT TESNIT, d.d.
Oskrba z vodo v občini Medvode
Voda je vir življenja, vendar...
Po obstoječi zakonodaji je Občina Medvode, tako kot ostale občine po Sloveniji, dolžna skrbeti za neoporečno pitno vodo, vendar skoraj za vse vaške vodovodne sisteme, iz katerih se oskrbuje 13 odstotkov vseh občanov, občasno velja ukrep prekuhavanje vode v prehrambene namene. Župan Stanislav Žagarje že izrazil prepričanje, da bodo številne vrtine, ki so bile narejene v zadnjih letih in razpolagajo z zadostno količino vode, prepričale tudi uporabnike vaških vodovodov, da jih bodo sami želeli predati v upravljanje uradnemu pooblaščencu, v konkretnem primeru kranjski Komunali. Ze sicer Odlok o izvajanju gospodarskih javnih služb med drugim govori o tem, da mora občina podeliti koncesijo za upravljanje lokalnih vodovodov, če le ta oskrbuje več kot pet gospodinjstev oziroma 20 oseb. Podjetja, ki uradno skrbijo za oskrbo s pitno vodo, pa že tarnajo, da bo sredstev za obnovo vodovodov še manj tudi zaradi nove uredbe o vodnih povračilih in z njo predvidenega prispevek za izgubljeno vodo med virom in potrošnikom v sistemu.
Oporečna voda v vaških vodovodih
Iz vaških vodovodnih sistemov se oskrbuje približno 1700 uporabnikov oziroma 13 odstotkov vseh občanov naše občine iz dela naselja Preska (stari del), Seničica, Žlebe, Golo Brdo, Studenčice, Tehovec, Trnovec, del naselja Vaše in del stanovalcev v naselju Sora ter celotno naselje Belo (vas in vikendi). Po priporočilu Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana je prekuhavanje vode za prehrambne namene potrebno skoraj za vse vaške vodovodne sisteme, predvsem ob deževnem vremenu. Zaenkrat je ugotovljeno, daje pitna voda varna le v vodovodnih sistemih Golo Brdo (hrib) in Gonte - Trnovec, zato prekuhavanje vode za prehrambne namene v teh dveh naseljih ni bilo potrebno, v vseh drugih vodovodnih sistemih pa velja ukrep obveznega prekuhavanja do preklica. Za redno izvajanje zdravstvenega nadzora pitne vode je v bilo letos namenjenih 4,8 milijona tolarjev proračunskih sredstev. »Glavni vzroki za oporečno pitno vodo v vaških vodovodih je predvsem ta, da se sedanji vodovodni sistemi oskrbujejo iz površinskih zajetij, ki se nahajajo v gozdu, ob makadamskih poteh, v bližini naselij ali v neposredni bližini obdelovalnih površin oziroma travnikih. Oporečnost pitne vode nastaja predvsem zara-
di fekalnega onesnaženja, ki izvira iz: trohnenje listja, 'izvajanja kmetijskih dejavnosti in komunalno neurejenih naselij. Drugi poglavitni vzrok oporečnosti je predvsem premajhno vlaganje v tehnično posodobitev objektov in naprav. Noben vodovodni odbor ne opravlja postopka priprave vode to so postopki in sredstva, ki jih dogovorijo z Inštitutom za varstvo zdravja in Zavodom za zdravstveno varstvo. Noben od vaških vodovodnih odborov tudi ni organiziran v skladu z veljavno zakonodajo,« je med drugim povedala Minka Eržen iz Oddelka gospodarskih javnih služb Občine Medvode.
Vode ni dovolj le v pipah
Za aktivnosti na vodovodnih sistemih je bilo v letošnjem proračunu Občine Medvode zagotovljenih, skupaj s sredstvi za izvedbo nujnih analiz vode v vaških vodovodih, 32,8 milijona tolarjev. V letošnjem letu so bila načrtovana gradbena in montažna dela na črpališču pri Knavsovi smreki, ki po mnenju Oddelka javnih gospodarskih služb Občine Medvode dolgoročno pomeni vir neoporečne pitne vode za Steško planino, Studenčice in po potrebi tudi za Žlebe in Seničico. Dela na črpališču naj bi bila v kratkem zaključena. V prihodnjem letu naj bi zgradili še povezovalni vodovod na Steško planino in dovodni vod elektične energije. Ker je bila oskrba s pitno vodo v letošnjem poletju že problematična, se je občina skupaj z vodovodnim odborom za Steško planino odločila za namestitev vmesnega rezervoarja v bližini starega zajetja v Studenčicah, ki naj bi začasno zagotavljal ustreznejšo oskrbo. Obnova vodovoda v Studenčičah bo sicer odvisna od uspešnosti pridobivanja potrebnih soglasij in finančnih sredstev, vendar so v okviru načrtov že letos obnovili tudi zgornji rezervoar.
Letos se je poskusno uporabljal tudi nov vodovodni sistem Belo, kjer se je pokazalo nekaj napak, ki so bile ob velikem angažiranju KS Katarina večinoma odpravljene. V kratkem naj bi sanirali tudi zajetje, saj površinska voda ob velikem deževju onesnaži sicer neoporečno vodo v njem in jo
zakali. V letošnjem letu je bilo načrtovano tudi reševanje oskrbe z vodo v delu naselja Trnovec (Dmovec), vendar je gradbeni odbor na podlagi analize vode in že izdelanega projekta prišel do zaključka, da bi bilo bolje namesto zajetja površinskih voda izvrtati vrtino. V letošnjem letu sta bili že izdelani vrtini na Gontah in v Sušah. Obe sta bili uspešni, saj je izvajalec del pri obeh prišel do vode, vendar vrtina v Sušah ni tako izdatna, kot so pričakovali. Podatki o njeni izdatnosti so bili posredovani projektantu, ki bo pripravil spremembe obstoječih načrtov, čemur bo predvidoma že v prihodnjem letu sledila rekonstrukcija vodovodnega zajetja.
»V letošnjem letu seje začelo reševati tudi problem pitne vode na zgornjem predelu Verja in Zg. Pirnič, saj je kljub bližini vodovodnega sistema več let ostajalo nekaj hiš, kjer je bila oskrba zelo slaba. Prebivalci so se sicer znašli na različne načine. V letošnjem letu pa je prišlo do dogovora med občino Medvode in podjetjem Brezovec, ki gradi novo naselje in golfsko igrišče. Trenutno se gradi povezovalni vod, ki bo zagotavljal zadosten pretok vode med obstoječim vodovodnim rezervoarjem na Verju in novim, ki se bo zgradil v prihodnjem na hribu nad novim naseljem Brezovec. Celoten sistem bo tako zagotvaljal zadostno količino pitne in tudi požarne vode tako za zgornji del Verja kot za območje novega naselja Brezovec. Projekt izgradnje povezovalnega vodovoda in novega rezervoarja v menjšem deležu financira tudi Občina Medvode,« so informacije, ki jih je še posredova vodja Oddelka gospodarskih javnih služb Občine Medvode Franci Jeraj.
III
TIP Trgovina, inženiring, proizvodnja, d.o.o.
*	ŠOLSKE IN OGLASNE TABLE
*	ŠOLSKA OPREMA
Vesel božič in srečno novo leto!
Barletova c. 4, MEDVODE, tel.: 01 361 39 30, fax: 01 361 39 23, www. tip-table.si
m
Teden Karitas
Klic dobrote za ljudi v stiski
»Medvoščani smo radodarni ljudje, če vemo, komu pomagamo.«
»Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim,« je geslo, pod katerim je potekal letošnji leden dobrodelnosti v Sloveniji in tudi v občini Medvode - koncert Klic dobrote v Pirničah, oddaja na TV Medvode z enakim naslovom in zbiranje hrane pred oltarjem je le del aktivnosti, ki so potekale v zadnjem tednu novembra. V lanskoletih akcijah v tednu Karitas je bilo zbranih čez 800 tisoč tolarjev, polovica tega prek glasila Sotočje.
Na koncertu v soboto, 30. novembra, ki so ga v Domu krajanov v Pirničah organizirale župnijske Karitas Preska, Sora, Pirniče in Katarina v ustanavljanju, je zapel Moški pevski zbor sv. Katarine, Otroški pevski zbor Pirniče, Mladinski pevski zbor Preska, Oktet Lipa in skupina Mozaik. Glasbeno podobo celotne prireditve so oblikovali tudi instrumentalisti iz Podutika, z gibom Izidor lijaš in baletka Megi Porenta ter z dramsko igro učenci s Katarine. Nastopajoče je z besedo povezoval argentinski
Slovenec Bernard Grbec. Zbrane prostovoljne prispevke v višini 109 tisoč tolarjev so namenili Rafaelovi družbi, ki pomaga slovenskim izseljencem širom sveta. Glede na to, da je bil tokratni koncert že jubilejni deseti, so se prostovoljci župnijskih Karitas zahvalili novinarki Silvani Knok, ki skupaj s sodelavci pripravlja oddajo Klic dobrote na Televiziji Medvode, in Ivanki Šušteršič, ki že vrsto let neumorno deluje na vseh ravneh karitativne dejavnosti in je pred desetimi leti tudi začela z zbiranjem sredstev za ljudi v stiski prek malih ekranov.
Med drugim je ponovila dejstvo, da Medvoščani, tako kot Slovenci nasploh, radi darujemo sredstva, če vemo, komu so namenjena. Zato je skupaj s Francko Seršen v imenu župnijske Karitas Sora in Frančiško Rusija iz župnijske Karitas Pirniče v letošnji oddaji Klic dobrote na TV Medvode, v kateri so zbrali 244 tisoč tolarjev, predstavila desetletno delo, ki je bilo najprej povezano z begunci, sedaj pa predvsem s
stisko sokrajanov. Prostovoljci Karitas ugotavljajo, da število ljudi v stiski ni nič manjše, le stiske so nove in drugačne. V Pirničah zbirajo hrano, oblačila in obutev za brezdomce, nekaj pomoči so namenili redovnicam iz Šentjakoba ob Savi, ki vodijo ambulanto v Albaniji, predvsem pa pomagajo v materialnih stiskah družinam. Posebne pozornosti so, tako kot v drugih župnijskih Karitas, deležni tudi starejši, bolni in ostali morda zgolj pogovora potrebni posamezniki. V župnijski Karitas Sora pomagajo vsak mesec približno petnajstim družinam. Poleg hrane, so to še občasna plačila položnic za elektriko, stanovanje, plačilo otroškega vrtca, zdravstvenega zavarovanja, kurjave in podobno. Prek Karitas so v prostore starega župnijskega doma sprejeli mlado družino, ki se je vrnila iz Argentine. Med deset in petnajst družin mesečno oskrbujejo s prehrambnimi paketi v župnijski Karitas Preska, kjer nudijo tudi pravno pomoč ljudem v stiski. Poleg tega so se aktivno vključili v delo s starostniki v Domu za starejše občane Medvode.
Ker se prostovoljci vseh treh Karitas pogosto soočajo s problemi, ki presegajo njihovo strokovno usposobljenost, načrtujejo v prihodnjem letu izobraževalni program z naslovom Usposabljanje za prvi socialni pogovor. K sodelovanju bi radi privabili vse, ki jim je blizu delati dobro in pomagati bližnjemu.
Ljudje in dogodki
Razstava starih radioaparatov v Medvodah
Radio kvari ljudi
Medvode - Pred kratkim je bila v medvoški knjižnici zelo zanimiva razstava starih radijskih sprejemnikov. Razstavo je pripravil ljubitelj in zbiratelj omenjenih aparatov Milan Prugovički iz Medvod - lastnik vseh teh predmetov. Po
končani razstavi sva se srečala in zapletla v kratek pogovor.
Po številu starih aparatov, ki ste jih imeli v knjižnici sodim, da imate bogato zbirko tega materiala. Od kdaj vse to?
»Posedujem več kot sto raznih vrst in znamk aparatov iz raznih krajev sveta. Zbiram jih že zelo dolgo. Ljubezen do radia izvira še iz otroških let. Za razstavo pa me je navdušila in prepričala hčerka, ker sam na kaj takega nisem nikoli mislil.«
Verjetno je bil to tudi vaš poklic?
»Ne. Jaz sem se učil za kovaški poklic in ga tudi zaključil. Poleg naše vajenske šole je bila tudi elektro šola. Tam sem se spoznal s prijatelji in sem že takrat sam izdelal po nekih načrtih prvi radio “na dve elektronke”.«
Torej ste imeli veliko veselje to tega poklica?
»No, veselje sem imel do poslušanja radia. Posebno veselje je bilo poslušanje prenosa nogometnih tekem. Zal v hiši ni bilo radia, ker je oče trdil, da ta “škatla” ljudi samo kvari in ne daje nič dobrega. Bil sem uporen in s svojim delom prišel do prve take “škatle", ki sem jo potem navdušeno poslušal.«
Koliko je star najstarejši aparat v vaši zbirki?
»Najstarejši je iz leta 1924. To je bolj detektor, kot pa kasnejša oblika radia.«
KOSTANJ d.o.o.
Medlog 63 3000 CELJE
Odkupujemo javorjevo in češnjevo hlodovino do 160.000,00 SIT/m3
Tel.: 041/678 221
Ali vsi aparati tudi delujejo?
»Večina deluje, nekaj pa še ni usposobljenih. Največja težava je pri iskanju ali originalnih ali vsaj podobnih rezervnih delov za popravilo določenega aparata. Pomagam se na vse mogoče načine, da pridem do njih.«
Torej Vas veselje do tega ni minilo?
»Ne! Še vedno veliko svojega časa in tudi denarja porabim za zbiranje in popravila svoje zbirke. Žal mi je samo to, ker moje stanovanje v bloku ne dopušča večje preglednosti vsega tega, kajti stanovanje moram imeti za bivanje, za ostalo ga pa zmanjka. Taki so vsi ti eksponati bolj na kupu in nepregledni, pa tudi prostora za popravila nimam.«
Kakšen imate način zbiranja?
»Največ sem jih nabral, ko sem hodil po vaseh in vpraševal ljudi po starih aparatih. Vem, daje veliko starih aparatov končalo na odpadu ali smetišču. Še danes vem, da je
tega materiala pri ljudeh veliko in ga oddajo v kontejnerje. Vsakega bi bil vesel, če bi me kdo poklical, da pridem po njega, ker mu je v napoto.«
Milanu sem zaželel, da bi uspel zbrati še mnogo zares starih aparatov in bi mu uspelo v prihodnosti morda dobiti v Medvodah nek prostor, v katerem bi se omenjena zbirka uredila in bila na ogled širokemu krogu l judi.
Razstava Extempre Sora 2002.
Dom za starejše - ob letu osorej
Prvo obletnico delovanja so v Domu za starejše občane v Medvodah praznovali v četrtek, 28. novembra, in ob tej slovesnosti, kjer ni manjkala niti rojstnodnevna torta, uradno odprli razstavo slik Extempore Sora 2002 in domsko knjižnico. Večino od 1800 knjig je s sabo prineslo 2I6 stanovalcev, kolikor jih je trenutno nastanjenih v domu. Poleg mladih glasbenikov so kulturni programu s karikiranim prikazom domskega življenja, s smehom in zabavo, zaznamovali tudi pirniški in sorški igralci. Direktorica doma Nina Ličer, ki to funkcijo opravlja šele dva meseca, je minulo leto ocenila za uspešno, predvsem pa nanizale načrte, ki rso povezani prvenstveno z željo narediti oskrbovancem lepo in dogajanja pestro jesen življenja.
Kultura
V znamenju Ostrovrharja
Gledališki portreti Borisa Primožiča
Igra svetlobe in mimike pirniških igralcev ujeta v fotografski objektiv.

V torek, 10. decembra, se je v med voski knjižnici »odigral« še eden v nizu dogodkov letošnjih Ostrovrharjevih srečanj. Poleg bogatega kulturnega programa, ki so ga pripravili pirniški gledališčniki in vokalna skupina sester Trobec - Žagar, sta bila osrednja dogodka odprtje razstave gledaliških portretov fotografa Borisa Primožiča in podelitev Ostrovrharjeve plakete Tonku Štajerju.
Boris Primožič izhaja iz družine, kjer jim je fotografstvo zapisano tako rekoč v genih, saj so oziroma so bili fotografi njegova mama, oče, stari oče in stric, želja ujeti objekt v fotografski objektiv pa se prenaša tudi v novi rod. Kmalu je spoznal, takrat še malo poznano, tehniko risanja z zračnim čopičem (ameriško retušo), katere končni izdelek je zelo podoben fotografiji in se po svoji izpovedni tehniki in tehnični zahtevnosti lahko postavlja ob bok drugim slikarskim tehnikam. Že štiri tri leta ustvarja kot samostojni kulturni delavec, Medvoščanom pa je blizu predvsem zaradi sodelovanja pri občinskih
prireditvah in pripravi promocijskega gradiva. Z njegovo pomočjo so otroci iz Vrtca Medvode tudi letos pripravili koledar z motivi, ki se jim ponujajo v naravi. V svojem zelo obsežnem in raznolikem likovnem izrazu zajema skoraj vsa področja sodobne fotografije, od industrijske in reklamne do osebnih in izpovednih del, tokrat pa se nam predstavlja s črno belimi fotografijami
gledaliških portretov, ki so nastajali med vajami in predstavami pirniških gledališčnikov. »Za fotografiranje v gledališču je pomembna luč in mimika igralca. Ujeti moraš pravi trenutek. Meni osebno je že sicer bolj pri srcu črno-bela fotografija, za fotografiranje v gledališču pa še toliko manj potrebuješ barve, saj gre za igro svetlobe in mimike in to je dovolj,« je povedal ob tej priložnosti, zagrizel v »jabolko« in uradno odprl razstavo, ki bo na ogled najmanj do konca tega meseca in na kateri so predstavljene tudi fotografije mladih udeležencev fotografske delavnice »hura fotke« s letošnjega Mednarodnega lutkovnega pristana.
Pirniški »Otehajevci« so ob odprtju razstave gledaliških portretov pripravili lep večer, na katerem so ponovno izrazili prepričanje, da bo Občina Medvode v letu 2003 končno opravila rekonstrukcijo zadružnega doma (doma krajanov ali kulturnega doma), ki je bil zgrajen že leta 1953. Če bo odziv s strani občanov (rezervacije) zadosten, bodo novo leto pričakali s praznično silvestrsko predstavo.
Po Čufarjevih dnevih
Vse se da..., če OTH-jevci znajo
Nagrada, plaketa in nominacija - izkupiček OTH-jevcev na festivalu ljubiteljskega gledališča.
KUD Pirniče - Oder treh herojev se je z gostovanja na 15. jubilejnih Čufarjevih dnevih na Jesenicah, ki so v zadnjem letu prerasli v pravi festival ljubiteljskega gledališča, vrnil s priznanjem, nagrado in eno nominacijo. Čufarjevo plaketo za najbolje odigrano moško vlogo je prejel Zvone Nagode, najboljša pred-|^tava v celoti je bila po oceni žirije »ena luštna komedija s stepom« Vse se da ..., če ženske hočejo, v režiji Mance Urbanc, medtem ko je bila Zlata Trampuš nominirana za vlogo Joži v nagrajeni predstavi.
»Prvič v zgodovini tega festivala se je zgodilo, da sta bili izbrani dve predstavi istega gledališča, zato je to še dodatna potrditev, da delamo dobro. Glede na to, da sta bili obe letošnji premieri po naši presoji dobri, smo bili namreč v dvomu, katero naj prijavimo. Potem smo dejali, naj se odloči selektor sam in rezultat je bil, da smo dobili povabilo za obe. Lepo je, da festivali ponovno postajo tisto, kar so nekdaj bili, da nas ponovno povabijo na gostovanje, da pridemo skozi vse selekcije in da slovenska publika vendarle opazi, da je OTH tam, kjer je bil,« je ob tej priložnosti povedala Anica Horvat, predsednica društva, ki letos prazuje 70-letnico organiziranega kulturnega in prosvetnega dela.
Čufarjevo plaketo za najbolje odigrano moško vlogo je prejel Zvone Nagode za vlogo Jeppeja v predstavi Jeppe s hriba: »Moram priznati, da sem se razveselil že same nominacije, razglasitve pa še toliko bolj. Že lansko leto sem bil namreč nominiran za vlogo Hamleta, zato sem vesel in ponosen, da mi je letos uspelo z vlogo
Jeppeja. Rad bi se zahvalil ekipi, predvsem režiserju Petru Militarevu, saj je vodil mene in celotno ekipo. Očitno smo dobro razumeli njegove napotke. V tem gledališču smo sami amaterji in sprejemamo vloge, ki nam jih nameni režiser. Ko Zlata Trampuš	se o vsaki vlogi
pogovorimo, o njej razmislim, tako kot najbrž vsi moji soigralci, in se poiščem v njej.
Kljub temu da se mi je prva dramska vloga zelo vtisnila v spomin, raje igram komične, saj dobiš drugačen odziv publike, zadovoljne in nasmejane obraze. Vloga Jeppeja mi je kar pisana na kožo, saj je zanimiva, dvoplastna. Prvi del predstave je Jeppe ponižen in pretepen, potem pa, ko ga bogati ljudje za lastno zabavo postavijo na oblast, se v vsej razsežnosti pokaže njegova želja po nadvladi.«
Tudi Zlata Trampuš se je v vlogi Joži v pred-
stavi Vse se da..., če ženske hočejo, nadvse dobro znašla, zato meni, da se bo težko našla vloga, ki bi ji bila bolj pisana na kožo: »Mislim, da sem Joži kar jaz, saj to, kar doživlja ona, doživljam tudi sama. Nasploh mislim, da marsikdo doživlja podobne situacije in se želi poigravati s tem, kar čuti.«
»Kot umetniški vodja si štejem v čast, da je OTH dosegel tak uspeh, saj kaže na to, da smo s svojim načinom dela z najmlajšimi v delavnicah, z mladinskimi skupinami in z repertuamo politiko na pravi poti sodobnega slovenskega oziroma evropskega ljubiteljstva. To pomeni, da se poskušamo uživeli v širši kulturni prostor bivanja in dati v to bivanje ne samo kvaliteto gledališkega izraza, ampak kvaliteto svojega življenja. Občinstvo, ki je spremljalo obe naši predstavi, je bilo presenečeno, da iz Pirnič prihajata dva popolnoma različna ansambla s tako dušo. V ljubiteljstvu od nekdaj zagovarjam stališče, naj ljudje v gledališče prinesejo svoje poglede s sabo in z njimi ustvarjajo gledališko predstavo. Paleta našega delaje raznovrstna,« pravi Peter Militarev, »ne zato, ker bi bila delana na odmevnosti domačega občinstva, pač pa ker izhaja iz potreb, za katere čutimo, da se porajajo okrog nas.
Anica Horvat, predsednica KUD Pirniče - OTH
Pet let skupaj na poti
Vsako zimo si v mesecu februarju v skupnosti Barka podarimo kakšno posebno slastno kosilo in na torti (ali čem, kar nanjo vsaj po sladkem okusu spominja) upihnemo eno svečko več, ob tem pa si čestitamo za še eno skupaj prejadrano leto.
Letos smo barkači zastavili praznovanje našega rojstnega dne nekoliko drugače. Odločili smo se, da bomo ob okrogli obletnici (no, spodnja polovica petice je skoraj okrogla) izdali knjižico s spomini in pričevanji naših varovancev, sedanjih in bivših varovancev,
prijateljev, sosedov, staršev, dobrotnikov, ... Prav tako smo želeli pripraviti prireditev, na kateri bi vsem tem ljudem in tudi sebi pokazali, kakšno pot smo skupaj prehodili v teh petih letih.
Priprava knjižice in vikenda Skupnosti v Celju, kjer se nas je zbralo okrog 40, so zahtevale svoj čas. Tako so tekli meseci in v naglici tudi našega vsakdana smo datum za predstavo odrivali vedno dlje že skoraj v naslednjo zimo. Ko pa je bil ta določen in dvorana Kulturnega doma Medvode rezervirana, se je pripravljala ekipa lotila dela, kot profesionalna ekipa. Barbara Šomen, Lidija Debeljak in
Klemen Kastelic so začeli z iskanjem nastopajočih, pripravami vsebine večera, vabili za dobrotnike, sosede in prijatelje. Veliko je bilo sestankov, včasih tudi pozno v noč. K prireditvi smo primaknili svoj del tudi sami varovanci in spremljevalci. Pod potrpežljivim in vztrajnim vodstvom Nataše Tovirac smo mesec dni vadili plesno gibalno predstavo Metulj. Z njo smo hoteli pokazati, da obstaja za vsakega človeka prostor in način, v katerem se lahko izrazi. Nestrpno smo čakali 23. novembra. Bomo zmožni zdržati deset minutno koncentracijo? Kdo nas bo prišel gledat? Bomo plesali pred napol prazno dvorano ali bo (sanjali smo še vedno) morda sedežev premalo? Bodo res prišli vsi nastopajoči? In ozvočenje, mu bomo kos?
Po deževnem petku se je v soboto vreme zjasnilo, kot bi nas hotelo opogumljati v zadnjih urah pred nastopom. Popoldne smo se plesalci zmenili še za generalko, ki je bila hkrati drugi poskus gibanja na tako velikem odru. Seveda smo vsi pokazali pravi igralski talent in naš del odigrali (skoraj) brez napake. Potem je bila ura šest in čas za oblačenje kostumov. V dvorani so se še »zabavali« z reflektorji. Nataša je preverjala volumen glasnosti, na katerega je bil nastavljen kasetofon. Traviata za našega metulja mora zadoneti v vsej svoji mogočnosti ... Gosenice Maja Beden, Ivan Matkovi?, Klemen Kastelic, Bernarda Gregori so se povite v zelene trakove odplazile izpod listja, ko smo metulji še zabubl-jali v tanke bele bombažne niti naše tri bube: Milana Cerarja, Bogota Grossa in Slavka Škerlja. Nekateri smo že skozi zagrnjene zavese poizkušala ugotoviti zasedenost dvorane, a nam ni preveč uspevalo.
Napetost se je stopnjevala, trema tudi. Že smo bili na svojih mestih in v prostoru je zadonela nam tako znana melodija. Na-na- na, na-na-na - smo se začeli pozibavati v ritmu Traviate. Potem se je vse odvijalo, kot bi nas kdo s čarobno paličico prestavljal po odru. Skupaj smo »padli« v ples, da so še bube poskakovale na svojih zabubljenih žogah. Bližal se je solo nastop najlepšega metulja Roka Drobneta. Se bo prebudil iz »bubjega sna«? Ali mu bo morda zmanjkalo časa? S hipnotičnimi pogledi smo opazovali vsak njegov najmanjši gib. In tistih nekaj deset sekund, ko je sedel na odru, kot okamneli metulj se je vleklo kot minute, zato pa je bila toliko bolj vesela in prekipevajoča njegova igra prvega plahutanja. Še koncentracija za pravilne poklone in že je pred nami odmeval tako pričakovani aplavz in prvič smo se zavedeli, da je dvorana nabito polna.
Za nami so se kot nastopajoči zvrstili še. nonet Vasovalci, Lovski pevski zbor iz Medvod, pihalna godba Medvode in Shirlie Roden. Program je povezovala Barbara Drnovšek. Diapozitive, na katerih smo si ogledali življenje naše Skupnosti in spremno besedilo, pa sta pripravila Klemen Kastelic in Barbara Šomen.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam omogočili, da so naše sanje še enkrat postale resničnost. Hvala vsem, ki ste v soboto zvečer prišli v dvorano Kulturnega doma Medvode in darovali za našo drugo hišo 301.350,00 tolarjev. Poleg tega je 100.000,00 tolarjev prispevala tudi KS Zbilje. Hvala tudi vsem nastopajočim in vsem dobrotnikom: Občina Medvode, Mladinski center Medvode, Mercator Gorenjska, Pivnica pri Zlatetu, Poslovni sistem Mercator. Gospodinje s svojimi pecivi in Gostišče Bencak z narezki pa so nam po lepem kul-, turnem večeru pripravili še pogostitev. šJ enkrat iskrena hvala vsem!
Za Skupnost Barka, Mateja Tomšič
Polončiče prinašajo svežino
Trinajst preizkušenih pevk v zborih, folklori ali priložnostnih sestavih je tik pred koncem leta zbralo dovolj moči, se uglasilo, si nadelo enotno preobleko in novo ime Polončiče ter nas v velikem številu povabilo na I. samostojni koncert - čisto po naključju v petek, 13. decembra, v domači Dom krajanov v Sori. 22 pesmi iz rednega programa, večino narodnih in ljudskih, so bodisi po vsebini ali razpoloženju v njih razdelile v štiri letna obdobja, povezana med sabo tudi z besedo in igro. Močan aplavz med in na koncu koncerta je prava spodbuda za nadaljnje delo. Neizogiben napotek Poloni Kešar, voditeljici Polončič s strani vseh, ki se spoznajo na zborovsko petje, teh je v Sori precej, je zato nemara bil: »Ne izpusti jih iz rok!« Povabila na gostovanja namreč že prihajajo.
Portret
Tonko Štajer
Sladkost pevskega in oderskega ustvarjanja
Dobitnik Ostrovrharjeve plakete za leto 2002 - ker je »tako ali drugače popularen«.
Ko je umetniško vodstvo OTH Pirniče leta 1981 predlagalo organizacijo Ostrovrharjeva srečanja, je pobuda vsebovala tudi predlog, da bi ob tej priložnosti podeljevali priznaje tistim, ki so med ljudstvom »tako ali drugače popularni«. Tako so zapisali v predlogu in letos Ostrovrharjevo plaketo v imenu odbora, ki mu predsednikuje Peter Militarev, podelili Tonku Štajerju.
V obrazložiti so zapisali, da ga pozna iSpvsak Medvoščan, saj je s svojo pojavnostjo “nenehnega ustvarjanja postal sinonim za mladost - kljub temu da si bo prihodnje leto naložil osmi križ. »Kot prvi otrok sem se leta 1923 rodil v Vašah v družini čevljarja Antona Štajerja in mame Juhance, rojene Škof. Štiri razrede osnovne šole sem opravil v Preski, nato pa šolanje nadaljeval in dodal še dva razreda meščanske šole v Škofji Loki pri očetovi žlahti. Oče ni zame primaknil niti dinarja, zato sem bil teti le v breme. Pri njej sem stanoval in zajtrkoval, na kosilo in večerjo sem hodil h kapucinom, za malico pa sem se oglasil en dan pri doktorju Kocjančiču in drugi dan pri tovarnarju Talerju. Kljub temu da sem se očeta bal, sem po dveh letih končno zbral pogum in mu potožil, da se ne bi več rad vrnil v šolo. Začelo se je drugo obdobje. Od jutra do večera na čevljarskem stolu. Najprej doma, ^Ppto v nadaljnjem uku pri priznanem mojstru v Ljubljani, kjer sem delal za 50 para. Nemalokrat tudi kosila nisem bil deležen. Zadnje leto učne dobe se mi je začelo slabšati zdravje. Med kašljanjem sem čestokrat opazil v izmečku kri, kar nisem povedal ne pri mojstru ne doma. Hotel sem prej opraviti izpit. Namesto, da bi zaslužil prve dinarje kot pomočnik, sem moral k zdravniku, ki me je napotil na Onkološki inštitut v staro šentpetersko kasarno, od tam na pljučni oddelek splošne bolnišnice in nato na Golnik. Pri šestnajstih letih sem bil petnajst mesecev nepretrgoma po bolnišnicah,« je spomine o obdobju pred vojno zapisal Tone Štajer (za prijatelje Tonko ali celo Ruševec) na prvi spomladanski dan letošnjega leta, ko še ni niti slutil, da bo konec leta dobil Ostrovhrajevo plaketo. »Zelo sem vesel, da sem prejel to priznanje in da je prišlo prav prek Save od ljudi, ki jih spoštujem,« je dejal ob tej priložnosti.
»Spomnim se, da sem prvič stopil na odrske deske že leta 1932. Bilo je to v prostorih Jesihove gostilne v Medvodah, kjer so imeli t.i. Salon. Tam so prirejali vse prireditve v Medvodah, saj drugega kulturnega hrama tukaj ni bilo. Obrtniki so igrali veseloigro Repoštev. Beseda mi je ostala v spominu. Vloga ni bila težavna. Bila sva dva pobčka, ki sva morala na oder prinesti mizo, ko bi igralec na odru dejal »Mizica pogrni se«. Ker se mi je ob tem izgubil pomočnik in je bila miza zame prevelika, sem pograbil kar stol in ga odnesel na oder. Medtem je bil moj partner že na mestu in ko je igralec na odru še močneje zavpil, naj se mizica pogrne, sva v zadovoljstvo vseh navzočih to vlogo le odigrala do konca. Če pa me vprašate, v kateri vlogi sem najbolj užival, bom omenil komedijo Zadrega nad zadrego, v kateri je pokojni Slave Fertin iglal velikega in močnega Dominika, jaz sam pa majhnega in dobnega Lipeta. Za ženo mi je bila postavna Rezka Plešec, skoraj polovico višja od mene in še huda povrhu. Prizor je bil naslednji. Z Dominikom prideva k meni domov nekoliko pivsko in pevsko nadahnjena. Že po poti sem ga spraševal, kaj naj rečem, če bo začela. Obljubil mi je, da mi bo že prišepnil na uho. In res. Takoj se začno litanije. Dominik mi prišepne: »Jezik za zobe!« Stopim za njegov hrbet in ponovim za njim. Ona metlo v roke, midva pa pod mizo. Dominik mi prišepne: »Tukaj sem jaz
gospodar!« Jaz se to isto še bolj zaderem. Dominik pa spet na uho: »Koza stara!« Medtem ko se derem, ona prevrne mizo in po nama. Ta prizor je težko opisati. Smeha in cepetanja z nogami ni bilo konca. To je bil največji aplavz.«
V obrazložitvi so »Ostrovrharjevci« zapisali, daje bila njegovi osebnosti naložena sladkost pevskega in oderskega ustvarjanja, da je svoje kulturno poslanstvo ople-mentil z izjemnim čutom do sočloveka in da je predan ustvarjalec z izrednim čutom dolžnosti in redko ter dragoceno sposobnostjo sebe in svoje delo podrediti zvestobi, ljubezni do jezika, kulture in svobode, ki si jih je slovenski človek priboril s poštenim bojem. Po končanem partizanstva, kjer je »tiskal« razne parole in prirejal mitinge, se je vrnil domov, se zaradi poslabšanega zdravja prekvalificirali in zaposlil v med-voški elektrarni. »V povojnem obdobju sem se kmalu znašel med pevci in igralci na odru v Sori in medvoški Svobodi. Pevski zbor je vodil Alojz Kržišnik, na odru pa nas je obračal Franc Tičar. Bil sem pri ustanoviteljih društev, mali gospodar KK Hidro, sodeloval v strelski družini »Barle Ambrož«, v Lovski družini sem bil dolgoletni član Lovskega pevskega zbora, pa v organizaciji ZB in Društvu upokojencev Medvode..,« niza organizacije, v katerih je vsa ta leta opravljal funkcije od predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in referenta ter za svoje delo prejemal priznanja, odličja, pohvale in plakete, med drugim tudi Zlato plaketo ZDU Slovenije kot dolgoletni član in referent za šport in rekreacijo. »Kako sem vse to zmogel, ko pa sem imel ves čas težave z zdravjem, me sprašujete? Potrebna je mera predanosti. Pa vsak uspeh je bila pobuda za nadaljevanje. Nikdar v življenju nisem imel avtomobila. Na vse vaje k pevskemu zboru, po dvakrat na teden, s kolesom v vsakem vremenu, vse tja do leta 1996, ko ni bilo več pravega glasu iz grla. Danes pade še kakšna recitacija, pa tajniška dela opravljam za borčevsko organizacijo. Vsak dan torej malo tipkanja, urejanja zadev v banki in seveda kolo.«
Torej kolo, v eno stran nagnjena drobna postava na njem, obvezna aktovka in smer Vaše - Medvode in še kam. To je Tonko Štajer.
Oglasi
Boutique daril
in naravnih zelišč v blagovnem centru Medvode
MARJETA DEŽMAN, MEDVOŠKA C. 3 1215 Medvode tel.: 01136 13 476
Delovni čas:
pon. - pet.: 8. - 19. ure, sobota: 8. - 13. ure
ŽELIMO VAM PRIJAZNOSTI IN LJUBEZNI V NOVEM LETU!
OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Elvira Praznik
Cesta ob Sori 13, 1215 Medvode tel.: 041 973 753, 01 36 12 654
Na zalogi imamo umetniške slike, primerne za novoletna darila!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
VSAKA SLIKA DOBI PRAVO PODOBO ŠELE V OKVIRU
H
KNJIGARNA IN PAPIRNICA PIROTEHNIKA - OGNJEMETI
STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
Alenka Habjan, s.p.
Trampuževa ul. 4 1215 Medvode tel./fax: 01/361-43-45 GSM: 031/749-184
SREČNO 2003!
VIDEOCENTER MEDVODE
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana
Novosti v ponudbi
Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana
Krediti: osebni za vse namene z odplačilno dobo 6 let, za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanja, hiše z odplačilno dobo do 30 let, le ta je i odvisna od vrste zavarovanja in starosti kreditojemalca.
Od 1. 11. 2002 ponovno nižje obrestne mere. Za kredite z odplačilno dobo do 36 mesecev možnost obrestovanja z nominalno fiksno obrestno mero, kar pomeni, da je mesečni obrok nespremenjen do odplačila kredita.
Varčevanje: vrednostni papir - potrdilo o vlogi na prinosnika, zapadlost po 15 mesecih, fiksna nominalna obrestna mera 9,5 %, minimalni znesek 100.000 sit ali mnogokratnik tega (npr. za 100.000 sit znašajo obresti skoraj 11.900 sit).
Osebni računi: zbiramo podatke o davčni številki in pravem naslovu zaradi avtomatske zamenjave tekočih računov, hranilnih in deviznih vlog v osebne račune. Prosimo vse imetnike vlog - varčevalce, ki nam teh podatkov še niso posredovali ali so spremenili bivališče, da se osebno oglasijo v najbližji poslovalnici NLB.
In še vedno aktualno Klik, Teledom, Moba enostavno, varno in hitro -poslovanje od doma - prihranek časa in denarja. Zakaj se ne bi pridružili stotisočim zadovoljnim komitentom?
Postopno varčevanje: modro, rentno, srebrno.
Kdor varčuje, si srečo kuje.
Želimo vam vesele božične praznike, sreče, zdravja in zadovoljstva polno v prihajajočem letu 2003.
Vaša banka, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Poslovalnica Medvode
Anketa
Sprehod po naših krajih
Vsakdanje želje
Medvode - Leto se počasi in zanesljivo izteka. Še nekaj dni nas loči najdaljše noči leta. To je čas, ko začnemo pisali novo letnico. Za marsikoga je bilo preteklo leto dobro, prijetno, koristno in veselo, marsikdo pa se ga bo spominjal s priokusom grenkobe ali žalosti. Tako pač je. Vsi pa živimo v nekem pričakovanju, da bo v prihodnje bolje ali še lepše in da se nam bodo izpolnile tiste notranje želje, ki jih vsak človek nosi v sebi.
S temi mislimi smo zaustavili nekatere mimoidoče in jih povprašali dvoje: Kako so preživeli letošnje leto in drugo: Kaj si želijo v prihodnosti?
Janez Rebolj - Torovo
Najbolj sem vesel, da smo dobro delali in so pri ^tem bili tudi dobri rezul-Bgjtati. Morda bi bilo potreba glede tržnice še kaj postoriti, da bi bilo več reda in boljša kvaliteta.
V prihodnjem letu pa si najbolj želim zdravja, in kot sem že omenil, izboljšav na tržnici.
Lucija Bizant - Žlebe
Za mene je bil najlepši dogodek, ki se ga bom še dolgo spominjala, ko sem sodelovala pri kmečkem prazniku v povorki, kjer sem nosila v jerbasu domačo malico. Vesela sem tudi, da se mi v preteklem letu ni zgodilo nič slabega.
Da bi bili zdravi in se tako lepo razumeli doma, in, da bi tako bilo tudi med vsemi ljudmi na svetu. tŽelim si, da bi tudi letos župan izpolnil obljubo glede nastopa glasbenega ansambla, kot je lani sSIDARTO.
Danilo Jakič - Golo brdo
Letos je bilo za mene najlepše in najbolj si bom to leto zapomnil po tem, da sem postal dedek. Tudi na drugem področju nisem doživel nič kaj preveč slabega ali pretresljivega.
V prihodnje si želim še več dela in prometa ter zdravja. Da bi ljudje imeli delo in s tem bi se celoten slovenski standard izboljšal.
Jože Lovšin - suhorobar
Najbolj si bom zapomnil tako spremenljivega vremena. Nikoli ne bom pozabil kmečkega praznika in tiste velike vročine, že takoj naslednji
dan pa za marsikateri kraj (tudi Medvode) skoraj katostrofalni dan.
Želim si predvsem vsaj takšnega zdravja kot do sedaj, da bi lahko tu v Medvodah še dolgo sodeloval s tako prijetnimi in poštenimi ljudmi, s katerimi se vsak dan srečujem.
Milan Alič - Medvode
Najbolj se bom zapomnil to, da sem bil pri letošnjih lokalnih volitvah izvoljen v svet KS Medvode.
Želim si zdravja in dobrega dela ter prijaznih in poštenih ljud, s katerimi se dnevno srečujem. V letu 2003 si pa želim prijetnega srečanja “z Abrahamom”.
Andelko Vahtarič - Medvode
Lansko leto mi je ostalo v spominu po začetku gradnje medvoškega krožišča, ki smo ga težko pričakovali ter volitev, kjer sem delal bolj organizacijsko v ozadju in vendar je bilo zanimivo.
Želim si miru, blagostanja in razumevanja ter napredka na vseh področjih. Kakšnih večjih želja pa nimam.
Irena Čebašek - Bodreča
Mira Brener - Preska
Najbolj si bom življenja v preteklem letu zapomnila po tem, ko sem zvedela, da se bomo morali preseliti drugam in še ne vem točno kam.
V prihodnjem letu pa si želim zdravja, sreče in zadovoljstva. Tako sebi kot vsem ljudem, ki želijo delati, da bi imeli službo. To je danes že kar pomembna zadeva, posebno še za tiste nekoliko starejše.
Vinko Jelenc - Ševlje
Da je bilo leto tako uspešno, kot je bilo, čeprav smo se ga bali. Na koncu se je vse lepo izteklo. Najbolj pa bo ostal v spominu, ker se mi je poročil sin, prva hčerka je postala absolventka in druga je maturirala.
Zdravje in mir ter kolikor se da zanesljivo gospodarstvo in delovna mesta.
Franci Jeraj - Sp.Pirniče
Pridobitev novega gasilskega avtomobila v PGD v Spodnjih Pirničah, ter grobo asfaltiranje preko celotne površine tako imenovane pirniške ceste.
Razumevanje med ljudmi in sodelovanje v skupnosti, da se bo lahko s tem, kar imamo, čimveč napravilo in tako zadovoljilo občane. Zdravje ter srečo.
Najbolj mi bo ostal v spominu lepo dopustovanje na Jadranu. V splošnem pa iztekajoče se leto ni bilo tako slabo.
V prihodnje si najbolj želim zdravja, dobrega
in uspešnega poslovanja, da bi bil mir in razumevanje.
medvode
INFORMATIVNI MEDIJ NA SOTOČJU SAVE IN SORE
Kabelska televizija Medvode Televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode http://www.tv-m.si/ e - m a i I:	info@tv-m.si
telefon:	36	19	580
trženje: 041 / 630 303 01 / 36 13 559


Resnična umetnost življenja je v tem, da najdemo čudivito tudi v vsakdanjem.
(Pearl. S Buck)
Za vas se bomo vsak dan trudili tudi v prihodnjem letu.
ustvarjalci programa Televizije Medvode
VESELE PRAZNIKE IN VSE LEPO V LETU 2003
Obisk pri mojstrici rezljanja
Rada bi pa poznala tisto...
Sp. Pirnice - Pred dnevi sem obiskal gospo Brigito Juvan v Spodnjih Pirničah, za katero ve marsikdo povedati, da je to človek, ki prime za vsako delo. Vedno je pripravljena priskočiti na pomoč človeku v stiski ali mu pomagati pri delu, hkrati je poznana kot velika mojstrica rezljanja iz lesa, slikarka in še marsikaj. To priznanje soji dali tudi znani slovenski umetniki, vendar o tem zaradi svoje skromnosti nerada govori. Poznajo jo širom po Sloveniji in tudi marsikdo iz tujine pozna njene kipe, slike ali druge rezljane predmete.
Po ogledu njenega bogatega dela, ki ga nekaj hrani na fotografijah in številnih del, ki jih hrani v svojih prostorih ali zunaj, sva sc zapletla v daljši pogovor.
Kje ste se s tem delom prvič v življenju srečali?
»Doma sem z Zgornjega Brnika. Moja mama je bila mojster za vse. Bila je velika kuharica na porokah, novih mašah, izdelovala je narodne noše in tudi z lesom je bila velika prijateljica. Tudi “veterina” ji ni bila tuja, številnim ljudem je pomagala, ko jim je zbolela živina v hlevu. Oče je bil pa bolj mojster za izdelavo in popravilo vseh vrst kmečkih orodij in pripomočkov. Tako smo otroci na paši poskušali posnemati starše in meni je bilo najbolj všeč rezljanje palic in vrezljavanje raznih oblik in podob na njih.
Prve resnejše stvari pa so se začele, ko sem se primožila sem v Pirniče. Malo iz veselja in malo
tudi iz potrebe, kajti včasih je bilo težko zaslužiti vsak dinar.«
Vaši prvi izdelki so bili..?
»Najprej (pred 30 leti) nisem začela rezljati, temveč sem delala slike iz slame, vžigalic ter izdelovala gobeline. Omenjene stvari sem videla na trgu in so mi bile všeč. Nekaj svojih prvih izdelkov mi je še ostalo in jih hranim za spomin. Zatem sem izdelala tudi kakšen rezljan okvir za slike in podobno. Prve večje kipe sem pa izdelala pred dobrimi 15 leti. Od takrat sem se temu dela zapisala z vsem svojim srcem in dušo.«
Kakšen material največ uporabljate za izdelavo?
»Za rezljanje kipov uporabljam največ lipov, brezov, češnjev pa tudi orehov les, seveda pa tudi drugega. Najlažje je delati iz prvih treh. Drugi (jabolko, hruška...) so bolj trdi, posebno še hrast. Marsikatero stvar pa napravim tudi iz smrekovine. Pomembneje, kako je les raščen. Najlažje je rezljati po rasti, drugače se “trga” in to ustvarja dodatno delo.«
Kdo je mali”floki”, ki vas tako vneto opazuje?
»To je pa naš “najdenček” (mali kužek) iz Šmarne gore. Ob srečanju sem mu dala nekaj za pod zob in je šel z mano. Sedaj je vedno v moji delavnici ih me opazuje pri delu. Pa tudi po njegovem laježu takoj vem, da imamo pri hiši obiskovalca. Smo se ga kar navadili.«
Kakšne podobe največ rezljate in koliko jih je bilo do sedaj?
»V začetku sem največ rezljala razne okvirje za slike in gobeline in sicer za manjše, kasneje pa tudi za velike okvire. Kar se tiče kipov pa vse od raznih svetnikov, angelov, grbov do simbolov in svojih zavetnikov, ki si jih ljudje zaželijo. Zanimiv izziv mi je bil rezljanje šahovskih figur. Posebno mesto pa imajo tudi velike jaslice. Števila svojih del pa ne vem - bilo jih je veliko.«
Kje pa lahko vidimo vaša dela?
»Največje kipe lahko vidite v cerkvah ali tudi zunaj njih. Na zunanji strani cerkve v Zgornjih Pirničah je vseh 12 apostolov moje delo. Njihova višina je od 170 do 180 cm. V notranjosti pa so angeli. Največje kipe pa sem izdelala za brniško
cerkev in sicer so visoki kar 2,40 metra. Tudi kipi sv. Florjana krasijo steno marsikaterega slovenskega gasilskega doma. Manjša dela po velikosti in ne po zahtevnosti pa so na policah dnevnih sob po slovenskih domovih. Veliko stvari pa napravim tudi za svoje ljudi in prijatelje.«
Med ogledovanjem sem opazil na steni prav posebno “sliko”, mi o njej lahko poveste kaj več?
»To pa je stara kovačnica s kovačem, ki kuje. “Slika” je izdelana iz živobarvnih perl. Vsega skupaj jih je na površini več kot pet tisoč kvadratnih centimetrih 97.000 in vsako sem posebej s tankim ribiškim laksom prišila. Perle pa sem dobila iz raznih držav sveta - tudi iz Avstralije, ker se jih takrat pri nas ni dobilo. Idejo za to delo pa sem dobila, ker sem imela nekaj perl. ki mi jih je dala mama. Njej so ostale, ko je izdelovala narodne noše.«
Kako pripravite material, da potem kip ne razpoka in koliko časa porabite za izdelavo takšnega “orjaka”?
»Razrezan in posušen les se najprej zlepi na določeno debelino, da potem lahko napravim kip v
enem delu in tako ostane “cel”. Glede časa pa težko rečem, ker skoraj nikoli ne delam enega dela do konca, temveč vmes delam kakšno manjšo stvar (okvir, manjši kip ali tudi slikam). Za primer vam povem, da se pirniške svetnike delala po štiri na leto, ker takrat seje mudilo. Drugače pa pri takem delu ni. “normativa”.«
Kaj je pri tem delu najtežje?
»Najtežje je zamisel kaj skicirati in jo potem prenesti na les, da bo vse v pravem razmerju in “da
Nadaljevanje na strani 13
M0V
SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. Prodaja: 04/201 35 10 ČIRČE-Šmidova ul. 13, Kranj	04/201 35 11
Servis: 04/201 35 12
WWW.SERVIS-STERN.SI
FABM^z-e.za 1.800.000 SIT
>5L—ZA VSA vaZTLA^NUD.iTTro-BREZPLAČNE PREVENmi^NiE ZIMSKE PREGLEDE*****
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto!
MlvftOPOMio rmniM
STORITVE
GSM: 041/72 32 26
VRTNARIJA
BILBAN, s.p.
e-mail: vrtnarija.bilban@siol.net
Bliža se božični čas - pripravili smo božične zvezde za vas ter tudi druge sobne rože!
Vesele bofične praznike in
srečno novo leto!
Vesele bofične praznike in
Veliko zdravja in	srečno novo leto!
poslovnih uspehov
V letu 2003!	JlMp v ^ -*|6^SIx)dnjc Pirniče 42
'	t	GSM: 041/694-890
GSM:
Nadaljevanje s strani 12
Rada bi pa poznala tisto...
se bo izšlo”. Dobro morate poznati značilnosti tistega svetnika, človeka ali predmeta, ki ga upodabljate. Vse ostalo potem pride samo po sebi. Seveda tudi potrpljenje ima pri tem svoje mesto.«
Kda j najlažje ustvarjate?
»Ponoči! Takrat je najbolj mir in najlažje delam. V zimskem času pa kar po ves dan, ker je več časa kot poleti. Velikokrat preneham samo toliko, da opravim svoje delo v kuhinji in v hlevu in zopet nazaj v mojo delavnico.«
Že na dvorišču sem opazil, da rezljate tudi vrata. Kako je s tem?
»Res je. Poleg tega rezljam razne stebre, vrata ali stranice omar s podobami, ki predstavljajo ali določene obrti ali kakšne druge teme. Do sedaj seje nabralo kar veliko stvari. Ljudje imajo zelo različne želje in zamisli.«
V pogovoru ste omenili, da tudi slikate -kako je s tem?
26 »Zadnja leta se preizkušam tudi s tem delom. Slikam na platno, na les ali staro opeko. Po mnenju tovrstnih strokovnjakov kar uspešno, to potrjuje tudi vedno več želja po tovrstnih delih. Posebno mesto pa imajo slike, kjer sem upodobila moje vnukinje.«
Zvedel sem, da svoje izdelke tudi razstavljate?
»Tudi včasih. Na razstavi v Cerkljah se mi je zgodil zelo zanimiv dogodek. Bila sem slučajno v prostoru med množico obiskovalcev, kjer sem slišala naslednji komentar: “Rada bi pa poznalo tisto “babo”, ki je pod vsem tem podpisana. Bogve kje se jih je sposodila, da jih sedaj tu kaže in s tem vleče čast!” Ne vem, kakšen bi bil njen odgovor, če bi se ji predstavila?
Imam željo, da bi mogoče doma nekoč uredila neke vrste galerijo, ki bi predstavila moje raznoliko delo.«
Kaj imate trenutno v delu?
^ »Brezjansko Marijo Pomagaj in večji okvir za
Bino od mojih slik ter celo vrsto manjših stvari, ki jih imam namen podarili svojim ob prihajajočih praznikih.«
Gospa Brigita, hvala za prijeten klepet, še veliko rezljanja in slikanja ter obilo zdravja v prihodnje.
Nekoč zelo pomembne obrti
Bil sem zadnji vajenec
Medvode - Nekoč je bila sedlarska obrt zelo pomembna. Potrebovali sojo pri vsaki hiši, ki je imela vola ali konja, v nekaterih krajih so sedlarjeve izdelke potrebovali tudi za kravo. Brez komata, vajet, uzde in drugih pripomočkov se ni bilo mogoče zamisliti vprege, ki je bila osnova za kmetovanje in tudi za prevozništvo. Tovornjaki in traktorji so se pri nas pojavili največ v sredini prejšnjega stoletja. Zatem pa je omenjeni poklic počasi začel umirati. Danes se največ dela oprema konj za šport in rekreacijo.
Obiskali smo domačina - Filipa Jarca iz Medvod, ki je še edini v naši občini, ki je mojster tega poklica. Iz kratkega obiska je nastal naslednji zapis.
Kje si se s tem poklicem prvič srečal?
»Med vojno (leta 1943.) me je oče poslal k takrat znanemu medvoškemu sedlarskemu mojstra Francu Jenko (po domače Pupču), kjer sem opravil svojo vajensko dobo. On je imel poleg delavnice tudj trgovino z usnjem. Prvo leto sem hodil v vajensko šolo v Šentvid (sedanja stara OŠ na Prušnikovi), ostali dve leti pa na Rakovniku. Bilo je kar nekaj težav, ker je bila vojna in Ljubljana je bila obdana z žico. Prvo leto je bilo v redu, ko sem se vozil z vlakom, kasneje na Rakovniku sem pa veliko pešačil. Vendar sem srečno leta 1946. opravil pomočniški izpit.«
Alije bila to posebna šola za sedlarje?
»Ne. Bila je enotna šola za sedlarje, tapetnike, čevljarje in torbarje. Znotraj šole pa smo bili razdeljeni tako, da je imela vsaka dejavnost svoj razred. Ostali del šole v Šentvidu pa je bil namenjen osnovni šoli. Na Rakovniku pa smo bili posebej.«
V tistem času so bili po pripovedovanju vajenci v težjem položaju kot danes, kako si to ti doživljal?
»Za sebe lahko rečem, da je bil moj mojster dober in sem se pri njem veliko naučil in da me ni izkoriščal. Zanimivo pa je morda to, da se je pri njem izučil prvi sedlar, ki je bil iz Vaš (France Bukovec) in tudi zadnji vajenec je bil iz Vaš - to sem bil jaz. Potem je kmalu mojster s to dejavnostjo končal.«
Tvoja obrt je ena izmed tistih, ki najmanj uporablja kakršenkoli stroj. Kako je to sedaj?
»Tudi sedaj strojev ni bistveno več. Takrat smo imeli šivalne stroje za šivanje podlog pri komatih ter njihovih vložkih, pa tudi danes ni bistveno drugače. Vse ostalo pa je tako rekoč ročno delo. Usnje smo vrezovali in šivali vse ročno. Lesene dele komata so nam napravili kolarji (bognar-ji), železne pa kovači in tudi drugi. Barvali in lakirali smo pa sami. Nekoč je bilo nove izdelave morda komaj dve tretjine, eno tretjino časa pa smo potrebovali za obnovo stare opreme, ker je ljudem za novo opremo primanjkovalo denarja.«
Izbor omenjene opreme je sorazmerno majhen. Komat, uzde, vajeti... Kaj je tisto najbolj zahtevno?
»Zahtevno je vse, ker se to dela za vprežno žival, ki ni
Sedlar Filip Jarc - Mojster pri delu na značilnem sedlarskem stolu, brez katerega se omenjene obrti ne more opravljavljati.
vsa enaka. Osnovna stvar je komat. Velika razlika je napraviti komat za konja, vola ali celo kravo. Napravljen mora biti po meri vrata skoraj vsake živali posebej. Tudi človek ima različno velikost srajce. Za žival, ki z vratom - prsmi vozi celotni lovorje pa še toliko bolj pomembno, da se ne poškoduje (ožuli), ker je kmet ali prevoznik (furman) tako izgubil tisti del, ki mu je pri delu največ pomenil. Za delovne komate je bilo pomembno udobnost in trpežnost, medlem ko za konje, ki so vozili kočije, zapravljivčke in podobno je bilo pa bolj pomembna oblika in okrašenost in tudi iz lepšega usnja seje to delalo, zato je bila tudi druga cena. Nekoliko manj so bili pomembni drugi deli opreme, ki so isto lahko uporabljali različni konji. Zelo pomembno pa je bilo tudi sedlo, kije precej zahtevno za izdelavo.«
Koliko časa porabiš za izdelavo komata ali celotne konjske delovne opreme, ki jo konj potrebuje za vožnjo voza?
»Za novo izdelavo komata se potrebuje nad štirideset ur, za celotno opremo pa kar sto delovnih ur. Verjetno, če bi to še vedno delal aktivno vsak dan bi morda naredil tudi nekoliko hitreje, vendar ne kaj dosti. Jaz sem s poklicnim sedlarstvom kasneje prenehal in sem opravljal drugo delo v tovarni.«
Kaj pa danes?
»No. še vedno kaj popravim ali naredim na novo za kakšnega kmeta. Predvsem prihajajo kmetje iz obeh loških dolin. Vendar to je bolj za razvedrilo. Kajti tovrstni material - predvsem usnje, se danes težko dobi v manjši količini in ga moraš nabaviti v Avstriji.
Sedaj se bolj ukvarjam z žaganjem drva. Po tem me tudi ljudje bolj poznajo. Pozimi pa še sedem na moj delovni stol in napravim kakšno “sotlarsko" uslugo.«
Na koncu smo mu zaželeli sreče pri žaganju drva, čimveč drobnih sedlarskih uslug domačinom, ker vemo, da je najtežje dobiti mojstre, ki odpravljajo drobna popravila ter mu voščil vesele praznike.
ZIVAS COMMERCE
LJUBLJANA	d.O.O.
Zgornje Pirniče 6, MEDVODE
Tel.: 01/362-33-00 Fax: 01/362-33-01 e-mail: zivas@siol.net
CEMENTNI IZDELKI
JARC
Jarc Franc, s.p.
Vaše 10a 1215 Medvode
»Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad...
Potem v tebi dve sreči gorila.
Dve sonci v srcu. Dvoje svetil.
Od niju je luč okrog tebe razlita, ko romaš za zvezdo, k sebi, na cilj.
(T. Pavčekj
Vsem našim partnerjem, kupcem in prijateljem se zahvaljujemo za sodelovanje ter jim želimo srečno in uspešno v letu 2003!
Vesele božične praznike ter srečno novo leto 2003
Dobre želje in prijazne misli naj Vam olepšajo praznične dni in Vas vodijo skozi leto 2003!
Vaši knjižničarji iz Knjižnice Medvode
Oglasi
MARKDESICN, c/.o.o. Seškova 12 1215 Medvode Tel.: 01 361 42 19 Faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.< om
REBOLJ ANDREJ, s.p.
ŠČETARSTVO
ŠKOFJELOŠKA CESTA 33 1215 MEDVODE Tel.: 01 361 77 50; 361 13 52 Fax: 01 361 77 51 GSM: 041 633 845 e-mail: a.rebolj@siol.net http://www.rebolj-sp.si
-	izdelovanje ščetk, čopičev in omel
-	izdelovanje in obnavljanje ščetk za potrebe industrije
-	izdelovanje ščetk za potrebe kmetijstva
Ob izteku starega in začetku novega leta vsem poslovnim partnerjem in zvestim strankam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2003
AVTOSERVIS
TOMAŽ LUŠTREK,
Avtokleparstvo
Ličarstvo
Optika
Vulkanizerstvo
Avtomehanika
Prodaja
avtoplaščev
TOMAŽ LUŠTREK
Ladja 30, 1215 Medvode Tel.: 01/3617500, fax: 01/3617505 GSM: 041/718696
Vozila servisiramo in pripravimo za tehnični pregled
Vsem spran fant in poslovnim partnerjem vese! fažJč in snscno novo lePol
Gorenjska cesta 46 1215 Medvode, Slovenija
ŽELIMO VAM SREČNO NOVO LETO IN PRIJETNE PRAZNIKE! '
cvetje - aranžmaji - lončnice - venci
Zala KONJAR
Škofjeloška c. 29/a tel.: 01/3613516
Cenjenim strankam se zahvaljujemo ter jim želimo vesel božič in srečno novo leto 2003!
MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SALON
BOČKO
C. Kom. Staneta 16 1215 Medvode Tel.: 01 36 11 452
SREČNO
2003!
KUZ-MUC
trgovina posvetovalnica in dostava
hrane ter opreme za male živali
Trgovina Kužmuc želi vsem svojim strankam in njihovim ljubljenčkom srečno novo leto, obenem pa smo za vas pripravili 5% decembrski popust vseh izdelkov in veliko akcij:
-	sončnice 250 SIT/kg
-	pesek za muce, 10 kg 990 SIT, 25 kg 5800 SIT...
ter še vrsto drugih akcijskih artiklov
VRTNARSTVO
MARJAN ŽUPANČIČ
Valburga 60/c, 1216 Smlednik tel.: 01/362 72 87,041 610 276
Urejan je, zasajanje in vzdrževan je vrtov, zelenic in parkov.
Vsem strankam se zahvaljujemo za zaupanje ter želimo vesel božič in
srečno novo leto 2003!
Alpinist Gregor Kresal
Strast do gibanja po vertikali
Tako se glasi del odgovora na vprašanje: »Zakaj... zakaj hoja po robu razumnega... adrenalin....samopotrditev?«
Prva informacija, ki smo jo dobili v uredništvo Sotočja o »nekem« alpinistu iz Medvod, je bila spodbudna, saj ga je omenjala kot vodjo odprave v Himalajo Janak 2002. Informacijo smo preverili in ugotovili, da 33-letni Gregor Kresal dejansko živi v Preski, da je po vsej verjetnost dvojček po razpoloženju, arhitekt po izobrazbi in alpinist po svoji »poklicanosti«, saj smo na svetovnem spletu lahko med drugim prebrali, da je aktivno začel plezati že pri petnajstih, poslal pripravnik AO Matica -Ljubljana, nato alpinist, pred devetimi leti alpinistični inštruktor in da se je v Himalajo odpravil že četrtič.
Potem so slovenske medije preplavile informacije o tem, da je odprava Janak 2002 ostala v baznem taboru v Himalaji, saj si zaradi groženj mačističnih upornikov, ki se borijo za ukinitev monarhije v Nepalu in za uveljavitev komunizma, ne upa nazaj. Ob vseh kresanjih mnenj, ali to drži ali ne, ali je v ozadju kaj ali nič (denarja), ali je kaj narobe z odpravo ali z zdravnico, ki jo je menda zaradi bolezni predčasno zapustila, ali s Planinsko zvezo Slovenije ali z vse večjim številom alpinističnih individualistov, ki se sprehajajo »sami« po robu..., mi je skorajda ušla informacija o tem, ali je odprava uspela ali ne. Cilj odprave je navsezadnje bil 6780 metrov visok elegantni vrh Wedge g^Pcak s 1800 metrov visoko severno steno, ki naj bi ™o kot prvi preplezali prosto, in 7365 metrov visok Kiratchuli, oba v gorski skupini Janak, najbolj odmaknjenem predelu nepalske Himalaje. O tem pa skoraj nič ... Pa sem se ponovno poslužila podatka s svetovnega spleta o petstotih alpinističnih turah, od tega desetini prvenstvenih, o stopetdesetih turnih in alpinističnih smukih, ki jih je opravil Gregor Kresal. V enem izmed številnih »klepetov« po vrnitvi domov, sem lahko v enem izmed medijev končno prebrala njegovo mnenje, da je odprava Janak 2002 uspela, saj je zabeležila štiri prvenstvene smeri, dva prvenstvena alpinistična spusta, en še nikoli osvojen vrh 6702 metra visoke Južne Pathibare in tri poskuse prvih pristopov na vrh.
Mene pa je vendarle zanimalo predvsem, če še vedno velja enaka razlaga od prej, ko je menil: »Med svoje najbolj živčne (beri: žolčne) vzpone bi štel Hudičevo limonado, za katero sva s Sebastjanom Semrajcem pozimi 1993 potrebovala skupaj skoraj pet dni. Slovensko smer v Chachraraju, kjer sva s Pavletom Kozjekom hkrati opravila tudi prvi vzpon čez steno sploh, in plezanje s polomljenimi rebri v navezi s Šraufom in Humarjem na Ganesh V.«
Kako bi se torej nadaljevanje citata glasilo danes. »Torej, za najbolj živčen (ponovno beri: žolčen) vzpon bi sedaj štel...,« sem mu položila besede v usta in ni mu prostalo drugega, kot da ponovi, bog si ga vedi katerikrat, že povedano: »Dva tedna je celotna odprava čakala, da nam bo zdravnica, ki se je preprosto prestrašila Himalaje in odšla, sporočila ali imamo tifus ali ne. Takole v dvomih pač nisem mogel dovoliti mladim alpinistom tveganja.
Vse kar smo preplezali, smo uspeli v zadnjih šestih dnevih pred odhodom v dolino. Skupno mnenje članov je bilo, da na vseh naših predhodnjih odpravah, pa jih je bilo čez 60, nismo imeli skupaj pol toliko težav, kot nas je spremljalo tokrat. Že sicer bi bil naskok na VVedge Peak zgolj načrtovan samomor, saj se je dnevno z vrha v dolino zvalilo tudi po več kot dvajset plazov. Cilje smo bili zaradi težav primorani spreminjati in določati sproti. Navsezadnje mi je kljub vsemu v zadnjih dneh uspelo preplezati smer v sosednji steni, levo od VVedge Peaka v Thapa Shikarju, doslej daleč najtežjo kombinirano smer na višini nad 5000 metrov. Do sedaj so se namreč tako težke smeri plezale le na normalnih višinah, tam do 2000 metrov.«
Želela sem preveriti tudi podatek, češ da mu je po dveh živčnih zlomih za dve leti dovolj odprav. Pravi, da sicer ne ve, kako naj bi izgledal živčni zlom, saj zdravnice, ki bi mu to lahko potrdila, ni bilo več z njimi. »Vendar, če ti pulz v trenutku naraste prek 200 in razmetavaš stvari po taboru in se nato naješ pomirjeval, potem ... Himalaje imam dejansko dovolj za nekja časa,« pravi in potrka po lesu, »saj je še preveč drugih koncev na svetu, da bi kar naprej rinil tja. Pustimo sedaj vse, kar se mi je v dveh dosedanjih odpravah v območje Janaka dogajalo. ]e bi se slučajno še enkrat odločil, da grem tja, bi želel, da bi bilo vsaj vreme spel enkrat na naši strani.«
Potem meje prešinilo, da kar naprej kot najbrž večina alpinistov, ki znajo kot po pravilu odlično oblikovati svoje misli in jih tudi zapisati, omenja »živce«. Pa meje vendarle presenetil z enačbo, češ da: »Šestdeset odstotkov so živci, torej tisto, kar imaš v glavi in le štirideset odstotkov natrenira-nost.« Sedaj vsaj približno vem, da vsako poimenovanje smeri kot naprimer Psihoanaliza, Psihoterapija, Stiriofobija, Rastlinca, Vztrajnost in še bi se našlo kakšno še bolj (samo)izpovedno iz niza imen odraža stanje duha »nekoga« tam gori v steni ali ledu.
Prihodnje leto načrtuje kombinirano plezanje na Aljaski in novi plezalni vodnik po zaledenelih slapovih in kombiniranih smereh, saj je prejšnji izpred sedmih let, v katerem je popisal 100 slapov in več kot 50 smeri v Julijskih Alpah, že zastarel. Le še rešitev mora najti, kako združiti večji obseg zbornika in željo, da bo tudi v prihodnje še vedno priročen in uporaben.
Za vsakega alpinističnega analfabeta, kamor sodim tudi sama, bi bil pogovor z Gregorjem Kresalom mala abeceda sodobnega alpinizma. Le kako bi sicer razumela, kaj je to Drytooling ali Mix ali kombinirano plezanje, v katerem segajo najvišje potrjene ocene do Ml 1, kar je med drugim osvojil tudi sam, ko je lansko leto osvojil najtežjo kombinirano smer na svetu Empire strikes back. »S kombinacijo lednega in skalnega plezanja se nam naenkrat odprejo neslutene možnosti,« zažari, ko nadaljuje, »saj, kjer se je nekdaj s koncem ledu plezanje nehalo, se sedaj pravzaprav nadaljuje. Ali pa šele začne.« Torej, ko ledu zmanjka ali ga prekine veliki previs, se plezalci ne ustavijo, ampak z isto opremo, s posebnimi derezami in s cepini v rokah, nadaljujejo bodisi do novega ledu ali do vrha stene. Vmes pa, sodeč po fotografijah, svet postavijo na glavo.
Sedaj razumem namige o napol samomorilskih nagnjenih. »Torej, zakaj?« To je vprašanje, ki mu ga, tisti, ki nam ni dano razumeti, ves čas zastavljamo in na katerega menda vedno težje odgovori. Ne vem, če je zavestno priznal, daje nekaj deškega v njem, ko meje najprej spomnil na čas otroštva, ko smo še vsi po vrsti radi plezali po drevesih. »Gre za strast do gibanja po vertikali. Z novo smerjo želiš pustiti v steni svoj pečat in jo vendarle hkrati pustiti čimbolj nedotaknjeno. Klini in vrvi so le za varnost. Pač, kolikor ti noge in roke zdržijo...ali je to samopotrjevanje?«
Naj ture po izboru Gregorja Kresala:
tek: Preska - Polhograjska Grmada - Preska (najboljša trening tura nad Medvodami)
nova smer: »Mali koritniški medved« (že osem let neponovljena, 1000-metrska snežno-ledna »zverina« v ostenju Loške stene nad Koritnico.
nova smer: »Kaj ti da več pik?« (plezarija iz zadnje odprave Janak 2002, ki nakazuje smer, v katero se bo alpinizem, tudi v najvišjih gorah sveta, slej ko prej moral obrniti.
Grega Kresal
Zgodovinsko društvo Medvode
Za sedem velikih škatel
skrivnosti
Dokumente in pričevanja o preteklosti kraja - zbirati, hraniti in jim dati vrednost.
Vladimir Bertoncelj, predsednik Zgodovinskega društva Medvode.
Zgodovina našega kraja tone v pozabo;
mar res nismo za nobeno rabo?
Mar bomo pozabili, kaj smo v Medvodah in okolici delali in naredili?
K sreči je nekaj ljudi, ki se zanimajo za vse te reči; pred letom se zgodovinsko društvo ustanovi,
veliko v tem času se naredi.
Vendar je treba najprej še preteklost iskati,
spoznati ljudi, ki v kraju so našem pomembni bili; zbirati stare predmete in slike, ohranjati v kraju vse spomenike.
Vsi mi smo prednike imeli; nekaj še vemo, kako so živeli, vendar je marsikaj šlo že v pozabo, poiščimo torej prav vse, kar je za rabo
avtorica: Tončka Rošelj (ZI)M)
Na delovnem in družabnem srečanju so se konec novembra v prostorih med-voškega kulturnega doma zbrali člani Zgodovinskega društva Medvode in medse povabili tiste, ki jim je prav tako mar preteklosti svojega kraja. Vodstvo društva, ki šteje približno petdeset članov, je predstavilo pregled enoletnega dela, ki sta ga med drugim zaznamovala predvsem razstava in zbornik Življenje ob Savi. Določene ugotovitve in napotke za nadaljnje delo so ob tej priložnost zapisali v zborniku Odkrivanje skrivnosti krajevne zgodovine.
»Zgodovinsko društvo Medvode je strokovna organizacija, v kateri se združujejo poklicni zgodovinarji kot tudi strokovnjaki iz drugih družbenih panog in seveda ljubitelji zgodovine, ki se zavedamo, da kdor ne pozna preteklosti, lastne ali tuje, lahko vidi samo megleno prihodnost,« je v njem zapisal član upravnega odbora Brane Praznik.
O pomenu različnega gradiva za krajevno zgodovino je spregovoril magister zgodovinskih znanosti Loj z Tršan, podpredsednik društva: »V novejšem času raziskovalcev preteklosti ne zanima le »visoka« zgodovina, pač pa drobni dogodki in usoda posameznikov in določenih krajev, ki nam dajejo preko dokumentov,
fotografij in zgodb, sliko o tem, kako so ljudje živeli, pa naj bo to graščak, veliki kmet ali hlapec, direktor ali delavec. Naloga našega društva je, da te dokumente in pričevanja zbira in primerno hrani in jim da ceno, kakšno si zaslužijo. Z delom smo začeli in doslej zbrali sedem škatel različnega gradiva.«
O (ne)odkritih zakladih ustne zgodovine je spregovorila Andreja Burja, ki je s to obliko dela na terenu in metodo intervjuja, tako kot Nataša Pust, že sooblikovala projekt Življenje ob reki Savi, ki naj bi ga v naslednjem letu še dopolnili. »Ustna zgodovina predpostavlja, da' vsak človek nosi v sebi neprecenljiv zaklad različnih informacij, izkušenj in nenazadnje tudi življenjskih modrosti, ki ne samo, da so zanimive, ampak lahko prispevajo k temu, da ustvarimo bolj realno sliko nekega obdobja ali dogodka.«
O tem, kakšne zgodbe nam pripovedujejo različni predmeti in fotografije ter kaj, kako, zakaj in kdaj fotografirati, sta zapisala Saša Poljak in Boris Primožič.
V prihodnjem letu naj bi člani društva dali prednost projektu Znani Medvoščani; projektu o ljudeh, ki so se rodili ali živeli v občini Medvode in jo kakorkoli zaznamovali. Obdelali naj bi tudi nastanek,-omembo in razvoj krajev in sodelovali prrt oblikovanju pogleda na polpreteklo zgodovino, kot je na primer poboj v Belški grapi. Dotaknili se bodo tudi podobe in vloge ženske v naših krajih v projektu z delovnim naslovom Poročna fotografija.
»V upravnem odboru smo izračunali, da bi le za kratkoročne projekte potrebovali približno 700 tisoč tolarjev, za redno dejavnost 400 tisoč in še nadaljnjih 300 tisoč tolarjev za začetek dolgoročnih projektov, kamor sodi tudi sodelovanje v revitalizaciji kulturnih, zgodovinskih in etnoloških spomenikov v naši občini, pri zbiranju podatkov za spisek naravne in kulturne dediščine ter raziskovanje običajev in obredov pri nas,« je finančno ovrednotil progam Zgodovinskega društva Medvode njegov predsednik Vladimir Bertoncelj, ki je ob tej priložnosti podal ugotovitev, da so na srečanje povabili še enkrat več ljudi, kot se jih je vabilu tudi odzvalo.
Aktualno
Še preden bo prepozno
Kvaliteta življenja in ranljivost mladih v občini Medvode
Izkušnja marsikaterega mladostnika iz našega medvoškega okolja govori o težavnem prehodu iz primestne ali celo podeželske osnovne šole v urbano srednjo šolo v Ljubljani, Kranju ali Škofji Loki. Novo okolje in novi ljudje, potrebne nove učne navade, novi načini preživljanja prostega časa zahtevajo od že sicer burno odraščajočega in z vseh strani marketinško bombardiranega mladostnika dovolj stabilne in močne notranje sposobnosti. Znajti se mora v novi srednješolski subkulturi, ki mu narekuje način oblačenja, način razmišljanja in glasbeni okus, pridobiti si mora nove prijatelje ^in biti sprejet v novo okolje. V tej temeljni sitpioveški potrebi po sprejetosti pa pogosto leži tudi past za prva eksperimentiranja z alkoholom, kajenjem, drogo, nasiljem do sebe in drugih. Vsem tem novim preizkušnjam pogosto tudi najbolj skrbni starši niso popolnoma kos. Medvode svojim mladostnikom, sploh srednješolcem, do sedaj niso nudile možnosti resnejše pomoči pri razvijanju pozitivnejše samopodobe, pri lažjem in uspešnejšem iskanju identitete in skritih potencialov, talentov, zanimanj. Mladinski kulturni center Medvode se še vedno bojuje s finančnimi in zato kadrovskimi težavami, Klub medvoških študentov pa že z imenom nakazuje, da je namenjen predvsem starejšim študentom. Srednješolci se tako lahko srečujejo v medvoških Štirih mačkah in pirniški Lipi, ambicioznejši pa priložnosti zase raje iščejo zunaj Medvod.
Akcijska skupina za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog
Zaradi zelo nespodbudnih izkušenj pri poskusih pomoči zasvojenim z drogo je v mesecu oktobru Vida Šušteršič Bregar, zdravnica v šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Medvode, pogumno sklicala sestanek vseh ustanov in zvez, ki se jih tiče problematika mladih v občini. Pogumno zato, ker tovrstni sestanki in poskusi sodelovanja navadno ne obrodijo bogatih sadov, saj posamezne ustanove navadno ščitijo predvsem lastne interese in pristojnosti. V okviru treh strokovnih srečanj je bila ustanovljena Akcijska skupina za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog, ki jo sestavljajo predstavniki: Zdravstvenega doma Medvode, Centra za socialno delo Medvode, Osnovne šole Medvode, Osnovne šole Preska, Osnovne šole Pirniče, Osnovne šole Smlednik, Vrtca Medvode, Društva Mladinski kulturni center Medvode, Kluba medvoških študentov. Občinske kulturne zveze Medvode, Športne
zveze Medvode, Policije Medvode, Župnijskega urada Preska, Televizije Medvode, Občine Medvode. Njen namen je oblikovanje in koordiniranje primarno preventivne dejavnosti za otroke, mladostnike in starše v občini.
Samo primarna preventiva je lahko zares uspešna
Prizadevanja primarne preventive so usmerjena v dve temeljni smeri. Najbolj pogosta oblika preventive so zloženke, predavanja in delavnice o “težkih temah”, kot so droge, najrazličnejše zlorabe, nasilje, samomorilnost, s čimer se skuša preprečevati ali nevtralizirati rizične dejavnike v mladostniku in njegovem okolju (npr. čustvena podhranjenost, negotovost vase in v svoje sposobnosti, plašnost, prisotnost droge v šolah...). Pri tem je ključno, da se primarno preventivo zaščiti pred “patolo-gizacijo”, pretiranim ukvarjanjem zgolj z negativnimi pojavi v sodobni družbi. Veliko bolj pomembno je ukvarjanje s športom, ekologijo, zdravo zabavo, kulturo in umetnostjo, ki prebujajo v mladostnikih potrebo po zdravem in kvalitetnem načinu življenja. Primarna preventiva mora v izhodišču spodbujati in krepiti varovalne dejavnike v mladostniku in njegovem okolju (npr. skrb za splošno kvaliteto življenjskega okolja, kvalitetnejše preživljanje prostega časa, iskanje ustrezne pomoči pri vsakdanjih težavah odraščanja, učna pomoč,...), saj se osredotoča na zdrave posameznike in krepi njihovo notranje zdravje, optimizem in uspešno obvladovanje vsakdana. Sekundarna in terciarna preventiva pa se ukvarjata z že obolelimi, rizičnimi ali prizadetimi posamezniki in njihovimi družinami.
Najšokantnejši strokovni podatek v svetovnem merilu kaže, da je edino primarna preventiva zares uspešna, na kar ves čas opozarja tudi Vida Šušteršič Bregar. Večletne izkušnje v medvoškem šolskem dispanzerju ji kažejo, da že zasvojenim z drogami zelo zelo redko uspe ozdravitev in popolna rehabilitacija, kljub metadonski in drugim oblikam pomoči v komunah.
Projekt BAZA
Projekt BAZA je ena od novih in najkompleksnejših zamisli, kako se soočati z izzivi sodobnega časa in z ranljivostjo naših mladostnikov. Zamišljena je kot center obšolskih dejavnosti, ki naj bi bil mladostnikom finančno in sicer čim bolj dostopen. V BAZI bodo lahko mladostniki našli prostor druženja ali pa aktivno sodelovali v raznovrstnih delavnicah.
kot so debatni krožek z imenom Klub modrih, delavnice učenja socialnih veščin (trening komunikacije, trening asertivnosti, učenje reševanja problemov), pa likovne, gledališke delavnice, delavnice joge, računalniške animacije. Poleg družabnih iger, izletov, pomoči pri učenju, tematskih predavanj za mladostnike in starše naj bi bila mladim na voljo Svetovalnica.
Zaradi prepogostih napačnih predstav je treba poudariti, da BAZA ne bo:
-	razpuščeno, brezplačno “zabušavanje” mladih, ampak bo čim bolj akcijsko in produktivno preživljanje časa z jasnim in napovedanim programom,
-	zbirališče brez jasno postavljenih pogojev in pravil vedenja,
-	potuha za mlade, ampak bo v mladih nagovarjala aktivno udejstvovanje v skupnosti,
-	zgolj pridobitev za mlade, ampak bo po potrebi tudi pridobitev za njihove starše.
Projekt BAZA je skupni projekt vseh prej omenjenih ustanov in društev, da bi s skupnimi močmi zadovoljevali potrebe mladih v občini. Svojo “bazo” naj bi imeli mladostniki več dni na teden v Kulturnem domu Medvode, seveda z obzirom do drugih uporabnikov teh prostorov.
Akcijska skupina za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog je tako snovalcem proračuna za leto 2003 poleg projekta BAZA (Društvo MKC Medvode) najavila javno okroglo mizo in predavanja o problematiki mladih v občini (ZD Medvode), Računalnico (Klub študentov), raziskavo o prisotnosti drog v občini (OŠ Medvode, OŠ Preska, OŠ Pirniče in OŠ Smlednik), kulturno umetniške delavnice, šole in projekte za mlade (Kulturna zveza), vključitev v republiški projekt “Veter v laseh" (Športna zveza) in druge projekte. Vse omenjene preventivne dejavnosti naj bi koordiniral in povezoval koordinator Centra za socialno delo Medvode.
Uspešno sodelovanje vseh omenjenih inštitucij in društev je izjemnega pomena za skupnost, v kateri živimo, odvisno pa je od med-voške politike, ki se po volitvah na novo oblikuje v teh dneh. Lahko razumemo po začetni nerazumljivi in nedopustni ignoranci s strani občinske politike najnovejšo pobudo za ustanovitev Odbora za mlade pri medvoškem Občinskem svetu kot svetel signal?
KER GRE ZA STROKOVNO IN SOCIALNO ZELO OBČUTLJIVO TEMO, VAS PROSIM, DA Ml VSAKO EVENTUELNO SPREMEMBO BESEDILA PREDLOŽITE V AVTORIZACIJO PREKO ELEKTRONSKE POŠTE: uros.cegnar@volja.net, ali 031/488-446.
HVALA. NATAŠA PUST.
Oglasi
* Z/JZ*/
zavarovalnica tilia, d.d.
v MEDVODAH na lokaciji:
Cesta Komandanta Staneta 8 (križišče pred COLORJEM)
-	Sklepanje vseh vrst zavarovanj z ZELO UGODNIMI POGOJI
-	Prijavljanje škod Informacije po telefonu:
01/361 51 09, 031/875-288/070/311-304
Delovni čas: PO, TO, ČE, PE 7.30 - 15. ure, SREDA 7.30-17. ure
Vese! božič in srečno novo leto

I KRO d.o.o.
www.kro.si info@kro.si Sp. Pirniče 24 i 1215 Medvode Slovenija
I KRALJ GM
DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!!
Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika
klimatske naprave
PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS!
AVTO JAMNIK, d.o.o.
AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA
GREGA JAMNIK
Sp. Senica 19c tel.: 01/3611-279 1215 Medvode	GSM: 041/568-353
e-mail: grega.jamnik@email.si
Varno vožnjo in srečno 2003!
RJ
Rozman Janez s.p. telefon 01/3622-129 GSM 040 312-506 e-mail. jani.ra/man<9siol.nol
OBNOVA KUHINJ in OSTALEGA POHIŠTVA
-	menjava okovja, vodil, ličnic (front),
kuhinjskih pultov, ...
-	obnovo ličnic (front)
MONTAŽA in DEMONTAŽA POHIŠTVA MONTAŽA STROPNIH in STENSKIH OBLOG IZDELAVA PREDELNIH STEN

mm
Vesel božič in srečno novo leto!
m<®»b> i
seškova 1, medvode, tel: 361 11 68
Tudi v letu 2003 naj bodo z vami naše iskrene dobre želje.
Razveseljujejo naj vas zdravje, mir, prijateljstvo in osebna sreča.
mobi svetov mobitel:
041 200 200
SIEMENS
IMOKIA
Ow*»c-Tlf«D Pteur« •
ERICSSON 0

mmefl
KONČNO MED NAMI...
NOVA TURISTIČNA AGENCIJA

TOUR OPERATOR AGENCV SLOVENIA
TOUR OPERATOR AGENCV SLOVENIA
Donova 2, 1215 Medvode
tel. 01 361 75 16
fax: 01 361 75 17
e-mail: triton.turizem@siol.net
wvvw.triton-turizem.si
Ponujamo vam organizacijo potovanj, zimovanj, letalskih vozovnic, počitnice po vsem svetu in doma...
Sodelujemo z vsemi večjimi turističnimi agencijami in vam nudimo njihove programe...
Veselimo se vašega obiska in vam želimo veliko sreče v novem letu!
Odprto od 17. do 21. ure ob nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure ob sredah zaprto
Nova podoba Osemenjevalnega centra Preska
Že lansko leto smo vas na teh straneh Sotočja obveščali, da bo poslovna stavba Osemenjevalnega centra Preska postala za eno nadstropje višja. Ta želja se v letu 2002 ni uresničila; zapletlo se je pri pridobivanju ustrezne dokumentacije. V letu 2003 pa bo šlo zares! Dokumentacija je zbrana, sredstva so odobrena, prostorska stiska pa je tudi postala takšna, da se z gradnjo ne sme odlašati. V novo zgrajeno nadstropje se bodo preselili vsi poslovni prostori, že sedaj obstoječe nadstropje pa bo treba nekoliko preurediti, tako da bo tam potekala nemotena proizvodnja, skladiščenje in izdaja bikovega semena, 'štale' - kot jim domačini pravite - bodo na ta način postale zgrajene in organizirane tako kot zahteva zakonodaja Evropske Unije, s tem pa se bo omogočila tudi ponudba tu proizvedenega bikovega semena na zahtevnem trgu dežel EU.
Na tem mestu lahko tudi izkoristimo priložnost, da kolektiv Osemenjevalnega centra Preska vsem bralkam in bralcem Sotočja v prihajajočem letu zaželi veliko sreče in osebnega zadovoljstva.
Glasba
Obisk pri ansamblu Melos
Dvajset let lepe glasbe
Valburga - V prijetni obsavski vasici Valburga je že kar dolgo časa sedež znanega slovenskega narodnozabavnega ansambla Melos. Znane so njegove melodije, njihove nastope kar pogosto lahko spremljamo na nekaterih slovenskih in tudi tujih televizijah. Možnost smo jih imeli spremljati tudi na novoletnem koncertu v prehodu tisočletja v Medvodah. Obiskali smo njihovega vodja ansambla Franca Metelka, ki živi in ustvarja v Valburgi. Vsaj del zanimivega pogovora vam želimo predstaviti tudi na straneh našega časopisa.
Vaši prvi začetki segajo že kar v osemdeseta leta?
< »Ansambel Melos je imel svoj prvi urad-5§i nastop daljnega leta 1983 in sicer v velikem in znanem gostišču Semprimožnik v Mozirju in je bil zelo lepo obiskan, čeprav smo bili še popolnoma neznan ansambel. Takrat smo nastopili še brez posebnih pevcev. Uveljavljali smo se po raznih gostiščih, njihovih vrtovih. Kasneje so nas najemali v hotelih na Bledu, Bohinju, zdravilišču Laško ter v Ljubljani in njeni okolici kot hišni ansambel, kjer smo igrali v sezonah.«
Ste takoj igrali v klasični zasedbi tovrstnih ansamblov?
»V začetku smo igrali v zasedbi bolj zabavnega področja brez tako imenovanih pihalcev (trobenta, klarinet). Igrali glasbo raznih avtorjev, znane evergreene in podobno.
Leta 1987 smo sodelovali na takrat zelo fcnani prireditvi:	“Pop delavnice” na
Primorskem, kjer smo zelo uspešno nastopili z melodijo “Poletja več ni”, ki jo lahko še danes večkrat poslušamo na ljubljanskem radiu ali pa jo tudi v živo zaigramo.«
In kdaj ste potem postali “klasični” ansambel?
»Dve leti zatem (1989) sta se nam pridružila še pihalca in pevca in tako smo bili “sposobni” nastopati ne samo po hotelih, restavracijah in podobno, temveč tudi na veselicah ter drugih nastopih s popularnimi polkami in valčki.«
Veliko tovrstnih ansamblov nastopa tudi v tujini. Ste se tudi vi preizkusili na ta način?
»Tudi. Nastopali smo po raznih krajih in mestih nemško govoreče Evrope. Povsod smo bili lepo sprejeti in za svojo glasbo tudi nagrajeni z aplavzi. To potrjuje tudi nastop na evropsko znani mesečni televizijski oddaji “SENIK GODCEV”, ki jo vodi Karl Molk
in na katero so povabljeni zares sami glasbeni mojstri.
Nastopili smo v miinchenski olimpijski dvorani pred 8.000 gledalci, kjer smo predstavili Avsenikovo melodijo “Svoj dom le tu imamo”, ki je bila napisana za naš ansambel.«
Ali tudi doma nastopate in dobivate kakšna priznanja?
»Nekaj sem omenil že v začetku delovanja ansambla in tudi kasneje. Leta 1995 smo na festivalu polk in valčkov dosegli 2. mesto za Avsenikovo skladbo V dvoje je lepše živeti. V Domžalah smo dobili priznanje Slovenski bronasti slavček, bili smo dvakrat zmagovalci na Lojtrci domačih na slovenski nacionalni televiziji. Pa še bi se kaj našlo.«
Pri vsakem ansamblu so pevci zelo pomembni. Kako je to pri vašem ansamblu?
»S tem se strinjam. Pri nas sta pela v duetu deset let pevca Milan Milič - Bubi iz Tržiča in Vida Selšek iz Zgornje Besnice. Zdaj pa že štiri leta pojeta pevca Robert Malovrh iz Hraš in Nuša Fujan iz Most pri Komendi. Prav za njiju je mojster tovrstne glasbe Vilko Ovsenik dejal, da ga ta melos spominja na duet Danice Filiplič in Franca Korena. Podobna priznanja dobivata tudi na raznih nastopih po domovini in tujini.«
Za ansambel je zelo pomembno, kdo piše melodije in tekste, kajti tudi od tega je veliko odvisna kvaliteta ansambla?
»Izvajamo skladbe več avtorjev, posebej pa smo ponosni, da lahko sodelujemo s takšnimi avtorji, kot sta brata Avsenik, ki sta nam pripravila že marsikatero skladbo. Zadnji dve sta valček “Čakam te za vasjo" in polko “Fantovska". To je za naš ansambel posebna čast in priznanje.«
Od kod ime MELOS?
»To ime imamo od prvega dne nastopa-
nja. Ime smo izbrali zaradi tega, ker smo želeli dati poslušalcem melodije vseh vrst. Vsaka vrsta glasbe ima svoj melos in od tod tudi ime ansambla.«
Načrti za prihodnje leto?
»Prihodnje leto ansambel slavi 20-letnico svojega delovanja in za takrat pripravljamo obogaten program in veliko nastopanj po raznih krajih. Upam, da bo morda priložnost nastopiti ob takšnem jubileju tudi v domačem okolju.«
Ali nam lahko predstavite še ostali del ansambla?
»Današnji instrumentalni sestav igra skupaj že 5 let in ga sestavljajo: trobentar Milivoj Matkovič iz Cerknice, klarinetist Boštjan Dimnik iz Ljubljane, baritonist Ludvik Kos iz Žalca, kitarist Jože Teran iz Poženika na Gorenjskem ter organizator in vodja ansambla Franc Metelko iz Valburge. Pevski duet pa smo že preje omenili.«
Ob slovesu nam je povedal še sledeče: »Vsem občankam in občanom naše občine in tudi vsem tistim, ki imajo tovrstno glasbo radi, želim v imenu ansambla srečno, zdravo in zadovoljno novo leto.
Enake želje veljajo tudi njim in da bi lahko čimvečkrat poslušali njihovo glasbo.
Oglasi
Crrrp ^Tn fcrfrrfT r
Vam želi
zdravja , sreče in uspehov v letu 2003
vw
SEAT
AUDI
ŠKODA
AVTOl
AVTOMEHANIKA,
BORUT JAKŠE, s.p.
Vikrče 23 q
1211 Ljubljana - Šmartno tel.: 01/511 00 44 e-mail: borut-jakse@siol.net
V PRIHAJAJOČEM LETU VAM ŽELIMO VARNO IN SREČNO POT!
KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE
Vam v svojih trgovinah v:
MEDVODAH, Cesta ob Sori 11, telefon 01/3613-300 VODICAH, Kamniška 8, telefon 01/8324-011 VIŽMARJIH, Tacenska 67, telefon 01/5124-666
po ugodnih cenah ponuja:	-----
-	BOŽIČNE ZVEZDE, CIKLAME, VIJOLICE...
-	SONČNICE, MEŠANICE ŽIT ZA ZUNANJE PTICE
-	HRANA ZA DOMAČE ŽIVALI
-	GNOJILA, ZAŠČITNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN, KRMILA IN ŽITA
-	NOVOLETNE SMREKE (UMETNE IN NARAVNE)
-	NOVOLETNI OKRASKI, BUNKICE, ELEKTRIČNE LUČKE
-	GOSPODINJSKI IN INDUSTRIJSKI PLIN
Trgovini v Medvodah in Vižmarjih sta odprti vsak dan od 8.-19. ure, ob sobotah do 8. - 12. ure, trgovina v Vodicah je odprta vsak dan od 7.30 - 17. ure, ob sobotah od 7.30 - 12. ure.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI BOGATI PONUDBI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
A
VRTNARSTVO
CVETKO
ANDREJ JAKOPIČ, s.p. SP. PIRNIČE 43A, MEDVODE 01/36 23 056 041/786 726
Želimo vam blagoslovljen božič ter zdravo, srečno in uspehov polno novo leto 2003!
Kristina & Jani KOZJEK
Trnovec 9, 1215 Medvode tel.: 01/3611 142 gsm: 041/731 263
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
šiviljstvo
TEKSTILNE STORITVE IN PRODAJA IZDELKOV
IRENA ČEBAŠEK s.p.
Podreda 7, 4211 Mavčiče, e 04 250 14 39 TRGOVINA, Medveška 3, * 01 361 51 85
-	velika izbira metrskega blaga
-	šivanje po meri
-	popravljanje in menjava zadrg
-	lastna konfekcija
venit, aneČHO;	in ct&freJno. četo- 2003!
Papirnica in knjigarna-fotokopiranje
Medveška cesta 3, MEDVODE telefon: 01/361-72-80
Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure
SREČNO 2003
Kraji in ljudje
Velika reševalna vaja v Preski
Poleg PGD Preska in drugih gasilskih društev GZ Medvode so sodelovali tudi CZ, enota vodnikov reševalnih psov in taborniki.
Medvode - Enote za zaščito in reševanje, gasilci PGD Preska in drugih gasilskih društev Gasilske zveze Medvode, enota vodnikov z reševalnimi psi ter taborniki so v petek, 29. novembra, pozno popoldne sodelovali v veliki reševalni vaji v osnovni šoli Preska Medvode. 65 gasilcev z enajstimi gasilskimi vozili in okrog trideset članov ostalih enot je uspešno opravilo reševalno vajo, kjer so poleg gašenja požara morali reševati tudi ponesrečence izpod ruševin. Pri tem so jim uspešno pomagali reševalni psi z vodniki in taborniki. Slednji so za ponesrečence postavili pred šolo šotor.
Vajo je vodil in uspešno kreiral vodja intervencije in višji gasilski častnik Vinko Jenko, ki seje nazadnje vsem sodelujočim zahvalil za uspešno opravljeno vajo gašenja in reševanja iz pritličnih in iz prostorov v prvem nadstropju šole. Še posebej pa se je zahvalil tudi Leopoldu Knezu, poveljniku CZ, Alenki Zorič, organizatorki ekipe reševalnih psov Slovenije, Mateju iKobavu, taborniškemu starešini in Primožu Jurmanu, ravnatelju osnovne šole Preska Medvode. Čeprav so v vaji, ki si jo je ogledal tudi župan občine Medvode Stanislav Žagar, sodelovali vsi gasilci iz GZ Medvode, so zagotovili tudi operativno pripravljenost, če bi bila med vajo potrebna še kakšna reševalna intervencija.
Celovita in podrobna ocena vaje bo znana čez deset do štirinajst dni, že takoj po končani vaji pa so odgovorni poudarili, da je celotna akcija potrdila delovno in organizacijsko usklajenost in dobro medse-
Medvode - V soboto, 7. decembra, soje v prostorih OS v Medvodah zbralo 45 starešin in načelnikov ter drugih višjih funkcionarjev, ki delujejo na področju taborništva na 7. seji starešinstva Zveze tabornikov Slovenije.
Srečanje je nagovoril starešina ZTS Mitja amut in ob lej priložnosti pozdravil župana naše občine Stanislava Žagarja in se mu zahvalil za dolgoletni vsestransko pomoč medvoškim tabornikom ter mu izročil slavnostno plaketo Zveze tabornikov Slovenije.
V	nadaljevanju srečanja so obravnavali rezultate dosedanjega dela in ugotovili, da je bilo dokaj uspešno. Več časa pa so namenili načrtom za prihodnost. Obravnavali so kar nekaj večjih projektov. Prav zdaj se za svetovni zlet tabornikov in tabornic na Tajskem, ki se ga udeležuje tudi 39-članska slovenska odprava. Med njimi sla tudi dve predstavnici Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. Zlet ali JAMBOREE bo trajal od 27. decembra do 7. januarja. Prihodnje leto v juliju pripravljajo slovenski skavti skupaj z bratsko organizacijo v Luksemburgu taborjenje v Bohinju, ki se ga bo udeležilo okoli 300 skavtov in tabornikov iz te prijateljske države.
V	letu 2004 pa naj bi Zveza tabornikov organizirala mednarodni zlet gozdovnikov in goz-dovnic v okolici Ilirske Bistrice. Omenjenega tabora se bo udeležilo cca 3000 tabornikov in skavtov iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in
bojno sodelovanje vseh, ki delujejo v okviru skupin za zaščito in reševanje na območju Medvod pa tudi širše.
Vinko Jenko, vodja vaje.
Slovenije.
Vsekakor zelo - tako organizacijsko kot tudi programsko - bogat načrt slovenske taborniške organizacije, pri kateri tudi zelo dejavno sodelujejo medvoški taborniki in tabornice Rodu dveh rek. Tudi delovno srečanje v Medvodah je svojevrstno priznanje za njihovo dolgoletno požrtvovalno delo.
Tradicionalni blagoslov motoristov
Medvode - Na dan Sv. Štefana se bodo zbrali lastnikih starih motorjev že na svoje 3. tradicionalni srečanje.
Zjutraj se bodo zbrali in štartali pred TWIN Klubom v Šiški in imeli v Tacnu pod Šmarno goro prvi postanek pred gostilno Žibert, kjer bodo ohladili svoje stare lepotce. Od tod bodo obšli Šmarno goro in prispeli in prispeli v Smlednik pred župno cerkev ob 11. uri, kjer bo tradicionalno blagoslov. Po daljšem postanku pa se bodo odpeljali v Medvode. Medvodčani jih boste lahko pozdravili ob cca 13. uri na ploščadi pred BC Mercator in si ogledali cvet nekdanje motoristike. Srečanje pa bodo zaključili v svojih klubskih prostorih in siob družabnem srečanju izmenjali tudi najnovejše izkušnje, ki jih pri takem delu ni nikoli preveč. Vabljeni!
Razstava malih živali
Turistično društvo Goričane - Vaše je minuli konec tedna v sodelovanju z Društvom ljubiteljev malih živali Kranj v krajevnoskupniških prostorih poleg dvorca Goričane pripravilo razstavo, na kateri je 25 rejcev na ogled dalo skoraj 300 živali: predstavnike različnih pasem golobov, rac, gosi, kokoši, kuncev, morskih prašičkov, veveric, miši, hrčkov in ostale okrasne perutnine. Med njimi so bili tudi taki, ki so na predhodnih ocenjevalnih razstavah, kar tokratna ni bila, glede na normativne kriterije dosegli tudi maksimalno število točk.
Marjan Ušeničnik rejec golobov pismonoš in vezni člen med obema društvoma.
Zamejska Pika Nogavička
V letošnja Ostrovrharjeva srečanja je bila uvrščena tudi otroška gledališka predstava zamejskih Slovencev s Koroškega v Kulturnem domu Pirniče v petek, 6. decembra. Tokrat vsem znana, vendarle vedno sveža Pika Nogavička, pisateljice Astrid Lindgren, tokrat v režiji Francija Končana in v izvedbi petnajsterice mladih iz Katoliško kulturnega društva Vogrče, kraju blizu Pliberka.
Šofer je pripeljal "visokega vojaškega častnika". Posnetek je iz letošnjega srečanje starodobnikov v Medvodah in sicer prikazuje prihod na prireditveni prostor na Verju.
Seja starešinstva Slovenije
I Šport
Večer športa
S športom proti razvadam sodobnega sveta
25 vrhunskih športnikov kategoriziranih pri Olimpijskem komiteju Slovenije - 10 nagrajencev v kategoriji
kakovostni šport in šport za dosežek - Aplavz za vse.
Športna zveza Medvode ter župan občine Medvode Stanislav Žagar sta na Večer športa v hišo kulinarike Jezeršek v Sori že drugo leto zapored povabila vrhunske športnike v naši občini, med njimi tudi letošnjega dobitnik Bloudkovega priznanja, srebrnega s svetovnega prvenstva, najboljši kajakaš v Sloveniji Miho Terdiča. Povabljeni so bili tudi najboljši športniki medvoških društev in klubov, njihovi predstavniki ter člani občinskega sveta - skratka tisti, ki kakorkoli oblikujejo pogoje, strokovne in materialne, za športne uspehe.
»Na vprašanje, ali je občina Medvode za športnike prijazna, je težko odgovoriti. Sama sem športni pedagog in moje osebno mnenje je, da je potrebno mladini že v rani mladosti
privzgojiti veselje do športa, da kasneje zdravo živijo, da se ne prepustijo razvadam sodobnega sveta. Zato menim, da bi morali v Medvodah veliko energije usmeriti predvsem v to, da bi pridobili čimveč športnih površin, dvoran in telovadnic, da bi se mladi zadrževali v njih in ne na ulici,« je med drugim dejala predsednica Športne zveze Medvode Darinka Verovšek.
V občini Medvode imamo kar 25 vrhunskih športnikov, ki so kategorizirani pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Poleg Mihe Terdiča, osrednjega gosta večera, so kategorizirani še padalka Irena Avbelj, alpinista Gregor Kresal in Janez Peterlin, deskarja Izidor Šušteršič in Rok Flander, metalka kopja Eufemija Štorga, atletinja Anja Puc, biatlonca Gregor Brvar in Davorin Tratnjek,
tenisač Andrej Kračman, nogometaš Ljubiša Štrbac, triatlonka Mateja Šimic, judoist Jure Šimic, kar deset tekačev in tekačič na smučeh Igor Jesenovec, Brigita Belšak, Renata Podviz, Matej Fišer, Blaž Erzeničnik, Nejc Plešec, Polona Mihevc, Matija Bočko, Matej Brvar ter Tina in Ines Hižar, ki je kategorizacijo dosegla kot gorska tekačica. Simbolične nagrade za spodbudo so podelili tudi desetim najuspešnejšim predstavnikom uvršenim v kategoriji kakovostni šport ali šport za dosežek pri medvoških športnih društvih:	V panogi badminton Janžu
Omerzuju in Blažu Bečanu, v atletiki Tanji Keber in Roku Bohincu, v nogometu Alešu Šarkanju in Milošu Durdeviču, v tenisu Tini Zakotnik in Ireni Sitar ter v košarki Janezu Kopaču in Matiji Trampušu.
Lokostrelci natančni do konca
Novembra je bila v Kopru zadnja letošnja tekma v lokostrelstvu, ki je štela za Slovenski pokal.
Tekmovanja v disciplini Indoor 18 metrov seje udeležilo tudi sedem članov DL Šmarna gora in osvojilo kar tri prva in dve drugi mesti.
V	starostni kategoriji mlajši dečki je zmagal Aleksander Fujs v slogu ukrivljeni lok, med dečki Jure Eržen v slogu sestavljeni lok in med člani Peter Bajdu v slogu dolgi lok. V tem slogu je društveni uspeh dopolnil še Srečo Štrucelj z drugim mestom in med dečki v slogu goli lok, prav tako z drugim mestom, Matej Perko. V letošnji sezoni je za točkovanje Slovenskega pokala štelo deset tekem v različnih disciplinah in slogih (razen v slogu dolgi lok). Med klubi je DL Šmarna gora zasedlo sedmo mesto, kar je po ocenah vodstva zelo lep ekipni uspeh, saj so uvrstitev dosegli s tremi sodelujočimi tekmovalci.
V	skupnem točkovanju Slovenskega pokala je med mlajšimi dečki vse možne točke (250 točk) in 1. mesto prejel Aleksander Fujs v slogu ukrivljeni lok. Med dečki je 130 točk in 2. mesto v slogu sestavljeni lok dosegel Jure Eržen in 4. mesto v slogu goli lok Matej Perko. Zadnje dejanje, torej podelitev priznaj, bo v teh dneh v Zagorju ob Savi.
SESTAVIL: F. KALAN
NAŠ
PREDNIK
HRVAŠKI
OTOK
AJAS
BAMBUSU
PODOBNA
TRSTIKA
REDOVNICA
OPERNI
SPEV
LOVEC NA RAKE
NAROČNIKI
UMETNIŠKI
PLES
EKVATORSKI
VETER
SAMOSTOJNA DEJAVNOST
ZELIŠČNI
NAPITEK
NORDIJSKA
BOGINJA
SNOV, KI VZBUJA ALERGIJO
GLEDA-
LIŠKA
IGRALKA
ANČKA
GRŠKA
BOGINJA
UMETNOSTI
NAŠ
KANTAVTOR
(ADI)
ARTUR
(KRAJŠE)
GLEDALIŠKO DELO
NEKD. JAP. DROBIŽ
STALJENA
SNOV
ODISEJEVA
DOMOVINA
NARAVA,
ČUD
PREBIVAL-KE IRSKE
NOGOMETAŠ KARIČ
PEVKA
VRČKOVNIK
VNETJE
SLUZNICE
IRSKA
(PESNIŠKO)
NAŠA
TENIŠKA
IGRALKA
(4
[MESVODE IN PENIL-NEGA SREDSTVA
KOZAŠKI
POGLAVAR
JAVOR
(LAT.)
ENA
OD
PROJEKCIJ
NIKO
ROBAVS
PEVEC
PESTNER
KLOP
(NAREČNO)
IZOLACIJA
ZARADI
SUMA
OKUŽBE
ANDRAŽ
VEHOVAR
PRIPRAVA
ZAPUNK-
TIRANJE
GOSTILNA ANTON DOBNIKAR KATARINA, TOPOL 1215 Medvode
tel.: (01) 36-12-910 fax: (01) 36-12-910 e-mail: a.dobnikar@siol.net tp//www.slotravel.net
Gostilna Dobnikar se nahaja v osrčju Polhograjskih Dolomitov, na Katarini. Po prijetnem izletu po okoliških hribih (najbližji so Sv. Jakob, Grmada, Tošč, razgled pa seže tudi do Krima in Snežnika) vam postrežemo tradicionalne jedi in hišne specialitete, kot so obara z žganci, ričet, jota, kosila z ocvrtim piščancem, svinjsko ali telečjo pečenko ter jedi po naročilu. Za posladek priporočamo doma pripravljeno potico, jabolčni, sirov ali borovničev zavitek ter katarinsko rezino. Pozimi nudimo tudi domače koline (krvavice, pečenice).
Izlet po okoliških hribih (najbližji vrh je Grmada -898 m, dosegljiva v eni uri, nekoliko nižji Jeterbenk - 774 m, znan po gradu roparskih vitezov, ki ga je v 16. stol. porušil potres, pa je le 45 minut daleč) in ogled okoliške arhitekturne lepote, kot sta cerkev sv. Katarine, ki sta jo po drugi svetovni vojni opremila in poslikala arhitekt Ivan Vurnik in slikar Tone Kralj, ter cerkev Sv. Jakoba, ki jo plemeniti starost več kot tristotih let, lahko zaključite s prijetnim kosilom v našem lepo ure-
jenem vrtu: V gosilni s skoraj 250-letno tradicijo imamo tudi prijazen, ločen prostor za zaključene družbe (poroke, razna praznovanja), za katere vam lahko priskrbimo tudi domačo živo glasbo. Na Topol se lahko pripeljete iz smeri Medvode -Sora - Topol (Katarina) in tudi po cesti Ljubljana - Podutik - Topol in Dobrova - Žerovnikov graben - Osredek - Topol. Pešpoti vodijo iz Mednega preko Golega brda, iz Medvod preko Žleb, iz Polhovega Gradca preko Grmade in iz Žerovnikovega grabna preko Bela.
DOBRODOŠLI!
Nagrade GOSTILNA DOBNIKAR bo srečnim izžrebancem podarila tri lepe nagrade:
1.	nagrada: nedeljsko kosilo za 1 osebo
2.	nagrada: krvavica z zeljem
3.	nagrada: suha klobasa
Tri lepe nagrade tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon križanke) pošljite na odpisnicah do vključno 15. januarja 2003 na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, ali pa oddajte v Turističnem društvu Škofja Loka oz. v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča Zoisova 1 v Kranju.
Izžrebani reševalci
Za nagradno križanko 4 MAČKE -Kavarna in klub 4 mačke, Medvoška c. 1, tel. 01/3617-963 smo dobili 824 rešitev. Izžrebali smo šest nagrad. Prvo nagrado Kavarne in kluba 4 mačke dobi Mira Blažič, Valburga 41 A, 1216 Smlednik; drugo nagrado dobi Janja Bernard, Verje 26, 1215 Medvode in tretjo nagrado Ivanka Gaber, Goričane 1 la, 1215 Medvode. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa dobijo Kristina Oblak, Klanska ul. 6, 1215 Medvode; Leja Erzin, Zbilje 7 t, 1215 Medvode in Darinka Šižgorič, Vikrče 13 b, 1211 Šmartno. Nagrade Kluba 4 mačke dobijo srečni izžrebanci z osebnim dokumentom v Kavarni 4 mačke v Medvodah, nagrade Gorenjskega glasa pa bomo izžrebancem poslali po pošti. Čestitamo.
Potrebujemo varuško in gospodinjo za kuhanje, likanje, čiščenje, delo na vrtu in opravke. Za izkušeno, prijazno, zanesljivo osebo, nekadilko z vozniškim izpitom nudimo možnost dolgoročne zaposlitve. GSM: 031/362-330 (po 16. uri).
Zadnja
Mikavžev večer pri nas
Že po tradiciji se na Miklavžev večer točno ob 17. uri in 17 minut zbere mlado in staro na parku pod sorškim župniščem in pričaka sv. Miklavža, ki pride mednje z obveznim spremstvom angelčkov in peklenščkov. Podobno je bilo tudi po drugih župnijah in krajih naše občine. S kulturnim programom obogateno snidenje z Miklavžem so pripravili med drugim tudi v Smledniku.
Dobrodelni Miklavžev sejem
»Kupite slastne dišeče piškote! Kupite ročno poslikane vazice! Jaslice ali novoletne okraske, adventne venčke!« Vse to, in še marsikaj drugega, so ponujali učenci OŠ Medvode, ki so skupaj z učitelji že drugo leto zapored pripravili Miklavžev sejem. Ponovno so izkazali obilico domišljije tako pri izdelkih, ki so jih ponudili na stojnicah, kot tudi pri barantanju.
Miklavžev Večer Aljaževcev
Dobrodelno naravo je imel tudi Miklavžev večer v Kulturnem domu Medvode, ki ga je v soboto, 7. decembra, pripravilo Kulturno društvo Jakoba Aljaža Medvode, saj so bili prostovoljni prispevki namenjeni skupnosti Barka. Zapel je Mešani pevski zbor tega društva pod vodstvom Franceta Slabeta, vokalni kvintet Foltej Hartman z zamejske Koroške in Moški pevski zbor DU Ljubljana Šentvid. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli tudi godci narodnih viž, ki delujejo pod okriljem Aljaževcev: citrarka Mihaela Kuzele, orgličar Janez Gašperin, diatoničarja Tine Remec in Boštjan Oražem ter instrumentalno vokalni trio, ki ga sestavljajo harmonikar Ivan Logonder, kontrabasist Franc Slabe in kitarist Branko Berus. Večer je bil namenjen spominu na Martina Antona Slomška in Franceta Prešerna.
Lepe novice iz medvoške knjižnice
Ta veseli dan kulture
Medvode - Medvoščani smo se kar navadili, da se v našem kulturnem hramu -knjižnici vsak dan kaj lepega dogaja.
Poleg vsakodnevnih dogodkov se je v zadnjih dveh mesecih odvilo kar nekaj zelo lepo obiskanih prireditev, ki jih želimo omeniti. Že v oktobru je bil zelo zanimiv li-terarni večer s predstavitvijo najnovejše pesniške zbirke pesnika Jurija Marussiga - Vonj po suhi travi. Zbirko je predstavila Anica Horvat, ki jo je dopolnil program v katerem so sodelovali: pedagoga baletne šole Nena Vrhovec Stevens in Andrevv Stevens ob spremljavi Špele Marussig na violini. Prav tako so iz meseca v mesec bolj obiskana potopisna predavanja in eno izmed takih je bilo tudi v začetku novembra z naslovom: Po južni polobli od Amerike preko Atlantika do Amerike, ki ga je predstavila Milanka Lange Lipovec. V drugi polovici novembra so te tudi v medvoški knjižnici pridružili 1. slovenskemu dnevu knjižnic. Poleg drugih aktivnosti so omenjeni dan brezplačno vpisovali nove člane medvoške knjižnice in brezplačno izposodili nekaj videokaset in CD-plošč.
Ob Dnevu starejših - Sožitje v starosti so otroci iz medvo.ških osnovnih šol ter glasbene šole v Medvodah pripravili zelo za-nimiv in atraktiven glasbeni program, ki ga je povezovala Monika Jekler - učenka 8. razreda OŠ Medvode.
Ob slovenskem kulturnem prazniku - 3.
decembra pa so pripravili Dan odprtih vrat v slovenski kulturi ali imenovan Ta veseli dan kulture. Tudi tokrat je bil poleg ostalega bogatega programa brezplačna vpis in izkaznica.
Luč miru iz Betlehema v Medvodah
Medveški taborniki Rodu dveh rek so v nedeljo, 15. decembra, v našo občino prinesli Luč mira iz Betlehema, ki je večer poprej prišla iz Avstrije v Slovenijo in potem z vlaki in »busom veselja« potovala po deželi. Mcdvoščanom so jo delili v Domu za starejše občane,
kjer so jo raznosili tudi oskrbovancem po sobah. Letošnje geslo akcije Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki se mu je že šesto leto pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije, je »Dar sosedu«, predvsem zaradi dogodkov na mejah ter nestrpnosti med narodi in skupnostmi. V poslanici, ki spremlja Luč miru, je med drugim zapisano: »Vsem, ki me boste razdeljevali, zagotavljam: bolj me boste delili, več bo miru v vaših srcih!« Izkupiček od prodaje lučk in prostovoljnih prispevkov bodo slovenski skavti namenili skupnosti Barka iz Zbilj, ki zbira sredstva za svojo drugo hišo.
26- PtmČE © 362 30 V
mmo-cmsM mm
mnotimč/Mifatomo
immmomeiMmpti
MČmM!!!