GLAS
LETO XXI. ŠT. 36 (1000) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Tisoča številka
  rokah držite tisočo številko Novega glasa. V več
kot dvajsetih letih, kolikor izhaja Novi glas, se
je nabralo že tisoč številk našega tednika, drage
naročnice in naročniki, bralke in bralci. Tisti, ki
smo zraven od prve številke, še sami ne moremo
verjeti, da nam je uspelo vedno in redno izhajati.
Prebrodili smo veliko težav, a bilo je tudi veliko le-
pih trenutkov, nekatere številke našega časopisa so
bile boljše, druge bi lahko bile še boljše, a pona-
vljam: Novi glas, tudi uredništvo, smo ljudje. Ta
naša povezanost prihaja najbolj do izraza ob naših
malih jubilejih, kot je ta. Kot odgovorni urednik
zelo rad na glas povem, da bi brez cenjenih in ne-
zamenljivih sodelavcev Novega glasa ne bilo. Med
sodelavkami in sodelavci moram izrecno omeniti
starosto časnikarjev Marijana Drobeža in goriškega
kulturnika ter razumnika Janeza Povšeta, ki sta od
prve številke redno z nami, čeprav v isti sapi doda-
jam zahvalo prav vsaki sodelavki in vsakemu so-
delavcu, kot se tudi s hvaležnostjo spominjam ti-
stih, ki so že odšli k Pravičnemu iskat plačilo za
svoje življenje, med njimi izrecno omenim vsaj oba
urednika, dr. Draga Legišo in prof. Andreja Bratuža.
/ str. 2
V
Spominska slovesnost v Bazovici
Kraj kolektivnega čutenja
  sak narod ima kraje, ki gradijo
kolektiven spomin. Bazovica je
za nas nedvomno eden teh kra-
jev, gotovo za nas Slovence, po svoje pa
tudi, za vse prebivalce Furlanije Julijske
krajine, te obmejne dežele, prepojene s
krvjo in prepolneo brazgotin. V nedel-
jo, 11. septembra, je na bazovski gmajni
popoldne potekala tradicionalna slove-
snost, na kateri smo se spomnili žrtev,
ki so tam padle pred 86 leti.
“Bazovica, 6. september 1930.
V tem spominu je zapisana vsa genet-
ska zasnova našega naroda: moč in ne-
moč, dostojanstvo, trdoživost, strpnost,
odpor do krivic, neizmerna ljubezen do
obstoja, do kulturnega snovanja, do
slovenske besede”.
/ str. 3
Lucija Tavčar
V
www.noviglas.eu
20 let
Čestitke Sveta slovenskih
organizacij
  pošt.
Marko Tavčar
podpredsednik
Zadruge Goriška Mohorjeva
Spošt.
Jurij Paljk
odgovorni urednik Novega glasa
Trst, 8. septembra 2016
Ob izidu številke 1000 tednika
Novi glas Vama v imenu Sveta
slovenskih organizacij in v
osebnem imenu izrekam iskrene
čestitke. Zahvaljujem se Vama in
vsem Vašim sodelavcem za
požrtvovalno delo pri poročanju
o bogatem in raznolikem
življenju slovenske narodne
skupnosti v FJK. Ob tem
pomembnem trenutku želim še
posebno izpostaviti vašo skrb in
pozornost do slovenskega jezika
in zavesti, kar odlikuje Novi glas
in potrjuje njegovo
nenadomestljivo vlogo v
zamejskem kontekstu, ki zvesto
nadaljuje bogato dediščino
predhodnikov Slovenskega
Primorca, Katoliškega glasa in
Novega lista. Prav tako želim tudi
podčrtati pomen vrednot
krščanstva, demokracije in
slovenstva, ki jih Novi glas
dosledno poudarja in so skupne
Svetu slovenskih organizacij ter
Zadrugi Goriška Mohorjeva.
Zavedam se, da bi bilo veliko
boljše, ko bi izdaja št. 1000
Novega glasa prišla na dan v
bistveno boljših razmerah.
Vendar tudi ta dogodek je
spodbuda, da si bo Svet
slovenskih organizacij toliko bolj
prizadeval v odnosu do Dežele
FJK in do Slovenije za dokončno
ureditev stanja Zadruge Goriška
Mohorjeva in za zagotovitev
nemotenega delovanja ter
izdajanja Novega glasa.
Lep pozdrav.
Predsednik SSO
Walter Bandelj
S
Loredana Panariti  (foto damj@n)Ksenija Dobrila (foto damj@n)
Svet okrog nas15. septembra 20162
Povejmo na glas
1000 tudi teh zapisov
  e morem si kaj, da se ne bi ob 1000.
številki našega tednika prepustil slav-
nostnemu razpoloženju, saj je jubilej-
na tisočica pač praznik, mimo katerega ni mo-
goče kar na hitro. Tisoč številk namreč pomeni
tisoč tednov, kar skupaj s prazničnimi počitki
obsega dvajset in pol letno časovno obdobje.
Toliko let šteje Novi glas in prav je, da praznu-
je, praznuje pa takole v drugem planu tudi spo-
daj podpisani, ki je izostal le dvakrat, prispeval
999 komentarjev in še nekaj dodatnih člankov
ter poezij, skupaj več kot 1000. Kot lahko še
kako praznuje urednik Jurij Paljk, lahko praz-
nujejo vsi ostali ustvarjalci tednika, vsi sode-
lavci, zvesti naročniki in drugi bralci ter ne na-
zadnje vsa naša skupnost. Vsa naša skupnost
zato, ker je Novi glas s svojo usmeritvijo našel
v naši javnosti povsem svoj prostor, ki ga se-
stavlja z drugimi časopisi, tedniki, revijami, ra-
diem in televizijo. Vse to na način, da ni pri-
hajal in ne prihaja z njimi v takšna ali dru-
gačna konfliktna soočenja, pač pa umirjeno
in prepričano daje svoj delež celotnemu
našemu prostoru in tudi drugam. In kot so vsi
naši mediji nepogrešljivi, tako je nepogrešljiv,
to lahko trdimo, tudi Novi glas. Njegov glas je
vsekakor pomenljiv in ga pričakujemo, saj pre-
more izrazit in prepoznaven profil, in to z ve-
likim poudarkom na kulturi oziroma na be-
leženju bogatega tovrstnega delovanja celotne
naše manjšine. Predvsem pa si prizadeva za
prodorne osvetlitve verskih vrednot v da-
našnjem gotovo nelahkem času, ko postajajo
etična izročila vse bolj dragocena in njihovo
upoštevanje vse bolj nujno. Istočasno ni mo-
goče obiti še ene zavzetosti našega tednika, ki
je vsekakor v izpostavljanju pomena narodno-
sti, slovenstva ter njegovega kar najlepšega
sožitja z večinskim in drugimi narodi. In v iz-
postavljanju vse bolj trdnega sodelovanja z ma-
tičnim narodom ter vse lepšega notranjega so-
delovanja vseh delov naše narodne skupnosti,
kar je za naš tednik posebno pomembno pri-
zadevanje. Za podpisanega pa je in je bilo pi-
sanje za Novi glas velika priložnost neke vrste
prijetnega in ustvarjalnega sobivanja z ured-
ništvom in bralci. Priložnost nenehnega obra-
ta v prihodnost, saj je treba po objavljenem
članku že misliti na prihodnjega in obrat v pri-
hodnost je izjemno koristen. Priložnost je tudi
v možnosti odkritega izražanja mnenj in sta-
lišč, ki naj bi bila, vsaj tako je upati, dostopna
in zanimiva za kar največ bralk in bralcev. Prvi
odgovorni urednik dr. Drago Legiša je v tem
smislu zapise naklonjeno naslovil z besedami
Povejmo na glas, tedaj je bil glavni urednik tu-
di Andrej Bratuž, z zdajšnjim urednikom Juri-
jem Paljkom pa se je vzpostavil zares in nadvse
ploden stik, saj sprotno izmenjujeva poglede
na tako rekoč vsa vprašanja današnjega časa.
Zato je edino umestno, da se zahvalim njemu,
da ne pozabim na srečanja z ostalimi ustvar-
jalci tednika, na Danijela, Ivo, Majdo in Katjo,
in da se zahvalim bralcem, ki mi od časa do
časa glasno izrazijo svojo podporo.
Janez Povše
N
  a račun zapisa o Ju-
dih, ki sem ga objavil
28. junija letos v No-
vem glasu, je prišlo kar nekaj
odzivov. Starejša gospa piše:
“Kako naj Judje oprostijo
Nemcem za vse gorje, ki so
jim ga storili? Gorje je gorje
in to ostane v spominu, ne
glede na to, kaj si kdo misli”.
Gospod Janez je pa takole za-
pisal: “Judje bodo že oprostili
Nemcem, kako pa naj na vse
to pozabijo”?
Med pozabiti in oprostiti je
kar nekaj razlik. Ljudje, še zla-
sti kristjani, smo dolžni, da
po vesti odpuščamo vsem, ki
so nam delali ali pa mogoče
še delajo krivice. Na vse gorje
druge svetovne vojne, pa tudi
drugih vojn, ne bi smeli po-
N
to, vdano in odgovorno to
bolečino prenašali, saj nam je
ta bolečina zdaj dodeljena. Če
pa pri sebi bolečini ne daš pri-
mernega zavetja, temveč
puščaš več prostora sovraštvu
in načrtovanemu maščevanju
- kar rodi še večjo bolečino za
druge –, ne bo na tem svetu
nikoli konec bolečine, ampak
bo ta vedno bolj rastla. Kadar
pa boš bolečini podelil mesto
in prostor, ki ji po njenem
plemenitem izvoru pripadata,
takrat boš lahko rekel: življen-
je je tako lepo in bogato, da
lahko verujemo v Boga”!
Plemenite besede nizozemske
Judinje Etty Hillesum bi lah-
ko bile za zgled tudi nam, ko
vedno znova odpiramo neza-
celjene rane iz naše narodne
polpretekle zgodovine, name-
sto da bi jih skušali celiti in
skupaj iskali pot sprave in
sožitja.
Ambrož Kodelja
zabiti, kajti če
imamo v mislih
storjeno gorje,
potem ostaja v
nas zavest, ko-
likšno bolečino zaradi tega
gorja nosi celotno človeštvo
in ne samo posamezniki!
V krematoriju v Auschwitzu je
septembra 1943 zgorela nizo-
zemska Judinja Etty Hille-
sum. Po vojni so odkrili njen
dnevnik. V njem je leto dni
pred smrtjo – 28. marca 1942
- zapisala: “Nikar ne bruhaj
svoje mržnje in sovraštva, z
maščevanjem, na nemške
matere, ki morajo zdaj
(1942), v tem trenutku, zaradi
svojih sinov, ki so padli ali pa
so bili umorjeni, prenašati
bolečino, ki je enaka tvoji! Tej
bolečini pusti prostor, ki ti je
na voljo v tvojem srcu, kjer
naj ima tudi prostor! Edino
tako se bo bolečina v svetu
zmanjšala, če bomo vsi odkri-
Prejeli smo
Judje in Nemci
S 1. strani
Tisoča številka
  etos zaradi znanih težav
z denarjem še vedno
čakamo na izredni pri-
spevek Dežele FJk, nismo iz-
plačali niti enega samega so-
delavca, med njimi niti tistih
ne, ki živijo od pisanja in ima-
jo številno družino na rame-
nih, da o mladih brez zaposlit-
ve niti ne govorim. Upajmo,
da se bo to čim prej uredilo!
Velika večina naših sodelav-
L cev pa dela, piše zastonj in za-to še enkrat vsem: prisrčnahvala in Bog poplačaj!
Vam, drage naročnice in na-
ročniki, pa preprosto in kleno:
“Ostanite nam zveste in zvesti
tudi v teh časih, ko se vse bolj
zdi, da je prav za take časnike,
kot je naš, vse manj posluha”!
Sami smo prepričani, da ima
v naši družbi Novi glas še ved-
no mesto, ki mu ga dajete vi,
naročnice in naročniki, vsi vi,
ki trdno verjamete v demokra-
cijo, zavezo slovenstvu in
krščanstvu, vrednotam, ki so
temelj našega dela in življen-
ja. Predvsem pa je Novi glas v
našem prostoru neka garanci-
ja, da je medijska pluralnost še
živa in je ni samo na papirju.
Prisrčna hvala vsem za podpo-
ro in pomoč!
In ob koncu še iskrena želja,
da bi se tudi v prihodnje red-
no srečevali na straneh našega
Novega glasa in doživeli še ve-
liko podobnih jubilejnih šte-
vilk!
  mislijo na pokojnega
msgr. Dionisia Mateuci-
ga se je začelo zasedanje
izvršnega odbora Sveta slo-
venskih organizacij, ki je bilo
prejšnjo sredo, 7.9., v Čedadu.
Predsednik Walter Bandelj se
je spomnil na neprecenljivo
delo msgr. Mateuciga z
verskega in narodno-
stnega vidika ter izrazil
upanje, da bo njegova
dediščina upoštevana
pri odločitvah, ki zade-
vajo prihodnost žab-
niške župnije in Mariji-
nega svetišča na Sv.
Višarjah.
Izvršni odbor je v na-
daljevanju zasedanja
soglasno potrdil spre-
membo v sklopu vi-
demskega pokrajinske-
ga vodstva SSO, kjer je
pokrajinsko predsed-
niško mesto sprejela
Anna Wedam (na sli-
ki). Dosedanji pokra-
jinski predsednik Ric-
cardo Ruttar je namreč
zaprosil za zamenjavo
iz osebnih razlogov. Z izvolit-
vijo rojakinje iz Kanalske do-
line je tako SSO izrazil pozor-
nost do slovenske narodne
skupnosti, ki tam živi, in na
tak način podprl njihova pri-
zadevanja, da se dokončno
uredi nerešeno vprašanje
poučevanja slovenskega jezi-
ka. V nadaljevanju so odbor-
Z niki Sveta slovenskih organi-zacij obravnavali še teme, kizadevajo trojezično šolstvo v
Kanalski dolini, pismo pred-
sednika Zavoda za slovensko
izobraževanje Igorja Tulla, ki
opozarja na problem financi-
ranja šolskega avtobusa za
dvojezično šolo v Špetru ter
prihodnjo namembnost pro-
storov Gorske skupnosti v
Špetru, del katerih je bil ure-
jen s sredstvi iz zakona
38/2001.
Predsednik Walter Bandelj je
prisotnim odbornikom po-
ročal o srečanju z deželno
predsednico Deboro Serrac-
chiani. Sestanka so se poleg
predsednika SSO udeležila še
predsednica paritetnega od-
bora Ksenija Dobrila in pred-
sednik SKGZ Rudi Pavšič.
Izvršni odbor SSO je podprl
skupna prizadevanja za po-
trditev slovenskega predstav-
nika v italijanskem parla-
mentu. Ta prisotnost je z
novim volilnim zakonom
in z reformo senata
močno ogrožena, kar je
nesprejemljivo tako za
slovensko narodno skup-
nost kot tudi v luči dobrih
sosedskih odnosov in čez-
mejnega sodelovanja z
Republiko Slovenijo.
Izvršni odbor je tudi po-
trdil stališče predsednika
Bandlja, da mora Italija
udejanjiti člen 26 iz
zaščitnega zakona
38/2001 in da bi bila pri
tem najbolj primerna
rešitev zagotovljeno pred-
stavništvo. Slovenski
predstavnik v italijan-
skem parlamentu pa nika-
kor ne sme postati argu-
ment političnega oziroma
strankarskega barantanja, ker
na tak način je najbolj oško-
dovana ravno slovenska na-
rodna skupnost.
Izvršni odbor SSO se je tudi
seznanil s pripravami na 40.
obletnico ustanovitve krovne
organizacije, ki bo potekala
16. decembra 2016.
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij
Anna Wedam predsednica
SSO za Videmsko
Na Opčinah večer o zaščiti teritorija 
Nujna skrb za manjšino
  prašanje zaščite ozem-
lja, na katerem živi slo-
venska narodna skup-
nost v Italiji, je vprašanje, ki
mora zanimati vso manjšino.
To je bila poanta ponedeljko-
vega večera, 12. septembra, v
dvorani ZKB na Opčinah, ki so
ga sklicali predstavniki Agrarne
skupnosti, jusov in srenj v
tržaški pokrajini ter Kmečka
zveza, da bi širšo javnost sezna-
nili z osnutkom deželnega za-
kona številka 150, ki je na
dnevnem redu razprave v
deželnem svetu na prvi seji po
poletnem premoru. Deželni
zakon, ki recepira tudi državne
in evropske norme, bo urejal
zaščito in valorizacijo geo-
loških zanimivosti in kraških
pojavov ter jam na goratem po-
dročju nad Pordenonom, v
Karniji in Julijcih ter seveda na
Krasu. V kolikor pristojna IV.
deželna komisija na avdicijo ni
povabila zastopnikov sloven-
ske narodne skupnosti, bi sko-
rajda šel v razpravo zakonski
osnutek, ki bi ponovno obšel
pravice lastnikov teritorija in
temeljne pravice manjšine, da
je seznanjena z vsemi posegi
na ozemlje, ki ga upošteva
zaščitni zakon št. 38.
Problematiko večera je uvedel
deželni tajnik Kmečke zveze
Edi Bukavec. Za njim pa je
predsednik Kmečke zveze
Franc Fabec pojasnil stališča
V stanovske organizacije, da sicerne nasprotuje besedi predsta-vljenega zakona, ampak po-
manjkljivostim in načinu, kako
so ga pripravljali. Izrazil je za-
dovoljstvo, da je hitra in učin-
kovita angažiranost same
Kmečke zveze, slovenskih
deželnih svetnikov, agrarnih
skupnosti, srenj in jusov kot tu-
di krovnih organizacij prispe-
vala k rešitvi odprtih vprašanj.
Oba prisotna deželna svetnika,
Igor Gabrovec in Stefano Uk-
mar, sta ob tem poudarila, da
je bil ta zaplet zanju zelo
poučen, ker potrjuje, da mora
slovenski izvoljeni predstavnik
stalno, tudi v poletnih mese-
cih, ko se sicer nič ne dogaja,
pozorno spremljati deželno za-
konodajno snovanje, sicer se
zgodi, da kar mimogrede poza-
bijo na slovensko prisotnost in
po zakonu določene pravice
slovenske narodne skupnosti.
Pojasnila sta, da je hitro ukre-
panje prepričalo tako pristojno
odbornico kot deželne fun-
kcionarje, da je potrebno za-
konski osnutek spremeniti in
izboljšati. Tako so iz njega črtali
predvideno možnost razlaščan-
ja tistih področij, ki bi bila za-
nimiva, in se bo zato sklepalo
dogovore z lastniki o služno-
stih, prav tako bodo v vseh
uradnih aktih in katastrskih za-
pisih dosledno uporabljali in
navajali tudi slovensko ime za
določeno zaščiteno jamo, pej-
co, grižo ali drug zavarovan
kraški pojav. V pristojnem po-
svetovalnem telesu izvedencev
in upraviteljev bo po novem
tudi nekaj zastopnikov sloven-
skih organizacij, ki skrbijo za
teritorij. Ob tem so izboljšali še
nekaj dodatnih točk besedila.
Na večeru je Vladimir Vremec
v imenu Agrarne skupnosti
poudaril, da so premik za do-
sego popravkov dosegli predv-
sem zaradi enotnega in
odločnega nastopa vseh prisot-
nih predstavnikov manjšine in
da je bila pri tem dragocena
prisotnost predstavnikov obeh
krovnih organizacij, Bandlja in
Marsiča, ker je deželna uprava
dojela, da gre dejansko za pro-
blematiko, ki močno zanima
celotno narodno skupnost. K
okrogli mizi na Opčinah so po-
vabili še direktorja Parka Škoc-
janske jame Stojana Ščuko, ki
je prisotne seznanil z zakono-
dajo in pravilniki, ki v Sloveniji
urejujejo zaščito kraških poja-
vov, jam in drugih naravnih za-
nimivosti, vsekakor ob upošte-
vanju domačega prebivalstva. 
Tudi krajša razprava je potrdila
osnovno potrebo, da celotna
narodna skupnost - in ne le la-
stniki - pozorno spremlja in
ščiti svoj narodni prostor, ki je
ena temeljnih postavk za razvoj
in preživetje.
MT
Foto damj@n
Aktualno 15. septembra 2016 3
  ako je povedala govornica Kseni-
ja Dobrila, predsednica paritet-
nega odbora in šolnica, ki je svo-
je razmišljanje stkala okoli vprašanja,
kaj pravzaprav predstavlja slovesnost
“ob spomeniku štirim” za našo narod-
no skupnost. “Bazovica se je zapisala v
naše kolektivno čutenje” in nas, “kot
skrita sila veže k druženju in obnavljan-
ju narodnega ponosa”, je nadaljevala.
Tu je, da nas spomni na prehojeno pot,
ozavešča našo narodno in jezikovno
pripadnost, ne nazadnje pa opozarja na
prvobitni vrednoti, kot sta enakost in
dostojanstvo. Opazke tistih, ki so
mnenja, da je tako proslavljanje štirih
mladih žrtev fašizma neaktualno, je oz-
načila za neumestne v času, ko se po
svetu dogaja toliko vojnih grozot, prav
tako, pa naš človek, ki pozna grozote
fašizma, ne more
ostati ravnodušen
ob pogledu na reko
pribežnikov, potreb-
nih pomoči. Bazovi-
ca simbolizira naš zgodovinski spomin,
zato se septembra srečujemo ob tem
preprostem spomeniku tudi zato, da bi
se spomnili družinskih članov, predni-
kov, ki so umirali v koncentracijskih ta-
boriščih. “Tu (…) smo tudi zato, da
vztrajamo pri zahtevi, da se v Italiji
opravi jasnejše soočenje z zločini fašiz-
ma”, je povedala, saj Bazovica pomeni
soočanje z zgodovino tudi v tem smi-
slu. A pozornost na preteklost nikakor
ne pomeni nostalgije, ampak nam
omogoča “čuječo pozornost” do nepra-
vic. Krivice pa se še danes prevečkrat
dogajajo, na primer pri javni rabi slo-
venščine, ki od človeka terja preveč pri-
zadevanj, ob katerih naš človek izgore-
va. Za to borbo pa so pravzaprav pristoj-
ni politiki, ki morajo po mnenju Do-
brilove iskati trajne sistemske rešitve.
Ne nazadnje se je kot šolnica dotaknila
tudi šole. Veča se želja po učenju slo-
venščine, kar je nedvomno lepo, in
prav je, da slovenske šole sprejemajo tu-
di otroke iz italijanskih družin. A ven-
dar, opozarja, pri tem moramo biti ja-
sni in obrazložiti, da ne gre pri obisko-
vanju slovenske šole le za učenje jezika
soseda, ampak tudi za pridobivanje
občutka pripadnosti še eni narodni
skupnosti. V tej izjemno težki nalogi
bosta morali več storiti tako manjšina
sama kot država Slovenija. “Postati mo-
ramo skupnost, ki ji je
lepo in vredno pripada-
ti, tudi in še zlasti prav
v osrčju Trsta in Gorice.
Manjšina, če želi
preživeti, mora, kot je
že Trstenjak zapisal, po-
stati kulturna elita in se
z večino soočati na ka-
kovostni in ne na ko-
ličinski ravni”, je
končala svoj nagovor
Ksenija Dobrila, ki je
nato prisotne še opozo-
rila na bližajoče se leto
2020, ko bo stoletnica
požiga Narodnega do-
ma “terjala obračun”,
in navzoče povabila k
dinamičnemu delu za
boljši jutri.
Pomen Bazovice za ce-
lotno deželo Furlanijo
Julijsko krajino je lepo
umestila deželna od-
bornica Loredana Pa-
nariti, ki je ugotavljala
“dežela, naša dežela, v
kateri je naraščanje pre-
povedi in zatiranja privedlo do zani-
kanja jezika, kulture, priimka, izobraz-
be in informacij”. Ob tem je dodala, da
se je večkrat spraševala, kako se lahko
počuti tisti, kateremu so mu bili odv-
zeti intima lastnega jezika, ime in prii-
mek in je postal drugorazredni
državljan kraja, v katerem je živel od
rojstva. Vse to nasilje se je začelo z be-
sedami prepovedi, diskriminantnimi,
sovražnimi besedami, zato moramo pa-
ziti, da jih danes ne uporabljamo več
in da te besede nadomestijo pojmi, ki
govorijo o miru, prijateljstvu in solidar-
nosti.
Danes sicer živimo v Evropi, a se mora-
mo zavedati, da se ta srečuje z resnimi
težavami, ob vsem tem pa rastejo zidovi
in ograje, ki, tako Loredana Panariti,
nas bolj izolirajo, kot branijo. Populiz-
mi in nacionalizmi ne smejo biti odgo-
vor, treba se je vrniti k vrednotam, iz
katerih izhaja Evropska unija, anti-
fašizem pa je prvi izmed teh. Anti-
fašizem je imunski sistem, ki nam omo-
goča, da ohranjamo demokracijo. Na-
zadnje se je zaustavila pri pojmu upora,
ki je takrat bil “kolektivna izbira, plu-
ralna in politična, v najplemenitejšem
smislu besede”. Ob koncu je poslušalce
povabila, naj se večkrat spomnijo besed
predsednika Mattarelle: “Vedno je čas
upora. Mi pa smo odgovorni za to, da
razširimo pot sloge v Evropi”.
Predsedniku odbora za proslavo bazo-
viškim junakom Milanu Pahorju so
zaupali uvod v spominsko slovesnost,
ki se, kot je povedal, uvršča med po-
membne obletnice: 75-letnica ustano-
vitve Osvobodilne fronte slovenskega
naroda; 60-letnica italijanske republike
in 25-letnica osamosvojitve Slovenije.
Med številnimi predstavniki javnih
ustanov in gosti naj omenimo ministra
vlade RS Gorazda Žmavca, ki je imel tu-
di krajši nagovor, ter generalno konzul-
ko v Trstu, gospo Ingrid Sergaš.
Režijo proslave je podpisala Olga Lu-
pinc, ki je programsko rdečo nit med
govori in polaganjem vencev povezala
z recitalom pesmi upora, ki sta ga po-
dala Nikla Petruška Panizon in Danijel
Malalan ter glasbeno kuliso, za katero
so poskrbeli Dekliška vokalna skupina
Primorsko - Mačkolje in Ženska vokal-
na skupina Barkovlje, z dirigentko Alek-
sandro Pertot, ter Godbeno društvo
Viktor Parma iz Trebč s kapelnikom Da-
nijelom Grizoničem. Povezovali sta Ele-
na Husu in Tatjana Malalan. Ob spo-
meniku so stali praporščaki, za stražo
pri spomeniku so skrbeli taborniki
RMV ter skavti SZSO. Pokroviteljstvo so
svečanosti namenili: SKGZ in SSO, Pod-
porni sklad in Zadružna kraška banka.
Proslava v Bazovici je po jutranjem po-
hodu sklenila sklop slovesnosti v spo-
min na bazoviške junake, ki so se v mi-
nulem tednu zvrstile v Trstu, Kranju,
Ljubljani. V Bazovici je bila v torek, 6.
septembra, tudi maša zadušnica, ki jo
je daroval domači župnik Žarko Škerlj.
V soboto zvečer je bil na bazovski gmaj-
ni na sporedu večer ob ognju, ki so ga
z naslovom Štirim priredili taborniki
Rodu modrega vala.
T
  redsednik Republike Slovenije
Borut Pahor je v nagovoru na slo-
vesnosti ob 100. obletnici izgrad-
nje spominske cerkvice Svetega Duha v
Javorci v soboto, 10. septembra, izpo-
stavil predvsem njen pomen. Zgrajena
je bila v spomin na padle vojake med
1. svetovno vojno, posvečena je miru.
Preko tega niso šle niti štiri države, ki
jim je pripadalo to območje, je po po-
ročanju STA spomnil Pahor. Sveto mašo
pa je daroval koprski škof dr. Jurij Biz-
jak.
“V času, ko so na bregovih Soče kot za
stavo nesmiselno padali vojaki ra-
zličnih narodnosti, so tisti, ki so še gol-
tali mešanico smodnika in upanja na
preživetje, na cerkev vklesali napis PAX
- mir. Skoraj 20 let kasneje so dodali še
spravno sporočilo v latinščini “onkraj
pepela sovragov jeza premine”, je pou-
daril predsednik Pahor.
Po njegovih besedah žrtve katerekoli
vojne niso neizbežne, pač pa nesmisel-
ne, kot je nesmiselna sama vojna. “Dej-
stvo, da smo bili in smo še priče vojn,
še ne pomeni, da so neizogibne. Pome-
ni samo, da moramo znova in znova o
tem razsojati in odločati. Zato vedimo.
Ko se vojna začne, se ne začne zato, ker
je to neizogibno. Vojna se začne zato,
ker se je nekdo, ki bi jo lahko preprečil,
odločil drugače. V tem smislu čas miru
ni samo čas, ko ni vojne, temveč tudi
čas, ko se zavestno trudimo odpravljati
razloge ali izgovore zanjo”, je dejal.
Slavnostni govornik je še poudaril, da
Posočje vse bolj postaja dolina miru, za-
to jo je potrebno varovati: “Ne iščeta jo
samo Marko in Lotte iz znanega sloven-
skega filma Dolina miru, išče jo celotno
človeštvo. Ta dolina, nad katero se pne
hribovje in na njem cerkev Svetega Du-
ha, vse bolj postaja v metaforičnem
smislu kraj, kjer je dokončno vojna po-
stala nesmiselna in izogibna in kjer se
živi v miru in za mir, med ljudi in na-
rodi različnih istovetnosti. To je čudo-
vita dolina. Varujmo in negujmo jo”!
Na slovesnosti so bili prisotni številni
cerkveni dostojanstveniki in veleposla-
niki, evropski in poslanci DZ, sveto
mašo je daroval koprski škof Jurij Biz-
jak, ki je imel tudi homilijo: “Spoštova-
ni gospod predsednik, dragi bratje in
sestre! Zbrani smo tu med temi vršaci,
na tem grebenu kakor na kakšnem po-
molu ali kakor na premcu ladje, na
premcu ladje zgodovine, katere krmilo
je v tem času zaupano nam. Vsi smo
namreč poklicani, ne samo predsednik
ali vlade, temveč vsi smo poklicani, da
našo ladjo srečno popeljemo iz čeri,
med katerimi se je znašla.
Bratje in sestre! Zbrani smo v svetišču
na Javorci ob stoletnici njegove posta-
vitve. Postavili so ga vojaki avstro-
ogrske vojske v spomin tovarišem, ki so
padli na okoliških bojiščih in so poko-
pani na Ločah pri Tolminu. Spominsko
obeležje je bilo postavljeno brez sleher-
nega odlašanja kar sredi vojne vihre: v
času od 1. marca do 1. novembra 2016.
Nad vhodom v cerkev se dviga zvonik
s sončno uro in grbom monarhije ter
napisom PAX, kar pomeni MIR. Zu-
nanjščino krasijo tudi grbi dvajseterice
dežel, ki so sestavljale Avstro-Ogrsko
monarhijo, v notranjosti pa je na hra-
stovih ploščah, ki ponazarjajo liste spo-
minske knjige, po sistemu vojaške hie-
rarhije vžganih 2564 imen padlih voja-
kov, ovekovečenih z njihovim imenom
in priimkom.
Tukajšnja množica imen, bratje in se-
stre, nam kliče v spomin najprej besede
današnjega evangelija: Če pšenično
zrno ne pade v zemljo in ne umre, osta-
ne samo; če pa umre, obrodi obilo sadu
(Jn 12,24). In nam kliče v spomin be-
sede mrtvega vojaka v tujini, ki mu jih
na usta polaga naš pesnik Gradnik:
'Zemlja tuja, zemlja tudi moja: zdaj ko
konec srda je in boja, zemlja, mati slad-
ka ti, če dosti storil hudega sem ti, opro-
sti. Naj moj grob bo zapuščen, brez cve-
ta, in ko druge kitijo dekleta, naj brez
znamenja bo in spomina, naj oran bo
in ko ozimina čezenj zrasla bo in čas bo
žetve, v zlati blagoslov spremeni klet-
ve'! Vsaka žrtev spreminja kletve v bla-
goslov, to vsi čutimo, tudi vsaka žrtev,
vpisana v Javorci!
Ista tu navzoča množica imen nam po-
tem kliče v spomin tudi besede da-
našnjega drugega berila iz Knjige razo-
detja: 'Jaz, Janez, sem videl veliko
množico, ki je nihče ni mogel prešteti,
iz vseh narodov in rodov in ljudstev in
jezikov: stali so pred prestolom in pred
Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s
palmami v rokah' (Raz 7,9). Tudi tukaj
ovekovečeni padli vojaki niso šli v nič,
temveč so v belih oblačilih in s palma-
mi v rokah pridruženi veliki množici,
ki jo je videl apostol Janez. Tudi oni so
namreč prišli tja iz velike bridkosti ter
so oprali svoja oblačila v krvi krotkega
Jagnjeta, ki jih vodi k virom živih voda,
in tudi njim je Bog obrisal vse solze z
njih oči.
In isti dolgi seznami imen nam kličejo
v spomin tudi besede današnjega prve-
ga berila iz Knjige modrosti: 'Duše pra-
vičnih so v Božji roki in trpljenje jih ne
zadene. Očem malovernih se zdijo
mrtvi, njih odhod velja za ugonobitev
in njih ločitev od nas za uničenje, oni
pa so v miru... V času njihovega obi-
skanja se bodo zasvetili in kakor iskre
po strnišču švigali. Sodili bodo narode
in gospodovali ljudstvom in kraljeval
jim bo Gospod na veke' (Mdr 3,2-3.7-
8). Vsaka preizkušnja očiščuje in ple-
meniti človekovega duha, kakor peč
očiščuje in plemeniti dragocene kovi-
ne: zgorijo in odpadejo primesi in žlin-
dre, vse plemenito in čisto pa vedno
ostane.
In nam seveda kličejo v spomin tudi
nekega vladarja in nekega poveljnika,
ki sta sredi vojne vihre brez odlašanja
naredila seznam in podpisala, koga sta
poslala v smrt in zakaj: 'Kdor namreč
dela dobro, prihaja k luči, da se njegova
dela razodenejo, ker so storjena v Bogu'
(Jn 3,20).
Dvignimo, bratje in sestre, za sklep tudi
mi oko v nebo, kakor piše Župančič v
pesmi Večer v pristanu: 'A dvigni oko:
tam, po vsemirja dvori mirnó razsta-
vljeni nebeški kori'! Med nebeškimi
kori svetlih zvezd bomo zagledali tudi
imena padlih, ki so vpisana v Javorci.
Amen”.
Navzoče v Javorci je pozdravil tudi tol-
minski župan Uroš Brežan. V kultur-
nem programu po sveti maši pa so na-
stopili mešani pevski zbor župnij Koba-
rid in Tolmin, dekliški pevski zbor Pue-
ri Cantores Tolmin, Goriški oktet Vrtni-
ca, mladinski pevski zbor OŠ Franceta
Bevka Tolmin in Folklorno društvo
Ivan Laharnar Planota.
Obeležitvi okrogle obletnice cerkve, ki
že vse od izgradnje oznanja mir, je letos
posvečena vrsta aktivnosti, med kateri-
mi je tudi slovesnost. Cerkvica je izje-
men kulturni spomenik, zgrajen v času
prve svetovne vojne v neposredni
bližini soške fronte. Od leta 1999 je raz-
glašena za kulturni spomenik državne-
ga pomena, leta 2007 pa je dobila tudi
znak Evropske kulturne dediščine med-
vladne iniciative. Občina Tolmin je
spomladi poskrbela za njeno obnovo.
P
V spomin na padle vojake 
Slovesno ob 100. obletnici
izgradnje cerkve v Javorci
S 1. strani
Kraj kolektivnega ...
Foto damj@n
Foto damj@n
Obletnica15. septembra 20164
  redi septembra 1946 so pri
Gorenjem Polju umorili
tamkajšnjega župnika Izidorja
Zavadlava, znanega protifašista in
protikomunista.
Krščansko-socialno gibanje je bilo
na Goriškem v obdobju med dvema
vojnama daleč najbolj masovno
organiziran politični subjekt. Do
ukinitve parlamentarnega življenja
ga je v rimskem parlamentu zastopal
najprej duhovnik Virgil Šček, nato
pa dr. Engelbert Besednjak. Potem
ko je fašistična diktatura ukinila
delovanje vseh političnih strank in
društev, je gibanje začelo delovati
tajno in kot tako ostalo aktivno vse
do druge svetovne vojne. Na
teritorialni ravni je lahko računalo
na izredno razvejeno mrežo, ki se je
posredno opirala na župnije. Tudi
zaradi določb konkordata med
rimskokatoliško Cerkvijo in
italijansko državo je bila Cerkvi
zagotovljena določena avtonomija
pri pastoralnem delu, kar je v
mračnem obdobju fašizma
omogočalo rabo slovenske besede in
slovenske pesmi v primorskih
cerkvah. Vodstvo gibanja je po
Besednjakovem odhodu v
Jugoslavijo prevzel dr. Janko Kralj.
Pod njegovim vodstvom je ostalo
aktivno ne samo na teritorialni
ravni, ampak je naprej vzdrževalo
stike z osrednjo italijansko politiko,
predvsem preko Vatikana. Na ta
način je posegalo pri italijanskih
oblasteh v prid slovenskim
interesom.
Od nemške zasedbe Primorske dalje
je skušala primorska duhovščina
ohraniti politično nevtralno stališče
in se izogibati ali vsaj zakasniti
revolucionarno vrenje na
Primorskem, v upanju, da bi se ta
rob slovenske zemlje izognil usodi
osrednje Slovenije. Velika večina
primorskih duhovnikov se je med
drugo svetovno vojno na
Primorskem postavila na stran
rešitve narodnega vprašanja oz.
narodnih idealov. Zato tudi v
glavnem niso nasprotovali
partizanskemu osvobodilnemu
gibanju, pač pa komunistični
revoluciji. Manjši del duhovnikov je
sicer zavzel odkrito nasprotno
stališče do osvobodilnega gibanja
pod vodstvom OF oziroma
komunistov, vendar mu na
Goriškem ni uspelo organizirati
širšega gibanja.
Katoliška Cerkev na Primorskem je
konec vojne dočakala z relativno
majhnimi žrtvami med duhovniki,
zlasti v primerjavi s t. i. Ljubljansko
pokrajino. Proti duhovnikom, ki so
nasprotovali partizanskemu gibanju,
predvsem je šlo za nasprotovanje
komunistični revoluciji, se je
postopalo po naslednji direktivi
partizanskega gibanja pod vodstvom
komunistov: “Proti odprto
nasprotnim duhovnikom moramo
postopati dosledno in znati braniti
našo narodno oblast”.
Primorska duhovščina je po končani
vojni delila usodo svojih sobratov v
preostali Sloveniji. Na njen
protifašizem in služenje v narodovo
korist so novi oblastniki hitro
pozabili in kmalu, predvsem pa po
priključitvi Primorske k Jugoslaviji
septembra 1947, je Cerkev na
Primorskem postala cilj preganjanja
in odvzemanja nekdaj pomembne
družbene vloge.
Še v času Zavezniške vojaške uprave
v coni A (1945–1947) pa je zlasti na
ozemlju Goriške nadškofije zelo
odmeval krut umor duhovnika
Izidorja Zavadlava, takrat župnika
na Gorenjem polju v Soški dolini.
Izidor Zavadlav se je rodil 27.
septembra 1909 v kmečki družini v
Vrtojbi. Med prvo vojno se je
družina zaradi soške fronte
umaknila v begunstvo v Šentjernej
na Dolenjskem. Po vrnitvi je Izidor
najprej dokončal osnovno šolo v
slovenskem jeziku v Vrtojbi, nato je
obiskoval malo semenišče v Gorici.
Med počitnicami se je rad vračal v
domači kraj in pomagal na kmetiji.
Po maturi je nadaljeval šolanje v
goriškem bogoslovju, mašniško
posvečenje je prejel 6. aprila 1935 v
oglejski baziliki. Posvetil ga je
tedanji goriški
nadškof Carlo
Margotti. Že
naslednjega dne je
pel novo mašo v
vrtojbenski cerkvi
Srca Jezusovega, ki je
bila zgrajena le deset
let prej. Pomenljiv je
zapis, ki ga je
novomašnik Izidor
dal zapisati na
novomašno
podobico: “Množica
se mi smili”.
Že kmalu po novi
maši je prejel
imenovanje za
župnijskega
upravitelja vikariata
Gorenje Polje in
soupravitelja
vikariata Plave. Čez
dobro leto je bilo
Gorenje Polje
povzdignjeno v
samostojno župnijo.
Mladi župnik si je
zelo prizadeval, da
bi v njej poživil
versko življenje.
Svoje moči je
posvečal zlasti
mladim, veljal je za
odličnega kateheta.
Hkrati je pomladil
cerkveni zbor, pevce
je učil cerkvene in
narodne pesmi.
Ustanovil je tudi
Marijino družbo za
dekleta. Ministranti
so našli v župnišču svoj drugi dom.
Vpeljal je pobožnost prvih petkov in
prvih sobot, rad je obiskoval bolnike
po domovih. Prirejal je razne verske
slovesnosti, duhovne obnove in
romanja. Župnija Gorenje Polje se je
lepo razvijala pod vodstvom
župnika Izidorja Zavadlava.
V bližnji cementarni Anhovo
(Salona d'Isonzo) je delalo tudi
veliko priseljencev iz notranjosti
Italije. Župnik Zavadlav je želel biti
v svoji narodno mešani župniji
dober dušni pastir za vse, tako za
slovenske kakor tudi za priseljene
italijanske vernike. Čeprav je
slednjih prihajalo le malo v cerkev,
je pri maši bral berilo in evangelij
tudi v italijanščini. Verouk je učil
posebej za slovenske in posebej za
italijanske otroke. Kljub temu so mu
Italijani očitali, da premalo stori za
italijansko govoreče vernike, tožili
so ga celo na goriški nadškofiji.
Tedanje fašistične oblasti so seveda
želele čim prej poitalijančiti
slovenski narod, domači primorski
duhovniki pa so jim pri tem nudili
velik in neustrašen odpor.
Tudi Izidor Zavadlav je zaradi teh
fašističnih pritiskov zelo trpel. Ker je
skrbel za slovenski verski tisk, ki je
prihajal iz Ljubljane, so ga fašistične
oblasti pri tem ovirale in ga denarno
kaznovale, grozili pa so mu celo s
smrtjo.
Župnika Zavadlava je zelo bolela
tudi moralna pokvarjenost in
pohujšanje, ki se je širilo iz bližnje
tovarne. Na njegova svarila pred
versko brezbrižnostjo so mnogi
odgovarjali, da lahko živijo tudi brez
vere. Do kapitulacije Italije
septembra 1943 so imeli v
cementarni in tudi v bližnjih krajih
glavno besedo fašisti, potem pa so to
vlogo prevzeli komunisti. Marsikdo
je zgolj zamenjal stranko in si
namesto črne srajce nadel rdečo
zvezdo. Prav ti renegati so
povzročali župniku največje težave,
kajti stalno so ga nadzirali, napadali
in obrekovali. Zanimivo pri vsem
tem je, da je bil prav župnik
Zavadlav že leta 1942 velik
podpornik OF, saj je v njej videl
narodni ideal in garant za
osvoboditev izpod fašizma. Toda
sledila je streznitev, predvsem zaradi
odnosa OF do Cerkve in njenega
protidemokratičnega vpliva na ljudi.
Na njegov obrat proti OF je
nedvomno vplival tudi vdor petih
oboroženih partizanov, ki so sredi
poletja 1943 prišli v župnišče in
njemu ter njegovi gospodinji grozili
s smrtjo. Hkrati so ga oropali,
odnesli so mu pisalni stroj in radio.
Zavadlavov odklon do OF so
pozneje poglobili številni
partizanski umori nedolžnih žrtev,
tudi duhovnikov, in razmah
revolucije na Primorskem po
kapitulaciji Italije. Še posebej ga je
prizadela ustrelitev cerkljanskih
kaplanov Sluge in Piščanca
februarja 1944 ter umor Antona
Piska, duhovnika v Kanalu,
septembra 1944. Župnik Zavadlav je
vedno bolj odkrito nastopal proti OF
pod komunističnim vodstvom. To je
utemeljeval z besedami: “Nočem, da
bi mi ljudje kdaj očitali, da jih
nisem opozoril”.
Nemški okupatorji so 11. februarja
1945 razglasili po vaseh občin Kanal
in Anhovo, da bodo začeli z
represalijami v primeru partizanskih
napadov. Toda že 12. februarja 1945
sta bila v nenadnem napadu
patrulje Kobariškega vojnega
področja v gostilni v Anhovem ubita
častnika Bogdan Kos in Franc
Zupan, pripadnika SNVZ oz.
primorskih domobrancev. Poročnik
Kos je bil poveljnik okrepljenega
domobranskega voda, ki je stražil
anhovsko cementarno. Njegov
štajerski rojak, poročnik Zupan, pa
se je prav tedaj mudil na obisku,
kajti sicer je služboval pri
domobranskem bataljonu v
Ajdovščini.
Poleg tega sta v napadu umrla tudi
mladoletna brat in sestra iz družine
Gabrijelčič, sicer otroka lastnika
gostilne. Nemci so se odločili za
maščevanje, njihov poveljnik Fiedler
iz postojanke v Kanalu je zato 13.
februarja ukazal ustreliti devet
talcev; štirje so bili iz
Deskel, dva iz
Gorenjega Polja ter
po eden iz Ložic, z
Vogrskega in iz
Gorice. Ta dva sta
bila delavca v
anhovski
cementarni. Čez
deset dni so Nemci
umorili še tri članice
družine Jug.
Ta tragični dogodek
je župnika Zavadlava
zelo prizadel. Še bolj
pa ga je prizadelo
dejstvo, da so
nekateri trdili, da je
prav on kriv za te
poboje. V oznanilno
knjigo je med
drugim zapisal: “Ali
me res tako
sovražite, ko sem
vsem skušal samo
pomagati? Jaz sem
sicer pripravljen dati
življenje, toda za
narod, za Boga in za
vero, ne pa za tako
nepremišljeno ali
zlobno govorjenje”.
Po nasvetu nadškofa
Margottija se je za
nekaj časa iz župnije
umaknil v Gorico.
Domov se je vrnil po
koncu druge
svetovne vojne, sredi
avgusta 1945.
Domačini so ga z
veseljem sprejeli.
Nasprotniki pa so spet začeli z
obrekovanjem in z gonjo proti
njemu. Župnika Zavadlava so še
posebej boleli krivični zapisi v
časopisu Primorski dnevnik, ki je
23. avgusta 1945 med drugim
objavil: “Duhovnik – fašist se je
vrnil”! Pojavile so se tudi trditve, da
je izdajalec, da si je omadeževal roke
s krvjo borcev za svobodo, da jih je
izdajal Nemcem, širil protinarodno
propagando, da je bil strah in trepet
za ljudi. Kljub temu je bilo veliko
domačinov iz Gorenjega Polja zaradi
teh zapisov zelo prizadetih. V
protestnem pismu, ki so ga poslali
Primorskemu dnevniku, so
dokazovali, da so vsi očitki proti
župniku Zavadlavu zlagani in
neresnični. Poudarili so, da nikoli ni
bil fašist, ampak je moral veliko
pretrpeti, ko je branil slovenske
pravice pod fašizmom. Nikoli ni
omadeževal svojih rok s krvjo,
nikogar ni ovajal, nikoli ni bil strah
in trepet ljudstva. Nasprotno, vsem
je bil le opora in tolažnik, vedno je
samo reševal ljudi.
Avgusta 1945 je začel v Gorici
izhajati Slovenski Primorec, glasilo
demokratičnih Slovencev ter
predhodnik Katoliškega glasa in
današnjega Novega glasa. Med
podporniki in razširjevalci tega
tednika najdemo tudi župnika
Zavadlava. Že decembra 1945 je
omenjeni časopis objavil pomenljiv
članek o tedanjem vzdušju in
številnih napadih na duhovnike in
Cerkev: “Duhovniki se največkrat
napadajo, ker so svoje vernike svarili
pred komunizmom. Ker pa vsa
partizanska literatura neprenehoma
poudarja, da ima komunistična
partija največje zasluge pri
osvobodilnem gibanju, se vsaka
beseda proti komunizmu tolmači
kot propaganda proti
osvobodilnemu gibanju kot takemu.
To pa je velika zmota. Duhovniki bi
gotovo nikdar ne bili rekli nobene
besede proti narodno
osvobodilnemu gibanju, ako bi se to
gibanje ne bilo zlorabljalo v prid
razmahu komunizma med Slovenci.
Ko pa gre za komunizem, ki ga je
Cerkev že neštetokrat obsodila kot
največjo versko nevarnost, je
duhovnik dolžan, vernike pred njim
posvariti. Tak duhovnik ne uganja
politike, ampak vrši le svojo zgolj
dušnopastirsko dolžnost”.
V nedeljo popoldan, 15. septembra
1946, na praznik Žalostne Matere
božje, se je župnik Zavadlav vračal iz
Marijinega Celja (Lig nad Kanalom)
na Gorenje Polje. Morilci so mu ob
poti postavili več zased, po
pričevanjih naj bi župniku
Zavadlavu sprva uspelo pobegniti
svojim zasledovalcem. Toda
napadalcem je uspelo ga ujeti,
zaustaviti in umoriti, v naselju
Robidni breg so proti večeru slišali
dva strela. Pričevanja govorijo o
tem, da so ga pred smrtjo kruto
mučili. Njegovi farani in sorodniki
so ga kmalu po izginotju začeli
iskati. Domačini so ga našli šele 5.
oktobra v gozdu, pokritega z
dračjem in steljo, slabe pol ure od
doma. Po ugotovitvah policije je šlo
za strašno smrt, kajti telo je bilo
izmaličeno, pokojnikova glava je
imela odprtino na desnem sencu,
razpolovljene lične kosti in levo
čeljust ter prebito kost na levi orbiti.
V njegovem žepu so našli samo
okrvavljen rožni venec. Umorjenega
so tudi oropali, morilci so s tem
verjetno želeli prikazati, da je šlo za
rop.
Krajevni partijski aktivisti pa niso
obmolknili, ampak so raztrosili
razna obrekovanja o župnikovi
usodi. Govorili so, da je odšel v
Italijo, da si je našel ljubico v
Benečiji, da ga skriva kaplan Felc v
Kanalu, da so ga jugoslovanske
oblasti odvedle na zaslišanje v
Ajdovščino, da leži mrtev v Soči, da
so ga ubili zaradi denarja. Morilcev
uradno niso nikoli našli! Pomenljiv
je zapis v vrtojbenski mrliški knjigi,
kjer je v opombi naveden vzrok
smrti župnika Zavadlava: “occisus
ab hominibus nequam”, ali po naše:
“ubit od hudobnih ljudi”.
Nadškof Margotti je nad župnijo
Gorenje Polje izrekel interdikt zaradi
umora. Župnika Zavadlava so
pokopali 8. oktobra 1946 v Vrtojbi,
položili so ga v grob poleg staršev.
Pogreb je vodil kanalski dekan Ivan
Semič ob somaševanju več kot
štiridesetih duhovnikov. Domači
prenapeteži so grozili ljudem, ki so
se hoteli udeležiti pogreba, še
posebej cerkvenim pevcem. Pogreba
se je kljub temu udeležilo veliko
ljudi, tudi peli so pevci od drugod.
Sorodniki so mu na vrtojbenskem
pokopališču postavili nagrobni
kamen z zapisom: “Zahrbtno
umorjen, žrtev nasilja na braniku
luči”.
Omenjeni zapis je očitno zmotil
vrtojbenska prenapeteža, oba že
pokojna, ki sta ga že kmalu zatem
ponoči stolkla s kladivi. Sorodniki
so nagrobnik obnovili šele po
demokratičnih spremembah v
Sloveniji.
Že omenjeni tednik Slovenski
Primorec je 21. novembra 1946, še
vedno pod vtisom krutega umora
župnika Zavadlava, v prispevku z
naslovom “Lažniki” med drugim
zapisal: “Umor se izvrši v treh
obdobjih. Pred umorom oblatijo in
moralno ubijejo žrtev, da ne bo
pohujšanja med ljudstvom. Sam
umor se izvrši v temi, zahrbtno. Po
umoru razširijo vse mogoče
tendenciozne laži in pozornost
obračajo drugam”.
Renato Podbersič ml.
S
Vsem je bil le opora in tolažnik, vedno je samo reševal ljudi
Izidor Zavadlav - Ob 70. obletnici umora
Izidor Zavadlav (1909-1946)
Kristjani in družba 15. septembra 2016 5
Cerkveni in družbeni antislovar (25a)
Ž kot ŽUPNIJA (1)
  zadnjem času je postalo
precej popularno branje
med duhovniki knjiga
‘Prenovitev’, ki sta jo skupaj
napisala ameriški župnik in
njegov župnijski laiški asistent.
Knjiga je zanimiva, tudi sam
sem jo prebral, in zagotovo bi
veljalo kakšen nasvet upošteva-
ti. Prinaša pa ta knjiga tudi ne-
ko težavo, ki se vse bolj kaže tu-
di pri nas, morda pa pristop, ki
ga ima g. Michael White, še
bolj izpostavi to nujno težavo,
ki bi ji lahko s skupnim imeno-
valcem dejali ‘istovetnost’ ali
‘identiteta’, če želite s tujko. Sv.
Janez Pavel II. je napisal zani-
mivo knjigo, ki se imenuje
‘Spomin in istovetnost’, ravno
v teh dveh zadevah pa imamo
v naši zahodni družbi, torej tu-
di v katoliški Cerkvi težavo.
Omenjali smo že zablodo hi-
storicizma, ki jo obravnava
Hadjadj, pa tam seveda ni
mišljena arhitekturna in umet-
niška smer, temveč bolj filozof-
sko to označuje prav izgubo
spomina in istovetnosti, ki ju
pa kot nujna pogoja postavlja
omenjeni papež v svoji knjigi.
Kar je novo, je nujno boljše,
staro je vse za staro šaro, obe-
nem pa to pomeni tudi bolj ali
manj nekritično sprejemanje
logike sveta. Prav to poman-
jkanje katoliške istovetnosti in
odpoved lastnemu kulturne-
mu in še kakšnemu izročilu pa
je največja težava, ki jo zasledi-
mo pri ameriškem župniku in
njegovih pomočnikih v župniji
Gospodovega rojstva v Timo-
niumu v Marylandu, predme-
stju velemesta Baltimore.
Nočem reči, da se ne bi mogli
posluževati tudi kakih rešitev,
ki jih najdemo pri protestan-
tskih skupnostih in njihovih
pastorjih, vendar bi postavil
poudarek na TUDI. Ko namreč
prebiramo knjigo Prenovitev
in pogledamo posnetke ter še
kaj drugega, opazimo veliko
podobnost z neko finančno-
ekonomsko poslovno strategi-
jo, ki je hkrati tudi tista, ki jo
opazimo pri evangeljskih me-
gacerkvah (“megachurch”), ki
naj bi bila prava tudi za kato-
liške župnije. Velik poudarek je
na rasti in uspehu, rezultatu to-
rej, kar veliko tudi na tem, kako
V iztržiti čim več denarja. Zdi senujno dobiti neko tako strate-gijo, glede na to, da naj bi bil
svet vse bolj natrpan, tudi reli-
gijski trg, kjer se posamezne re-
ligije in verstva borijo, da bi se
v njihovo mrežo ujelo čim več
ljudi. To je zanimivo, glede na
to, da smo današnji verniki, sa-
mi tako pravijo, pa to drži, vse
bolj zahtevni porabniki. Zdi se,
da je treba tudi v katoliški žup-
niji uspeh meriti preko rasti šte-
vila “obiskovalcev” in tega, ko-
liko darujejo, v smislu denar-
nih prispevkov, za svojo župni-
jo. Sicer je že pred časom socio-
log religije Introvigne raziskal
in zapisal, kako tudi večja fi-
nančna zahtevnost pomeni
večjo obstojnost neke religijske
skupnosti ali denominacije, ki
v ZDA rastejo kot gobe po
dežju, a je izpostavil tudi si-
ceršnjo zahtevnost, ki bi mora-
la vselej, vsaj po našem skrom-
nem mnenju, pred finančno.
Ne vem, ker znani italijanski
profesor pastoralke Amedeo
Cencini stalno pravi, da bi se
morali veliko manj ukvarjati s
številkami, kot se, ker ni tisto
najpomembnejše. Ves čas se
tudi zdi, da je poudarek na po-
nudbi – ljudje bodo hodili v
našo cerkev, če bo zelo dobra
ponudba oz. če se jim bo zdela
takšna. Hodili bodo tudi tja, če
se v župniji dovolj dobro
počutijo oz. se jim bo tako zde-
lo. Tu ne pravimo, da se je po-
trebno potruditi tudi za to, da
bi bilo bogoslužje kvalitetno,
tudi glasbeno, kar poudarjajo v
knjigi Prenovitev, vendar ta
kvaliteta ne bi smela biti sub-
jektivno ali subjektivistično
pogojena, temveč čim bolj ob-
jektivno pogojena, zato tudi
imamo določena katoliška do-
ločila, smernice, norme, pa tu-
di izročilo. Tisto, kar je naj-
manj razumljivo, pa je nekri-
tično sprejemanje “metode
Prenovitev” kot katoliške me-
tode po čedalje več katoliških
župnijah in celo škofijah kar
kot nekakšne uradne metode,
pa čeprav je zadeva stara le ka-
ko leto dni, škofije in župnije
ter kontinenti pa so si tudi med
seboj različni, močno, da ne
rečemo korenito.
Andrej Vončina
Papež Frančišek predlagal dan molitve
za otroke žrtve spolnih zlorab
Papež Frančišek je škofe pozval, naj izberejo dan, ko bodo
molili za otroke, ki so bili žrtve spolnih zlorab, je sporočila
škofovska komisija za zaščito mladoletnih, ki je zadnje dni
sestankovala v Vatikanu, poročajo svetovne tiskovne agencije.
Komisija je predstavila tudi dokument z napotki, kako se soočiti
s primeri, v katerih so duhovniki spolno zlorabili otroke.
V sporočilu za javnost je na spletni strani zapisala, da je papežu
predstavila poročilo, v katerem je zabeležila aktivnosti zadnjega
leta v sodelovanju s krajevnimi cerkvami in verskimi voditelji.
Papež Frančišek pa se je sestal tudi z dvema Italijankama, ki
ju je zlorabil duhovnik.
Škofovska komisija za zaščito mladoletnih
Novost pri založbi Družina 
Izšla je nova knjiga 
o materi Tereziji
  aložba Družina in založba
Novi svet sta predstavili no-
vo knjigo o materi Tereziji
Klic k usmiljenju. V njej so zbrana
doslej neobjavljena besedila pred
kratkim razglašene svetnice.
Rdeča nit knjige je usmiljenje, nje-
no sporočilo pa, da se ljubezen
začenja v naših domovih. Tako je
ob predstavitvi dejal direktor za-
ložbe Novi svet Dragan Adam.
V knjigi, ki jo je uredil Brian Kolo-
diejchuk, postulator kanonizacij-
skega postopka, iz angleščine pa
prevedla novinarka Andreja Her-
gula, so besedila matere Terezije,
v katerih razpravlja o temah, kot
so potreba, da obiskujemo bolni-
ke in zapornike, nuja, da bi naša
Z bremena potrpežljivo prenašaliin z veseljem odpuščali, nuj-nost, da nahranimo reveže in
molimo za vse ter da ustvarja-
mo “civilizacijo ljubezni” prek
osebnega služenja drugim, je
pojasnil direktor založbe Novi
svet Adam.
Globok vpliv matere Terezije, te
skromne, a nadvse neverjetne
ženske, čutimo še danes, kajti v
služenju revnim je po besedah
Adama odkrila svoje življenjsko
poslanstvo. V knjigi so dodana
tudi neobjavljena pričevanja
ljudi, ki so bili blizu materi Tere-
ziji, molitve in predloge, kako te
ideje uresničiti. Knjiga govori o
človeških temah in stvareh, zato
V pomislek
Razsodba na prepihu
  ravniki so sila zanimive
osebe. Navadni zemljani
se vsaj trikrat prekrižajo,
preden prestopijo prag njihovih
pisarn, pa naj gre za tožbe, de-
dovanja ali druge pravne zade-
ve. Prav zato z zanimanjem pre-
berem razne razsodbe, ali celo
odločbe, ki mi jih prizadeti pri-
nesejo v branje, pa tudi prosijo
za takšen ali drugačen nasvet.
V četrtek, 18. avgusta 2016, me
je obiskal stari znanec iz Mari-
bora. Vedno sem ga vesel, ker
mi pripoveduje o Rusiji, ko je v
nekdanji Sovjetski zvezi službo-
val v Moskvi na jugoslovan-
skem veleposlaništvu in pokri-
val področje lesarstva. Rad me
seznanja z ruskim prostran-
stvom in rusko zgodovino, ki jo
izredno dobro pozna. Ni študi-
ral zgodovine, je pa prebral ve-
liko zgodovinskih knjig, ko je
P potoval po Rusiji z železnico aliz letalom. Ozemlje nekdanjeSovjetske zveze je prekolovratil
po dolgem in počez. Ob kavi pa
tudi malo “ponemajeva”,  (tako
rečeva, ko jaz lomim svojo
ruščino, on pa mi jo popra-
vlja!), ko obujam spomine na
čas, ko smo v razredu prepevali
znano pesem: “Volga, Volga... ”
Tokrat - še ni stopil skozi vrata -
zakriči: “Spet je mariborska
nadškofija na tapeti! Poglejte, v
kakšni državi živimo”! Pogle-
dam Delo in berem:
“Ponovljeno sojenje Mirku
Kraševcu - nekdanjemu škofij-
skemu ekonomu v Mariboru -
se ni obrestovalo. Potem ko je
leta 2014 bil obsojen na dve leti
zapora, je višje sodišče sodbo
razveljavilo. Tokrat se ni izšlo,
zdaj je pravnomočno obsojen
na tri leta zapora zaradi NAPEL-
JEVANJA H KAZNIVEMU DE-
JANJU GOLJUFIJE”.
Brez dlake na jeziku: “Koliko je
v Sloveniji prominentnih oseb,
ki so se okoristile z državnim
premoženjem, nekateri so ga
celo prenesli na svoje ime ali
ime partnerice, znanke, de-
dičev … v davčne oaze, pa se
svobodno gibljejo po državi
Sloveniji in razkazujejo svoj po-
ložaj z velikimi avtomobili!
Takšnega iznajdljivca - “nekdaj
sila rdečega”- sem prav te dni
srečal v Gorici v Sloveniji in me
je celo povabil na kavo, pa sem
vljudno odklonil, češ da se mi
mudi …! V resnici pa sem si mi-
slil: “Z barabami jaz kofeta ne
srkam in ne pijem”! Ta mari-
borski škofijski ekonom pa se
ni z ničimer osebno okoristil –
nihče mu ne more očitati, še
manj sodno dokazati, da si je
prisvojil en (1) sam (!) cent (1)
cerkvenega (!) ali državnega (!)
premoženja. Javno pa mu očita-
jo, nihče pa mu tega še ni do-
kazal, da je zagrešil veliko kaz-
nivo dejanje k napeljevanju
kaznivega dejanja goljufije.
Da pa je novica še bolj zabelje-
na, se v omenjenem članku po-
novno vrtijo ob problemu de-
narja, ki ga je država Slovenija
nakazala za obnovo dvorca Bet-
nava. Res, država je nakazala
denar za to obnovo leta 2009.
Vendar ga je škofija Maribor že
junija 2011 vrnila, kot je zahte-
vala država, češ da zanj iz evrop-
skih sredstev niso upravičeni.
Denar je država dala, denar je
bil državi vrnjen, zakaj to po-
novno pogrevanje?! Prav tako
so iz sodnega naftalina privlekli
Rimske Toplice, o katerih se je
zakulisno marsikaj šušljalo …
Trezni bralci iz omenjenega za-
pisa v Delu z dne 18. avgusta
2016 lahko preberejo (niso po-
trebna očala), da tu ponovno
gre za stvari, ki so bile že davno
sodno rešene. Piše in pogreva
se pa vse to zato, da se Cerkev v
Sloveniji na prefinjen način
blati!
Ambrož Kodelja
je po mnenju Adama priljubljena
med ljudmi. Zaradi tega knjiga ni
le dragocen spomin, temveč tudi
živa oporoka modrosti svetnice,
katere ideje so pomembne tudi
danes, je dodal direktor založbe
Novi svet Dragan Adam.
V Klicu k usmiljenju, ki je po
knjigah Pridi, bodi moja luč in
Kjer je ljubezen, tam je Bog, to
že tretja knjiga založbe o materi
Tereziji, je tako prikazano vsa-
kodnevno življenje matere Te-
rezije, kako je “navadne stvari
delala z nenavadno ljubezni-
jo”, z edinstvene perspektive
ljudi, ki so ji bili najbližje. Knji-
ga, ki je izšla v nakladi 1200 iz-
vodov, obravnava sedem tele-
snih in sedem duhovnih del
usmiljenja (npr. Lačne na-
sičevati, Žejne napajati, Nage
oblačiti, Popotnike sprejemati,
Bolnike obiskovati, Jetnike
reševati...).
Mati Terezija se je rodila 1910 v
Skopju, leta 1979 je prejela No-
belovo nagrado za mir. Umrla je
leta 1997. V nedeljo, 4. septembra
2016, je bila razglašena za svetni-
co.
Preganjanje kristjanov se nadaljuje... 
Križev pot brez konca
  e le pred 2000 leti, am-
pak tudi danes obstajajo
moški in ženske, ki za-
radi vere v Kristusa trpijo in so
pripravljeni dati življenje. Vrsta
teh, ki hodijo za svetim Šte-
fanom, prvim mučencem,
nima konca. Obratno: teh,
ki s smrtjo pričajo svojo ve-
ro, je v času globalizacije in
interneta veliko več kot v
prvih stoletjih krščanstva!
Kristjani so kot verska skup-
nost glavna tarča sovraštva,
nasilja in sistematičnega
preganjanja. Kar 80% prime-
rov verskega preganjanja za-
deva kristjane. Računajo, da
je zaradi vere danes pregan-
janih od 150 do 200 milijo-
nov (!) kristjanov. Ameriško
akademsko raziskovalno sre-
dišče “Center fot the Study
of Global Christianity” na-
vaja podatke, ki jemljejo sa-
po: v zadnjih desetih letih naj bi
bilo ubitih letno okrog sto tisoč
(!) kristjanov. To pomeni: pet na
minuto...
Države, kjer se dogajajo najbolj
kruta preganjanja, so Irak, Sirija,
Pakistan, Severna Koreja in Ni-
gerija, hudo pa je tudi v Iranu,
Eritreji, Savdski Arabiji, Sudanu
in seveda na Kitajskem, kjer so
še ta ponedeljek aretirali kato-
liškega škofa... Marsikje se je
stanje dramatično poslabšalo v
N zadnjih dveh letih, po nastankuIslamske države. Iz Sirije je v pe-tih letih zbežalo več kot 700 ti-
soč kristjanov. V Iraku je leta
2002 živel približno milijon kri-
stjanov, danes jih je manj kot
300 tisoč; če se kaj ne spremeni,
jih čez pet let ne bo več. V Se-
verni Koreji je zaradi evangelija
v ječi ali na prisilnem delu
okrog 70 tisoč oseb. V Pakistanu
vsako leto prisilno “spreo-
bračajo” na stotine žensk, sploh
pa v tej državi prihaja do oblik
nasilja, ki si jih zdrav um ne mo-
re niti predstavljati... Zanimiv in
zgovoren je podatek, da se je v
zadnjih petih letih znatno po-
večala prisotnost kristjanov
med priseljenci, ki prihajajo v
Evropo.
Pomembno je, da vemo, kaj se
v svetu dogaja, saj se iz neved-
nosti rojeva “globalizacija brez-
brižnosti”. V Evropi pravega pre-
ganjanja ni, čeprav na več rav-
neh prihaja do različnih oblik
diskriminacij, ki vedno manj
prikrito govorijo o kulturni ne-
strpnosti do krščanske vere, an-
tropologije in vrednot, ki so
zanjo temeljne. Kdor izpoveduje
drugačen pogled na svet in se s
svojim življenjem nenasilno po-
stavlja kot alternativa viziji člo-
veka in smisla življenja, ki jo
vsiljuje svet, je nekaterim
“strukturam zla” očitno trn v
peti...
Hudo je opazovati, kako malo se
mednarodna skupnost meni za
svobodo oz. usodo kristjanov.
Kot bi bilo pač “normalno”, da
so preganjani in pobiti, ker so
pač to, kar so - kristjani. In ven-
dar ne gre zgolj za vprašanje ver-
ske svobode: vedno hujše oblike
sovražnosti do vse-
ga, kar diši po
krščanstvu, namreč
ogrožajo vso zahod-
no omiko in njene
vrednote, ki so po-
gnale iz judovsko-
krščanskih korenin.
Zato usoda kristja-
nov ne zadeva samo
vernike, temveč ves
(vsaj zahodni) svet!
Kri mučencev je se-
me novih kristjanov,
je pred 1800 leti za-
pisal že Tertulijan;
danes nas ta kri po-
stavlja pred vprašan-
je, kakšni kristjani
smo mi in kako
pričamo svojo vero.
Kakorkoli že, kristjani - pred
2000 leti prav tako kot danes -
tudi s preganjanjem dokazujejo,
da živijo v tem svetu, toda “niso
od tega sveta”. Ko bi bili od tega
sveta, bi jih nihče ne preganjal.
Vsak mučen kristjan samo še
enkrat priča o eni sami stvari: da
Kristus živi. Priča, da se lahko
odpove čemurkoli, tudi življen-
ju, samo Kristusu ne.
Danijel Devetak
Cerkvica sv. Antona Padovanskega v Gabrčah pri Senožečah
Goriška15. septembra 20166
  Damijana Čevdek Jug, dirigentka MlPZ Emil Komel
Ljubezen do petja bo
obrodila sadove
POGOVOR 
  d 27. do 31. avgusta so
člani Mladinskega pev-
skega zbora Emil Ko-
mel iz Gorice z dirigentko Da-
mijano Čevdek Jug doživeli na
Brezjah nekaj intenzivnih in
hkrati razigranih dni. Pevski te-
den je zbor glasbene šole Emil
Komel organiziral v sodelovan-
ju z Zvezo slovenske katoliške
prosvete in Združenjem cer-
kvenih pevskih zborov, potekal
pa je v domu sester frančiškank
na Brezjah. V Marijinem sve-
tišču so mladi pevci s Quaggia-
tovo mašo tudi požlahtnili so-
botno sveto mašo.
Ob vrnitvi s pevskega tedna so
na novogoriški železniški po-
staji pred vsemi samozavestno
in veselo zapeli. Takoj se je vi-
delo, da so veliko delali, hkrati
pa se kot skupina še bolj zgnetli
in imeli lepo...
Je bilo res tako?
Ja, res je bilo tako. Na pevskem
tednu se vedno veliko vadi, ob
tem pa ostane toliko prostega
časa za druženje, da se pevci še
bolj povežejo med sabo. Poseb-
no v tej starosti je zelo pomem-
bna tudi vez med vodjo skupi-
ne in posamezniki. Tega se ne
more ustvariti in utrditi le na
pevskih vajah, ampak samo ta-
krat, ko se preživi več dni sku-
paj.
Občutek povezanosti in pri-
padnosti skupini je velika do-
dana vrednost zboru. Tega ne
občutijo samo pevci in starši,
ampak tudi poslušalci na kon-
certu.
Kako so potekali dnevi na
Brezjah?
Delavno in disciplinirano, a
živahno in razigrano.
Zjutraj smo vadili štiri ure. Po
kosilu so imeli prosti čas, ki so
ga najraje preživeli kar “zgne-
teni” v eni ali dveh sobah. V
popoldanskem odmoru, med
različnimi delavnicami, pa so
uživali v skupnih igrah na vrtu
samostana. Na Brezjah sta veli-
ko, lepo urejeno igrišče in park
z igrali, kjer so pevci preživeli
skoraj vse večere.
Ste v petih dneh izvedli ves
program, ki ste si ga zastavi-
li?
Po pravici povem, da sem si za
te intenzivne vaje zastavila
mnogo skromnejše cilje. Pevci
so me zelo presenetili, ko so že
drugi dan na jutranji vaji suve-
reno odpeli pet novih trigla-
snih belokranjskih pesmi.
O Predvidevala sem, da bomna pevskem tednu šele uva-jala pevce v triglasje. Ugoto-
vila pa sem, da so v tem že
zelo “spretni”. Dobila sem
potrditev, da se je zelo obre-
stovalo delo v prejšnjem šol-
skem letu, ko smo na vsa-
kem srečanju skrbno gradili
in utrjevali dvoglasje ter vsa-
kič posvetili vsaj deset minut
vajam za večglasje. Za to pot
sem se odločila po spodbud-
nih srečanjih s Katjo Gruber,
avtorico Katjine upevalnice.
Poleg omenjenih ljudskih pe-
smi pa smo predelali še kar ne-
kaj novih skladb in utrjevali li-
teraturo iz lanske sezone.
Imeli ste tudi posebne delav-
nice...
V popoldanskih urah smo ime-
li tri delavnice, poleg pevske še
kitarsko in ročna dela. Mento-
rica Marja Feinig že vrsto let vo-
di delavnice instrumentalne
glasbe na pevskih tednih. Letos
je izbrala tečaj kitare, saj, kot
sama pravi, “hitro dojemajo
tehniko spremljave z akordi in,
kar je najpomembnejše, so ze-
lo motivirani. Kitara z vidika
spremljave z akordi namreč po-
nuja relativno hiter rezultat in
mladi si lahko spremljajo zna-
ne pesmi, ki jih povezujejo s
prijatelji. V teh letih pa je to za-
me pomemben vidik kvalitet-
nega druženja. Dodala bi še, da
mi je bilo letošnje delo z vsemi
udeleženci v veliko zadoščenje,
saj je bilo močno opazno, da
gre za učence glasbene šole in
je delo z njimi hitro steklo”.
Delavnice ročnih del sta vodili
Mira in Gaja, obe dolgoletni
pevki zborov Komel.
Obiskala vas je tudi posebna
gostja …
Že več let sodeluje z našimi
zbori slovenska vokalistka Ni-
na Kompare Volasko. Na Brez-
jah je imela s pevci celodnevno
delavnico. Najprej je delala s
celim zborom, nato pa se je po-
svetila pevcem še individual-
no. Tak način dela vidno pri-
pomore k izboljšanju vokalne
tehnike skupine, posamezniku
pa pomaga odpraviti morebit-
ne napake ali težave ter krepi
njegovo pevsko samozavest.
Z Nino otroci zelo radi delajo,
saj zna na jasen način in predv-
sem s primernimi prispodoba-
mi povedati in pokazati, kako
čim bolj kakovostno pojemo.
Večina članov zbora študira
tudi instrument. Je delo s ta-
kimi mladimi drugačno?
Nedvomno ima zbor, v kate-
rem pojejo pevci, ki igrajo in-
strument, nekaj prednosti. Na-
vajeni so muzicirati, ponavadi
imajo lepo razvit glasbeni po-
sluh in spomin, Navajeni so
vztrajne vaje in ponavljanja,
kar je za zbor še kako nujno. Z
njimi se lahko pogovarjaš v
“glasbenem jezku” in ne na-
zadnje hitro preberejo skladbo.
Ni pa študij instrumenta pogoj
za pristop k zboru. Za to je po-
trebno le veliko dobre volje in
veselja do petja!
Pri organizaciji je pomagalo
tudi nekaj mladih “asi-
stentk”...
Pri organizaciji pevskega tedna
smo si delili naloge tako, da je
delo potekalo umirjeno in ne-
moteno. Ob Miri in Gaji je pri
koordinaciji pomagala še Nada.
Koliko otrok sploh šteje
zbor? Koliko so stari?
Zbor šteje trenutno osemin-
dvajset pevcev. Skoraj vsi so
srednješolci, dva fantka sta
mlajša.
Taki otroci hitro rastejo in
kar naenkrat niso več otroci
… Že razmišljate o tem, kako
se tak zbor lahko razvije?
Seveda razmišljam o tem, delo
in čas pa bosta pokazala svoje.
Kot zborovodkinja si v
otroškem zboru šole Komel
videla že kar nekaj obrazov.
Kako se tvoje pedagoško de-
lo spreminja v času?
Z osebnega vidika je vsaka iz-
kušnja intenzivnega dela, ki jo
pridobiš z vsako skupino, vsa-
kim pevcem in pa z različnimi
mentorji in predavatelji, po-
memben korak naprej na po-
dročju pedagoškega dela. Skup-
ni imenovalec vsega tega pa je
nedvomno ljubezen do petja,
ki se utrjuje pri otrocih in mla-
dih in bo obrodila sadove v le-
tih odraščanja in odraslosti. /
DD
  David Bandelj, dirigent MeMlPZ Emil Komel
“Svet potrebuje lepoto, 
ki jo mladi znajo dati”
POGOVOR 
  ed 21. in 24. avgustom
je bil Mešani mladin-
ski pevski zbor Emil
Komel z dirigentom Davidom
Bandljem na “pevskem tednu”
na Brezjah.
Koliko članov šteje zbor in ko-
liko so stari? Je več deklet ali
fantov?
Trenutno zbor šteje 26 članov,
starih med 16. in 18. letom, po-
lovica je fantov.
Zbor je nastal na šoli Komel,
sestavljajo pa ga mladi z obeh
strani meje. Kako se to vidi v
zboru? Se lahko reče, da gre za
“čezmejni zbor”?
Prav gotovo. Vanj zahajajo pevci
v radiju približno 40 km okrog
Gorice, od Ogleja, Devina vse do
Kanala. To je zagotovo lep nabor
pevcev z vseh vetrov, ki prinašajo
tudi svoje navade (od govorice
do načinov dela) in medsebojno
vplivajo eni na druge. V dobrih
in tudi … v manj dobrih nava-
dah. Ampak v svojem bistvu osta-
jajo vsi mladostniki, živahni in
razposajeni, ki radi skupaj
preživljajo čas, počasi se tudi
začenjajo zavedati lastne rasti kot
pevci. Predvsem pa so ljudje, ki
premorejo globino, estetski čut
in pristnost, kar ni zanemarljivo.
Obenem prek njih postaja Gorica
lep center in sem prepričan, da -
če bodo vztrajali - se bo iz tega
razvilo nekaj lepega in pomem-
bnega.
Vodiš jih že nekaj let, gotovo
so se v tem času spremenili ter
“zrasli” ne le fizično in kot
osebe, ampak tudi njihovi gla-
sovi. Kako si spremljal/sprem-
ljaš ta razvoj?
M
Ko sem sprejel vodenje zbora,
je bil to še otroški, v dobrih
treh letih pa je prišel mimo
mladinskega do mešanega
mladinskega. To je bil zelo hi-
ter razvoj, posebno pri fantih,
saj so nekateri pevci, ki so na
prvi vaji peli prvi glas, zdaj v
sekciji basov … To je po eni
strani izredno zanimivo in tu-
di delikatno, saj je treba raz-
misliti o individualni poti vsa-
kega pevca, po drugi strani pa
je ta razvoj tako bliskovit, da
predstavlja pravi izziv pri
iskanju repertoarja. Nekatere
skladbe, ki smo jih vsako leto
začeli študirati na začetku sezo-
ne, so ob koncu sezone bile že
neprimerne za zasedbo ali posa-
mezne pevce. To je za zborovodjo
pravi pekel, ker ne omogoča traj-
nega študija repertoarja …
Kaj imaš kot dirigent “v ro-
kah” v tem trenutku? So do-
bro zastopane vse glasovne
sekcije?
Upam, da je s to sezono končno
prišlo do kolikor toliko stabilne
zasedbe. Sekcije so precej ekviva-
lentno zastopane, seveda se ne bi
branil tistih glasov, ki se jih ved-
no redkeje najde: drugi alt, prvi
tenor, drugi bas. Predvsem pri al-
tih nimam izrazitih nižje obarva-
nih glasov, ampak to ni ovira za
dobro delo. Zbor je pa še odprt
za tiste mlade, ki imajo ambicijo
po pevskem poustvarjanju, tako
da ne dvomim, da se bodo prej
ali slej rešile tudi take zasedbene
zagate …
Kako so potekali dnevi na
Brezjah?
Precej enolično … Zbujanje,
zajtrk, telovadba, upevanje, vaja,
kosilo, prosti čas, vaja, večerja, po
potrebi spet vaja. V prostem času
zvečer pa so peli ob kitari … Šalo
na stran, bilo je produktivno, saj
smo v par dnevih opravili delo,
ki bi ga v normalnih razmerah v
dveh mesecih … Zelo smo veseli,
da je bila dva dni z nami vokali-
stka Nina Kompare, ki je s pevci
individualno in skupinsko vadila
vokalno tehniko. To je dragoce-
no in za zbor ter za posamezne
pevce zelo koristno.
Kakšne načrte imate za leto
2016-17?
Nekaj se seveda “kuha v loncu”,
toda ne bom preveč razkrival, ker
je vse še na ravni ideje. Repertoar
širimo, študiramo skladbe iz ra-
zličnih obdobij in stilov, tekmo-
vanja bomo po vsej verjetnosti
letos opustili, da se zbor lahko
glasovno stabilizira, koncerti pa
nas že čakajo. Poleg običajnih re-
vij bomo skupaj z drugimi mla-
dinskimi zbori iz širšega okolja
sooblikovali božični koncert Kul-
turnega centra Lojzeta Bratuža,
med letom pa si nadejamo, da
bomo gotovo še kje nastopili.
Ta mladinski zbor (ki je kot se-
stav v našem prostoru prava
izjema!) je znan tudi po tem,
da njegovi člani komaj čakajo
petek, dan vaj: tja ne hodijo
samo zaradi petja, ampak je to
na Goriškem ena (redkih?)
sredin, kjer se mladostniki od
16. do 18. leta zelo radi
srečujejo v posebno spodbud-
nem in ustvarjalnem
vzdušju…
Res je, in to je njegova prednost.
Socialni moment, ki ga doživlja-
jo mladi, je pomemben že sam
po sebi, izmenjava izkušenj, od-
nosi med njimi so konstruktivni
in jim omogočajo varno rast. Po-
leg tega je povezovalna nit umet-
niško ustvarjanje, kar je naložba
za prihodnost. In vse je tudi mal-
ce produkt spleta okoliščin, da se
je osnovala v danem trenutku ta-
ka skupina, ki bo (skupaj z dru-
gimi, ki delujejo na istem ali dru-
gačnem področju) lahko krojila
prihodnost goriškega zborovstva
in prek njega širšega glasbenega
ali kulturnega področja. Poleg
vsega pa je to zame izredna pri-
ložnost, da kot zborovodja
istočasno rastem in se počutim
mlajšega za deset let … Dobra
šola za vse, skratka.
Kakšno prihodnost vidiš za ta
(k) zbor?
Odvisno od pevcev in prostora.
Če bodo sami gojili lasten talent
in jim bo prostor to omogočil
(na SCGV Emil Komel imamo
zdaj precej dobro zgrajeno pev-
sko piramido), sem prepričan, da
bo prihodnost prinesla še veliko
podvigov in zadoščenj. Mladim
je nujno dajati priložnost, poseb-
no če so nadarjeni, saj gre za in-
vesticijo v prihodnost družbe,
sveta. Ta potrebuje lepoto, ki jo
mladi znajo dati. Le prisluhniti
jim je treba … / DD
Foto Ožbej Černe
Goriška 15. septembra 2016 7
  Dario Bertinazzi, predsednik ZCPZ Gorica
“Cerkveni pevec ni
navaden pevec”
POGOVOR 
  d 2. do 4. septembra le-
tos je Združenje cerkve-
nih pevskih zborov pri-
redilo v kraju Sveti Duh blizu
Škofje Loke seminar za zboro-
vodje in organiste, posvečen
pretežno liturgiji. O tej prvi to-
vrstni izkušnji goriškega
združenja smo se pogovorili z
njegovim predsednikom Da-
riom Bertinazzijem.
Odkod zamisel za ta semi-
nar?
Med odborniki
je ta zamisel tle-
la že nekaj časa,
saj sta vzgoja in
izobraževanje
tako organistov
kot cerkvenih
pevcev med
glavnimi cilji
ZCPZ-Gorica.
Večkrat smo se
o tem pogovar-
jali na naših
srečanjih, ven-
dar je bilo
vprašanje oblike
in datuma tisto,
kar je prvotno
zamisel vedno prenašalo iz leta
v leto. Ob tem bi se rad zahvalil
podpredsednici Damijani Čev-
dek, ki je prav ti dve zadevi
spretno rešila. Priložnost za to
je bil tudi razpis za projekte
JSKD in tako smo zamisel izpel-
jali brez večjih finančnih bre-
men.
Koliko je bilo udeležencev?
Udeležencev nas je bilo enajst,
od teh devet žensk in dva
moška; devet nas je bilo iz Itali-
je, dva sta prišla iz Slovenije. Šte-
vilo udeležencev na prvi pogled
sicer ni bilo prav veliko, vendar
tako število daje možnost, da se
lahko z vsemi pogovoriš ali
spoznaš ter si izmenjuješ mnen-
ja. Med drugim je bil za nekate-
re še čas počitnic, obenem pa
začetek trgatve v naših krajih; v
zvezi s tem bomo v prihodnje
mogoče še kaj razmislili.
O Je bilo več dirigentov ali or-ganistov?Naši cerkveni pevski zbori niso
tako številni, da bi imeli ločeni
vlogi (razen ob velikih priložno-
stih ali praznikih), tako smo
skoraj vsi
istočasno or-
ganisti in pe-
vovodje. Pri
naših cerkve-
nih zborih or-
ganist vodi
petje in je tudi
tisti, ki izbira skladbe za mašno
bogoslužje in druge priložnosti.
Kdo je na seminarju predaval
in o čem?
Glede predavateljev se zahvalju-
jem g. Karlu Bolčini, ki nam jih
je predlagal in tudi sam sprejel,
da bo predaval o strukturi evha-
rističnega bogoslužja in glasbe-
nem sodelovanju med obhajan-
jem zakramentov in zakramen-
talov. Poleg gospoda dekana
smo bili deležni strokovnih pre-
davanj sestre Bože Čotar o vo-
kalni tehniki pri cerkvenih pev-
cih, g. Sebastjana Likarja o re-
pertoarju cerkvenega pevskega
zbora (s poudarkom na ljud-
skem petju), organista Leona
Kernela o vlogi cerkvenega or-
ganista in pevovodje ter g. Mir-
ka Butkoviča, ki je s posamezni-
ki imel lekcije orgel.
Kakšno je po vašem mnenju
bogoslužno in liturgično
znanje naših organistov in
pevovodij na korih?
Glede tega bi poudaril, da je tak
seminar, kot smo ga mi priredi-
li, izrednega pomena. Ker v
našem zamejstvu nimamo
strukturiranega pouka o tem
znanju (in je torej vse v glavnem
prepuščeno zanimanju posa-
meznika in odnosu med orga-
nistom in župnikom), je to
znanje večkrat pomanjkljivo.
Nov organist, ki je nastopil to
službo v domači župniji, se je
večkrat samoizobraževal in je
marsikatero znanje seveda pri-
dobil tudi od prejšnjih organi-
stov. Vendar pa se je z drugim
vatikanskim koncilom marsikaj
spremenilo; ne samo jezik bo-
goslužja, ampak celotna struk-
tura svete maše. Pomislimo le,
da se je po naših korih še do ne-
davnega pela tretja kitica vstop-
ne pesmi namesto psalma (tista
kitica je bila napisana za uvod v
evangelij in s psalmom nima
kaj opraviti…) ipd.
Seveda, kot sem že omenil, ker
je številčnost naših cerkvenih
pevskih zborov taka, da ni mo-
goče vsako nedeljo peti mašo ali
izvesti določene skladbe, ki bi
bile primerne za določen čas, se
znajde organist-pevovodja v
škripcih in je primoran, glede
na udeležbo, imeti program 1,
program 2, program 3 … vedno
pripravljene … (sic!). Zato se
včasih zgodi kak spodrsljaj ali
nesoglasje z domačim župni-
kom. Vendar pa imamo danes
na razpolago že toliko novega
repertoarja, da bomo take
nevšečnosti počasi odpravljali.
Kakšno je sploh stanje orga-
nistov v naših župnijah na
Goriškem?
Tako bom rekel: glasbenikov je
na Goriškem veliko, tudi takih,
ki bi z lahkoto prevzeli vlogo or-
ganista. Malo pa je takih, ki bi
si vzeli odgovornost, da bi vsako
nedeljo in za praznike bili pri-
sotni. Večkrat ne pomislimo,
kakšen čut odgovornosti imajo
naši organisti in cerkveni pevci,
ki vsako nedeljo, leto za letom,
spremljajo mašno bogoslužje.
Izvedeli smo, da vas je pri ne-
deljski jutranji maši zelo nav-
dušil krajevni cerkveni zbor...
Ja. Z veseljem smo sodelovali
pri nedeljskem petju in, čeprav
je bil cerkveni zbor maloštevi-
len, je bilo zanimanje-prisot-
nost-pripravljenost-navdušenje
prav pohvale vredno. Tudi taki
dogodki nas bogatijo in nam
dajejo moči, da nadaljujemo
svoje poslanstvo.
Imate namen v prihodnje še
prirediti tak ali podoben se-
minar?
Seveda, v treh dneh je nemo-
goče, da bi vse teme poglobili
in še marsikaj izvedeli. Zato smo
se tudi že odločili, da bomo
med letom dali možnost vsem,
da prisluhnejo podobnim pre-
davanjem, mogoče enkrat vsaka
dva meseca ali podobno. Želi-
mo, da bi prišli zraven tudi in
predvsem cerkveni pevci, saj
cerkveni pevec ni navaden pe-
vec, pri cerkvenem petju ni po-
membno le izvajanje posamez-
ne skladbe, ampak tudi pre-
pričanost o tem, kar se poje…
Vsem cerkvenim organistom,
pevovodjem in pevcem želim
obilo uspeha in moči, da bi
vztrajali še naprej.
Hvala in lep pevski pozdrav
vsem. / DD
Obvestila
Zveza slovenske katoliške prosvete
in Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica obveščata, da bo
urad s ponedeljkom, 12. septembra
2016, deloval po naslednjem
urniku: ob ponedeljkih in sredah: od
8. do 18. ure nepretrgoma, torek,
četrtek in petek: od 8. do 14. ure.
Predstavitev nadškofovega
pastoralnega pisma za člane
župnijskih svetov in pastoralnih
sodelavcev štandreške dekanije bo
v torek, 20. septembra, ob 20.30 v
župnijski dvorani v Štandrežu.
Publikacijo z naslovom “Na
Gospodov dan”, ki vsebuje tudi
letošnje pastoralno “Pismo
nedeljskemu kristjanu”, bo
predstavil nadškof Redaelli.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič vabita v
četrtek, 22. septembra 2016, ob
20. uri na Srečanje pod lipami, na
katerem bo gostja evropska
poslanka Patricija Šulin, ki bo
spregovorila na temo Slovenija v
Evropi. Večer je vključen v letošnji
Socialni teden, ki bo potekal od 22.
septembra do 1. oktobra 2016 na
temo Slovenija, moja država?
Pogovor bo vodil časnikar Julijan
Čavdek. Večer bo potekal v
Kulturnem centru Lojze Bratuž v
Gorici, drevored 20. septembra 85.
Društvo Jadro prireja dva tečaja
slovenščine za odrasle na svojem
sedežu, za začetnike ali za tiste, ki
že imajo nekaj znanja. Tečaja se
začneta v oktobru in končata v
maju. Skupno štejeta 50 ur, po dve
uri tedensko. Letos se bosta tečaja
začela drugi teden oktobra.
Organizacijsko srečanje bo ob 20.
uri v petek, 30. septembra 2016,
na sedežu društva v ul. Monte 6
Busi 2. Informacije o tečaju
zainteresirani lahko dobijo v ronški
knjižnici in v mladinskem
informativnem središču v Tržiču
(Informagiovani) na drevoredu sv.
Marka 70 (0481-494656).
Romanje v Medjugorje od 7. do 10.
oktobra 2016. Odhod avtobusa v
petek zjutraj z glavne avtobusne
postaje v Novi Gorici ali iz Rožne
doline. Za tržaške romarje se
avtobus ustavi pri bencinski črpalki
na Kozini. Povzpeli se bomo na
Križevac, obiskali kraj prikazovanj,
Podbrdo in še druge ustanove, kjer
skrbijo za sirote in mladino. Vračali
se bomo v ponedeljek, 10. oktobra,
po magistrali po dalmatinski obali.
Ustavili se bomo pri hrvaškem Lurdu
in se vrnili domov v večernih urah.
Prijave: Darko (0039) 370
3201305, Ana (00386) 05
3022503, župnik Jože Markuža
(0039) 040 229166. Romarji iz
Slovenije in Italije potujejo z veljavno
osebno izkaznico. Pri vpisu se
poravnajo stroški prevoza in
namestitve pri družinah. Vpis do
zasedbe mest na avtobusu.
SCGV Emil Komel sprejema vpise
za šolsko leto 2016/17 od
ponedeljka do petka od 9. do 13.
ure. Informacije na tajništvu, tel.
0481 532163, e-mail:
info@emilkomel. eu.
MLADINSKI DOM obvešča, da
poteka vpisovanje k POŠOLSKEMU
POUKU 2016/17 za osnovno in
srednjo šolo. Informacije in vpisi: tel.
366-6861441 ali 331-6936603, e-
pošta mladinskidom@libero. it,
www. mladinskidom. it
Občina Sovodnje ob Soči sporoča,
da bo občinska knjižnica zaprta
zaradi selitve v nov sedež na
Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva
hiša) do petka, 16. 9. 2016 (ukrep
župana št. 3 z dne 31. 5. 2016).
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko
nakažete na bančni tekoči račun: Banca
di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na 00386
41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko
tudi kuha in pospravlja stanovanje.
3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390
244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali oskrbo
starejših oseb, potrebnih pomoči.
Tel. 00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na dan.
Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem italijanščine
nudi dnevno nego starejšim na
domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč
pri gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo ponoči.
Sem človek dobrega srca in imam
nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40
432304.
Z veseljem vam zašijem in
popravim oblačila, izdelam zavese
in druge šivane izdelke. Lahko
pridem tudi na dom. Vida, telefon
00386 31 721 243
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 16.9.2016 do 22.9.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 16. septembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 18. septembra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 19. septembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Novice iz naših krajev -
Obvestila in večerni vic.
Torek, 20. septembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 21. septembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Lepotica štorklja - Izbor melodij.
Četrtek, 22. septembra (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
iz sveta - Obvestila in večerni vic.
Rupa / Baklada sovodenjskih krvodajalcev
Združenje prostovoljnih krvodajalcev - sekcija Sovodnje ob Soči vabi
v soboto, 17. septembra, na tradicionalno Baklado, izkupiček katere
je namenjen vzdrževanju stavbe doma za rakaste bolnike Via di
Natale v Avianu. Udeleženci se bodo brali ob 19.30 na zunanjem
prostoru, kjer letno poteka Praznik frtalje, torej v Rupi pod cerkvijo,
nato se bodo ob 20. uri odpravili v sprevodu po ulicah Rupe.
Mirenski Grad / Kvatrnica 2016
V nedeljo, 18. septembra, bodo na Mirenskem Gradu praznovali
Kvatrnico: ob 7. uri sv. maša, ob 10. uri slovesna maša župnije
Miren, ob 15.30 pete litanije Matere Božje, ob 16. uri sveta maša,
ki jo bo daroval dr. Anton Stres s somaševanjem domačih in
okoliških duhovnikov, ob 17. uri praznovanje in druženje pred
cerkvijo
Kratke
Kultura15. septembra 20168
Pri tržaški založbi Mladika
Knjiga Martina Breclja o
umoru v Rossettijevi ulici
  kratkem, vsekakor pa
še ta mesec, bo pri
tržaški Mladiki izšla
knjiga Martina Breclja Anato-
mija političnega zločina.
Trojni umor v Rossettijevi
ulici med ugibanji in dejstvi.
Delo govori o umoru
književnika in politika dr.
Stanka Vuka, njegove žene
Danice Tomažič ter njunega
V ljubljanskega gosta dr. DragaZajca 10. marca 1944 v Trstu.Marsikdo je že skušal odgo-
voriti na vprašanji, kdo je za-
grešil ta zločin in zakaj, od
politikov do publicistov, od
književnikov do zgodovinar-
jev. Brecelj v svoji knjigi ob-
novi dosedanje razlage tega
krvavega dogodka in jih kri-
tično pretrese. Na osnovi po-
globljene zgodovinske razi-
skave pa ugotavlja, da so troj-
ni umor v Rossettijevi ul.
izvršili trije pripadniki Var-
nostno-obveščevalne službe
Osvobodilne fronte. Po nje-
govih dognanjih so imeli na-
logo, da likvidirajo predv-
sem Vuka, ki se je tedaj skup-
no z ženo pripravljal na
odhod v partizane. Slovenski
komunistični voditelji so se
namreč bali, da bi mladi
krščanskosocialni voditelj
načel njihov politični mono-
pol nad narodnoosvobodil-
nim gibanjem na Primor-
skem. Delo obsega skoraj 300
strani srednjega for-
mata, prinaša pa tudi
dokumente in fotogra-
fije iz tistega časa.
Martin Brecelj se je ro-
dil v Buenos Airesu v
Argentini, že od mla-
dih let pa živi in deluje
večinoma na
Tržaškem. Maturiral je
na klasičnem liceju
Franceta Prešerna v
Trstu, iz filozofije pa je
diplomiral na tržaški
univerzi. Do leta 2015
je bil zaposlen kot
časnikar in naposled
kot urednik pri Pri-
morskem dnevniku, v
katerem se je rad
oglašal s komentarji. V
mlajših letih se je
udejstvoval na političnem
področju. Bil je pokrajinski
in nato deželni politični taj-
nik stranke Slovenske skup-
nosti ter občinski svetnik in
podžupan v devinsko-na-
brežinski občini. V zadnjem
obdobju intenzivneje goji la-
stna filozofska in širše kul-
turna zanimanja.
Slikar samouk razstavlja v Mestni knjižnici v Izoli 
“Istra – rajska dežela” na slikah
Rina Bonina iz Potoka
  mesecu septembru ste-
ne Mestne knjižnice v
Izoli krasijo oljne slike
gospoda Rina Bonina. Rojen je
bil 15. aprila leta 1950 v zaselku
Mali Bonini, ki je danes del vasi
Potok. Poleg mame in očeta so
najmlajšega bratca z veseljem
pričakale še štiri sestrice. Rino
je že v otroštvu vzljubil glasbo,
slikanje in risanje. Spomni se,
da je v četrtem razredu med
poukom opazoval učiteljico in
jo portretiral. Veliko je risal tudi
doma, pri devetnajstih letih je
naslikal prvo veliko sliko Kopra,
ki jo ima še danes.
Rino Bonin slika z oljnimi bar-
vami na platno. Sprva je slikal
akvarele, poskusil je tudi tem-
pera barvice, vendar mu te niso
bile všeč. “Imel sem občutek, da
tempera, potem ko se je po-
sušila, ni bila več ista barva. Ol-
jne barve pa so mi všeč, v njih
vidim vrednost. Tudi ko se po-
sušijo, ostanejo iste in delujejo
sveže. Želje po slikanju z akrili
pa sploh nimam”, pravi slikar
samouk, ki se ni nikoli udeležil
nobenega likovnega tečaja.
Znanje je nabiral v knjigah,
V predvsem pa s slikanjem.Rad slika Istro, za katero pravi,da je rajska dežela. Upodablja
pokrajino, posamezne hiše, cer-
kve, zvonike, cele vasi in mesta:
Črni Kal, Movraž, Hrastovlje,
Montinjan, Zazid, Socerb, Pod-
peč, Piran … Slika ljudi pri
kmečkih opravilih, njihove
obraze, tihožitja s cvetjem, do-
mačim grozdjem in drugim sad-
jem. Udeležuje se slikarskih tek-
movanj ex tempore, ki jih prire-
jajo v Hrastovljah, Marezi-
gah, Topolovcu, Kopru. Na
takem natečaju ex tempore v
Hrastovljah je prejel že tri na-
grade.
Njegove slike krasijo marsika-
teri dom, saj navadno prija-
teljem ob praznovanju 50.
rojstnega dne podari sliko.
Nekaj jih naredi tudi po na-
ročilu. Tako je za izseljenko iz
Rakitovca, ki že dolga leta
živi v Ameriki, naslikal ku-
hinjo z ognjiščem v hiši, kjer
se je rodila. Ko je prejela sli-
ko, je bila ganjena do solz.
Pesmi je začel pisati “za hec”,
kot pravi sam. Ko je bila
kakšna posebna priložnost, je
zložil pesem v rimah, da je raz-
veselil ljudi. “Rad imam rime.
Včasih naši ljudje rimi niso rekli
rima. Rekli so: Vidi, kako se be-
sede ujamejo! V rimah pa rad
izražam tudi svoje misli”. Ko na-
piše pesem, si izmisli tudi me-
lodijo in jo zapoje. Sin Boštjan
melodijo posname, nato pa v
pevskem zboru zapišejo note in
jo vadijo za nastope. Vse pesmi
so v narečju in Rino Bonin
jih zna na pamet. Po-
svečene so lepotam Istre,
“ki je najlepša maja, ko vse
cveti, da se zdi, kot bi živeli
v šopku rož”. Pesmi napiše
tudi za posamezne vasi,
kot so Lopar, Kubed, Mo-
vraž, Puče, Montinjan.
“Skoraj vsaka pesem ima
svojo sliko”, doda. Pesem
Movraška dolina, ki jo je
napisal svaku v spomin, je
postala vaška himna, pev-
ski zbor pa jo je zapel na
praznovanju 500. obletni-
ce movraške cerkve. Napi-
sal je tudi nekaj pesmic za
otroke, eno pesem pa je
posvetil Avsenikom, ki jih
je vedno zelo rad poslušal.
Rino Bonin ima dober posluh
in zelo lep glas. Pel je tudi v pev-
skem zboru v Bertokih, a pravi,
da je raje “solist”. Je družaben
človek, rad pripoveduje vice in
razveseli ljudi.
Rad se ukvarja s kmetijo in
kmečko delo mu pomeni od-
mik in sprostitev. Zanj je Istra –
dobra mati, kar pove tudi na-
slov ene njegovih pesmi. V
otroštvu je poslušal stare ljudi,
ki so se pogovarjali: “Ti
dve uri, ki smo živi, zakaj se
grdo gledamo”. Ta modrost mu
je ostala v spominu in tudi obli-
kovala njegov značaj. Rino Bo-
nin je izviren, ustvarjalen in mi-
roljuben človek. Rad ima
življenje, lepote narave, vesele
ljudi in rad živi v miru. To je na-
jlepše izrazil v pesmi Poletite
beli golobi, ki jo je napisal v
času, ko se je v Sloveniji začela
vojna.
Poletite beli golobi,
po vsem svetu poletite,
ljudem v srca nesite,
nesite dobre misli in poštenje,
da sreča bo objela vse ljudi.
Poletite beli golobi,
vsi veselite se,
da bo prišel dan,
s srečo obsijan,
za vse ljudi.
Poletite beli golobi,
po vsem svetu poletite,
ljudem v srca nesite
moje želje za veselje,
da sreča bo objela vse ljudi.
ŠP
Revija Mladika razpisuje XLV. nagradni literarni natečaj za
izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
PROZA: prva nagrada 500 evrov, druga nagrada 300 evrov,
tretja nagrada 250 evrov.
POEZIJA: prva nagrada 300 evrov, druga nagrada 150 evrov,
tretja nagrada 100 evrov.
Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih
(format A4) na naslov MLADIKA, ulica Donizetti 3, 34133
Trst, do 31. OKTOBRA 2016. Rokopisi morajo biti opremljeni
samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov
naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro.
Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (25.000
znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor
najboljših pesmi (največ deset). Tekste lahko pošljete tudi
po elektronski pošti na redakcija@mladika. com. V eni
priponki naj bo prispevek s šifro (v primeru več pesmi naj
bodo VSE pesmi v ISTI priponki), v drugi pa osebni podatki.
Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma Purič,
prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina
Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij
Maver. Mnenje komisije je dokončno.
Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo
razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku –
Prešernovem dnevu – na javni prireditvi in v medijih. Vsi
teksti ostanejo v lasti Mladike (to pomeni, da po navadni
pošti poslanih prispevkov ne bomo poslali nazaj avtorjem).
Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2017. Objavljena
bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija
mnenja, da so primerna za objavo.
Literarni natečaj revije Mladika 2016
Hrastovlje
Dr. Stanko Vuk z ženo Danico Tomažič
Goriška Mohorjeva družba
Izšla je dragocena knjiga
o taborišču v Viscu
  oriška Mohorjeva
družba je v sodelovan-
ju z VZPI- ANPI iz vi-
demske pokrajine, Društvom
‘Terre sul Confine’ iz Visca iz-
dala knjigo Visco 1943 s pod-
naslovom Un campo di con-
centramento in Friuli.
Avtorica knjige, posvečene
fašističnemu taborišču, v
katerem so bili zaprti mnogi
Slovenci in Hrvati, je Tania
Zanuttini, fotografijo za
naslovnico pa je prispeval
uveljavljeni fotograf Claude
Andreini. Visco je pojem
fašističnega taborišča in
dokaz fašističnega
rasističnega ravnanja do
tistih, ki se niso hoteli
odpovedati svojemu
slovenstvu in osebnemu
dostojanstvu ter so se odločno
upirali asimilaciji in
integraciji.
Dragocen uvod je prispeval
G tržaški pisatelj Boris Pahor.Bogate podatke o samem ta-borišču in zbiranju pričevanj
ter naporih za primerno
zaščito taborišča in njegovo
ohranitev v spomin in opo-
min sedanjim rodovom je v
spremni besedi navedel prof.
Ferrucio Tassin. Spodbudna
zapisa sta prispevala še Dino
Spanghero za ANPI, medtem
ko o pomenu ohranjanja spo-
mina piše predsednik GMD,
msgr. Renato Podbersič.
Knjigo bodo predstavili v
prostorih “dvorane alpincev”
v Ul. Dante Alighieri 14 v
Viscu v petek, 16. septembra,
ob 20.30. Nastopili bodo
Dario Mattiussi za “Centro
Gasparini” iz Gradišča ob Soči
ter Ferruccio Tassin in sama
avtorica Tania Zanuttini.
Izid knjige o Viscu je podprla
avtocestna bencinska črpalka
pri Gonarsu.
Kultura 15. septembra 2016 9
  e do 24. septembra 2016 traja je-
senski rok za vpis abonmaja za se-
zono 2016 /2017 Slovenskega na-
rodnega gledališča Nova Gorica, ki je v
zadnjih letih postavilo na oder marsi-
katero nepozabno predstavo kot lastno
produkcijo ali pa v sodelovanju z dru-
gimi slovenskimi gledališči.
Novogoriško gledališče je zemljepisno
le lučaj stran od Gorice, a mi zamejci
ga še premalo poznamo in preveč po-
redko zahajamo v ta za Primorsko tako
dragoceni kulturni hram.
Letošnja abonmajska sezona SNG Nova
Gorica je že pred vrati in se bo vila pod
naslovom Vzporedni svetovi. Izbor
predstav, pri katerih je kar nekaj prvih
slovenskih uprizoritev tujih del, je na-
stal še v času, ko je bila v. d. direktorice
Neda Rusjan Bric – od letošnjega avgu-
sta je na tem mestu Maja Jerman Bra-
tec. Milijarde ljudi naseljujejo ta naš
ubogi, izčrpani planet. Vsak izmed njih
ima svojo zgodbo, živimo drug ob dru-
gem, a smo večkrat vseeno tako daleč
drug od drugega, kot da bi živeli na ra-
zličnih vzporednih svetovih. “V sezoni
2016 /17 se bomo zapeljali skozi te
vzporedne svetove, da jih pogledamo
od blizu”, je zapisala Bričeva v pro-
gramski knjižici. “Skozi prizmo gleda-
liških predstav se bomo sprehodili po
virtualnem Podsvetu, se pomudili v ne-
navadnem mestu, kjer se sprašujejo, Za-
kaj ptiči pojejo, se podali na avdicijo za
Stare klovne, pokukali v napol grozljivi
otroški svet Petra Kuštra in se zabavali
ob Živalskih novicah, stopili v svet
žensk in njihove notranje moči v Jekle-
nih magnolijah, se spoznali s svetom
podzemlja, ki je prav presenetljivo po-
doben našemu, v Beraški operi, in trčili
ob svetova dveh parov, tako podobnih
in hkrati s tako različnim življenjskim
izkustvom, v Peggy Picket vidi boga v
obraz”. Kot vselej bo gledališka umet-
nost skušala razkriti “neznane pokraji-
ne, ki so očem skrite in se odstirajo le
preko umetnosti”.
Štiri predstave bodo odigrane na
velikem odru, tri pa na malem.
V koprodukciji Gledališča Koper
bo nastala predstava za otroke
Živalske novice Primoža Suho-
dolčana v režiji Ajde Valcl.
Prva letošnja predstava bo že ko-
nec septembra, krstna uprizori-
tev “komedije o žalosti” Zakaj
ptiči pojejo, ki jo je napisal Ne-
bojša Pop Tasić, režirala jo bo pa
Yulia Roschina. Druga predstava
na velikem odru bo novembra,
in sicer prva slovenska uprizori-
tev dela Stari klovni romunskega
avtorja Mateia Visnieca v režiji
Jaše Jamnika. V februarju 2017
bo Katja Pegan režirala komično
melodramo Jeklene magnolije
Roberta Harlinga. Uprizoritev bo
koprodukcija Gledališča Koper.
Zadnja predstava na velikem
odru bo glasbena komedija Be-
raška opera Johna Gayja; režiral
jo bo Vito Taufer. Premiera bo marca
2017. Na malem odru bo v oktobru
zaživela koprodukcija Prešernovega gle-
dališča Kranj. V režiji Dušana Jovano-
vića bo prva slovenska uprizoritev vir-
tualne shrljivke Podsvet. V prazničnem
decembru bo Mateja Koležnik zrežirala
“kabare makabre” Peter Kušter, prvo
slovensko uprizoritev tega dela, katere-
ga avtorji so The Tiger Lillies, Julian
Crouch, Phelim McDermot. Zadnja na
malem odru, v aprilu 2017, bo predsta-
va – prva slovenska uprizoritev - Peggy
Pickit vidi boga v obraz Rolanda
Schimmelpfenniga, dramo bo režiral
Primož Ekart.
V dodatnem programu bo baletni večer
Zarota tišine, avtorja koncepta in ko-
reografa sta Michal Rynia in Nastja Bre-
mec (koproducent Zavod MN produk-
cija). Pod dirigentsko paličico Simona
Perčiča in v režiji Jaše Jamnika bo v de-
cembru Koncertna mora; koproducent
je Orkester Nova filharmonija.
Poleg tega bodo na programu ponovit-
ve predstav iz preteklih sezon in tudi
gostujoče predstave, tri na velikem
odru, Ana Karenina v režiji Dušana Jo-
vanovića in izvedbi SNG Drama Lju-
bljana, Višnjev vrt (režijo je podpisal
Gabor Tompa, Drama SNG Maribor),
Peer Gynt v režiji Eduarda Milerja in
produkciji MGL in SSG Trst. Na malem
odru bosta predstavi Menjava straže
Nejca Gazvode (MGL), v njegovi režiji,
in Tarzan v režiji Eve Nine Lampič
(SNG Drama Ljubljana). Abonma Ne-
delja popoldne bo poleg domačih pro-
dukcij predstavil Trio Gašperja Tiča, v
režiji Jake Ivanca (Gledališče Koper), in
Večno mladi Erika Gedeona; režijo
podpisuje Sandy Lopičić (Drama SNG
Maribor).
Ob začetku gledališke sezone 2016
/2017 bo v soboto, 17. septembra, Noč
odprtih vrat, do polnoči. Ogledi so
brezplačni. Ob 20. uri bo na velikem
odru komedija o prekipevajočih stra-
steh Norci iz Valencije v režiji Nenni
Delmestre, ob 20.30 bo na malem odru
igralka Patrizia Jurinčič, ki bo v jeseni
(skupaj z Juretom Kopušarjem) pristo-
pila k igralskemu ansamblu SNG Nova
Gorica, predstavila monodramo (Moj)
Devetsto. Ob 21.45 bo v zgornjem fo-
yerju predstavitev novih mladih igral-
cev, ki so se ansamblu SNG Nova Gori-
ca pridružili zadnji dve leti (Patrizia Ju-
rinčič, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga
Udir, Andrej Zalesjak). Od 21.45 do 24.
ure bodo brezplačni vodeni ogledi gle-
dališča. Možen bo tudi vpis abonma-
ja, blagajna gledališča bo namreč od-
prta do 24. ure.
Pri nakupu rednih vstopnic imajo
dijaki, študentje, upokojenci in in-
validi popust. Abonenti SNG Nova
Gorica, Gledališča Verdi iz Gorice,
SSG Trst, Gledališča Koper in Koso-
velovega doma Sežana imajo pri na-
kupu vstopnic za domače reprize
20% popusta, abonenti SNG Nova
Gorica imajo pri nakupu vstopnic za
gostujoče predstave 20% popusta.
Tudi v letošnji sezoni bo SNG Nova
Gorica imelo pester abonma za
najmlajše, in sicer v dveh abonma-
jih, Mali in Veliki polžek. Medea No-
vak bo vodila Gledališke igralnice za
otroke.
Pod okriljem gledališča bo še naprej
ustvarjal tudi Amaterski mladinski
oder.
Vpis abonmajev je možen pri blagaj-
ni SNG Nova Gorica (Trg Edvarda
Kardelja 5, Nova Gorica), vsak delavnik
od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00,
ob sobotah od 10.00 do 13.00 ter uro
pred začetkom predstav.
Tel. 00386 (0)5 335 22 47 in 00386 (0)5
335 22 51
E blagajna@sng-ng. si in info@sng-ng.
si
Iva Koršič
Š
V Samarkandu
brez lupine brez glasu
s prsti v ušesih
z dlanmi čez oči
s petami v zemlji
zagozden vanjo
v prhko rudo
v prvotno dimenzijo
v sveto kožuhovino
izleči se. iz bube zlesti
zleviti se. postaviti se na glavo
vznikniti na drugo stran sebe
na drugo stran sveta
neodločen odločen
do jedra iz sebe
v zavetnem kamnu
sevati mir. siveti
sivec in sevec
v golem razmerju
z vetrom in goro
oprt nase za vse čase
sam v Samarkandu
sem pe-sem
torej bom – brbom
Marko Kravos
Igriva, iskriva, hudomušna – ta-
ka je Kravosova poezija, tudi ko
se loteva javnih, socialnih,
manjšinskih, resnih tem. Kot da
bi pesnik s satirično priostreno-
stjo, pikrostjo ali z ludistično na-
ravnanim izrazom hotel zarotit-
veno pregnati resnobnost in
melanholičnost slovenskega pe-
sništva in jo izgnati iz svojega
pesniškega risa!
To je opazno tudi v refleksivni
liriki, kot jo imenitno predsta-
vlja pesem V Samarkandu iz pe-
sniške zbirke Med repom in gla-
vo (2008). V njej je vloga razre-
snobiti verze zaupana slogu,
osvobojenemu slovničnih in
sintaktičnih spon v duhu mo-
dernizma, s katerim se Kravoso-
va pesem najraje spogleduje. Nič
zato, če bralka, bralec ne bosta
našla smiselne rabe ločil in veli-
ke začetnice: da ta obstaja, do-
kazuje poigravanje s piko, ki se
razkazuje kar na sredini verza,
veliko začetnico pa premore le
ena ključna beseda – Samar-
kand.
Ob njej se v moji zavesti sproži
dvoje asociacij: ena z balado, ki
jo je v daljnem letu 1977
zapel znani pevec Rober-
to Vecchioni, druga s
pravljično lepimi zlato
modrimi dekoracijami
samarkandskih zgradb
tam daleč v Uzbekistanu.
Okrog tega mesta se iz
verza v verz začrtuje du-
hovni tloris, v okviru ka-
terega pesnik odstira ze-
meljske plasti bivanjskih
iskanj in spoznanj.
V prvi kitici se lirski sub-
jekt čuti s petami v zem-
lji / zagozden vanjo, –
kot bi bil neobčutljiv za
dražljaje, nem, gluh, slep
in hrom. Pa vendar se iz te za-
zemljenosti, to je negibnosti in
nezmožnosti reakcije, ki ju po-
nazarja nominalno izražanje
(samostalnikov v različnih legah
in semantičnih povezavah zara-
di kopice različnih predlogov)
izvleče z željo po spremembi.
Pomembno je zavedanje, da
je potrebno postaviti se na
glavo, stopiti IZ (ta predlog
oz. predpona se pojavlja v
drugi kitici kar trikrat). Tedaj
se misel, gibčna in gibljiva,
poistoveti z glagolskim nedo-
ločnikom (izleči se, zlesti,
zleviti se, postaviti se, vznik-
niti), nato zaniha med na-
sprotjem neodločen odločen,
dokler se v tretji kitici ne poi-
gra v besedni igri sevati mir.
siveti in z vnovičnim zasu-
kom na samostalniško raven
kot sivec in sevec pristane v
mirnem zavetju pesnikovega
duhovnega samarkanda.
Besedna igrivost pesnika
rešuje. Želja vznikniti na dru-
go stran sebe, se torej prebiti do
nove eksistencialne ravni, vodi
v mirno zavetje zadoščenosti.
Srž bivanjske refleksije je očrta-
na z ustvarjalno močjo besede
in harmonično zazveni v edini
(notranji) rimi oprt nase za vse
čase. Radoživost in veselje nad
osmišljenostjo biti - v (p)osebni
drži in pesniškem izražanju - se
odražata v zadnji kitici. Med po-
navljanjem, aliteracijo, besedno
igro in onomatopejo zadnjih
verzov sam v Samarkandu/ sem
pe-sem/ torej bom/bom - brbom
gre mimo nas skorajda neopaz-
no dejstvo, da igrivo razpoloženi
besedni rapsod šele zdaj zave-
stno sega po (prvo)osebni gla-
golski obliki. In to najbolj ele-
mentarnega glagola BITI, ki ga
sprega od sedanjika v prihod-
njik.
Četudi sam v Samarkandu, lirski
subjekt hoče razbobnati svetu
bom/bom – brbom svoj bivan-
jski položaj, svoje poistovetenje
s pesmijo, z ustvarjalnostjo, z
močjo besede. Kot bi hotel reči
Pesnim, torej sem. In naposled
se bralcu, če se že ni, porodi
vprašanje, ki je z vidika razume-
vanja pesmi pravzaprav nepo-
membno. Je Kravos, ki s svojo (v
številne jezike prevedeno) poe-
zijo nastopa vsepovsod po svetu,
od Španije, Kolumbije, Argenti-
ne do Sečuana na Kitajskem, v
resnici obiskal Samarkand ali se
je ob njem samo navdihnil?
Tako kot Kravos, letošnji dobit-
nik zlatnika poezije, ima lahko
vsak svoj samarkand, svoj zlati
prostor svobode, ki se zdi zelo,
zelo daleč, tako rekoč nedose-
gljiv - tako kot (za večino) uzbe-
kistansko mesto pravljičnih ku-
pol in umetniško izjemno lepih
zgradb. Pomembno je, da ga slu-
tiš, da veš za njegov obstoj...
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
SNG Nova Gorica / Abonmajska sezona 2016 -2017 
Razkrivanje “vzporednih svetov”
Utrinek iz predstave Norci iz Valencije
Poklon viziji 2016
Goriški Kinoatelje podeljuje nagrado od leta 1999 v spomin na svojega
ustanovitelja, sociologa in filmskega kritika Darka Bratino, ki je v filmu
videl odličen medij za razumevanje družbe, njene zgodovine in kulture.
V nedeljo, 4. septembra, so na 73. beneškem filmskem festivalu na
Lidu razglasili prejemnika Nagrade Darko Bratina. Poklon viziji 2016.
Prejel jo je hrvaški režiser Dalibor Matanić.
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji poteka v obliki potujočega
monografskega festivala, ki poteka v sedmih mestih čezmejnega
prostora med Slovenijo in Italijo (Gorica, Nova Gorica, Trst, Ljubljana,
Špeter, Izola in Videm). Na njem izbirajo in pred stav ljajo filmske
ustvarjalce, ki
do polnju jejo
estetske vred -
note s po seb -
no po zornostjo
do zgo dovin -
ske ga in druž -
be nega okolja
ter se zavze -
majo za med -
kulturni dialog.
Dosedanji pre -
jemniki na gra -
de so: Maja
Weiss, Srdjan Vuletić, Jan Cvitkovič, Aljoša Žerjal, Demetrio Volcic, Edi
Šelhaus, Želimir Žilnik, Adela Peeva, Petra Seliškar, Harutyun
Khachatryan, Miroslav Janek, Franco Giraldi, Karpo Godina, Ruth
Beckermann, Laila Pakalnina in Villi Hermann.
Filmografija letošnjega prejemnika nagrade, hrvaškega režiserja
Daliborja Matanića, rojenega v Zagrebu leta 1975, zaobjema več
dokumentarnih in kratkometražnih filmov ter devet igranih
celovečercev, med katerimi je za film Zvizdan – Zenit prejel številne
mednarodne nagrade. Film, ki je v Cannesu prejel nagrado žirije
Posebni pogled, je tudi prejemnik Vesne za najboljšo fotografijo, uvedel
je tudi lanski tržaški festival Trieste Film Festival. Film je nastal v
produkciji hrvaške Kinorame in v slovensko srbski koprodukciji (Gustav
Film, See Film) ter doživel distribucijo v Italiji (Tucker film). Film
pripoveduje o tragičnih posledicah medetničnega sovraštva in vojne
na ozemlju nekdanje Jugoslavije skozi tri ljubezenske zgodbe v treh
različnih obdobjih (1991, 2001, 2011). V glavnih vlogah sta odlična
Tihana Lazović in Goran Marković. Med Matanićevimi zadnjimi deli je
tv serija Novine – The Paper in omnibus Transmania. V svojih filmih
pogosto raziskuje družbo, v kateri živimo, vlogo mladega človeka v
njej in naš odnos do drugačnosti in različnih oblik meja ter izpostavlja
vprašanja identitete.
Celotna retrospektiva njegovih del bo v čezmejnem prostoru med
Slovenijo in Italijo na ogled zadnji teden v novembru. Ob tej priložnosti
bo v goriški Hiši filma potekal tudi masterclass pod vodstvom
nagrajenca Daliborja Matanića.
Čezmejni monografski festival Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji
nastaja v sodelovanju s številnimi filmskimi institucijami ter ob finančni
podpori dežele Furlanije Julijske krajine in Slovenskega filmskega
centra.
Nagrada Darko Bratina
Dalibor Matanić
Tržaška15. septembra 201610
Tudi v Trstu: Slovenija, moja država?
Društvo slovenskih izobražencev bo začelo novo kulturno sezono v
ponedeljek, 26. septembra, v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu.
Ob 20.30 bo za uvod v novo delovno leto nastopila tržaška pianistka
Jana Zupančič.
Sledila bo javna razprava, ki se vključuje v vseslovenski Socialni
teden (22. sept. – 1. okt.). Letos je posvečen razmišljanjem in drugim
pobudam, ki naj odgovorijo na izzivalno vprašanje: Slovenija, moja
država?
Tržaško srečanje se bo lotilo razmerij med matico in zamejstvom
pod naslovom KO SE ZAPLETE MED MATICO IN ZAMEJSTVOM Razlogi,
pričakovanja, predsodki - Okrogla miza o včasih nelahkih stikih med
Slovenci v Italiji in v Republiki Sloveniji.
Za okroglo mizo se bodo razgovarjali slavist in prvi minister za
Slovence po svetu prof. Janez Dular, deželni predsednik Slovenske
skupnosti odvetnik Peter Močnik in predstavnika mlajše generacije
publicistka Urška Makovec ter kirurg Peter Spazzapan.
V imenu prirediteljev Socialnega tedna bo na začetku pozdravil inž.
Janko Korošec.
Slovenci v Italiji: Torrenti soglaša, da je čas
za spremembe
Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti je po nedavnem srečanju
s predsedniki paritetnega odbora za vprašanje slovenske manjšine,
Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih
organizacij (SSO) dejal, da je bil njihov poziv “zanimivo in dolžnostno
dejanje”. Ksenija Dobrila v imenu paritetnega odbora in Rudi Pavšič
za SKGZ ter Walter Bandelj za SSO so namreč v spomenici zapisali,
da bi bilo treba ponovno proučiti vlogo jezikovnih manjšin v Furlaniji
Julijski krajini in posodobiti predstavniški model.
“V naši deželi se spreminja upravni ustroj, zato je prav gotovo
primerno, da razmislimo o novih rešitvah, ki bodo zagotovile
slovensko zastopanost v raznih organih”, je izjavil Torrenti.
“Dobrodošla bo vsaka sprememba, ki bo Slovencem priznala njihovo
pomembno družbeno vlogo”.
Med srečanjem, ki se ga je v prvem delu udeležila tudi predsednica
Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani, je bilo sicer v
ospredju vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem
parlamentu, v nadaljevanju razprave pa so slovenski predstavniki
opozorili na nekaj odprtih vprašanj, pri čemer je Ksenija Dobrila še
posebej poudarila nujo, da čim prej začne delovati Centralni urad
za slovenski jezik. / ARC/PV
Kratke
Hvala Bogu!
Pri sv. Vincenciju v Trstu je
še slovenska služba božja
  ekdanji rojanski žup-
nik don Umberto Pic-
coli in sedanji župnik
pri sv. Vincenciju v Trstu na
ulici Petronio nam mašuje po
slovensko. Zaradi padca patra
Rafka Ropreta, ki je pri nas
maševal, je župnik Umberto
Piccoli, v nedeljo, 7. avgusta
2016, prvič, pri maši ob 8. uri,
maševal v slovenskem jeziku.
Že pred meseci nam je pater
Rafko povedal, da mora zapu-
stiti Trst, ker njegovi sobratje
sakramentinci zapirajo tržaško
postojanko. Takoj smo zapro-
sili našega župnika za razgo-
vor, ker nismo vedeli, kako bo,
ali bo sploh še slovenska maša
pri sv. Vincenciju. Bili smo ze-
lo užaloščeni, ker prav letos
poteka 60 let, odkar je msgr.
Ukmar poskrbel, da imamo v
naši cerkvi mašo v materinem
jeziku.
Med tem razgovorom z župni-
kom nas je sam don Umberto
Piccoli spodbudil z besedami,
da ne smemo opustiti naše slo-
venske maše in petja v tej žup-
niji in da bo že na kakšen
N način sam poskrbel za to. Resse je pozanimal pri škofu, če biga mi verniki lahko zaprosili
za pomoč. Škofov od-
govor pa je bil, da ni
duhovnikov in naj si
pomagamo, kot more-
mo in znamo. In tako,
upajoči v Božjo pomoč,
smo načrtovali zadnjo
slovesno mašo z našim
patrom Rafkom dne 4.
septembra. A vsi računi
so se prekrižali zaradi
padca in zloma reber
patra Rafka in tako ga je
nadomestil kar sam
župnik. Sam mašuje v
slovenščini in lepo iz-
govarja besede, mi od-
govarjamo in pojemo
po slovensko, edinole
pridiga je v itali-
janščini. Resničen je tisti rek:
“Bog vidi in previdi”. In tudi
tokrat se je zgodilo tako.
V nedeljo, 28. avgusta, je šla
skupinica na obisk k patru Raf-
ku v njegovo zadnje domovan-
je v ulico Strada di Fiume, zra-
ven cerkve sv. Marka evangeli-
sta, kjer zapirajo svojo posto-
janko patri sakramentinci. Ho-
teli smo se mu zahvaliti za nje-
govo delovanje v naši župniji.
Našli smo ga kar pogumnega.
Povedal nam je, da bo za nekaj
časa stanoval pri sestrah pri Sv.
Ivanu, dokler ne bo okreval;
zlomil si je kar štiri rebra. Nato
ga čakajo v Ljubljani, kjer upa,
da bo dobil kakšnega mladega
fanta, da bi tam ustanovil red
sakramentincev.
Takole se je glasilo naše zah-
valno pismo:
Za našo slovensko versko
skupnost je prišel tisti neljubi
trenutek, ko se poslavljamo od
našega cenjenega patra Rafka
Ropreta. Mislimo, da tudi nje-
mu ni lahek ta odhod iz te
župnije in tudi iz Trsta. Tukaj
pri nas je maševal od 9. okto-
bra 2011. Njegovo dobroto in
milino smo vsi
vzljubili, se z njim
odpravljali na
naše vsakoletne
izlete ter skupaj
praznovali njegov
80. rojstni dan.
Njegovi načrti pa
so bili drugačni,
zato bo odpotoval
v Ljubljano z
upanjem, da pri-
dobi kakšnega
mladega fanta za
njihov red, ki bi na
novo nastal v Slo-
veniji. Mi mu iz
srca želimo, da bi
se te njegove sanje
uresničile.
Hvaležni verniki in pevski
zbor sv. Vincencija
Tako pri sv. Vincenciju nadal-
jujemo slovensko molitev in
pesem, zahvaljujoč se Bogu in
našemu požrtvovalnemu žup-
niku.
Ozbič Piščanc Irma
  sklepi deželne vlade je
Furlanija Julijska krajina
uradno pristopila k
številnim čezmejnim
projektom na področjih
turizma, pohodništva,
energetske varčnosti in zaščite
narave. Vsi se potegujejo za
pomoč iz Programa Interreg
V-A Italija-Slovenija za
obdobje 2014-2020, še zlasti
S za sredstva iz razpisa tretjeprednostne osi, imenovaneVarstvo in spodbujanje
naravnih in kulturnih virov.
Sem spada na primer načrt, da
bi ob slovensko-italijanski
meji iz že obstoječih in novih
kolesarskih stez uredili novo
in enovito progo, ob kateri bi
kolesarji spoznali tudi
dediščino časa, ko je svet
delila hladna
vojna med
Zahodom in
Vzhodom.
V Evropi namreč
že več let deluje
združenje
European Green
Belt (EGB), ki vzdolž nekdanje
“železne zavese” neguje
kopico zgodovinskih in
naravnih znamenitosti.
Furlanija Julijska krajina z
italijanskimi in slovenskimi
partnerji projekta “In bici tra
Italia e Slovenia lungo la
European Green Belt” (S
kolesom med Italijo in
Slovenijo vzdolž evropskega
Glasbena matica ob začetku šolskega leta
Nove ponudbe in
skupne dejavnosti
  ekoč je glasbena šola
izpolnjevala svojo na-
logo s poukom iz
glavnih oz. najbolj razširje-
nih glasbil, morda še z delo-
vanjem šolskega zbora ali
orkestra. Danes so se raz-
mere bistveno spremenile,
skupaj z zahtevami otrok
in staršev, s potrebo po
širokem razponu glavnih,
stranskih in skupinskih
predmetov, ki ustrezajo
povpraševanju zelo ra-
zličnih “uporabnikov”.
Glasbena matica se je v
zadnjih desetletjih bistve-
no posodobila, da zdaj lah-
ko mirno zaplava kot mo-
derna ustanova na valu no-
vosti in raznolikosti. Šol-
sko leto se je začelo pred
nekaj dnevi na vseh se-
dežih, kjer so pouk oboga-
tile in popestrile nove po-
nudbe.
V Gorici pripravljajo po-
sebno izvedbo tradicionalne-
ga srečanja komornih skupin
šole, ki bo letos obeležilo de-
seto obletnico v bolj slovesni
obliki v dvorani Kulturnega
N doma. Čisto novo bo sodelo-vanje s SCGV Emil Komel, skaterim bo Glasbena matica
priredila skupne tečaje in na-
stope na podružnici v Dober-
dobu.
V Trstu sta nastala dva tečaja
akademske stopnje za piani-
ste in violiniste, kjer priznani
mojstri, kot so Sijavuš Gad-
jiev, Vasilij Meljnikov in Hel-
fried Fister, sprejemajo naj-
bolj nadarjene in ambiciozne
učence. Ena večjih novosti je
tudi ustanovitev jazz oddel-
ka, ki ga bo vodil Andrej Pir-
jevec: obsegal bo pouk kitare,
bas kitare, tolkal in petja, s
specifičnimi glavnimi in
stranskimi programi. Na po-
dročju skupinskih aktivnosti
pa bo Bojan Cvetrežnik vodil
ure, pri katerih bo prikazal
različne načine učenja
in različne zvrsti, ki bo-
do namenjene izključno
godalom, skupinski pa
bo tudi pouk za zelo
mlade kitariste, ki bo
potekal po prvinah me-
tode Suzuki. Skupinska
bosta tudi predšolska
glasbena vzgoja, letos z
izvedencem za metodo
Montessori, in plesno
gibalni tečaj po staro-
stnih skupinah, ki ga bo
vodila Raffaella Petro-
nio. Na zborovskem po-
dročju pa se bo
otroškim zasedbam Kra-
sje in Mini Krasje, sku-
pinama Anakrousis in
Vikra ter mešanemu
zboru Gallus pridružil
še mladinski zbor.
V Benečiji bo osrednji dogo-
dek praznovanje 40-letnice
delovanja Glasbene matice v
Videmski pokrajini. V Kanal-
ski dolini pa bo šola obogati-
la seznam učnih predmetov
s kitaro in petjem, ustanovila
bo tudi otroški zbor in uvedla
novo sodelovanje z združen-
jem Černet.
Vredna omembe je tudi do-
datna novost: zaradi kakovo-
sti pouka se je veliko italijan-
skih družin odločilo za vpis
otrok na Glasbeno matico: da
bi šola ohranila eno svojih
ustanovnih poslanstev, kot je
pouk v slovenščini, bo od le-
tošnjega šolskega leta ponu-
dila italijansko govorečim
učencem in njihovim
staršem tudi pouk slo-
venščine (v Trstu in v Špe-
tru).
Ravnatelj Bogdan Kralj je zelo
zadovoljen z letošnjimi
načrti, ki so nastali na trdni
osnovi lanskega, rekordnega
šolskega leta: “V izvedbo lan-
skih projektov smo vložili
nadpovprečen trud, lahko pa
si drznem trditi, da je bila
najbogatejša sezona šole v
povojnem času. Uresničili
smo 134 zamisli in v to števi-
lo ne spadajo manjša sodelo-
vanja, ampak nastopi na fe-
stivalih in v prestižnih dvo-
ranah v mednarodnem okol-
ju, gledališke in glasbene ko-
produkcije, prirejanje tekmo-
vanj in obsežnih festivalov,
kot je Festival Kras”.
PAL
Bogat verski in kulturni dogodek
Že nekaj let častijo v Barkovljah farnega zavetnika sv. Jerneja z
dvojezično mašo. Tako je bilo tudi v nedeljo, 28. avgusta. Mašo je
daroval generalni vikar msgr. Pietro Emilio Salvade’, somaševali
pa so barkovljanski župnik Antonio Greco, za slovensko versko
skupnost pa msgr. Franc Vončina. Prisoten je bil tudi nekdanji
župnik Elio Stefanuto. Bogoslužje je spremljalo petje domačega
cerkvenega zbora, ki ga vodi Ladi Vodopivec: na orglah je pevski
sestav spremljal maestro Giuseppe Zudini. Pevci so med drugim
ubrano zapeli Vrabčevo mašo in tudi nekaj nabožnih pesmi. Svoj
doprinos so prispevali tudi italijanski pevci pod vodstvom prof. Lidie
Vizini. Tako široka pevska zasedba je še bolj oplemenitila dvojezično
bogoslužje, med katerim je bil tudi ofer za stroške praznika. Po
sveti maši so se verniki v procesiji s svečkami v rokah odpravili po
bližnjih ulicah. Godbeno društvo Viktor Parma pod vodstvom
Danijela Grizoniča je sodelovalo pri tem dogodku z bogatim izborom
nabožnih pesmi. Nebo, ki so ga med procesijo nosili moški, sta
barkovljanski veski skupnosti darovala Maksimiljan, brat cesarja
Franca Jožefa, in njegova soproga Carlota pred 141 leti. / VP
Barkovlje / Praznovanje sv. Jerneja
Čezmejno sodelovanje
Dežela FJK se je vključila 
v kopico projektov
zelenega pasu) si prizadeva, da
bi ob slovensko-italijanski
meji nastala kolesarka pot, ki
bi se z zaščitno oznako EGB
vključila v Iron Curtain trail,
mrežo kolesarskih poti ob
nekdanji železni zavesi.
Ostali projekti, h katerim je
uradno pristopila Furlanija
Julijska krajina, so Oasis Time
Machine, Nat2care, Kar. la,
Energy care, Promount, Alpis
in Pot miru od Alp do Jadrana.
Prvi trije so usmerjeni k
ohranjanju biotske
raznovrstnosti in širjenju
vedenja o njej. Kar. La, pri
katerem je med partnerji tudi
Občina Doberdob, ima kot
glavni cilj nego kraških jezer,
medtem ko sta v središču
pozornosti projektov Oasis
Time Machine in Nat2care
mlake, gorska jezera in
življenjski prostori znotraj
območja Nature 2000.
Energy Care je projekt, ki
ponuja več rešitev za
omejevanje onesnaževanja, še
zlasti z izboljšanjem
vsakodnevnih navad ljudi,
boljšo politiko mestnega
prometa in primerno
varčnimi ogrevalnimi sistemi
v stanovanjih.
Projekt Promount pa cilja k
boljšemu sodelovanju med
občinami in drugimi organi
lokalne samouprave za
izdelavo enovite čezmejne
politike pri preprečevanju
naravnih nesreč, ki se
pojavljajo zaradi segrevanja
okolja v goratih predelih.
Z gorami je povezan tudi
projekt Alpis, ki stremi k
ureditvi čezmejnih pešpoti.
Projekt Pot miru od Alp do
Jadrana pa je nadgradnja
dejavnosti številnih partnerjev
na obeh strani meje v
programskem obdobju 2007-
2013. Na vrhu želja je, kot
znano, kandidatura Posočja za
vključitev na seznam
Unescove dediščine.
ARC/PV
Bogdan Kralj (foto IG)
Foto damj@n
P. Rafko Ropret
Tržaška 15. septembra 2016 11
Obvestila
Romanje v Medjugorje od 7. do
10. oktobra 2016. Odhod
avtobusa v petek, 7. oktobra,
zjutraj z glavne avtobusne postaje
v Novi Gorici ali iz Rožne Doline.
Za tržaške romarje se avtobus
ustavi pri bencinski črpalki na
Kozini. Povzpeli se bomo na
Križevac, obiskali kraj prikazovanj,
Podbrdo in še druge ustanove, kjer
skrbijo za sirote in mladino. Vračali
se bomo v ponedeljek, 10.
oktobra, po magistrali po
dalmatinski obali. Ustavili se
bomo pri hrvaškem Lurdu in se
vrnili domov v večernih urah.
Prijave: Darko (0039) 370
3201305, Ana (00386) 05
3022503, župnik Jože Markuža
(0039) 040 229166. Romarji iz
Slovenije in Italije potujejo z
veljavno osebno izkaznico. Pri
vpisu se poravnajo stroški prevoza
in namestitve pri družinah. Vpis do
zasedbe mest na avtobusu.
Združenje prostovoljcev Hospice
Adria - onlus vabi v skupino za
samopomoč žalujočim ob izgubi
drage osebe. Predvideno je 8
srečanj, na sedežu društva v ul.
Mazzini 46 v Trstu, vsak
ponedeljek od 17. do 18. ure.
Informacije: Branka 340
3864889.
Darovi
V spomin na predragega
bratranca Dolfija Repinija darujeta
Magdy in Grazia 25 evrov za
Marijin dom pri Sv. Ivanu.
V spomin na svaka Dolf ija
darujeta Gigi in Boži 20 evrov za
Slovensko Vincencijevo
konferenco pri Sv. Ivanu.
Za Slovensko Vincencijevo
konferenco pri Sv. Ivanu daruje
N. C. 20 evrov.
V spomin na Dolfija daruje Marta
z družino 50 evrov za Slovensko
Vincencijevo konferenco pri Sv.
Ivanu.
Pogovor / Danijel Novak, predsednik Društva slovenskih čebelarjev  
Razumeti moramo, da brez
čebel ni kmetijstva!
  tem vročem poletnem
obdobju je čebelarska se-
zona že mimo. Na inter-
vju smo tako povabili gospoda
Danijela Novaka, predsednika
Društva slovenskih čebelarjev,
da bi mu postavili nekaj vprašanj
glede te tradicionalne dejavno-
sti, ki ima na Tržaškem kar nekaj
privržencev. Vredno omembe pa
je predvsem dejstvo, da so člani
tržaškega čebelarskega društva
od samega začetka vzpostavili
trdno in plodno vez s sloven-
skim čebelarskim okoljem.
Pred kratkim je čebelarsko
društvo imelo svoj praznik.
Kdaj in zakaj se je porodila
zamisel za tovrstno prazno-
vanje?
Praznik smo zasnovali že ob
samem začetku našega
društvenega delovanja pred
tremi leti, saj smo vselej pod-
pirali predvsem druženje med
ljubitelji te kmetijske panoge.
Praznik se je v nekaj letih ra-
zrasel v pravo veselico, ki
združuje društvene člane in
njihove svojce ter širok krog
prijateljev čebel. Dogodek je
vsako leto v poletnem času na
sedežu našega društva v eko-
loškem in večnamenskem
centru ‘Gornji zavod’ na Pa-
dričah, kjer je društveni čebel-
njak. Le-tega sestavljajo trije
vzorci panjev, po zgledu treh
čebelarskih sistemov: se pravi AŽ
panji (ti so slovenskega izvora),
TB in LR nakladni panji, po ame-
riškem izročilu.
Ponosno poudarjam, da je ude-
ležencev našega druženja vedno
več. Poleg običajnih prazničnih
točk je naš praznik priložnost za
strokoven obračun našega delo-
vanja in za podkrepitev naše
znanstvene podlage. Letos nam
je bilo v veliko pomoč predavan-
je podpredsednika Obalnega
čebelarskega društva Koper Klav-
dija Babiča, ki je obenem član
Čebelarske zveze s Slovenijo in
velik izvedenec v pokušnji me-
du. Babič se je poglobil v zako-
nitosti pokušnje medu in ra-
zlične sorte medu, ki so prisotne
na Krasu in v Istri. Na celodnev-
nem druženju smo tudi pobliže
spoznali nadvse zanimivo dejav-
nost prijatelja Draga Malija iz
Sežane, ki se poleg čebelarstva
posveča še rejenju golobov-pi-
smonoš. Skratka, praznik je pri-
ložnost deljenja mnenj in iz-
kušenj, hkrati pa s srečelovom
tudi spodbuda, da izboljšamo
stanje društvene blagajne.
V Načrtov nam ne manjka, prvi naspisku je izdelava prapora, s ka-terim bo naše društvo še bolj raz-
poznavno.
Kaj bi nam lahko povedali o
izdelavi prapora? Kako bo iz-
delan in kje? Kaj bo vseboval
z vsebinskega vidika in kakšna
bo njegova “vizualna” podo-
ba?
Naše društvo se tudi glede izde-
lave prapora zgleduje po sloven-
skem prostoru. Navezali smo sti-
ke z ljubljanskim podjetjem Ta-
cen družine Vidmar, ki ima dol-
goletno izkušnjo na področju iz-
delave tovrstnih simbolnih zna-
kov. Ne bi se rad spuščal v
podrobnosti načrta, ker bi rad,
da bi se pričakovanje razkritja
prapora stopnjevalo. Lahko pa
povem, da bo grb našega društva
imel pomembno mesto na
njem, obenem bomo s prapo-
rom spodbudili delovanje
društva. To je znak nekega privi-
legija, in čim večje število
žebličkov bo imel prapor, bolj bo
izdelek vseboval tudi osrednje
značilnosti našega tržaškega pro-
stora. Kot zanimivost dodajam še
to, da bo prapor vseboval tudi t.
i. žebljičke. Gre za posebno ko-
vinsko oznako po vzorcu lipove
vejice, ki bo pripeta na drog pra-
pora: na njej bodo zapisana ime-
na oseb, ki so z denarnim pri-
spevkom spodbudile delovanje
društva. To je znak nekega privi-
legija, in čim večje bo število
žebljičkov, tem bolj bo izdelek
pomemben. Po tem praporu bo-
mo postali še bolj prepoznavni v
našem prostoru in v Sloveniji.
Letošnja čebelarska sezona se
je končala sredi poletja.
Kakšen je obračun le-te?
Sezono smo sklenili sredi julija,
ko navadno končujemo obirati
lipov med in medišča nasploh iz-
praznemo. Obračun letošnje le-
tine v primerjavi z lansko ni do-
ber. Letos nas je v drugi polovici
cvetenja akacije presenetila pre-
velika količina dežja, ki je skva-
rila cvetove. Tudi lipovega medu
bo malo. Nad skromnostjo letine
se pritožujejo tudi prijatelji čebe-
larji iz Slovenije.
Kako vaše društvo spodbuja
čebelarsko dejav-
nost in predvsem
čebelarsko kulturo
na Tržaškem? Kako
je z logističnega in
geografskega vidi-
ka razčlenjena
čebelarska dejav-
nost na Tržaškem?
Društvo je nastalo
z željo, da bi se
prešteli slovenski
čebelarji Tržaškega
pokrajinskega kon-
zorcija. Ugotovili
smo, da nas je do-
bra polovica Slo-
vencev. Zedinili
smo moči in usta-
novili društvo tudi z namenom,
da bi navezali čim več stikov s
slovenskim čebelarskim svetom.
Korak v to smer je po nastanku
društva bila prošnja za pristop k
Čebelarski zvezi Slovenije: ta na-
veza nam je posledično ponudila
možnost koristenja dolgoletne
izkušnje slovenskih čebelarjev in
tudi dovoljenje zastonjske nav-
zočnosti na strokovnih čebelar-
skih predavanjih v matični do-
movini. Neposreden in drago-
cen stik s slovenskim čebelar-
skim svetom je močno izboljšal
našo dejavnost. V ponos si šteje-
mo, da smo postali prvo zamej-
sko društvo, ki ga je ČBZ Slove-
nije sprejela medse. Slovenija je
majhna proizvajalka medu, a ve-
likanka v čebelarski stroki. Pred-
nost naše društvene izkušnje je
zato v tem, da imamo vpogled
bodisi v slovensko bodisi v itali-
jansko čebelarsko sredino.
Glede geografske razčlenitve je
pa tako: na Tržaškem moramo
razlikovati med kraško in istrsko
mikroklimo. Več čebelarjev je si-
cer na Krasu, kjer je veliko rešel-
jike na začetku sezone in predv-
sem lipe. V Bregu je bolj razširje-
no točenje akacijevega in cve-
tličnega medu: včasih razpolaga-
mo v Istri tudi s hrastovo mano.
Nekoliko težav imamo z bršlja-
novim medom, ki ga itak pri nas
ni veliko: v mediščih ostaja v do-
kaj trdem stanju. Upam, da bo-
mo v prihodnje uvedli pri nas
bolj sistematično gojenje te sor-
te.
Kakšna pa je kakovost kraško-
istrskega medu?
Strokovnjaki trdijo, da je naš
med izvrsten. To zato, ker je v
primerjavi z drugimi manj vo-
den, vsebuje torej manj vlage in
več aromatičnih elementov. Žal,
je naš proizvod premalo tržen in
vrednoten. Prav tako je tudi
čebelarska kultura pri nas šibka.
Premalo se zavedamo vloge, ki
jo čebele imajo v naravni verigi:
razumeti moramo, da brez čebel
ni kmetijstva!
Kdaj je društvo nastalo in s
kakšnimi cilji je začelo svojo
pot?
Pripravljalna srečanja smo imeli
že leta 2012, uradno pa je bilo
ustanovljeno 12. aprila 2013. Naš
cilj je bil ponuditi slovenskim
čebelarjem trdno podlago, na ka-
teri spodbuditi čebelarsko dejav-
nost daleč proč od vsakršnih po-
litičnih in drugih sredin. Naš
moto je: Moja čebela gre tudi na
sosedov vrt. Čebel namreč ne
moreš ukrotiti, gredo kamorkoli.
Čebelarji našega društva, ki šteje
40 članov, se zgledujemo po teh
žuželkah. Gotovo ima za nas
ključen pomen pripadnost slo-
venski kulturi. A to je edini
predznak, ki ga želimo ohraniti.
Med osrednjimi cilji našega
društva je bilo od samega začet-
ka širjenje čebelarskega znanja in
kulture. Prirejali smo začetniške
tečaje, da bi nove člane uvedli v
stroko. Zdaj zbiramo tudi čim
več predmetov, da bi ustanovili
čebelarski muzej. Tudi v tem pri-
zadevanju se čuti trdna vez s slo-
venskim čebelarskim svetom,
kjer je ta panoga, ki ji pravijo tu-
di simfonija kmetijstva, bodisi z
arhitektonskega vidika bodisi z
vidika strokovne literature, za-
stopana na visoki, zelo visoki
ravni.
IG
Naš moto je: 
Moja čebela gre tudi
na sosedov vrt.
Čebel namreč ne
moreš ukrotiti,
gredo kamorkoli.
Sv. Jernej v Mačkoljah
Praznik po domači
tradiciji
  raznovanje svetega
Jerneja v Mačkoljah se
je začelo že v sredo,
24. avgusta, ko ta svetnik
dejansko goduje. Večerno
mašo so že po večletni
tradiciji sooblikovali mladi.
Po njej je upravitelj
mačkoljanske župnije g.
Metod Lampe blagoslovil
nove majice za domače
pritrkovalce - njihova
skupina šteje kar 12 članov
in v njej so zastopane 3
generacije. Osrednje
slovesnosti pa so se zvrstile
v nedeljo, 28. avgusta.
Dopoldanski sveti maši je
pozno popoldne sledila še
procesija po vasi, ki jo je
vodil upokojeni tržaški škof
msgr. Evgen Ravignani.
Popoldansko slavje je
uvedlo praznično
pritrkovanje, nato je msgr.
P Ravignani v cerkvinagovoril zbrane verniketer jim prikazal lik tega
Jezusovega apostola, ki je še
posebno priljubljen svetnik
in zavetnik marsikatere
župnije. Blagoslovil je tudi
novo bandero s podobo
svetega Jerneja, točneje z
reprodukcijo starega
lesenega kipa, ki domuje na
oltarju mačkoljanske cerkve
in ki so ga verniki še do
lani nosili v procesiji. Med
samo procesijo so se
oglasile pete litanije Matere
božje, med postankom na
vaškem trgu pa je
upokojeni škof, po že
ustaljeni navadi,
blagoslovil tudi vozila in
voznike. Verskemu delu
slovesnosti je sledilo še
družabno srečanje za vse
prisotne.
Ob Marijanskem shodu se je po openskih vaških ulicah v nedel-
jo, 11. septembra, vila tradicionalna procesija z Marijinim kipom
na čelu. V cerkvi sv. Jerneja pa je bilo slovesno bogoslužje, ki ga
je ob somaševanju slovenskih duhovnikov tržaške škofije daroval
tržaški častni škof Evgen Ravignani.
Foto Zvonko Vidau
Foto A. Novak
Aktualno15. septembra 201612
  elo pogost priimek v Šmarjah pri Ko-
pru na prvi pogled kaže, da gre za po-
tomce nekega Hrvata. V resnici pa
mogoče sploh ne gre za Hrvata, ampak za
prišleka iz hrvaških dežel. To pa je bil lahko
tudi Srb, Albanec ali Vlah. Nekdo, ki se je
pač priselil z juga. V Slovenski Istri imamo
tudi naselje Hrvatini na Miljskem hribu.
Njegovo etnično
mešano prebi-
valstvo se je sko-
rajda v celoti iz-
selilo v Italijo le-
ta 1954.
Na enak
način so nastali tudi priimki Hor-
vat, Hrovat, Hrovatin, ki jih najde-
mo po vseh srednjeevropskih
deželah. Horvat je najpogostejši
priimek na Hrvaškem in Slo-
vaškem (Horvath). V Sloveniji je
drugi najpogostejši priimek, med
najpogostejšimi pa je tudi na
Madžarskem.
Na svetu živi več kot 2100 Hrvatinov,
največ na Hrvaškem (1000), v Sloveniji
(724) in
v ZDA
(270). Več kot
polovica slo-
venskih
Hrvatinov
živi v obalno-kraški stati-
stični regiji. V Italiji pa živi
okoli 600 Crevatinov.
V Kopru najdemo Hrvatine
v vseh zgodovinskih obdob-
jih. V poročni knjigi iz dru-
ge polovice 17. stoletja naj-
demo zapis, da sta se vzela
Mihael Perin in Ivana Hrva-
tin, hči Ivana Hrvatina. Ver-
jetno je bila nevesta doma
iz Šmarij.
Danes priimek, ki izvira iz
Šmarij, zapisujemo samo v
eni različici, Hrvatin. Po
drugih deželah pa najdemo
tudi Horvatine in Hrovati-
ne. Na Erzelju na Vipavskem
je tako leta 1499 živel Gre-
gor Hrouatin. Pavle Merku'
je priimek našel tudi v sred-
nejveškem Trstu. V latinskih
zapisih pa so ga zapisovali
navadno kot Crevatin. Ena-
ko se glasi tudi italijanska
različica tega priimka.
(Rubrika istrski priimki je
nastala ob podpori Luke Ko-
per in projekta Živeti s pri-
staniščem.)
Z
ISTRSKI PRIIMKI (8)
Tino
 M
a
m
ić
Poroka Ivane Hrvatin je bila v koprski stolnici 9. februarja 1673.
Knjigo danes hrani Škofijski arhiv Koper.
HRVATIN
Zapis Hrvatin kot Crevatin v Šmarjah iz
začetka 19. stoletja. Knjiga je danes v
Škofijskem arhivu Koper.
Najbolj obremenjena proga v Evropi terja izgradnjo nove
Drugi tir za razvoj gospodarstva,
države in blaginjo ljudi
  rofesor dr. Maks Tajnikar
je v Delu (SP, 23. 7. 2016)
na dolgo in široko doka-
zoval, da naložba v drugi tir ni
donosen posel ne za zasebnika
ne za državo, tudi v primeru nje-
govega financiranja z brezobre-
stnimi krediti. S čimer se je za-
letaval v odprta vrata, saj je
splošno znano, da je prometna
infrastruktura javna dobrina, ki
jo praviloma financira država z
nepovratnimi sredstvi, po no-
vem tudi evropskimi, in po po-
trebi tudi z najetjem kakega
ugodnega kredita. Pri tem pa je
avtor teksta obšel bistvene oko-
liščine in argumente, ki nareku-
jejo takojšnjo izgradnjo tira. Naj
se v nadaljevanju, spričo omeje-
nosti prostora in kompleksnosti
problematike, na kratko dotak-
nem le nekaterih izmed njih.
Neustreznost in velika rizičnost
zdajšnje enotirne proge Koper -
Divača
Nove prometnice se gradijo, ko
postanejo razmere na zastarelih,
neprimernih ali iztrošenih pro-
P metnih poteh neznosne, ovirajonadaljnji gospodarski razvoj,ogrožajo okolje in varnost ljudi
ipd., kar je primer tudi pri se-
danji enotirni progi Koper-Di-
vača. Po izjavah predstavnikov
SŽ je proga med najbolj obre-
menjenimi v Evropi in zraven
tega še iztrošena ter na robu svo-
jih zmogljivosti. Tračnice poka-
jo, tudi po dvakrat na teden. Ob-
navljanje dotrajanih odsekov in
sanacije poškodb blokirajo pre-
voze po več ur in dni. Zgrajena
je bila kot industrijski tir za 1,5
mio ton, po standardih iz 19.
stoletja, kaj šele prog, ki povezu-
jejo pomembna mednarodna
pristanišča in morajo biti dvo-
tirne, zaradi česar je lahko Koper
ob status mednarodne luke.
Proga teče po poplavnem po-
dročju Rižane in nedavne večje
poplave so skoraj odnesle naj-
bolj izpostavljen ovinek v zasel-
ku Miši pri Dekanih. Pri premo-
stitvi kraške stene ima proga po
sedanjih standardih prepove-
dan naklon (prek 25%) ter z za-
viranjem na tem odseku pov-
zroča pogoste požare velikih raz-
sežnosti, z ogromno materialno
škodo. Teče po vodovarstveno
zaščitenem področju Rižane in
bi lahko zaradi kakega večjega
izliva nafte, kemikalij ipd. cela
obala za dolgo časa
ostala brez pitne vo-
de, čemur pa se je
drugi tir izognil. Z
namenom po-
večevanja propu-
stnosti se gradijo go-
sta izogibališča ter
čaka nanje tudi po
sedem vlakovnih
kompozicij hkrati, da
odpeljejo mimo vla-
ki iz nasprotne sme-
ri, ki sopihajo proti
Divači in nazaj s pov-
prečno hitrostjo 35
km/h, medtem ko
predpisujejo novi
evropskih standardi najmanj
150 km/h. Vlaki tudi ne morejo
tesno voziti drug za drugim, ker
naprave za električno napajanje
ne prenašajo večjih obremeni-
tev. Železničarji hitijo z obna-
vljanjem in saniranjem proge,
povečujejo zmogljivosti napajal-
nih postaj, posodabljajo signal-
novarnostne naprave, gradijo
nova izogibališča, ukinili so pot-
niški promet na progi itn., s
čimer so ustvarili čudeže in pri-
peljali zmogljivost proge od
začetnih 1,5 mio ton tovora na
skrajno gornjo mejo sedanjih 11
mio. S tem je proga postala za-
mašek in je človeka strah pomi-
sliti, kaj bo naslednjih deset let,
ko drugi tir še ne bo zgrajen, in
ko že danes sleherni večji inci-
dent ali zastoj povzroči pravi ko-
laps tako v pristanišču kot tudi
na celotni prometni verigi. Kot
smo to lahko videli ob nedav-
nem večdnevnem zastoju pro-
meta zaradi neljubih dogodkov
na železniškem omrežju, in kot
se je to ponovilo ob zadnjem
nasilnem blokiranju prometa s
strani protestnikov.
Prezrta resna in skrb vzbujajoča
opozorila poslovnih partnerjev
Dogajanja pozorno spremljajo
tudi naši poslovni partnerji. Že
leta 2003 sta svetnik v deželnem
zboru Štajerske Peter Hagenauer
in deželni glavar Zgornje Avstri-
je Josef Pu-
hringer rotila
Slovenijo, naj
pohiti z iz-
gradnjo dru-
gega tira pred
končanjem
nove hitre
proge Gradec-
Celovec, ki bo
preusmerila
del tovorov v
italijanska
pristanišča.
Clemen Koja,
veleposlanik
Avstrije, ki za-
gotavlja ko-
prskemu pristanišču tretjino
vseh tovorov, pa je nedavno tega
razočarano ugotavljal, da s slo-
venske strani ni nobenih resnih
zagotovil o skorajšnji izgradnji
tira in pri tem resno opozoril, da
avstrijski logisti intenzivno
iščejo za svoje tovore druge pro-
metne poti mimo SŽ in Kopra.
Tudi slovenski prometni opera-
terji zaskrbljeni opozarjajo, da
že nekaj časa izgubljajo velike
posle zaradi prometne neustrez-
nosti in rizičnosti zdajšnje eno-
tirne proge. Predstavnik Transa-
genta je npr. navedel, da je eden
od ladjarjev, ki posluje preko Ko-
pra, izgubil velik posel za prevoz
340.000 avtomobilov, ker takih
količin tovora ni mogoče pra-
vočasno pripeljati v Koper po
današnji progi. Pa da morajo 2
do 3 milijone ton jekla pretovo-
riti v romunski Costanzi, ker te-
ga ni mogoče spraviti prek Ko-
pra idr. Slovaški veleposlanik Ju-
rij Migaš je pred letom dni ob
neki priložnosti, ko je bil govora
o drugem tiru, dobesedno
vzkliknil “Just do it”!, to je zgra-
dite ga že enkrat. Premier Orban
pa je ob zadnjem obisku pove-
dal, da je Madžarska pripravlje-
na sodelovati pri izgradnji tira z
več sto milijoni evrov, da pa je
na slovenski vladi, da se zgane
in vendarle že enkrat ponudi
neko obojestransko sprejemljivo
pogodbo.
/ str. 16
Milan Gregorič
Rodovnik ene od šmarskih rodbin Hrvatin, ki ji sledimo vse do leta 1670.
Ob predstavitvi vodiča V hribe z otroki 
Množičen družinski pohod
na Matajur
  koli tristo otrok in
staršev se je v soboto, 3.
septembra, udeležilo po-
hoda na Matajur, in sicer med
planinskima kočama Pelizzo in
Dom na Matajure, ob predstavitvi
dvojezičnega vodiča V hribe z
otroki, ki je izšel pri Mostu. Čedaj-
ska založniška zadruga je predsta-
vitev in pohod organizirala v so-
delovanju s Planinsko družino
Benečije v sklopu 40. gorskega
praznika na Matajurju.
“Toliko otrok naenkrat pri naši
koči nismo še videli”, je poudarila
predsednica PDB Luisa Battistig,
ki je pohod vodila in udeležen-
cem – večina jih je bila iz Furlani-
je - povedala tudi o Slovencih v
Benečiji in o delovanju te organi-
zacije. Beneški planinci so pri Do-
mu na Matajure otrokom postre-
gli z malico, nato so se pohodniki
vrnili v kočo Pelizzo na Laze za
predstavitev vodiča.
Zbrane je najprej pozdravil savo-
denjski župan Germano Cendou,
ki se je veselil tako številne ude-
ležbe na pohodu in pohvalil izid
knjižice. Obljubil je, da si bo
občina Savodnja še naprej z vsemi
močmi prizadevala, da bi na Ma-
tajur privabili čim več ljudi, saj je
privlačna turistična točka skozi
vse leto.
Vodič, v katerem je v slovenščini
in italijanščini opisanih 21 lahkih
pohodov na območju, kjer je v vi-
O demski pokrajini prisotna sloven-ska manjšina, in v sosednjem Po-sočju, je predstavila Luisa Batti-
stig. Spomnila se je tudi svojih
otroških let, ko zanjo hoja ni bila
rekreativna dejavnost, ampak
vsakdanja potreba, da bi šla v šolo
ali da bi staršem pomagala pri de-
lu na planinski kmetiji. Radoved-
ni publiki je razkrila, da je kot de-
klica na Matajurju pasla krave, in
tudi pokazala tradicionalno do-
mačo obutev – žeke, ki jih je ta-
krat nosila.
Nato so spregovorile avtorice
knjige. Vse tri so Furlanke, dve
imata moža iz Benečije. Novinar-
ka Erica Beltrame, ki je tudi od-
bornica za šolstvo in otroška
vprašanja na občini Tavagnacco,
je povedala, da je vodič nastal na
podlagi uspeha, ki ga ima stran
na facebooku “Camminare coi
bambini in Friuli e dintorni” (Ho-
diti z otroki v Furlaniji in so-
seščini), ki je nastala junija 2015
na pobudo treh pohodniških ma-
mic na osnovi poti, ki so jih ne-
posredno izkusile same. “Med de-
setinami pohodov se mnogi vije-
jo na delu videmske pokrajine,
kjer je navzoča slovenska
manjšina. Kanalska dolina, Rezija
in Benečija nudijo poleg lepote
svojega ozemlja in neokrnjene
narave še izredno kulturno boga-
stvo”, je dejala.
Diplomirana športna trenerka
Francesca Tosolini je razložila, da
številni starši nosijo svoje malčke,
stare šele nekaj mesecev, po hri-
bih in dolinah, gozdovih in trav-
nikih s pomočjo posebnih na-
hrbtnikov in nosilk in potem to
navado nadaljujejo, ko otroci zra-
stejo in lahko že hodijo sami. “Iz-
brali smo enaindvajset lahkih po-
hodov, ki ne zahtevajo veli-
ko truda, ki niso posebno
nevarni in nudijo tudi
možnost zabave. Ko namreč
gremo na pohod z otroki,
moramo najprej pomisliti
na njihovo prednostno za-
poslitev, na igro! Tudi veliki
alpinisti, tisti, ki se odpravijo
na najbolj nemogoče stene,
so zaupali, da so enostavne
steze drugače ocenili, ko so
ponovno stopili nanje s svo-
jimi otroki. Nič ni boljšega
kot se veseliti z otrokom ob
novih odkritjih in gledati
stvari z njegove perspekti-
ve”, je povedala.
Zdravnica – kardiologinja Sara Ba-
roselli je poudarila pa številne po-
zitivne učinke hoje na telesno
zdravje. Z redno hojo poskrbimo
za kondicijo in hkrati zmanjšuje-
mo verjetnost za srčno-žilna obo-
lenja. Hoja namreč ugodno vpli-
va na prekrvavitev telesa in krepi
srce.
V vodiču V hribe z otroki je opi-
sanih 21 pohodov. V Kanalski do-
lini: Rabeljsko jezero, Dom Zuc-
chi nad Belo pečjo, s kolesom od
Žabnic do Spodnjega Belopeške-
ga jezera, Pastirski stanovi v Vrtin-
jem logu, Dolina Zajzera, Dom
Grego na sedlu Rudni vrh, Dom
Pellarini na Velikem Nabojsu, Pla-
ninska koča na selu Lom in Pla-
nina Priu. V Reziji: Ta lipa pot na
Solbici in Ta par Tigu. V Benečiji:
Joanac nad Čanebolo, Medvedja
vas na Štupci, Vrh Matajurja, Mar-
sinska planina, Sveti Martin, Na
Kolovrat s Solarij, Slap Kot pri Po-
dutani in Na Staro Goro preko Pi-
kona. V Posočju: Slap Kozjak pri
Kobaridu in Tolminska korita.
Slovenija 15. septembra 2016 13
Po letu dni od začetka investicije bodo slovesno odprli novo
telovadnico v Dornberku. Pred kratkim je novogoriška občina
pridobila uporabno dovoljenje zanjo, novogoriški župan Matej Arčon
pa uradno odprtje napoveduje za drugo polovico septembra.
Skoraj 110.000 evrov je bila vredna tudi investicija v obnovo
športnega igrišča pri Osnovni šoli Solkan. Razlog zanjo je bilo
izjemno slabo stanje obstoječih športnih površin, ki niso ustrezale
normativom in standardom ter so bile zaradi uničenosti popolnoma
neprimerne in nevarne za izvajanje športne vzgoje in obšolskih
dejavnosti.
V prihodnje načrtujejo sanacijo tudi telovadnice ob solkanski
osnovni šoli. Pridobljeno je že gradbeno dovoljenje za izvedbo
ukrepov sanacije strehe, fasade, stavbnega pohištva ter sistema
za gretje in hlajenje. Prenove bodo v prihodnjem letu dni deležni
tudi vrtci v Šempasu, Dornberku in Grgarju ter telovadnica ob
osnovni šoli v Šempasu.
V Mestni občini Nova Gorica deluje osem osnovnih šol, ki jih je v
130 oddelkih v šolskem letu 2015/16 obiskovalo 2660 učencev.
Letos jih je nekoliko več - v 132 oddelkih bo šole obiskovalo 2739
učencev. Po en oddelek več bodo imeli v podružnični osnovni šoli
Ledine v Novi Gorici in v Dornberku.
Število otrok, vključenih v vrtce na Goriškem, se je v novem šolskem
letu prav tako povečalo. V en javni zavod in pet vrtcev v sklopu
osnovnih šol je v novem šolskem letu vpisanih 1228 otrok v 69
oddelkih. En oddelek manj imajo v novogoriškem vrtcu, enega več
pa v Čepovanu. Prostor v vrtcih so dobili prav vsi vpisani otroci.
Pred začetkom novega šolskega leta se je novogoriški župan Matej
Arčon srečal z ravnatelji vseh šol in vrtcev ter glasbene šole v občini.
Z njimi je spregovoril predvsem o organizaciji dejavnosti v vrtcih in
šolah, številu otrok in oddelkov, organizaciji prevoza učencev ter o
načrtovanih investicijah in investicijskem vzdrževanju.
Za investicijsko vzdrževanje je novogoriška občina v letošnjem letu
namenila 115.000 evrov, določena dela pa bodo izobraževalni
zavodi financirali sami iz presežka prihodkov nad odhodki in drugih
virov v letu 2015.
Nova telovadnica v Dornberku
  o počitnicah so se slovenski poli-
tiki, spočiti, okrepljeni in opo-
gumljeni, vrnili v svoje stranke
oziroma na njihove sedeže ter v soočan-
ju s svojimi nasprotniki oziroma dru-
gače mislečimi še zaostrili svoj besed-
njak. To velja tudi za predsednika vlade
Mira Cerarja, ki v polemiki z opozicijo,
ki zahteva parlamentarno razpravo o de-
lu in odgovornosti čedalje večjega števi-
la ministrov, uporablja jezik in grožnje,
ki so že skoraj enake besednjaku zlo-
veščega severno-korejskega voditelja.
Slovenija ima sicer še vedno v ustavi za-
jamčen status države s parlamentarno
demokracijo, vendar je ta zaradi sporov
v vladi, blokad delovanja opozicije,
občasnih napetosti v medstrankarskih
razmerjih in drugih razlogov pretežno
okrnjena in v krizi.
Dogodki v državi se po začetku jeseni
naglo vrstijo in po večini se zdijo po-
membni za naše življenje in politično
ozdravitev države in družbe. Doživeli pa
smo vendarle trenutke pomiritve du-
hov, ko sta politika in javno mnenje
pozdravila razglasitev Matere Terezije za
svetnico. Pri zahvalnih mašah in raznih
prireditvah so duhovniki z ljubljanskim
nadškofom in metropolitom na čelu, pa
verniki, poudarili, da lik svetnice Matere
Terezije navdihuje in spodbuja tudi vse,
kar je dobrega za Slovence in za Slove-
nijo. Pomembno je bilo slovesno so-
maševanje na Ježici v Ljubljani, kjer
imajo misijonarke ljubezni, nadaljeval-
ke poslanstva nove svetnice, svojo hišo.
Slovesnost je ob župniku Antonu
Perčiču in dvanajstih drugih duhovni-
kov vodil nadškof in metropolit Stani-
slav Zore. On je vse navzoče in tudi dru-
ge ljudi povabil k hvaležnosti svetnici za
zgled njenega življenja, “zlasti še za nje-
no vseživljenjsko zazrtost v Gospoda, ki
naj ob služenju bližnjim zaznamuje vsa-
kega izmed nas”. Ljubljano povezujejo
z novo svetnico trije pomembni dogod-
ki. Leta 1928 je preko našega glavnega
mesta s še eno Slovenko odšla na Irsko
k loretskim sestram; 30. junija 1980 je
na povabilo nadškofa Alojzija Šuštarja
spregovorila v polni ljubljanski stolnici,
leta 1987 pa je odprla hišo svojega reda
v Ljubljani in ustanovila Zavetišče za re-
veže.
Največja grožnja pa je še zmeraj možen
vpad množice beguncev oziroma mi-
grantov po obnovljeni t. i. balkanski po-
ti. Strokovnjak za varnostna vprašanja
Damir Črnčec opozarja, da “pod krinko
kulturne različnosti poskušajo uničiti
našo slovensko kulturo. Hkrati pa si mo-
rajo policisti v strahu pred terorističnimi
napadi sami kupovati neprebojne jo-
piče”. Tudi premier Miro Cerar je postal
bolj odločen in jasen glede migrantov.
V nekem intervjuju je menil, “da bodo
v primeru, če se bo znova odprla t. i. bal-
kanska pot za njihov prihod, v regiji na-
stali spopadi. Če bo prišlo preveč neza-
konitih migrantov, bodo vse države za-
prle svoje meje”. Toda to, kot da ne velja
za Slovenijo, saj je predsednik vlade po-
novil, “da napovedani ukrepi ne pome-
nijo, da Evropa in Slovenija ne bosta več
sprejeli nobenega emigranta. Vendar pa,
če bi beguncev prišlo preveč, nimamo
zanje dovolj nastanitvenih možnosti in
ne sredstev, da bi jih lahko vključili v
slovensko družbo”. Sicer pa slovenska
policija vabi k sodelovanju večje število
novih kandidatov za policiste, ki bodo
po končanem usposabljanju varovali
slovenske meje. Zagotovljena jim je za-
poslitev za nedoločen čas.
Zaradi izvirnosti in aktualnosti zadeve
vlada v Sloveniji tudi zanimanje za
tožbo stranke SDS proti državi. Država
naj bi omogočila montiran sodni proces
Patria in njegov vpliv na parlamentarne
volitve leta 2014. Največja opozicijska
stranka zahteva od države več kot
886.000 evrov odškodnine za povračilo
premoženjske in politične škode, nastale
zaradi posega državnih organov v de-
mokratičnost volilnega postopka, z ne-
zakonitimi sodbami v zadevi Patria.
Hkrati SDS državnemu pravobranilstvu
predlaga, da odškodnino izterja od tistih
sodnikov in tožilcev, ki so krivo tožili in
sodili v omenjeni zadevi. V SDS nadalje
ugotavljajo, “da je razvoj dogodkov v za-
devi Patria pokazal, da je šlo za vnaprej
načrtovano rušitev predsednika SDS Ja-
neza Janše, da se z njegovim nezakoni-
tim zaporom onemogoči največja opo-
zicijska stranka na volitvah v Državni
zbor. To jim je žal delno tudi uspelo, saj
je SDS dosegla veliko slabši volilni re-
zultat, kot pa so ga napovedovale ankete
pred volitvami, vse do dne, dokler pred-
sednik Janez Janša na podlagi nezako-
nite sodbe ni moral oditi na prestajanje
zaporne kazni”.
Tožba SDS je zdaj v postopku na
okrožnem sodišču v Ljubljani.
Ponedeljek, 5. septembra, je bil pomem-
ben za tednik Demokracija, ki je omen-
jenega dne praznoval 20-letnico nepre-
trganega izhajanja. Glavni in odgovorni
urednik tednika Metod Berlec je v uvod-
niku ob jubileju glasila slovenske pom-
ladi, ki izhaja v nakladi okoli 9 tisoč iz-
vodov, zapisal, “da je Demokracija zave-
zana svobodi in resnici”. Ob obletnici
so tedniku čestitali mnogi znani Sloven-
ci. Predsednik SDS Janez Janša je pou-
daril, “da današnja Demokracija izhaja
iz demokratične tradicije, ki jo je začel
časopis z imenom Demokracija, ki so ga
25. aprila leta 1947 ustanovili svobodni
demokratični Slovenci na takratnem
Svobodnem tržaškem ozemlju. Zaradi
resnic in pričevanj, ki so se od leta 1947
ohranila samo na straneh Demokracije,
ima tudi politična demokracija zdaj v
Sloveniji večje možnosti za preživetje in
razcvet, kot bi jih imela sicer”. Čestitko
z voščili ob 20-letnici izhajanja je tedni-
ku Demokracija poslal tudi predsednik
Slovenije Borut Pahor.
Radi bi odpuščanje brez ovir! V Sloveniji
je nastal pravi vihar protestov in
zgražanja delavcev in sindikatov zaradi
predloga, po katerem bi lahko deloda-
jalec vsakega delavca odpustil že zato,
ker mu ne bi bil všeč ali mu ne bi več
zaupal. Nasprotovanje je tolikšno, da
sindikati opozarjajo, da je bolje kot spre-
jeti omenjeno določilo razveljaviti celo-
ten zdajšnji zakon o delovnih razmerjih.
Odgovorna urednica Delavske enotno-
sti, glasila Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije, Mojca Matez, pa se je v uvod-
niku z naslovom Udarec pod pas
vprašala, “ali bodo tisti, ki rinejo v kon-
flikt s tem, da želijo uzakoniti brezpo-
gojno odpuščanje, dojeli, kaj počnejo”.
Marijan Drobež
P
Politični dogodki v Sloveniji po počitnicah
Največja grožnja za državo je še zmeraj
vpad množice migrantov
Kmalu digitalno radijsko omrežje
Delovalo bo 13 radijskih programov
  gencija za
komunikacijska
omrežja in storitve je
izdala odločbe o podelitvi
pravice razširjanja radijskega
programa v novem,
digitalnem načinu radijskega
oddajanja na območju
Slovenije. Pravico za
oddajanje v digitalnem
radijskem omrežju, ki naj bi
zaživelo še ta mesec, je
dobilo skupno devet
izdajateljev za 13
radijskih programov.
Javni zavod RTV
Slovenija je dobil
pravice za štiri
programe - prvi
program Radia
Slovenija (Prvi), drugi
program Radia
Slovenija (Val 202),
tretji program Radia
Slovenija (Ars) in
Radio Slovenia
International (Radio
Si).
Pravico za oddajanje v
digitalnem radijskem
omrežju so poleg tega
prejeli še Radio
Ognjišče, Radio
Antena in Radio 2 (vsak za
svoj istoimenski program),
Radio Center za programa
Radio Center Slovenija in
Narodni radio, Radio Brezje
za program Rock Radio
Štajerska, Radio 3 za program
Europa 05, Radijsko
združenje A-Radio Žalec za
program A-radio in Radio
Maksi za program Radio
Radio.
S podelitvijo pravic radijskim
programom - agencija jih je
podelila na podlagi 10. junija
A letos objavljenega razpisa - senadaljuje pot uveljavljanja tenove tehnologije na področju
radijskega oddajanja.
Digitalni radio naj bi v
Sloveniji zaživel še ta mesec.
RTV Slovenija oziroma
njihova enota Oddajniki in
zveze kot operater prvega
digitalnega radijskega
omrežja v Sloveniji (tako
imenovan multipleks R1) je
namreč po odločbi o
dodelitvi radijskih frekvenc
dolžan najkasneje do 19.
septembra letos začeti
oddajati radijske programe na
oddajnih točkah Tinjan,
Nanos, Krvavec, Krim,
Trdinov vrh, Plešivec in
Pohorje. RTV Slovenija je
sicer 2. septembra že začela
poskusno oddajati z
oddajnika na Krvavcu.
Izdajatelji, ki so za svoje
radijske programe pridobili
digitalno pravico, morajo
pričeti razširjanje in
oddajanje radijskega
programa najkasneje v roku
treh mesecev od začetka
zagotavljanja storitev na
multipleksu, in sicer na
celotnem območju
pokrivanja, ki ga zagotavlja
multipleks.
Agencija ocenjuje, da bo za
notranji prenosni sprejem
pokritost znašala več kot 60
odstotkov, za mobilni
sprejem pa več kot 70
odstotkov prebivalstva
Slovenije, vključno z večjim
delom avtocestnega križa.
Poslušalci bodo za sprejem
programov v digitalni tehniki
potrebovali ustrezne
sprejemnike, ki morajo
obvezno imeti oznako za
tehnologijo DAB+. Oznaka
DAB ni dovolj, saj
sprejemnik, izdelan za DAB,
ni zmožen dekodiranja
signala DAB+, ki bo v uporabi
v Sloveniji.
V Sloveniji je že možno
kupiti sprejemnike, ki
podpirajo signal DAB+ (tudi
hibridne sprejemnike
FM/DAB+), pa tudi
posamezni avtomobilski
proizvajalci sprejemnike
DAB+ že vgrajujejo v
avtomobile.
Začetek digitalnega radia pa
ne pomeni ugašanja
analognega FM-radia. FM-
radio v Sloveniji ostaja, kar
pomeni, da bo mogoče
obstoječe radijske programe
poslušati kot do sedaj.
Omrežje DAB+ bo namreč
obratovalo vzporedno z
analognimi FM-omrežji, saj
digitalni radio ni
nadomestek za analogni FM-
radio, temveč vzporedna pot,
ki nudi predvsem dodatne
zmogljivosti.
Omrežje s tehnologijo DAB+
prinaša nadgradnjo več kot
20 let stare tehnologije DAB
(Digital Audio Broadcasting)
in za poslušalce določene
prednosti z učinkovitejšim
kodiranjem zvoka (HE-AAC
v2) in boljšo kakovostjo
zvoka ter oddajanjem 10 in
več programov prek enega
multipleksa oziroma
omrežja.
Poleg radijskega programa
(oziroma zvoka) nova
platforma omogoča
večpredstavne vsebine, ki
lahko dopolnjujejo radijske
programe ali ponujajo
povsem nove storitve, kot so
tekstovna in slikovna
sporočila v zvezi s
predvajanim programom,
elektronski programski vodič,
prometne informacije v
obliki dodatnih tekstovnih
ali slikovnih sporočil.
Bomo spet priče podobnim prizorom?
Aktualno15. septembra 201614
NATUROPATSKI NASVETI (123)Erika Brajnik
OSTEOPOROZA V NATUROPATIJI
JE BIOLOŠKI MEHANIZEM
Faktorji tveganja
- neabsorpcija kalcija
- zakisanost telesa
Dejstva:
- Osteoporoza je veliko pogostejša pri ženskah
kot pri moških.
- S starostjo se možnosti, da zbolimo za osteopo-
rozo, večajo.
- Bela rasa je bolj podvržena kot druge.
- Neravnovesje ščitničnih hormonov (hipertiro-
za) predpostavlja, da osteoklasti siromašijo kosti,
zato je vredno preverjati kostno gostoto vedno,
po vsaki epizodi hipertiroze.
- Močne farmakološke kure zavirajo absorpcijo
kalcija v kosti oziroma zavirajo proizvodnjo no-
vega kostnega tkiva.
- Kronova bolezen, celiakija, prebavne težave,
razdraženo črevesje, gastritis itd. zavirajo absor-
pcijo kalcija v kosti.
- Ledvični tip človeka ima veliko več možnosti
za osteoporozo kot srčni, jetrni in ostali tipi, kla-
sificirani po tradicionalni kitajski medicini.
SIMPTOMI
Ko se pojavi osteoporoza, je človek na začetku
skoraj ne opazi, saj ni bolečin in simptomov. Ko
bolezen že ošibi kosti, pa se lahko pojavijo na-
slednji simptomi:
- bolečine v križu
- nižja postava
- ukrivljenost hrbtenice
- poškodba vretenc, kosti, stegnenice itd.
Mineralni krog sinergije in antagonizmi med
minerali
Kalcij
Kalcij je zelo pomemben mineral, ki pri osteo-
porozi igra ključno vlogo. Priporočeni odmerki
dnevnega vnosa kalcija so:
do 1. leta: 210–270 mg
do 3. leta: 500 mg
do 8. leta: 800 mg
do 18. leta: 1.300 mg
do 50. leta: 1.000 mg
51 let in več: 1.200 mg
Živila, ki vsebujejo veliko kalcija, so: brokoli,
špinača, sezam, buča, soja, tofu idr.
Splošno znano je, da je za absorpcijo kalcija po-
treben vitamin D. Pri osteoporozi svetujejo
2.000 enot vitamina D in 2.500 mg kalcija na
dan. Le-to pa še zdaleč ni vse, saj obstajajo do-
ločene sinergije in antagonizmi med minerali in
vitamini.
Sam kalcij se ne vgradi v kosti oziroma ne pride
do absorpcije, če nima pomoči, če v telesu ali
dodatku za prehrano ne prejme njemu siner-
gičnih mineralov, kot so magnezij, fosfor, baker,
natrij, kalij, selen.
Minerali antagonisti kalcija so: cink, železo,
mangan, svinec itd.
Vitamini, sinergični s kalcijem, so: D, B6, B5,
B2.
Vitamini antagonisti kalcija: A, C.
Tudi absorpcija vitamina D ni učinkovita, če v
telesu nimamo njemu sinergičnih mineralov:
kalcija, magnezija, natrija, selena, bakra.
Kalcij, ki ga uživamo s hrano ali jemljemo v kap-
suli in tableti, se mora tudi vsrkati in vgraditi v
kosti. Mineralogram, test las, nam zelo lepo kaže
absorpcijo kalcija in ostalih mineralov. Večkrat
se zgodi, da se kljub jemanju kalcija stanje osteo-
poroze ne izboljša, kalcij se ne vsrka in nam celo
povzroča kalcinacije, saj je njegova absorpcija
motena. Ko se kalcij ne vsrka pravilno, ga je veli-
ko v tkivih (povzroča kalcinacije) in malo v ko-
steh (osteopenija ali celo osteoporoza). Le-to se
zgodi, ker je v telesu premalo mineralov, ki so
njemu sinergični, in preveč tistih, ki so mu anta-
gonisti. Če v telo dodamo cink in kalcij skupaj,
bo telo imeli izbiro, ali vsrkati kalcij ali cink,
obeh skupaj namreč ne bo vsrkalo, saj sta si an-
tagonista, nista sinergična minerala.
Zato je zelo pomembna sestava multivitamini-
kov oziroma, kako sestavimo integracijo minera-
lov in vitaminov.
V interakciji mineralov in vitaminov vidimo, ka-
ko je pri osteoporozi nesmiselno dovajati samo
kalcij. Poskrbeti moramo, da dodamo sinergično
in harmonično vse minerale in vitamine, ki po-
skrbijo, da se bo kalcij ustrezno vsrkal v telo. Pri
tem pa nastopi še en velik problem – svinec.
/ dalje
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 13. septembra, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (31) Mariza Perat
FRANČIŠEK MARTO (1908-1919) je bil rojen 11.
junija kot predzadnji v družini z devetimi otroki.
Bil je blagega, milega in popustljivega značaja,
molčeč ter nagnjen k razmišljanju. Za družbo
drugih otrok se ni dosti menil.
Prikazovanja, najprej Angela miru leta 1916, na-
to Božje Matere leta 1917, so ga popolnoma
prevzela in ga prive-
dla do visoke stop-
nje duhovnosti. Po
naročilu nebeške
Gospe je neprene-
homa daroval žrtve
za spreobrnjenje
grešnikov. Kot piše
Lucija v Četrtih
Spominih, se s tem
nikoli ni ponašal,
ampak je te svoje
žrtve doprinašal ti-
ho in neopazno.
Rad je hodil v cer-
kev, da je tam delal
družbo “skritemu
Jezusu” v Najsve-
tejšem Zakramen-
tu. V Frančiškovi za-
vesti je stalno bila
prisotna misel, da
bi s svojimi žrtvami
tolažil Gospoda in
Njegovo Božjo Mater ter zadoščeval za spreo-
brnjenje grešnikov in je v ta namen daroval tudi
svoje trpljenje v zadnji bolezni.
Frančišek je umrl na svojem domu v Aljustrelu
4. aprila 1919.
HIJACINTA MARTO (1910-1920),
Frančiškova sestra je bila najmlajši otrok
v družini. Po značaju je bila popolno na-
sprotje svojega brata: živahna, a tudi za-
merljiva in trmasta. Če pri igri ni šlo vse
po njeni volji, se je užaljeno umaknila.
Bila pa je dobrega srca, velikodušna in
ljubezniva.
Kot Frančiška so tudi njo prikazovanja
Angela miru in prikazovanja nebeške Go-
spe popolnoma spremenila.
Junaško, lahko bi rekli, do mučeništva,
je prenašala trpljenje, ki jo je zadelo. Leta
1919 je zbolela za “špansko”, nato za
vnetjem rebrne mrene. Odpeljali so jo v
bolnišnico v Ourem, kjer ji pa niso mogli
dosti pomagati. Odšla je nato v bolnišni-
co v Lizbono, kot ji je to napovedala
Božja Mati. Zdravniki so ji tu z operacijo
skušali rešiti življenje, vendar je njihov
trud bil zaman. V tem času je Hijacinta
imela več vi-
denj nebeške
Matere, ki ji je
razodela dan
in uro njene
smrti. V svoji
velikodušnosti
je deklica tudi
tu nenehno
darovala žrtve
za spreo-
brnjenje grešnikov. Oba s Frančiškom sta tako
bila mučenca ljubezni in žrtev za grešnike.
Hijacinta je umrla v Lizboni 20. februarja 1920.
PRIKAZOVANJA ANGELA MIRU LETA 1916
Ta prikazovanja so vidce pripravila na veliko po-
slanstvo, ki jim ga je pozneja zaupala Božja Ma-
ti.
S. Lucija v svojih Četrtih Spominih pripoveduje,
da je videnje Angela skupaj s tremi prijateljica-
mi-pastiricami doživela že leta 1915 pri hribu,
imenovanem Cabeco, v bližini Aljustrela, in si-
cer v času med aprilom in oktobrom, ko so de-
klice bile na paši. Angel se jim je prikazal trikrat,
a ni spregovoril.
Lucija je o tem
molčala, niso
pa molčale nje-
ne prijateljice,
ki so to takoj
povedale doma.
Tako je za dogo-
dek izvedela tu-
di Lucijina ma-
ti, ki pa je samo
zamahnila z ro-
ko in rekla:
“Otročarije”.
Naslednje leto
je Lucija začela
pasti drobnico
skupaj z bra-
trancema
Frančiškom in
Hijacinto. Bilo
je spomladi te-
ga leta - 1916 -
ko so vsi trije, v
bližini hriba Cabeco, doživeli prvo prikazanje
Angela miru.
Lucija v Drugih Spominih pripoveduje:
“Ko smo odmolili rožni venec in pomalicali, je
nenadoma zapihal močan veter, ki je upogibal
drevesa, in te-
daj smo nad
njimi opazili
mladeniča ve-
like lepote,
starega od 14
do 15 let, bolj
belega kot
sneg. V sončni
svetlobi se je
zdel kot proso-
jen, da se je
blestel, kot bi
bil iz kristala.
Prepadeno in
brez besed
smo zrli vanj.
Mladenič se
nam je pri-
bližal in spre-
govoril:
'Ne bojte se! Sem Angel miru. Molite
z menoj'!
Nato je pokleknil in se s čelom dotak-
nil tal. Gnani od nadnaravne sile,
smo tudi mi pokleknili in za njim po-
navljali besede, ki jih je izgovarjal:
'Moj Bog, verujem Vate, molim Te,
upam Vate in Te ljubim!
Prosim Te odpuščanja za tiste,
ki ne verujejo, ne upajo in Te ne lju-
bijo'.
To molitev je ponovil trikrat, nato je vstal in de-
jal:
'Tako molite! Jezusovo in Marijino Srce pozorno
spremljata vaše prošnje'.
Nato je izginil”.
/ dalje
Frančišek Marto Hijacinta Marto
Starši Frančiška in Hijacinte,
Manuel in Olimpia
Hiša Frančiškovih in
Hijacintinih staršev
Oslavje / Za vedno se je poslovil Stanko Radikon 
Svoboden duh, zaljubljen
v briško zemljo in trto
  goriški bolnišnici je v
noči na nedeljo, 11. sep-
tembra, umrl znani vinar
z Oslavja Stanko Radikon. Bil je
dolgo bolan, star pa je bil 63
let. Poznali smo ga kot dolgo-
letnega odbornika Konzorcija
za zaščito vin Collio (Brda) in
predsednika Kmečke zveze za
goriško pokrajino. Tako v od-
boru konzorcija kakor tudi v
vodstvu Kmečke zveze se je
vedno zavzemal za napredek
malih družinskih kmetij, da bi
se razvijale in bile uspešne na
tržišču ter prispevale k ohranit-
vi domačega naravnega okolja
in slovenskega človeka na tej
zemlji. V mladih letih je bil tu-
di obetaven nogometaš.
Stanko Radikon je bil pogu-
men človek, dosleden v svojih
izbirah in odločitvah ter goto-
vo eden tistih, ki so na začetku
90. let prejšnjega stoletja - skupaj
s sosedom Jožkom Gravnerjem, a
tudi bratoma Bensa, Edijem Kan-
tejem in še nekaterimi drugimi -
zavrnili pritiske in lažne obljube
velikih proizvodnih hiš umetnih
gnojil in škropil ter se vrnili k vi-
nogradništvu, kot so ga poznali
prejšnji rodovi, se pravi k obdela-
vi tal in delu v vinogradu v soz-
vočju z naravo. To niso bile lahke
odločitve, in kdor se je odločil za
tako pot, je vedel, da bo večkrat
osamljen. Isto izbiro je naredil tu-
di v kleti in je zato vinaril v duhu
naravnih zakonitosti, v prvi vrsti
z večdnevnim vrenjem mošta in
V nato tudi več mesečne maceracijena tropinah tudi za bela vina, karpomeni, da se tako izlužijo vse
snovi, ki omogočajo živost in traj-
nost vina v času. Pri tem gre pou-
dariti, da se je za zaščito svojih vin
že pred več kot desetimi leti od-
povedal uporabi žvepla. Bil je tudi
med vinogradniki, ki so prvi pri-
stopili h gibanju Viniveri: to že
približno eno desetletje povezuje
vinogradnike, ki se odločajo za
naravi prijazno delo v vinogradu
in kleti. Vendar je pred kakim le-
tom ocenil, da se mogoče na ta
način zapira v ozek krog enako
mislečih, in se je odločil za nov
izziv in ponudbo svojih naravnih
vin na vsedržavnem vinskem sej-
mu Vinitaly, da bi tako mogoče
nagovoril širši krog ljudi.
V zadnjem desetletju je bil Radi-
kon velik borec za ovrednotenje
rebule. Tudi po njegovi zaslugi je
to vino postalo pravi briški pre-
poznavni simbol. V zvezi z nedav-
no zasaditvijo velikih
površin rebule v Fur-
lanski nižini za prede-
lavo v penine je pred
nedavnim dejal, da ga
to pravzaprav ne
skrbi, ker je dobra re-
bula doma le v Brdih
na 'opoki', kjer tudi
'trpi' in je zato žlaht-
na. Te besede so sad
dolgoletnega dela in
razmišljanja in tudi
zato lahko o Radiko-
novi rebuli iz starega
vinograda rečemo, da
je verjetno najbolj ve-
rodostojen dokaz, ka-
ko je vino odraz trte,
zemlje in vinogradnikovega dela.
Stanko Radikon je bil človek, ki je
veliko razmišljal in tehtal, rad je
razpravljal in povedal svoja sta-
lišča, a svojih mnenj in pogledov
ni vsiljeval. Pustil je, da si drugi
mislijo svoje. Bil je svoboden
duh, ki je pogumno stopal po
svoji poti zvest samemu sebi in
okolju, v katerem je zrasel in ga s
svojim delom tudi oblikoval. Naj
mu bo lahka domača briška zem-
lja!
Ženi Suzani, hčerkama Ivani in
Savini, sinu Saši ter ostalim so-
rodnikom izrekamo globoko
sožalje.
Marko Tavčar
Aktualno 15. septembra 2016 15
Dobri, zvesti prijatelj 
Človek in pes
  naslovi imam vedno
težave. Rada bi zajela čim
več vsebine, ne da bi zašla
v banalnost. Rada imam origina-
len, lep, kratek naslov. Zgornjega
bi gotovo nikoli ne izbrala za svoj
zapis, ko bi me nanj ne vezali sta-
ri, lepi spomini. To je naslov ne-
kega mojega zapisa iz študenstkih
let... O prijateljstvu med člove-
kom in psom.
Nekaj nad dvajset mi je bilo, ko
sem bila praktikant v uredništvu
Primorskega dnevnika in je pri
nas v zamejstvu še izhajal me-
sečnik Dan. Zadnje številke so bi-
le to, če se prav spomnim, preden
so ga ukinili. Urednik je bil Ace
Mermolja, jaz pa navdušena so-
delavka, študentka, ki je našla
svojo pot v pisanju. Ace ne bi bil
Ace, ko ne bi o vsebini vsake po-
samezne številke razpravljal na
dolgo in široko s prijatelji in so-
delavci. Zamisli in ideje je med
nas delil z veliko zajemalko, nato
pa pričakoval, da jih bomo kar
najbolje uresničili. Meni je neke-
ga popoldneva, ko sva pila kavo
na hodniku uredništva, enostav-
no rekel, naj pišem o ljudeh in
psih. O psih predvsem in o tem,
kaj počno v našem življenju in za-
kaj so tu. Večni spremljevalci nas,
osamljenih ljudi.
1. Spominjam se, da sva si v tistih
letih oba želela psa. Ace si ga je
privoščil veliko prej, mene, ki
sem živela s starši v majhnem na-
jemniškem stanovanju, pa so san-
je o psu spremljale od najbolj
zgodnjega otroštva do zrelih let.
Do danes pravzaprav, ko so se
končno uresničile in za mano
skoraj povsod capljata dva psa.
Tistikrat mi ni bilo težko vzeti be-
ležko in pero v roke in sestaviti
Z zapisek, ki je potem dobil še na-slovnico in sliko na prvi strani.Šla sem po Trstu, obiskala tedaj
še redke pasje salone, mislim, da
smo imeli v Trstu le enega, trgo-
vine z malimi živalmi, kjer so
prodajali kužke, in seveda la-
stnike. V članku je bilo napisa-
no vse, kar si lahko napisal o
psih. O psih kot spremljeval-
cih, reševalcih, varuhih, prija-
teljih in vodnikih slabovidnih.
Imela sem namreč celo to
srečo, da me je na dom pova-
bila slabovidna gospa, ki je ob
pomoči nemške ovčarke hodi-
la samostojno na delo in na za-
bave. Pogovarjala sem se,
božala, se učila in sanjala o
tem, da bom nekoč tudi sama
imela to kosmato dušo na po-
vodcu. Sicer je moje otroštvo
za nekaj dni že razveselil ko-
keršpanjel, ki smo ga vzeli v za-
vetišču. Z očetom naju je po-
vezal v veselo druščino in na-
ma podaril večerne sprehode
in čas za naju. Mama pa je naše
skupno veselje uničila, baje zara-
di čistoče, ki je dejansko v našem
revnem domu nikoli ni bilo, za-
radi štedilnika, varnosti in dlak.
“Sreča na vrvici” je morala nazaj
v zavetišče. Oče pa se je vrnil v
gostilno, kjer je najraje preživljal
večere. Meni je ostala samota... in
knjige.
Na vse to, kar povezuje nas ljudi s
psi, in na članek, ki je bil obja-
vljen v Dnevu, sem se spomnila
pred dnevi, ko se je v naše življen-
je od nekod spet pritepel pes.
Pravzaprav psička, ki sva jo z
možem našla na cesti, v največji
pripeki, ko sva se peljala v Pro-
snid. Črno bitje z belo liso,
križanec med belgijskim ovčar-
jem in volkom iz pravljice o Rdeči
kapici, je omagalo pred našim av-
tom in se potem, ko je mož pra-
vočasno ustavil, sopeč privleklo
v senco podkolesja. Toplotni
udar. S seboj sva imela vodo, in
to je pomagalo, da si je psička
kmalu opomogla. V nekaj minu-
tah je na koncu onemoglega
črnega telesa začel mahati črn re-
pek. V znak prijateljstva in hva-
ležnosti. Ker so na naju čakali pri-
jatelji, sva poklicala v Tjeje, kjer
živi naš ilustrator Moreno z ženo
Tuuli. V nekaj minutah sta prišla
po psa in ga odpeljala domov,
kjer naj bi počakal na lastnika.
Živa, tako sem psički dala ime, je
ostala pri nas nekaj dni, točneje
štiri, a v tem času se je prirasla na
naša srca. Ko sem razmišljala, od
kot ta skrivna vez med človekom
in živaljo, sem se spomnila na ti-
sti članek v Dnevu in na to, kar je
bilo napisano. Gre za dejanski
medsebojni sporazum, ki traja od
prazgodovine do danes in na
osnovi katerega je bila stkana ta
neverjetna zgodba. Ta, na osnovi
nam neznanih zakonov in nago-
nov, povezuje dvoje povsem dru-
gačnih bitij in jim omogoča, da
živita skupaj.
Za Živo nismo vedeli, da je sedem
let preživela v hali brez oken in
sonca, predvsem pa brez človeške
družbe. Ta njen beg je bil samo
poskus, da bi našla boljše, pa
čeprav še vedno pasje življenje.
Sploh ne drži namreč, da so psi
vedno zvesti. Psi znajo ločiti med
dobrim in slabim, med dobrimi
in slabimi ljudmi. In včasih gredo
kot mi za sanjami, za koprnen-
jem, ki se, tako pri človeku kot pri
psu, na koncu nikoli ne uresniči.
Za Živino žalostno usodo smo iz-
vedeli šele, ko je veterinar našel
'microchip', ki ga je imela na vra-
tu, in smo jo morali izročiti la-
stniku. Dokler je bila pri nas, je
bila samo izreden pes, ki je znal
ubogati, poslušati in hoditi poleg
nas brez povodca. Predvsem pa
pes, ki je zaradi svoje prijaznosti
in vdanosti povezal prijatelje in
sovaščane majhne vasi med Brdi
in Benečijo. Ti smo razkropljeni
ob ozki cesti, ki pelje navzgor mi-
mo vinogradov, in nam je večkrat
težko poiskati drug drugega, po-
sebno v tistih temnih, vlažnih
zimskih mesecih, ko se megle na-
birajo nad Korado in ko brije ta
beneška burja, ki je enaka naši
tržaški ali pa še bolj kruta. Ko mi-
sliš, da te bosta tišina in samota
pogoltnili. Štiridnevna “sreča na
vrvici” pa je v našo vas prinesla
veselje. Tekala je z otroki prek
travnikov in se igrala, pa čeprav
nikoli ni videla travnikov in ni-
koli prej ni slišala otroškega sme-
ha. Hodila je z nami na sprehode
in nas gledala v oči, tako
zvesto in vdano, kot zna le
pes. Ker nismo vedeli, kdo
je lastnik, smo bili pripra-
vljeni pomagati vsi. In ni
lepšega občutka, kot tisti,
ko se stke vez med sosedi in
ni nikomur težko prositi za
uslugo. Pa čeprav je šlo sa-
mo za psa. Pomemben je
namreč občutek, da lahko
računaš drug na drugega.
Eden izmed razlogov, zara-
di katerega ne znam več
živeti brez psa, je ravno ta
pasja spontanost, nepo-
srednost, igrivost, ki
zbližujejo tudi nas, zaprte,
zavrte in včasih celo hinav-
ske ljudi. Pasje srce, pasje
veselje, pasji pozdrav. Vse to
pripomore, da se odpremo
in spoprijateljimo tudi mi, ljudje.
Tisti, ki naj bi bili boljši in pamet-
nejši od štirinožcev. Ravno včeraj
sva z možem naložila oba psa v
nakupovalni voziček trgovine
Conad v Sesljanu. V avtu je bilo
namreč zanju prevroče, nakupo-
vanje pa mi je itak tako tuje in zo-
prno, da je vsaka popestritev do-
brodošla. In res je tudi po-
trošništvo v pasji družbi postalo
bolj človeško. V veleblagovnici so
naju nagovorili praktično vsi,
kupci in prodajalci. Starejše go-
spe, iz družinskih izkušenj vem,
da gre marsikateri upokojenec v
trgovino samo zato, ker je doma
osamljen, so takoj pristopile k vo-
zičku in načele klepet, turisti so
se muzali in božali, otroci so naju
spremljali, nasmehi so napolnili
tisto malo prostora, ki ostaja med
prepolnimi policami. Psa sta se-
veda ves čas mahala z repkoma in
se po pasje smejala. Da, smejala,
kajti pes je menda edina žival, ki
premore nekaj podobnega na-
smehu.
Žive že nekaj dni ni več z nami in
ni me sram povedati, da je kanila
za njo marsikatera solza. “Sreča
na vrvici pač”, Jani Kavčič se ni
zmotil, ko je dal naslov svojemu
filmu. O psih bi lahko pred toliko
leti, v Dnevu, pa tudi tokrat, še
marsikaj napisala. Lahko bi pisala
o vseh tistih psih, ki so ravno v
teh dneh iskali pogrešane med
ruševinami v italijanskem mestu
Amatrice, lahko bi napisala o ti-
stih, ki pomagajo ostarelim, bol-
nikom. A ne bom, tega je že pre-
več. Pa čeprav se še najdejo ljudje,
ki te sprašujejo, zakaj imaš psa, saj
stane, zahteva dragocen čas in
povrhu je samo žival. Nekaterim
se zdi celo umazana žival, čeprav
nikoli nisem videla psa, ki bi
odlagal kjerkoli odpadke in
uničeval naravo. Enkrat za vselej
naj napišem, da ima psa, pravza-
prav dva psa, ker mi pomagata,
da sem in ostajam človek. Bolj
sproščen, boljši človek. Ker mi
pomagata, da se še nasmejem -
pri mojih letih postaja to vsak
dan težje - in da spregovorim tudi
z ljudmi, ki jih ne poznam in jih
srečujem le naključno. Vse bolj
zaprti smo namreč in vse težje
spregovorimo. Pa še nekaj. Psa
imam, ker nočem, da bi umrl
otrok v meni. Tisti, ki se še zna
igrati, ki se smeje, ki ve za pomen
besed, kot sta ljubezen, prijatel-
jstvo. Zaradi tistega otroka, ki še
živi, nekje na dnu moje duše,
imam psa. Pa zaradi sebe in zara-
di ljudi. In ne nazadnje zato, ker
živijo tisti, ki imajo psa, dlje in
boljše.
Suzi Pertot
  toplem septembrskem večeru so
se v dvorani župnijskega doma F.
B. Sedej, ki stoji, kot župnijska
cerkev sv. Florijana, na najvišjem, sliko-
vitem vrhu Števerjana, oglašale balkan-
sko obarvane skladbe goriške glasbene
skupine Radio Zastava. V petek, 9. sep-
tembra 2016, je bil namreč v briški vasi
na sporedu zadnji večer niza gledaliških
predstav Gledališče na ocvrtem. Nova
gledališka po-
nudba sredi
vročih polet-
nih dni je na-
stala po zamisli
Dramske dru -
žine iz Števerja-
na v sodelovan-
ju z Zvezo slo-
venske kato-
liške prosvete,
pod pokrovitel-
jstvom JSKD,
SSO in Vinote-
ke Briški griči.
Epilog tega
prvega us peš -
nega poskusa
združiti gleda-
liško umetnost
z ocvrtimi do-
brotami iz ku-
hinje in z rujno
domačo kapljico je zapisala predstava
Aulularia, ki jo je Dramska družina F. B.
Sedej iz Števerjana premierno uprizorila
marca 2015 v dvorani na Humu, ker so
takrat ravno potekala obnovitvena dela
števerjanske župnijske dvorane. Že na
premieri je predstava vzbudila veliko za-
nimanja, saj so števerjanski ljubiteljski
ustvarjalci z nemalo poguma in drznosti
krepko nad dva tisoč let star, spretno na-
pisan tekst izpod peresa latinskega av-
torja Plavta, ki ga je v slovenski jezik
mojstrsko prevedel Kajetan Gantar, pre-
stavili na balkanska tla 50. - 60. let
prejšnjega stoletja. Da bi tudi primerno
glasbeno uokvirili dogajanje, so izbrali
nekatere skladbe skupine Radio Zastava
z njihove plošče Silentium in na to gla-
sbo uglasili tudi songe in poskočne ple-
sne korake. Priredba antične komedije
je nastala ob domiselnosti gledališču
povsem predane, mlade umetniške vod-
je števerjanske Dramske družine Jasmin
Kovic in režiserja Franka Žerjala, ki je že
kar nekaj časa zvest sopotnik te v zadnjih
letih na gledališkem prizorišču zelo de-
javne in prepoznav-
ne ljubiteljske sku-
pine. S predstavo so
števerjanski gleda-
liški ustvarjalci
uspešno nastopili
marsikje v zamej-
stvu in v raznih kra-
jih na Slovenskem. S ponosom
lahko naštejejo kar nekaj nagrad
in priznanj, ki so jih prejeli zanjo
(nagrada za žensko stransko vlo-
go – Ilaria Bergnach za vlogo Sta-
file - na območnem srečanju gle-
daliških skupin Severne Primor-
ske, druga nagrada na Zamejskem
festivalu amaterskih dramskih
skupin v Mavhinjah l. 2015, posebno
priznanje za likov-
no celovitost pred-
stave, ki ji ga je pri-
sodila žirija na 54.
Linhartovem
srečanju, srečanju
ljubiteljskih gleda-
liških skupin iz
Slovenije in zamej-
stva, na Novačano-
vih gledaliških
srečanjih 2015 je
Aulularia prejela
priznanje za naj-
boljšo predstavo
po oceni občin-
stva, Sanja Vogrič
pa je bila deležna
priznanja kot naj-
boljša igralka ve -
čera za vlogo Lara).
Po vseh teh uspe-
hih bo predstava v
kratkem odšla v arhiv, saj se je zadnjič
zaiskrila pri nas prav na domačem odru.
Na tem odru je bila pravzaprav tokrat
prvič. Pred pretežno domačimi gledalci
– med temi je kot vedno bila tudi štever-
janska županja Franka Padovan -, se je
tako še enkrat v vsej svoji pisani nadrob-
no izdelani podobi razživela ta antična
komedija v barviti balkanski zmešnjavi.
Pri tem pa ni izgubila modrega vsebin-
skega pečata, ki ji ga je vtisnil veliki an-
tični komediograf: ni dobro biti skopuhi
in ljubosumno skrivati svoje bogastvo,
kot to dela protagonist Evklion. Po volji
družinskega Lara najdeni zaklad mu gre-
ni življenje. Prinaša mu le veliko skrbi
in strahu, sumničenja, nezaupljivosti, ki
se spre vr žejo v pravo trpljenje. Vendarle
pa sam spozna, da sreča ne tiči v denar-
ju!
Kakor so se ubogemu skopuhu in vsem
njegovim strahovom smejali v antiki, ta-
ko so se mu smejali tudi gledalci na šte-
verjanskem večeru, tudi zato, ker so
igralci izvrstno odigrali komedijo in do-
bro izostrili smeh vzbujajoče komedijske
situacije. Ves čas so neutrudno obdržali
hiter tempo. Komedija, ki je ob ponovit-
vah vsakič zadobila še kakšen droben do-
datek – ta je nadgrajeval interpretacijsko
plat, pa tudi vizualne nadrobnosti -, je
doživela skandirano ploskanje tudi na
tej zadnji ponovitvi v domači vasi. Da je
zadnjič na odru v zamejstvu, je poudaril
član skupine Jan Leopoli v uvodnem
pozdravu.
Aulularia v izvedbi števerjanskih igralcev
je konec avgusta razveselila množico gle-
dalcev s ponovitvijo na trgu za knjižnico
Franceta Bevka v Novi Gorici. Tu se je v
poletnih dneh zvrstila vrsta
prireditev.
Vseh šestnajst nastopajočih
igralcev je tudi na petkovi po-
novitvi v Števerjanu napolnilo
oder z živahnostjo, iskrivostjo
in doživetostjo, tako da je do-
gajanje pridobilo nevzdržljivo
življenjsko silo.
Gledalci so z dolgotrajnim
ploskanjem pokazali vso na-
klonjenost domačim igralcem
in s tem tudi izrazili željo, da
bi jih radi še velikokrat ob -
čudovali na domačih odrskih
deskah.
S predstavo Aulularia se je
končal prvi niz gledaliških predstav Gle-
dališče na ocvrtem. Glede na prisotnost
publike lahko sklepamo, da so ljubitelji
gledališke umetnosti dobro sprejeli to
ponudbo in da si želijo tudi v poletnem
času se osvežiti z gledališkim sokom, ki
poteši duha, in da so z veseljem sprejeli
tudi zamisel, da se po predstavi ustavijo
in pokramljajo ob kozarčku žlahtne ka-
pljice in ocvrtem prigrizku. Na zadnjem
srečanju Gledališča na ocvrtem so ob
koncu predstave kar sami igralci stopili
do občinstva in ponujali ocvrte poslati-
ce. Do publike se je nekajkrat v predstavi
obrnil tudi Matej Pintar v zelo vživeto
podani vlogi Evkliona. Vseh preostalih
petnajst igralcev je v večjih ali manjših
vlogah posrečeno opravilo svojo nalogo,
da je komedijsko dogajanje steklo v hi-
trem tempu in ohranjalo pospešen ri-
tem.
Abonente tega prvega niza predstav Gle-
dališče na ocvrtem čaka še nagradna
predstava: v nedeljo, 9. oktobra 2016, ob
17. uri bo zanje na odru števerjanskega
župnijskega doma nastopila mladinska
gledališka skupina O’Klapa iz Gorice, ki
bo uprizorila “družinski mijauzikal”
Obuti maček Andreja Rozmana Roze v
režiji rosno mlade Sanje Vogrič, ki ji je
gledališka umetnost zelo pri srcu.
IK
V
Dramska družina SKPD F. B. Sedej / Gledališče na ocvrtem
V brbotajočem balkanskem loncu
bleščeča Plavtova Aulularia
Utrinek iz predstave Aulularia
Aktualno15. septembra 201616
MESIĆ
Italijanski pa tudi ostali evropski
mediji so s povečano pozorno-
stjo konec maja spremljali doga-
janje v Jugoslaviji, tako v Srbiji,
kjer so Arkanovi in Šešljevi para-
vojaški oddelki izkoristili nacio-
nalistično politiko Slobodana
Miloševića, kot na Hrvaškem s
Tudjmanovo prav tako naciona-
listično usmerjeno Hrvatsko de-
mokratsko zajednico. Ko smo se
ob vrnitvi iz Bršadina ustavili v
Zagrebu, smo s pomočjo sode-
lavca hrvaške televizije prišli do
posnetkov o spopadu med Srbi
in Hrvati v Borovem selu, neda-
leč od Vukovarja. 1. maja so štir-
je hrvaški policisti z droga spu-
stili jugoslovansko zastavo in jo
zamenjali s hrvaško.
Večinsko srbsko prebi-
valstvo je policiste
ugrabilo. Naslednji
dan je iz Osijeka prišlo
150 policistov, da bi
osvobodili kolege. Od-
delek so še pred Boro-
vim selom napadli
srbski prostovoljci, ne-
kateri trdijo, s po-
močjo šešljevcev. V
spopadu je padlo 10
hrvaških policistov, na
srbski strani pa naj bi
bilo od treh do deset
mrtvih. V rimskem
uredništu drugega te-
levizijskega dnevnika
so bili s prispevki zelo
zadovoljni, predvsem
zaradi originalnih po-
snetkov, ki so bili dokaj zgovor-
nejši od tistih, ki so jih ostala
uredništva dobivala preko evro-
vizijske izmenjave. Po zapletu v
Zveznem predsedstvu, ko je Mi-
lošević preprečil, da bi prevzel
mesto predsednika Stjepan Me-
sić, je bilo dogajanje v Jugoslaviji
prav na prvem mestu italijan-
skih televizijskih dnevnikov.
Vsak dan torej prispevek za drugi
TV dnevnik ob 13.00 in 19.45,
večkrat pa tudi za večerno po-
globitveno oddajo “Pegaso”.
Pred zvezno skupščino v Beogra-
du je bil shod četniškega giban-
ja. V pričakovanju govora vojvo-
de Šešlja smo po televiziji v Za-
grebu gledali, kako so manife-
stanti skandirali: “Slovenci in
Hrvati, ven iz Jugoslavije. Hrva-
tom ne bomo pustili niti pedenj
srbske zemlje. In še ustaški po-
glavnik Mesič doživel si politični
polom, zdaj bomo izgnali Iz
Beograda še ustaša Anteja Mar-
kovića”. Dokaj bolj mirno je bilo
v Zagrebu, kjer so se pričela po-
gajanja za sestavo hrvaškega
izvršnega sveta pod predsed-
stvom Franja Gregurića.
Zunanji minister naj bi
bil Šeparović, obrambni
Bebić in notranji Vekić.
Za novinarje pomembno
ministrstvo za
informiranje pa naj bi
po govoricah prevzel
Dražen Budiša. Prav na
to ministrstvo sem po-
slal prošnjo za televizij-
ski intervju s predsedni-
kom Stjepanom Me-
sićem. Ljubeznivo mi je
odgovorila Jadranka Lu-
jević in sporočila, da bo
predsednik na razpola-
go za intervju 24. maja
ob 10.00. Mesić, ki je te-
daj imel 56 let, je bil po
poklicu odvetnik in
hrvaški predstavnik v
zveznem predsedstvu. Prav zara-
di tega je bil v središču svetovne
pozornosti. Ko mu je bilo 36 let
je bil obtožen širjenja sovražne
propagande in
obsojen na dve
leti in dva mese-
ca zapora. V pa-
lači predsedstva
hrvaške republi-
ke na Radićevem
trgu so nas
skrbno pregleda-
li, vse potrebno
za televizijski in-
tervju pa je mo-
ralo preko detek-
torja. Snemalec
je bil Silvano Ka-
pelj, tonski moj-
ster pa Franco
Galvini, napove-
dan je bil prihod
tudi direktorja
informativnega
programa na
drugem kanalu RAI, vendar je
Alberto La Volpe moral v Rimu
miriti zunanjega ministra De
Michelisa (oba sta pripadala so-
cialistični stranki), ki je bil
Z 12. strani
Drugi tir za razvoj
gospodarstva, ...
Narodnogospodarski in drugi
širši družbeni učinki pomorskih
blagovnih tokov
G. Tajnikar se je v svojem tekstu
posmehljivo spotaknil tudi ob
podjetje Luko Koper, češ da s
svojim skromnim prometom
185 mio evrov ter 70 milijoni
dobička in amortizacije skupaj
“sploh ni tako gromozansko, kot
si predstavljamo”, ter se je zelo
površno dotaknil tudi narodno-
gospodarskih in drugih širših
družbenih učinkov pristanišč in
njihovih prometnic v notran-
jost. Že leta 2009 je bilo npr.
ugotovljeno, da deluje v ko-
prskem pristanišču, ob podjetju
Luka Koper, še 360 gospodarskih
in drugih pravnih subjektov, ki
so imeli skupaj več kot 4.100 za-
poslenih, ustvarili prek 330 mio
evrov prometa in okrog 164 mio
evrov dodane vrednosti. Iz štu-
dije Ekonomske fakultete v Lju-
bljani Narodnogospodarski
učinki pristanišča Koper pa izha-
ja, da vsak milijon ton obdela-
nega tovora v koprskem prista-
nišču neposredno in posredno
proizvede 41,6 mio evrov reali-
zacije v gospodarstvu države. Pa
da je v letu 2013 poslovanje Luke
Koper neposredno in posredno
zaposlovalo v celotnem sloven-
skem gospodarstvu okrog 5.000
ljudi, oziroma vsak milijon pre-
tovorjenega blaga pomeni 450
delovnih mest. Vemo tudi, da
teče po slovenskem ozemlju naj-
krajša pot do morja iz srednjee-
vropskega bazena, ki napaja Ko-
per, Reko in Trst s tovori (velika
industrijska središča Gradca, Du-
naja, Budimpešte, Bratislave
idr.). Iz zgodovine tudi vemo, da
so z izgradnjo železniškega križa
Maribor-Trst in Jesenice-Zagreb
zrasla večja ali manjša gospodar-
sko in kulturno razvita središča,
ki so se s povojno izgradnjo av-
tocest še dodatno okrepila, tudi
z ustanavljanjem visokošolskih
ustanov. S posebnim poudar-
kom na Kopru, ki se je predvsem
po zaslugi pristanišča in nje-
gove priključitve na želez-
niško omrežje razvil iz pred-
vojnega zaspanega obmorske-
ga mesteca z okrog 7.000
dušami v tretji večji urbani
center Slovenije z več deset ti-
soč prebivalci, njegovo prista-
nišče pa v eno najpomem-
bnejših lokomotiv gospodar-
skega razvoja države. Mislim,
da stroka še ni, in verjetno tu-
di nikoli ne bo, iznašla obraz-
ca, s katerim bi lahko zaobjeli
in izračunali vse kompleksne
narodnogospodarske in širše
družbene učinke pristanišč in
njihovih prometnic v notran-
jost.
Konkurenca in njen odnos do
pristanišč in železniške infra-
strukture
Spričo pomanjkanja prostora
bom telegrafsko nanizal zgolj
nekaj najnujnejših podatkov,
povzetih iz medijev. Zavedajoč
se edinstvenega zgodovinskega
trenutka, ko tovori z Daljnega
vzhoda, tudi po zaslugi nedavne
podvojitve kapacitet Sueškega
prekopa, vse bolj pritiskajo na ja-
dranski prometni koridor, hiti
Trst s pripravami na pomembno
povečanje kapacitet VII. pomola
in je pred nedavnim vgradil te-
meljni kamen za novo veliko
platformo pod Škednjem, kar
vse bo povečalo zmogljivosti
pretovora kontejnerjev na naj-
manj 1,300.000 TEU. Pri čemer
predstavniki dežele FJK gledajo
na načrtovano rast prometa v
pristanišču kot na najpomem-
bnejšega generatorja lastnega
gospodarskega razvoja. Reka je
ravnokar povečala kapacitete
kontejnerskega terminala na
Brajdici na 500.000 TEU, gradi
novega na zagrebški obali s
končno kapaciteto 800.000 ter je
pred kratkim na najvišji ravni
sprejela sklep za gradnjo tretjega
kontejnerskega terminala v Ba-
kru. Tudi hrvaške oblasti gradijo
gospodarski razvoj države na
dveh velikih logističnih centrih,
to je na obmorskem v Reki in su-
hozemnem v Zagrebu. Koper se
pripravlja na povečanje kapacitet
I. pomola (kontejnerskega) na
komaj 1,15 TEU, a mu ob rizikih,
povezanih s progo, za nameček
tudi občinski svet ni izdal dovol-
jenja, čeprav je podaljšanje pred-
videno v DPN, kar je tržaški Il
Piccolo z mastnim naslovom po-
komentiral, “da je občina Koper
izvršila harakiri”. Nič boljše ni z
železniškimi povezavami z no-
tranjostjo. Trst bo prek že poso-
dobljene pontabeljske proge in
skorajšnje nove hitre proge Gra-
dec-Celovec povezan z že nave-
denim skupnim srednjeevrop-
skim blagovnim bazenom s hi-
tro dvotirno progo (150 km/h).
Reka je sicer, tako kot Slovenija,
priključena na zastarelo želez-
niško omrežje, vendar ima od-
prto pot v dve smeri, prek Pivke
v Slovenijo in prek Knina v Za-
greb, kar ji daje večjo varnost.
Ob tem pa ima izdelan projekt
in že urejene vse pravno-lastnin-
ske stvari za novo, okrog stokilo-
metrsko dolgo ravninsko progo
Reka-Zagreb in naprej proti
madžarski meji, ter intenzivno
pripravlja finančno konstrukcijo
zanjo, računajoč pri tem tudi na
izdatna nepovratna evropska
sredstva. Ob nedavni svečani
predstavitvi projekta je Zoran
Milanović progo imenoval “kral-
jica investicij” oz. “naložba sto-
letja”. Tako smo na najboljši po-
ti, da zapravimo, z velikimi fi-
nančnimi in človeškimi žrtvami
dosežen dosedanji primat ko-
prskega pristanišča, kar je že
pred več leti napovedal nekdanji
predsednik NB Italije Mario Dra-
ghi, rekoč, da bo Luka Koper
kmalu izločena iz konkurence,
ker se s svojimi pretovornimi in
prometnimi zmogljivostmi
“bliža točki zasičenja”. In bomo
tako tudi zakockali edinstveno
priložnost za nov, hitrejši razvoj
gospodarstva, države in blaginjo
njenih ljudi.
Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (8)
Samostojni
odločno proti osamosvojitve-
nim težnjam Slovencev in Hrva-
tov. Galvini je pripravil mikrofo-
ne in poskrbel za razsvetljavo.
Točno ob napovedanem času se
nam je pridružila priletna gospa,
ki je povedala, da bo prevajala
moja vprašanja gospodu pred-
sedniku. Po ponovni preveritvi
delovanja mikrofonov smo takoj
pričeli intervju. Vprašal sem ga:
“Vi ste prvi predsednik nekomu-
nist, vendar se lahko zgodi, da
boste tudi zadnji predsednik Ju-
goslavije, če se bo čez dober me-
sec dni Slovenija dokončno
odločila za razdružitev”. Mesić
me je popravil, rekoč: “Trditev,
da sem jaz prvi nekomunist, ni
povsem točna. Borisav Jović ni-
ma nič kaj opraviti s komuniz-
mom, on je srbski nacionalist.
Kaj se bo zgodilo, ko bo Sloveni-
ja proglasila neodvisnost? Imeli
bomo dodatno možnost za dia-
log o prihodnji skupnosti, saj tu-
di Hrvaška meni, da se mora naj-
prej osamosvojiti, nato pa na po-
dlagi skupnih interesov najti
pravo integracijo. Tudi ostali re-
publiki, Makedonija in Bosna,
morata postati suvereni državi.
Samo Srbija in Črna gora ne
sprejemata te rešitve, ker se zav-
zemata za federacijo. Nihče jima
tega ne brani, naj le prideta do
dogovora o skupni federaciji s
skupno ustavo, z ostalimi repu-
blikami pa bodo povezave
takšne, kakršni bodo dogovori”.
Drugo vprašanje: “Evropa in se-
veda tudi Italija sta zaskrbljeni.
Medrepubliški dialog o prihod-
nosti države je prekinjen.
Kakšno rešitev predlagate vi”?
“Glejte”, je odgovoril predsed-
nik Mesić, “čas za dialog je ved-
no na razpolago, vsaj dokler se
ne prične vojna, pa tudi sredi
vojne se je moč pogajati. Kar se
zdaj dogaja v Sloveniji, je le na-
daljevanje tega, kar se je že zgo-
dilo na Hrvaškem. Določene sile
skušajo vplesti vojsko državnega
udara ali državljanske vojne. Me-
nite, da bi v tem primeru prebi-
valci množično bežali v Italijo”?
“Nobene možnosti”, je poudaril
Mesić, “ni za vojaški državni
udar kakor ne za državljansko
vojno. Obstajajo le grožnje
srbske propagande in beograjske
čaršije o razširitvi srbskega
ozemlja, ne gre torej za dr žav -
ljansko vojno, pač pa za osvoje-
valno vojno Srbije. Ne moremo
zato govoriti o državljanski vojni
ali množičnem begu prebival-
stva proti Italiji ali Avstriji. To si
je izmislila beograjska čaršija, da
bi prestrašila Evropo, ki naj bi
odgovorila: uresničimo ambicije
velike Srbije, dajmo Miloševiću
del hrvaškega ozemlja in se bo
pomiril. Toda kot se Hitler ni po-
miril, ko je dobil ozemlja, ki jih
je zahteval, tako se tudi Mi-
loševićev ape-
tit ne bo
zmanj šal.
Prav zaradi te-
ga ga je treba
ustaviti, da ne
bo groženj o
vojaških uda-
rih ali dr žav -
ljanski vojni”.
Izbral sem le
te tri odgovo-
re, ki jih je še
isti dan obja-
vil poleg
našega radij-
skega še večer-
ni dnevnik drugega televizijske-
ga programa RAI, celoten inter-
vju, ki je obsegal odgovore na
devet vprašanj, pa je bil v sre-
dišču poglobitvene oddaje “Pe-
gaso” ob 23. uri. Pri prevajanju
Mesićevih odgovorov v itali-
janščino mi je pomagala hčerka
pesnika in pisatelja Juana Octa-
via Prenza, ki se je rodil v Argen-
tini istrskim staršem. Dalj časa je
bil v Beogradu, dobrih 30 let pa
živi v Trstu.
Mesićevi odgovori seveda niso
zadovoljili zunanjega ministra
De Michelisa, ki je še vedno
vztrajal pri utopični ideji o enot-
ni in demokratični Jugoslaviji.
“Slovenija in Hrvaška”, je dejal,
“bosta krivi, če bo prišlo do in-
cidentov in krvoprelitja”. Pri
tem je hote ali nehote povsem
spregledal Miloševićeve grožnje
o uporabi sile za ustanovitev ve-
like Srbije. Na tako De Micheli-
sovo stališče je deset let po osa-
mosvojitvi pozabila tudi Ljublja-
na, ko mu je podelila visoko
državno priznanje.
/ dalje
Saša Rudolf
Stjepan Mesić
Slobodan Milošević