LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
28. KNJIGA 1977
LJUBLJANA 1978
LETOPIS SAZU 28
THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 28
1977
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
28. KNJIGA
1977
sprejeto na sej t predsedstva
slovenske akademije znanosti in umetnost:
DNE 2, MARCA 1978
I
ORGANIZACIJA
SKUPŠČINA SAZU
Predsednik	Janez M i I fi i rt s k i, redni član
Podpredsednik	Bratko Kreft, redni élan
Podpredsednik	Anton K u h e 1 j, redni član
Glavni tajnik	Gorazd K u š e j , redni Élan
Častni člani
(3)
Josip Bios -Tito Edvard Kardelj Josip Vidmar
Redni člani (36)
France Bezlaj, Roberi Blinc, Bogdan Brccelj, Srečko Brodar, Drago t in Cvetko, Bojan Cop, Davorin Dolar, Maks i m Gaspari, Jože Gori čar, Peter G os ar, Bogo Grafenaucr, Milan Grošelj, Dušan Iladži, Svetozar Ilcšič, Božidar Jakac, "Viktor Korošec, Ciril Kosmač, Miško Kranjec, Bratko Kreft, Anton Ktllielj, Gorazd Kaše j, France Milielič, Janez Milčinski, Franc Novak, Anton Ocvirk, Vladimir Pavšič, Anton Peteri iti, Ivan Rakovcc, Anton Slodnjak, Makso Snuderl, Miha Tišler, Lado Vnvpetič, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Fran Zwitter, Andrej O, Zupančič:.
Dopisni člani (50)
Anton Bajec, Janez Batis, Jože Bole, Marja Boršnik, Miroslav Brzin, Janez Fettich, Alojz, Finžgar, Anton Grad, Stanko Grafenaucr, Anton Ingolič, Janko Jnrančič, Zdenko Kalin, Janko Kos, Stane krasovec, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majer, Janez Matjašie, Ernest Maver. Boris Merhar, Dušan Mo-ravec, Marjan MnSič, Janez Peklenik, Ivan Potrč, Stoja u Pref-
mir. Primoi Ramovš, Edo Ravnikar, Anica ?odnik-ZnpanC, Gabriel Stupica, Lujo Sukl je, Lojze Vodovnik.
Pri dela skupščine SAZU laliko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (10):
M i Ji ai I o Apostolski, Krešimir Balenovic, Oton Berkopec, Johann CiJenšek, Ldhem Čamo, Mirko Deanovie, Aleksundar Despie, Jovan Djordjevie, Branislav DjuTdjev, Boris Drujan, Milovan Gavazzi, Leon Gerskovič, Drago Grdenie, Vanda Ko-cliansky-Devide, Fran jo Kogoj, Blaže Koncski, Josef Kratochvil, Miroslav Krleža, Janko Lavrin, Desanka Mak si m o vi 6, Mibaiio Mibailovie, Grga Novak. Branko Pavičevič, Bogdan Povh, Stali o jlo Rajičič, Harald Saeverud, Pavle Savii, Pet ar Steva novic, Alois Tavčar, M st i si a v Volkov.
Pri delu skupščine SAZL sodelujejo še delegati delovne skupnosti SAZU. V letu 1977 sta. to bila: dr. Katica Drobne in dr. ing. Mitja Zupančič.
Delovna skupnost SAZL! je 31. decembra !977 štela 173 pol-nozaposleiiili delavcev, od tega 90 raziskovalcev, 2 stažista, 8 strokovnih delavcev, 16 bibliotekarski Ji in knjižničarskih delavcev, 29 upravnih in račuiiskili, 10 tehničnih in 18 pomožnih; 2 raziskovalca in 9 delavcev s skrajšanim delovnim časom; stalnih zunanjih sodelavcev je bilo 9.
Svet delovne skupnosti SAZU v letu 1977.
Člani: M. Bukovec, F. Buftolo, J. Dular, M. Hajnšek-Holz, M. Klemenčič, A. Krunje, Z. Kumfir, M. Orožen Adamič, D. Prelovšek, S. Ramovš, J. Rigler, K Sušteršič, M. Zupančič.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata SAZU v letu 1977:
člani: V. Baloh, K. Drobne, J. Groo-Kozak, N, Gspan-Prašelj, J. Hladnik, F. Komljanec. B. Košmrlj-Levačic, D, Mi-lielič, J. Miiller, I. Puncer, S. Siergaršek, J. Strajnar, I. Turk, V. Vi vod;
člani nadzornega odbora: R. Gospodaric, A. Ložar-Podlogar, A. Valantie.
PREDSEDSTVO S A Z U
Predsednik Pod predsed n ika
Glavni tajnik lajnik 1. razreda
lajnik 2. razreda
V. d. tajnika 3. razreda
Tajnik 4. razreda Tajnik 5. razreda lajn ¡k 6. razreda
Janez M i 1č i n s k i Bratko Kreft Anion Kuhelj
Gorazd Kušej
(zgodovinske in družbene vede) Fran Zwitter
(filološke in literarne vede) Valentin Logar
(matematične, fizikalne in tehnične vede) Anton K u h e 1 j
(prirodoslovne vede) Ivan R a k o v e e
(umetnosti) Anton Ingolič
(medicinske vede) Franc Novak
Člani plemima Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Janez M i 1 č i n s k ii, Anion K u h e 1 j , Gorazd Kušej Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je bil od julija 1973 v Sarajevu, predsedoval mu jeEdlieui C a m O
ORGANIZACIJA AKADEMI JE (po stanju 31. decembra 1977)
I.	UPRAVNA PISARNA
Upravni direktor: Bojan P 1 a v c , dipl. oec.
Pomni nik upravnega direktorja: Mar je tka Pogačuik-
Novak, dipl, iur.
Tajnica predsedstva: Nada J e s s e.
šef odseka za finančno in materialno poslovanje: Milena Mora u s.
Tajnica uprave: Cecilija Gorenc.
II.	ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Upravnik: znanstveni svetnik dr. Avguštin L a K. Samostojni referent: mag. Jolanta Groo-Kozak. Samostojni referent za tisk publikacij: Staško j esse. dipL arheol.
Tajnica razredov: Bozen a Legis a.
IIL BIBLIOTEKA
Upravnik: dopisni član Primož Ramovš.
Višji bi bi i otek ar-sp ecialis i: Ana K o L 1 a r - H o r c t z k y.
Bibliotekarska referentka: Marija K1 e m e ti č ič.
IV. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Predsednik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah.
V. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Upravnik: dop. član dr. Boris M a j c r. Koordinator dela: mag. Matjaž Potrč.
UPRAVA INSTITUTOV, KOMISIJ IN STUDIJSKIH CENTROV
i. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Upravnik: akademik dr. Fran Zwitter.
Znanstveni svet: akademika dr. Fran Zwitter in dr. Bogo Grafenauer, uuiv. prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Pavle Blazni k.
Strokovni svetnik: Božo Otorepcc, tajnik inštituta. Asistent: Darja M i h e 1 i č.
Strokovni dclavcc: Jclkn Miloševič-Pcrko,
2. UMETNOSTNOZGODOV1NSKI INSTITUT FRANCETA 3TELETA
Upravnik; znanstveni svetnik dr. Emili jan Cevc.
Znanstveni svet: znan sive ni svetnik dr. Emili jan Cevc, uni v.
prof. tir. Stane Miknžt dopisni član imiv. prof. ing. arli.
Marjan M u š i ¿i , dr. Sergej V r i š e r.
Asistenta; dr. Damjan Preloviek in Aleš Roječ.
Višja strokovna sodeiavka: Vera B a 1 o L.
Bibliotekarski referent: Yida U r e k.
3. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Upravnik: znanstveni svetnik dr. ing. Mitja B r o d a r. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Brodar, univ. prof. dr. Jože K a s t e 1 i c in delavci inštituta dr, Mitja B r o d a r , dr. France L e b e n , dr. Jaroslav S n š c 1 in dr. Alojz S e r c el j.
Znanstvena svetnika: dr, ing. Mitja Brodai in dr. Jnrosluv S a š e 1.
Višji znanstveni sodelavec: dr. France Leben. Višji strokovni sodelavec: Ana Šašcl. Asistent: Janez Dular.
Strokovni sodelavce: Dragica Knific-Lunder. Hon. nslužbence: mag, Slavko Ciglenečki.
Palinološki laboratorij
Znanstveni svetnik: dr. Alojz S e r c el j. Strokovni delavec: Metka Culiherg.
4. INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Upravnik: akademik dr. Viktor Korošec.
Znanstveni svet: akademik dr, Viktor Korošce, akademik dr. Gorazd K u š c j, akademik dr. Makso S n u d e r1, akademik dr. Miian Grošelj, liniv, prof- dr. Jože Kasteiic, Višji kiijjžničar-referent: Julijana Šušteršič.
5. MUZI KOLO S KI INSTITUT
Upravnik še ni izvoljen, Znanstveni svet še ni imenovan,
6, ŠTUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA
Predsednik: akademik dr. Fran Zwitter.
7. ŠTUDIJSKI CENTER 7.A DRUŽBENE VEDE Predsednik: akademik dr. Lado V a v p e t i č.
9. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akademik dr. Bratko Kreft.
Namestnik upravnika: dopisni član univ. prof. dr. Jiauko Ju -
r a n c- i 5.
Znanstveni svet: akademik dr. France Be z I a j , akademik dr. liojan Čop, akademik dr. Bratko Kreft, dopisni člani univ. profesorji dr, Anton Bajee, dr. Janko Jurancič, dr. Valentin Logar.
a) Dialektološka sekcija. ___
Načelnik: doe. dr. Martina Orožen. Znanstveni svetnik: dr. Jakob H i g I e r. V išj i strokovni sodelavec; Saša S e r n e C. Zunanji znanstveni sodelavec: dopisni član dr. Valentin
Logar.
Asistentki: Frančiška B e n e d i k , Sonja H o r v a t. h) f ,eksikološka sekcija.
Načelnik: dopisni član univ. prof. dr. Janko Jurančič. Znanstveni svetnik: dr. I.ino L e g i s a.
Strokovni svetniki; Zvonka i, o d e r - M a n C i n i, Joža M e z e , Stanislav S u h a d n 1 n i k , tajnik inštitutu. Višji strokovni sodelavci: Jvana Černelič, Milena Hfijn šek-Holz, Marija J a n e ž i č , Ja kob Müller, Marta Silvester, Ada Yidovife-Muba. Asistenti: Mnrtin Abi in, Marjeta Elmar, Alenka Jugov i c, Polona Kostanje v ec, Borislava K o 5 m r I j -Levačič, Zvonka Prazniki Ivanka Sircelj, Cve-tana T a v z e s.
C) L ti m ol osko-onom asti čn a sek e i j a.
Načelnik: akademik dr. France B e z 1 a j.
Asistenta: Janez K e b e r , Darja Zorga-Globevnik.
Strokovni sodelavec; Drago M e r t e 1 j.
ti) Komisija za pravopis, pravorečje in gramu(iko. Razrešeno predsedstvo zastopa akademik dr. Bratko Kreft.
e) Komisija, za historične slovarje slovenskega jezika. Predsednik; akademik dr. I'ranče Rezin j. Člani komisije; univ, prof. dr, Vilko Novak, dr, Martina Orožen, docent FF, dr. Breda Pogorelec, docent FF, Jože S t a b c j, zunanji strokovni sodelavec SAZU, Stanislav S n h a d o 1 n i k , strokovni svetnik SAZU, Višji strokovni sodelavec: France Novak. Asistenta: Majda M e r 5 e , Francka P r e m k.
9. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Upravnik: akademik dr. Anton O c v i r k.
Znanstveni svet: akademik dr. France Bezl a j, akademik dr. Anton O C vir k, akademik Josip Vidmar, dopisni član univ, prof. dr. Janko Kos.
a)	Sekcija za slovensko literarno zgodovini). Znanstveni svetnik: tir. Irance Bernik. Asistent: mag, Marjan Dolgan,
b)	Sekcija za literarno teorijo. Znanstveni svetnik: Drago Sega.
Višja strokovna sodelavka: Majda S t a n 0 v n i k - B 1 i ii e. Asistent: mag. Darko D o 1 i n a r. Stažistka raziskovalka: Vilenka Jakac.
c)	Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Znanstveni svetnik; prof, dr, F ran Petre, urednik SB!.. Višja strokovna sodelavka; Nada Gsp an-Pr.ašelj, .Asistentki: Frančiška B n 11 o 1 o in Metka l' a v č i č.
d)	Skupne službe inštituta.
Višja knjižničarka-referentka: Angela T u r ti le k.
10.	KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA
Vodi ga akademik Josip V i d m a r.
Višji strokovni sodelavec v pokoju: Jože J a v o r s e k.
11.	INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
V. d. upravnika: znanstveni svetnik dr. Milko Matic« tov. Znanstveni svet: akademik dr, Bratko Kreft, dopisni član prof. VPŠ Boris M erhar, univ. prof, dr. Vilko Novak, univ. prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Zmaga K u m e r in znanstveni svetnik dr. Milko M a t i če t o v.
a)	Sekcija za ljudsko slovstvo.
Znanstveni svetnik: dr. Milko Ma tiče to v. Asistent: Marija Stan o n i k.
b)	Sekcija za ljudske šege in igre. Znanstveni svetnik: dr. Niko Kur et, Strokovni sodelavec; Helena Ložar-Podlogar,
c)	Sekcija za materialno kulturo. Znaustveui sodelavec: dr. Tone C e v c.
d)	Sekcija zu glasbeno in plesno narodopisje.
Znanstvena svetnika : dr. Zmaga K u tn e r in dr. Valons
Y	o d u š e k.
Asistent: Marko Terseglav.
Y	i i ji strokovni sodelavec: Bogomir Ramovš. Strokovni delavec: Julijun S t r a j n a r. Bibliotekar-pripravnik: Sinja Z e m 1 j i č - G o 1 o b,
12. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Upravnik; znanstveni svetnik dr. Peter H a bič. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Broda r, akademik dr. Svetozar 11 e š i é, akademik dr. Ivan R a k o v e c, znanstvena svetnika: dopisni član dr. Jože Bole in dr. Peter Il u -bič, višji znanstveni sodelavec: dr. Rado Gospodari č. Znanstveni svetnik; dr. Peter Hnbič. Višji znanstveni sodelavec: dr, Rado Gospodari č. Strokovni svetnik: Mehtilda U r 1 e b.
Višja strokovna sodelavca: Egon Pretner in di p i, ing. Jože Car.
Asistenti: dipl. ing. Janja H I a d n i k , mag. Andrej K r a n j c, Valerija K u š t o r , Janez R e b e c, dipl. ing. France S u š -
1 e r š i č.
Strokovni delavci: Jurij H a j n a, I v fin K e n d a > Anton Novak.
Višji tehnični sodelavec: Vladoša E1 e s i n i. Višji knjižničar: Alenka K r a n j c.
13. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA
Upravnik: akademik dr. Svciozar 11 e š i č. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Brodar, akademik dr. Svetozar 11 e š i č , akademik dr. Ivan llakovec, znanstveni svetuiki dr. Avguštin L a h f dr. Drago Meje, dr. Peter II a b i č in dr. Milan š i F r e r , univ. prof. dr. Ivan Gams in izred. prof. dr. Darko R a d i n j a.
Z ii unfit ven a svetnika: dr. Drago Meze in dr. Milan Šifrer, tajnik inštituta.
Strokovni svetnik: Mi lull N a t e k.
Asistent: M i lan. Orožen Adamič.
Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Valter Boli in ec.
V okviru inštitutu sta tudi Kartografski zavod in Geofotolabo-
r a torij.
Tehnični vodja Kartografskega zavoda: višji strokovni sodcla* vec Marko Z e r o v n i k.
Višji tehnični sodelavec — kartograf: Milena Hribar. Kartografski risar: Maruša Rupert. Fotografski mojster: Vlado V i v o d.
14. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Upravnik; akademik dr. Ivan R a k o v c c.
Znanstveni svet: akademik dr. Ivan R a k o v e c , dopisna člana dr. Janez Matjašie, dr. Jože Bole, ter znanstveni svetnik dr. Dragica T u r n š c k , višja znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne.
Znanstveni svetnik: dr. Dragica T u r n š c k. Višji znanstveni sodelavec: dr. Katica Drobne. Višji tehnični sodelavec: Milojka H u z j a n.
11 BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HAD21JA Upravnik: dopisni činn, znanstveni Svetnik dr. Jože Bole, Znanstveni svet: akademik prof. dr. Ivan Rakovec, dopisni elani: prof. dr. Janez M n t j a š i č , prof. dr. Ernest Mayer in dr. Jože Bole, izied. prof. dr. Andrej At a r t i n c i £, višji znanstveni sodelavec dr. Mitju Zupančič, dipl. ing. Znanstveni svetnik: dopisni čiaii prof. dr. Janez Matjašič. Višja znanstveno sodelavca: dr, Ivka M u n d a , dr. Mitja Zupančič, dipl. ing.
Znanstvena sodelavca; dr, Lojze Mar in ček, dipl. iilg,, dr, Ivo l1 u n C e r , dipl. ing.
Strokovni Svetnik: Jan Carnclutti, dipl. biol.
Asistenti: Božo D raven i k, prof, biol,, Andrej Seliškar,
prof. biol., Vinko Žagar, dipl, ing.
Asistent-stažist: Narcis Mrši6, prof, biol.
Strokovni sodelavec: Milan Prešeren, dipl. ing,
Knjižničar-referent: Inge Kalan.
Preparat«: Peter T o n k 1 i,
Tehnična sodelavka: Olga Dež man - }ok ič.
Zunanja znanstvena sodelavca: prof. dr. Bogdan Vovk, prof.
dr. Miroslav Z e i.
16. inštitut za medicinske vede
Upravnik: akademik prof. dr. Bogdan Breccl j. Zunanji znanstveni sodelavci: univ. prof. dr. Stanko Ban tč, p rim arij dr. Slavko Rakovec, univ. prof. dr. Miroslav Kali š n i k,
17. TERMINOLOŠKA KOMISIJA
Predsednik; univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni svet: akademika dr. Viktor Korošec in dr, Dru-gotin Cvetko, univ. prul'. ing. Albert S t r u n ti, univ. prof. dr. Stanko Bani ti, dop. član univ. prof. dr. Janez Bat i s, prof. Ivan K r e č i č.
a)	Pravna sekcija.
Načelnik: akademik univ, prof. dr. Viktor Korošec. Člani sekcije: dop. član univ. prof. dr. Alojzij F i n žga r ., univ. prof, dr. Peter K obe, akademik univ. prof. dr. Cjo-razd K u i e j , univ. prof, dr. Vladimir Murko, akademik univ, prof. dr, Makso Šnuderi, akademik ulliv. prof, dr. Lado V a v p e t i i.
Znanstveni svetnik; dr- Ciril K rž i š n i k. Zunanja sodelavca: Zvonka L e d e r - M a n c i n i, strokovni svetnik Inštituta za slovenski jezik SAZU, univ. prof. dr. Sergej Vilfan.
b)	I ehniška sekcija.
Načelnik; univ. prof. ing. Albert Struna. Člani sekcije: univ. proL dr. ing. France A d a ni i č (za agronomijo), ing. Stane B o n u č (za papiinistvo), ing. Veu-ecslav Funte k (za žcleznicc), univ. prof. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing, Lco Knez (za varilstvo), univ. prof. ing. Bojan K ran t (za strojništvo), univ. prof. ing. Franc Mlakar (za elektrotehniko), ing. Franc Spiler (za avtomatizacijo), univ. prof, dr. ing. Srdjan Turk (za gradbeništvo), ing. Lojze Z u ni e r (za gozdarstvo in lesno industrijo),
Jezikovni svetovalec: strokovni svetnik SAZU Joža M e z e.
c)	Medicinska sekcija»
Načelnik; univ. prof, dr. Stanko B a n i č. Člani sekcije: zdravnik Andrej Baraga, dop, član prof. dr. Janez Butis, doc. dr. Slobodan Grohelnik,
univ. prof. tir. Miroslav Kališnik, univ. prof. dr. Vito L a v r i q, lini v, prof. dr. Ivan Lenart, univ. proT. dr. Peter Len če, univ. ptof. dr. Stanislav M a L k o t a , p rim. dr. Entan P e r 11, dr. Franjo S m e r d u , zdravnik David V o -duše k.
Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik SAZU dr. Lino Le g i š a.
č) Veterinarska sekcija.
Načelnik: dopisni član univ. prof. dr. Janez B a t i S. Člani sekcije: Uiliv. prof, dr. Janez BaJlič, univ. prof. dr. Oskar B i) h m , univ. prof. dr. Ivanka B r g 1 e z , univ. prof. dr. Vlad 0 G r e g O r 0 v i č, Zdenka K a r 1 i n , dipl, vet., Marko Osredkar, dipl. vel., univ. prol. dr. Leo R i g 1 e r.
d)	Naravoslovna sckcija. Načelnik: prof, Ivan K r e č i č,
CIani sekcije: prof. Julije Antič, univ. prof. dr. Bogdan K i I a r , prof, Pavla Ranzinger, višji znanstveni Svetnik SAZU dr, Roman S a v n i k, prof. Gabrijel S imčič.
e)	Umetnostna sckcija.
Načelnik: akademik univ. prof. dr, Dragotin Cvetko. Člani sekcije: znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc, znanstveni sodelavec dr. Tone Ccvc, prof, Ivan Kle-menčič, znanstveni svetnik dr. Zmaga Komer, strokovni avetnik prof. Zvonka L e d c r - M a n c i n i, d r. Henrik Neubauer, d op, član prof, Dušan Mora ve c, ing, arh. B, P u n t a r.
SKUPŠČINA i
PREDSEDSTVO
I
Lipru v ri a pisarna
Računovodstvo Ekonom al
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje rast" iskovftnega tlela
Bibliotek ti
J
Studijski cen te f za zgodovino slovenskega irHrljenfttvji
Svet 7.a proučevanje in varstvo oko] /a
I niti tu t za marksistične študij«
R A Z R E D T
Initiiul
za ■lovnukl jez.it
ZguiTo Vinski institut: Miku Kl^li
I
II I
lil
L ni t Hat
a
»Sovc.nskii
li ICTfllurn
in literarne
ude
Kabinet akademika
Josipe V i rt mu rjo
Institut
13
ilnvrnskn pnrpdnpfajr
Ufflcifloilflo-2 b-mJn vinski
institut Frimcfta S lile ta
InMtBl za
urlieolofijn
Institut m prava steTrpn Orirut.i
Miu.i kotnik i inštitut
I
inStilul
JU
raj i p ki TUB k rufu
I
Gtiiigr.iFski
¡[LHfilUt
Aniona Mi-lika
i n Karlrjg-riifski
/n* ud
I
Studijski irntrr za H r II žhf ne mdc
I
Institut
za
[ILllL-OlltO-
ltlgijO
I
V
Hmtoiki iniiituf J OT sna 3 tadžija
1 I
Institut r«
medicinske vede
TiTraliiuki^kB k - i: 11 i M j a
sekcija: j)} pravna, li) mbniSka, e) lilL-dicinska hI) vi: Ln m [turški], p) namviialijvna. t) 11UK-1 nos I n a
Preglednica organizacije Slovenske akademije '¿nanvsti in umetnosti
I]
CL ANI
ČASTMI ČLANI
Josip Broz-Tito, predsednik SFR J, i il h r šal JugOsln-vije; izvoljen 9. avgusta 1948. Glej Letopis 3. 79—115.
Edvard Kardelj, član Predsedstva SFR J; izvoljen 6. deccmbrn 1949.
Glej Letopis 3, 119—132.
Josip Vidmnr, član Predsedstva SK Slove« i je. za častnega Člana izvoljen 25. marca 197i), hkrati redni član, Glej Letopis 3, 172—184.
REDNI IN DOPISNI ČLANI
L RAZRED Za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Dragotin Cvetko, rojen 19. septembra 1911, dr, phil., redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za inuzikologijo. Dopisni član akademije od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Clan direktorija Société Internationale de Musicologie (Bnscl); član American Musico-logical Society, Association Internationale des Bibliothèques musicales (Kasscl), Gesellschaft fiir Mnsikforschung, Répertoire International des Sources musicales; stalni član International Institute for Comparative Mu sic Studies and Documentation; član redakcijo Muzičke enciklopedije; urednik Muzi kol oškega zbornika. Nagrada zvezne vlade FLRJ, 1949; nagrada Zveze
skladateljev Jugoslavije, 1953; Prešernova nagrada. 1961; nagrada mesta Ljubljane, 196?; red dela z zlatim vencem, 1965; Herder je va nagrada, 1972. — Glej Letopis 18, 31—38 in 21, 35—38.
Jože Gori far, rojen 20, januarja 1907, dr. ¡ur., redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1969; redni član od 25, marca 1976. Clan komisije za preučevanje ustavnih vprašanj skupščine SRS; clan odbora za družbene vede Jugoslovanske nacionalne komisije v L NESCO; član komiteja direktorjev v Centre Européen de Coordination de Recherche ef de Documentation en Sciences Sociales; član Institute oi Sociology of Law for Europe, član znanstvenega sveta mednarodnega centra za upravljanje podjetij \ družbeni lastnini v deželah v razvoju, Ljubljana. Red dela TIL; red dela z rdečo zastavo; red republike s srebrnim vencem, — Glej Letopis 20, 35—36 in 27, 47—4^.
Bo ¡i o (t r a f e a a u r r , rojen 16. marca 1916, dr. phil., redni profesor za zgodovino Slovencev na filozofski fakulteti univerze v Lj uhlja ni. Dopisni član od 7. februarja 1968. rediti član od 13. marca 1972. Dopisni član Akademije nauka i umjei-ii ost i Bosne i Hercegovine. Ciun Mednarodne komisije za slovanske šiudije; član Jugoslovanskega komiteja za historične vede. Medalja zaslug za narod; red dela z zlatim vencem; red dela Ji rdečo zastavo; nagrada Sklada Borisa Kidriča 1963 in (skupaj s sodelavci) 1972. — Glej Letopis 19, 33—34 in 23, 39 44.
Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899, dr. iur., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na pravni fakufteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 2. oktobra 1956. Upravnik inštituta za prava starega Orienta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteja SFRJ za orientalistiko: član inštituta sca pravno zgodovino v Zagrebu, Société d Histoire du Droit français et étranger v Parizu, Société Internationale Ferdinand De Visse lier' pour l'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Comitato seientifico internazionale revije Iura v Cataniji, Conseil scient if ique pri Revue internationale des Droits de l'Antiquité v Bruslju ; redni član Società itaiiaiia di Storia del diritto; član Socicdade Bra-siiieira de Romanitas v Rio de Janeiro. Red dela z rdečo zastavo, 1970. — idej Letopis 8, 35—36.
G o r a z d K use], rojen 17. decembra 1907, tir. iur., redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od Î7. oktobra 1958, od 1972 glavni tajnik akademije. Dopisni čl au (associé étrauger correspondant) Académie de Stanislas (Nancy), član International Law Association v Londonu in Société de Législation comparée v Parizu. Red dela s srebrnim in z zlatim vencem. Zlata plaketa n ni verze v Ljubljani, srebrna plaketa univerze v Gradcu (Graz). — Glej Letopis 9, 33—34.
Makao š nil d c r lj rojen i 3. oktobra 1895, dr. iur., redni profesor za ustavno pravo SFR J na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoj ti; častni doktor univerze v Ljubljani. Pedni član od 2. oktobra 1956. Dopisni član Jugosiavenske akademije znanosti i nmjetnosti v Zagrebu; član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Ženevi in Association du Droit comparé v Parizu, Nagrada AYNOJ, 1969. Red jugoslovanske zastave z lento, 1973; red republike z zlatim vencem, J 965; red bratstva in enotnosti L in II. stopnje; red zasluge za narod IL stopnje; Spomenica 194! ; nagrada mesta Maribor, 1969; zlati znak priznanja OF, 1974; velika plaketa Skupnosti jugoslovanskih univerz, 1975; srebrna spominska plaketa AYNOJ; zlata plaketa t|ni verze v Ljubljani, 1977; Član Sveta Repuhlike, 1975. - Glej Letopis 8, 37—38.
Lado V a v p e t i č , rojen 26. junija 1902, dr. iur., Tedni profesor za javno upravo in Upravni postopek na pravni fakulteti v Ljubljani v pokoju. Redni član od 17. oktobra 1958; dopisni član Ju gos l«venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Predsednik medakademijskega odbora za študij o sodobnih tendencah znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih znanosti; častni predsednik Inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani in predsednik njegovega znanstvenega sveta: predsednik slovenske sekcije Pu g wash Conference on Sciences and World Affaires; clan Institut international du Droit compare v Parizu, International Law Association v Londonu in Association internationale pour l'enseignement du Droit compare v Stras bourgu; dopisni član v Is ti iu to per la scienza dell 'ammin istrazzione ptibbliea v Milanu. Red bratstva in enotnosti I.; red zasluge za narod z zlato zvezdo; red zasluge za narod s srebrnimi žarki; red dela z rdečo zastavo, 1972; priznanje OF, 27. IV. 1976; zlata plaketa univerze v Ljubljani; Kidričevu nagrada, 1973, — Glej Letopis 9, 35—37.
Tran Zwitter, rojen 24. oktobra 1905, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka nn filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1955, redni član od i7. oktobra 1958. Upravnik Zgodovinskega inštituta Milka Kosa SA ZU; tajnik L razreda. Dopisni član Jugosla-venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; član Mednarodne komisije za zgodovino stanovskih skupščin. Bed bratstva in enotnosti. 194-6; red dela IL; red dela z rdečo zastavo, Î965; red republike z zlatim vencem, 1975. Nagrada Sklada Borisa Kidriča 1963 in (skupaj s sodelavci) i972; Kidričeva nagrada za življenjsko delo, 1975. — Glej Letopis 5, 76—82 in 9, 41-42.
Dopisni člani
Alojzij F i n ž g a r , rojen 30, dccembra 1902, dr. iur,, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo pravne fakultete v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 120. marca 1975, Clan jugoslovanskega društva za pomorsko pravo, jugoslovanskega društva /a mednarodno pravo, International Law Association v Londonu in Société de législation comparée v Parizu, Inštituta za mednarodno in komparativno pravo v iirenei; dopisni sodelavec Inštituta za nnifikacijo privatnega prava (Unidroit) v Rimu. Red dela z zlatim vencem. 1%5; red zaslug za narod s srebrnimi žarki, 1972; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Letopis 26, 47—53.
Stane Krasovec, rojen 14. julija 1905, dipl. ing. oee., redni profesor ekonomske fakultete v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Častni član Zveze ekonomistov Slovenije in Zveze društev za napredek prehrane narodov Jugoslavije ; é 1 a n - u s tan ovite! j J u gos 1 ova n skegu s t at is ti č n ega d r n -št va; član International Association of Agricultural Economists. — Glej Letopis 27, 50—51,
Rudi Kyovsky, rojen 17, avgusta Î906, dr. iur,, redni profesor za delovno pravo pravne fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976. Kidričeva nagrada, 1977, — Glej Letopis 27, 52—53.
Boris Majer, rojen 15. februarju 1919, dr. phil,, honorarni redni profesor na filozofski fakulteti V Ljubljani, predstojnik Marksističnega centra pri CK ZKS. Dopisni član od 20. marca 1975. — Glej Letopis 26, 54—59.
S t. o j a n Pretnar, rojen 2x januarja i909, tir. iur., redni profesor za gospodarsko pravo nn pravni fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1975. Clan več komisij pri Gospodarski zbornici S RS in več domaČih strokovnih organizacij. Član International Law Association (ILA) v Londonu, Association Internationale pour la Protection de la Propriété Industrielle (AIPPI) v Zurichu, Société de Législation Comparée v Parizu in Internationale Gesellschaft fiir Urheberrecht v zah. Berlinu. — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. — Glej Letopis 26, 60—61.
Zunanji dopisni člani
Mih alio Apostolski, rojen S. novembra 1906, zgodovinar in vojaški teoretik. Dopisni član od 10. marca 1977. Redni član Makedonske akademije znanosti in umetnosti iu njen predsednik; dopisni član Srpske akademije nauke i umetnosti; častni član Društva znanosti in umetnosti Kosova; član Sveta Federacije, Nagrada Republike Oktobare; nagrada mesta Skopje »13. novem bar«, zvezna nagrada »4, julije. Meri številnimi odlikovanji: red narodnega heroja, red narodne osvoboditve, rcrl bratstva in enotnosti, red zasluge za narod, red republike z zlatim vencem, red za hrabrost, Spomenica 1941. — Glej Letopis 28, 53—55,
Jovan Djordjevic, rojen 10. marca 1908, dr. iur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo; član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo: predsednik ustavnega sodišča SR Srbije; pridruženi profesor pravne fakultete v Parizu; predsednik Saveza udruženja za političke nauke. Nagrada AYNO J. — Glej Letopis 9, 45—46.
Branislav Djurdjev, rojen 4 nvgusIn 1908, dr. phil., redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1969. Redni čian Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; dopisni član Ju-goslavenskc akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu iu Makedonske akademije na naukite i umetnostite v Skopju. Redni član Društva za nauku i umjetnost Črne Gore. — Glej Letopis 20, 37—38.
Leon Geiçkovii, rojen 2. februarja 1910, dr. iur., redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra 1938. Član Sveta federacije. — Glej Letopis 9, 49 30,
G r g a Novak, rojen 2. aprila 1888, dr. phil., častni doktor univerze ra Dunaju, redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 22. decembra t $61. Pravi član Ju go si a venske akademije znanosti i unije t-nosti v Zagrebu in njen predsednik? dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i u m jet nos t i Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Makedonske akademije na nauki te i umetnosti te v Skopju; dopisni član Avstrijske akademije zuanosii na Dunaju in Akademije znanosti v Heidelbergu; častni član Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Madžarske akademije v Budimpešti; inozemski član Bolgarske akademije znanosti v Sofiji; inozemski član Aceadfiní ia Hei Lincei v Rimu; član Londonskega arheološkega društva (Society of antiquaries of London); častni član Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu in Hrvatskega arheološkega društva v Zagrebu; član Depuiuzione slorica per Je Vcnezie v Benetkah, Acendemia del Mediterráneo v Palermu, Istitntn italiano di pre: stori a e protoistoria v Firencah, član Institutu m Archaeologicum Germanic u in v Berlinu, Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; red dela L; red Republike z zlatim vencem; vitez Reda Knight Commander. K BE, Veîika Britanija; red Polonia Restituía ; Grande Ufficale tlel mérito per la Re-pubblica Italiana; Commend a tore del la Gran Croce dcH'ordine del mérito per la República Italiana; nosilec zlate medalje univerze v Gradcu; nagrada Hrvaške za življenjsko delo; nagrada AVNOJ, 1971. — Glej Letopis 12, 35—37.
Branka Pa ïi č C vi é, rojen 2. marca 1922, dr. iur. Dopisni član od 10. marca 1977. Redni član Črnogorske akademije znanosti iu umetnosti in njen predsednik; dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne iu Hercegovine; častni član Društva znanosti in umetnosti Kosova. Clan t'entrai nega komiteja ZK J. Nagrada >15, julije, I9b3. — Glej Letopis 28, 36—38.
TI. RAZRED
Za filološke in literarne oede
Redni člani
France Bezlaj, rojen 19. septembra 1910, tir. pilil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; predsednik komisije za historične slovarje slovenskega jeziku SAZU. Redni član od 3, junija 1964. Dopisni Č!an Akademije znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Red zaslug za naTod z zlato zvezdo, 1969. Prešernova nagrada; 1957. — Glej Letopis 13, 31—34.
Bojan Čop, rojen 23, maja 1923, dr. phil.» redni profesor za primerjal no iudoevropsko jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972; redni član od 23. marca 1976, Redni član Linguistic Sociely of America v Bal-timorc, — Glej Letopis 23, 49—52 in 27, 54—57,
Milan Grošelj, rojen 19. septembra 1902, dr, phil., redni profesor za klasično lilologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, Dopisni član od 17, oktobra 1938, redni član od 10. marcu 1977, — Glej Letopis 9, 53—34 in 28, 66—07.
Anton O c v i r k, rojen 23. marca 1907, dr, phil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju: redni član od 3, junija 1%4. Lip ravnik Inštituta za slovensko literaiuro in literarne vede pri akademiji. — Glej Letopis 15, 39—40,
Anton SJodnjak, rojen 13. junija 1899, dr. piiiL, redni profesor za slovensko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarja 1967, Dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu, 1970, II. državna nagrada za roman, 1949; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1974 (s sodelavci), — Glej Letopis 1B, 39—41,
Josip Vidmar, rojen 14, oktobra 1895, častni doktor univerze v Ljubljani, Rediti član od 6. decembra 1949; od 27. oktobra 1952 do 25. marca 1976 predsednik in od 25. marca 1976 častni član akademije, Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, jugoslu venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Akademije nauka i umjetnosti
Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Makedonske akademije na nauki te i umetnostite v Skopju, Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Akademije umetnosti Nemške demokratične repu BI ike v Berlinu. Član Predsedstvu SB Slovenije, častni član Slavističnega društva Slovenije, častni činu Dolenjskega kulturnega festivala, predsednik Glavnega odbora Sterijincga pozorja, predsednik sveta Ljubljanskega festivala, predsednik skupnega sveta enciklopedije Slovenije in slovenskega dela enciklopedije Jugoslavije. Spomenica 1941; red bratstva in enotnosti I.; red narodne osvoboditve L; red zaslug za narod I.; red jugoslovanske zastave 1.; red junaka socialističnega dela; red republike z zlatim vencem; red jugoslovanske zastave z lento; Polonia Resti-tuta; francoski red oficirja legije časti; francoski red oficirja umetnosti in književnosti; srebrna spominska plaketa II. zasedanja AVNOJ; zlata plaketa Ilegalca; zlata značka, plaketa in listina Borštnikovega srečanja. Nagrada Zveze pisateljev Jugoslavije, 1960; Slerijina nagrada, 1965; Prešernova nagrada, 1966; nagrada AVNOJ, 1967; nagrada Branko Gavella, 1971: Župančičeva nagrada, 1975; Kidričeva nagrada, 1976. Priznanje za ilegalno delo, 1971; Priznanje Janeza Kranjca, 1974; Priznanje Socialistične republike Slovenije, 1975. — Glej Letopis 5, 172—184.
Dopisni člani
Anton Rnjcc, rojen 6. januarja 1897, dr. phiL, izredni profesor slovenskega knjižnega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 13. marca 1972. Red zasluge za narod z zlatimi žarki. — Glej Letopis 23, 45—48.
Oton Berkopec, rojen 6. decembra 1906, dr. pML, znanstveni sodelavec Češkoslovaške akademije znanosti v pokoju. Dopisni član od 5. februarja i971. — Glej Letopis 22, 46—51,
Marja Boršnik, rojena 24. januarja 1906, dr, phil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. Častni elan Slavističnega društva Slovenije; član Jugoslovanskega slavističnega komiteja; član Društva slovenskih pisateljev. Kidričeva nagrada, 1976; naslov »zaslužnega profesorja«, 1977; red dela z rdečo zastavo. 1965; red republike s srebrnim vencem, i975. — Glej Letopis 28, 59—62.
Anton Grad, rojen 23. februarja 1907, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na filozofski f akni tel i univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977. Sourednik revije Linguistiea. Član pariškega Cercle linguistique ter strasburške Société de linguistique romane. Red dela z zlatim vencem; francosko odlikovanje Ordre National du merite (Officier), — Glej Letopis 28, 63—65.
Janko Jurančič, rojen 18. decembra 1902, redni profesor za srbski in hrvatski jezik in za starejšo hrvatsko in srbsko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju, načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik SAZU, im-mestnik upravnika istega inšt.itutn. Dopisni član od dne 25, marca 1976. Clan glavnega uredniškega odbora za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Častni član Slavističnega društva Slovenije. — Glej Letopis 27, 58—63.
J a n k o Kos, rojen 9. marca 1931, doktor literarnozgodo-vinskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo ter predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ji a filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, Dopisni član od 10. marca 1977. Clan uredniškega odbora Slavistične revije in revije Sodobnost; član UO knjižne zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pesnikov in pisateljev; član Društva za primerjalno književnost SRS in Slavističnega društva Slovenije. — Glej Letopis 28, 68—71,
Valentin Logar, rojen II. februarja 1916, dr. pliiL, redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na filozofski Fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 15. marca 1972. — Glej Letopis 23, 55—58.
Boris Merkur, rojen 1. maja 1907, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani v pokoju, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na filozofski fakulteti v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Častni član Slavističnega društva Slovenije. — Glej Letopis 27, 64—66.
Dušan Moravec, rojen 4. oktobra 1920, direktor Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Nagrada Kidričevega sklada, 1964; srebrna medalja CSSR, 1965; nagrada Prešernovega sklada, 1968; red dela z zlatim vencem, 1975; Zupančičeva nagrada, 1975, — Glej Letopis 27, 67—73.
Zunanji dopisni člani
Mirko De a novic, rojen 13. maja 1S90, r!r. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu v pokoju. Redni član JAZU od 29. junija 1960. Dopisni član akademije od 21, marca 1974. — Glej Letopis 24, 41—46.
Mil o t as Ga vaz z i, rojen 18. marca 1893, dr. sc., redni profesor etnologije na filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju. Dopisni Član od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 74—75.
Blaže Koneski, rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na filozofski fakulteti univerze v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968. Redni član Makedonske akademije na nauk i te i nmetnostite v Skopju; dopisni član Ju-gosla venske akademije znanosti i umjetiiosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v Cliieagu in Wroclavu. Nagrada AVNOJ, (966, — Glej Letopis 19, 37—58.
junko I, avrin. rojen 10. februarja 1887, redni profesor za novejšo rusko literaturo tla univerzi v ¡Vottingliamu v pokoju in Magister Artium iste univerze. Dop isni elan od 2. oktobra 1956. Podpredsednik angleškega inštituta lingvistov; član Britisii Universities Assoeiation of Shivists; član londonskega mednarodnega PEN kluba. — Glej Letopis 8, 39—42.
m. RAZRED
Za matematične, fizikalne in tehnične pede
Redni Člani
Robert Blinc, rojen 31. oktobra 1933, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Redni član od 25. marca 1976. Predsednik zboru raziskovalcev Raziskovalne skupnosti Slovenije. Član 'Sekretariata Socicty AM PERE; član izvršilnega odbora mednarodne unije za magnetno resonanco; član sveta mednarodne unije za NQR; član mednarodnega svetu za raziskave feroclektrikov; član širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroeleclrics,
Chemical Physics, Communications on Physics, PHYSICS (section B), Solid State Electronics, journal of Non- Metals, jugoslovanske revije Fizika, Obzorniku za matematiko in fiziko in Raziskovalca. Kidričeva nagrada (s sodelavci), 1961; Kidričeva nagrada, 1975; nagrada ISMAR, 1977. Red dela z zlatim vencem. 1977. — Glej Letopis 20, +2—44 in 27, 76—79,
Davorin Dolar, rojen 1. februarja 1921, dr, clieru., redni profesor za fizikalno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja f970, redni član od 10. marca 1977. Član uredniških odborov revij \'cstnik Slovenskega kemijskega društva in Biophysical t'hemistry. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1968, — Clej Letopis 2!, 39—43 in 28, 72—74.
Peter Gosat, rojen 15. oktobra 1925, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor 7,a fiziko na fakulteti za naravoslovje m tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969: redni član od 25, marca 1976. Predsednik področne raziskovalne skupnosti za matematično-fizikalne vede. Član Sigma Si in European Physical Society. Kidričeva nagrada, 1964. - Glej Letopis 20, 45—46 in 27, 80—83.
Dušan Hndži, rojen 26. avgusta 1921, dr. eheiu., redni profesor za kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani Dopisni član od 7. februarja 1967; redni član od 21. marca 1974; dopisni član Jugosla venske nkademije znanosti i umjet.nosti; častili član Zveze kemikov in tehnologov SFRJ; član uredniških odborov revij Spcctrochiniica acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters in Molecular Physics ter društev The Chemical Society (London), Faraday Society, BunsengeseUscbafi in Société de chimie physique; predsednik Slovenskega kemijskega društva in Koordinacijskega odbora za molekularne vede pri Svetu akademij; predsednik skupščine področne raziskovalne skupnosti za kemijo, kemijsko tehnologijo in biokemijo; koordinator znanstvenega sveta Su breg i ona I nega projekta za sodelovanje v molekularnih vedah. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1957; Kidričeva nagrada, 1976. — Glej Letopis J S, 43—49 in 25, 45—49.
Anton Kil bel j, rojen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor za mehaniko na fakulteti za naravoslovje ill tehnologijo univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, od 22. decembra 1961 podpredsednik akademije. Dopisni član Srp-
ske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i um je t nosi i Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Dosmrtni član Cesellscliaft fiir angewandte Matheinalik und Mechanik. K cd dela z rdečo zastavo, i%2; red zasluge za narod z zla i o zvezdo, 1965; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1975; srebrna plaketa B. Kidriča, 1956; plaketa F. Rusjan, 1969; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Letopis 3, 185.
A ti t o 11 Peterlin, rojen 25. septembra 190S, dr. sci. na L, dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pomočnik načelniku polimeru ega oddelka v National Bureau ol Standards, Washington (D. C., ZDA); profesor-gost na Case-Western Reserve University, Cleveland (Ohio, ZDA); častni član Inštituta J. Stefan v Ljubljani; član American Association for the Advancement of Science (Washington), American Chemical Society (Washington), American Physical Society (Fellow, New York), Deutsche Kolloid Gesellschaft (Kolu), Deutsche Physikalische Gesellschaft (Hanau), New York Academy of Sciences (New York), Washington Academy of Sciences (Fellow), Society of Sigma X (New Haven), Society of Rkeology (Washington); glavni urednik Macromolecul.ar Reviews (New York); soured ni k Makromoleknlare Chemie (Mainz); član Advisory Board revij Journal of Materials Science [London). Journal of Polymer Science (New York), Kolloid Z, Z, Poly mere (Darmstadt) in Journal of Macromolecu lor Science, Physics (New York). Bingbamova medalja Society of Rhcology {member Society of American Institute of Physics), 1970; Ford Motor Prize Ameriške fizikalne družbe, 1972, — Glej Letopis 2, 45—46,
M ili a T i Sle r, rojen 18. septembra 1926, redni profesor za organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Clan uredniškega o ti bora Croatia Cbemiea Actaj Ves t ni k a Slovenskega kemijskega društva, Journal of Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures International, Advances in Heterocyclic Chemistry, Heterocyc-Ics; član Hrvatskega kemijskega društva, American Chemical Society; član .sekcije za organsko kemijo pri American Chemical Society (London); član International Society of Heterocyclic Chemistry ter član izvršnega odbora i 11 podpredsednik tega društva. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1902. Kidričeva nagrada, 1977, — Glej Letopis 21, 50—58 in 28, 78- 80.
Ivan Vida v, rojen 17. januarja 1918, dr. pliih, redni profesor za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21, decembra 1%2. Član .Société mathématique de France, lied dela z rdečo zastavo. 1965; red Republike s srebrnim vencem, 1974: Prešernova nagrada, 1952; Kidričeva nagrada, 1970, — Glej Letopis 9, 55—56 in i3. 32.
Dopisni člani
Janez Pekle n i k , rojen 11, junija 1926, redni profesor za discipline: tehnična kibernetika, avtomatizacija obdelovalnih sistemov, eksperimentalne metode in konstruiranje z računalnikom na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970. Redni član CHIP (Collège International pour Té hide scientifique des techniques de production mécanique) od 1%6; YDI (Verein Deutscher Ingenieure) od i939, ASME (American Society of Mechanical Engineers) od !968, Fellow of the Institution, of Mechanical Engineering od lein 1970, član komiteja Zveznega izvršnega sveta za znanost, tehnologijo in izobraževanje 1971—72, član komiteja skupščine SR Slovenije za znanstveno raziskovalno delo 1971—1974-, predsednik sveta tehniške sekcije RSS od 1973, član Editorial Board of International Journal of System Science od 1971, glavni in odgovorni urednik mednarodne revije CIRP Manufacturing Systems od 197t, član Editorial Board of the International Journal of Production Engineering Research od 1973, predsednik mednarodnega C3RP seminarja »Manufacturing Systems* od 1969, častni profesor I ni verze v Birmingham!! od 1972, član Institute for Advances Studies in Science and Engineering, University of Birmingham od 1964. član direktorske grupe EXAPT TH Aachen od 1967, član councila CIRP od 1973. Taylor Medaile 1%0; Plaketa SME 1971; Kidričeva nagrada. 1974; Okoslii Medaile, 1974. — Glej Letopis 21, 44—49.
L njo S u k l j e , rojen 21. septembra 1910, doktor tehniških ved, redni profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1969. Nagrada Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci), 1964; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Letopis 20, 47 48.
Lojze V o d o v n i k , rojen 6. septembra 1933, dr. sc., redni profesor za biokibernetiko in dinamiko sistemov na fakulteti za elektrotehniko univerze v Ljubljani. Dopisni élan od 10.
marca 1977. Dekan fakultete za elektrotehniko. Clan IO RSS, Ljubljana.; član predsedstva ETAN-a, Beograd; zaslužni član elektrotehniške zveze Slovenije: član jugoslovanskega društva za medicinsko in biološko tehniko, International Federation For Medical and Biological Engineering, Royal Society of Medicine, London, International Society for Prosthetics and Orthotics, Copenhagen, The Biomedical Engineering Society, ZDA; Senior member Institute for Electrical and Electronics Engineers, New York: elan editorial hoard revije Medical and Biological Engineering and Computing, Nagrada ETANA, 1904: nagrada Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci), 1971. — Glej Letopis 28, 81—82-
Zunanji dopisni člani
K reši mir Balenovič, rojen 1914, dr. sc., redni profesor za organsko kemijo in biokemijo v inštitutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 84—%.
Alcksandar Despič, rojen 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976. Redni član SANU. Član redakcijskega odbora časopisov Journal of Applied Electrochemistry, Croatica Ohemica Acta in Yugoslav Chemical Papers. Predsednik Srbskega kemijskega društva; predsednik odbora S AN U Človek i životna sredina. — Glej Letopis 27, 87—88.
Drago Grde nič, rojen 1919, dr, organske kemije, redni profesor za organsko kemijo zagrebške univerze, predstojnik Jugoslovanskega centra za kristalografijo JAZU, Dopisni član od 25. marca 1976. Redni član JAZU, dopisni član AN t, BiH. Nagrada Rudjer Boškovič, 1961; red zasluge za narod II, 1952; red bratstva in enotnosti, II, 1952; red dela II, 1957; red dela z rdečo zastavo, 1961; red republike s srebrnim vencem, 1969. — Glej Letopis 27, 89—90.
M i h a j 1 o L j. M i h a i 1 o v i č, rojen 22. januarja 1924,' dr. kem., redni profesor organske kemije na prirodoslovno-ma-temutični Fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976. Redni član SANU. Nagrada Sveta za kulturo NR Srbije, 1958; Oktobrska nagrada mesta Beograda, 1969. — Glej Letopis 27, 91—92.
Bogdan Povb, rojen 20, avgusta 1932, dr. fizike, redni profesor fizike na univerzi v Hcidelbcrgu, redni član in direktor Max-Planckovcga inštituta za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10. marca i977. Svetovalec IJS v Ljubljani; član znanstvenega sveta nemškega elektronskega sinlirotema (DESY) v Hamburgu, društva za raziskavo težkih ionov (GSt) v Dai-mstadtu, jedrske raziskovalne skupnosti (Ki A) v jiiiicliu in Lawrence Berkeley laboratorija (LBL) Kalifornijske univerze v Berkeley D. — Glej Letopis 28, 75—77.
Pavle Savîé, rojen 10- januarja 1909, fizikalni kemik, redni profesor za fizikalno kemijo na naravoslovitu-matemaiični fakulteti v Beogradu (od leta 1966 v pokoju). Dopisni član od 13, marca 1972, Redni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu in njen predsednik; ti opisni Člail Jugoslawen ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine in Makedonske akademije na naukite i umetnostite; inozemski član Akademije zna-nos ti ZSSR; častni član Madžarske akademije znanosti; član Akademije znanosti v New Torku, inuzemski član Akademije znanosti v Aten ab ; častni doktor kemijskih ved univerze v Beogradu; nagrada vlade FLRJ, 1949; nagrada vlade NR Srbije, 1950. Spomenica 1941 ; Oktobrska nagrada Skupščine mesta Beograda, 1%3; nagrada AVNOJ, 1966. - - Glej Letopis 23, 59-61.
IV. RAZRED Za prirodoslovne Dede
R e d n i £ 1 a n i
Srečko Brodar, rojen 6. maja 1893, tir. phil., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za kvartarologijo na fakulteti za naravoslovje iti tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni čian cd 22. juniju 1953. Dopisni Član JUgosiuvenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Častni član Arheološkegu društva Jugoslavije; dopisni član H. Obermaicr Geseilckuft fiir die Erfor-seliung des Eiszeitallers und seitier Kulturen, Regensburg. Prešernova nagrada 1949 in 1960, Red dela z rdečo zastavo in red zasluge za narod z zlato zvezdo. Kidričeva nagrada, 1974: nagrada AVNOJ, 1974, — Glej Letopis 3, 205—206 in Letopis 5, 98—100.
Svetozar Ilesič, rojen 8. junija J 907, dr. phil,, redni profesor za geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Upravnik Inštituta za geografijo; član h talne evropske konference za preučevanje podeželske pokrajine; častni član Srhskega geografskega društva, Geografskega društva Hrvatske, Geografskega društva Makedonije, Poljskega geografskega društva. Geografskega društva v Miincbmi, Madžarskega geografskega društva in Italijunskega geografskega društva; častni predsednik Geografskega društvu Slove JI i je; Naziv »zaslužnega profesorja«, 1977; Kidričeva nagrada, 1977. Red dela z zlatim vencem, 1966; red dela z rdečo zastavo, 1967; medalja Jovana Cvijiča, 1968; zlata značka Urbanistične zveze Jugoslavije, — Glej Letopis 18, 52—54 in Letopis 21, 59—62.
T v a n Ra k o ve c, rojen 18. septembra 1899, dr. pML, redni profesor za geologijo in paleontologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani {od leta 1971 v pokoju), Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6, decembra 19+9; tajnik razreda za prirodoslovnc in medicinske vede od 15, junija 1%6 do 20. marca 1975, iajnik razreda za pri-rodoslovne vede od 20, marca 1975, upravnik inštituta 2a paleontologijo pri akademiji. Predsednik Med akademijskega odbora za favno in floro Jugoslavije do 31. maja 1974; dopisni član Srp s k e akademije nauka i umetnosti v Beogradu in J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; častni eian Slovenskega geološkega društva in Geografskega društva Slovenije; dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega paleontoloskega društva. Red dela z zlatim vencem II„ 1949; red zasluge za narod s srebrnimi žarki, 1970; Kidričeva nagrada, 1957; častna diploma Zveze geoloških društev SFR Jugoslavije.
Glej Letopis 2. 47—53.
Dopisni člani
Jože Bole, rojen 17, junija 1929, dr. biologije, znanstveni svetnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri SAZU in njegov predstojnik. Dopisni člaji od 10. marca 1977. Prešernova nagrada za študente, 1954: nagrada sklada Borisa Kidriča, 1966. Glej Letopis 28, 83 -85.
Stanko Grafeuauer, rojen 13. maja 1922, dipl. ing, rudarstva, doktor geoloških znanosti, redni profesor za krista-
logra lijo, miueiulogijo in peirologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni elan od 17. aprila 1973. Zunanji sodelavec metalurškega inštituta v Ljubljani. Clan redakcijskega cul bo ra IzvjcStaja Jugoslovanskega centra za kiisialografijo pri JAZL; Član mednarodne komisije zu rudno mikroskopijo pri mednarodni mineraloški asociaciji; član delovne grupe mednarodnega projekta »Ofioliti* mednarodnega programa geološke korelacije UNESCO; referent revije Zentralblatt für Mineralogie (Zal. Schweizerbart, Stuttgart) za področje Balkana. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1972. — Glej Letopis 24, 53—57.
Janez Matjašič, rojen 14. maja 1921, dr prirodoslnv-nih ved, znanstveni svetnik v biološkem inštitutu J o van a Had-žija SAZ L". Dopisni član od 21. marca 1974. Clan znanstvenega sveta v biološkem in paleontološkein inštitutu SAZU; podpredsednik ni e d akademijskega odbora za Boro in lavno Jugoslavije; glavni urednik Biološkega vestniku; urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZU. Levstikova nagrada, 1957. — Glej Letopis 25, 66—68.
Ernest Mayer, rojen 10. novembra 1920, dr. prirodo-slovnili ved, Tedni profesor za taksOiiOmijo rastlin pri biotehniški fakulteti univerze v Ljubljuni. Dopisni član od 21. maTca 1974. Predsednik inedukadcmijskega odbora za floro in favno Jugoslavije; glavni urednik glasila Bulletin scientiFique, sect A, za Slovenijo; podpredsednik Organizacije za litotaksonomsko raziskovanje mediteranskega območja (ženeva); podpredsednik Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije (Dunaj); regionalni svetovalec zn Jugoslavijo pri mednarodnem projektu I'lora líuropaea (C ambridge); od 1969 do 1975 predsednik zveze bioloških društev Jugoslavije iu eden od podpredsednikov unije znanstveuih bioloških društev Jugoslavije; član redakcijskega odbora Biološkega vestni k n; urednik botaničnegn dela Razprav IV, razreda SAZL1; član izdajateljskega in redakcijskega odbora Fed des Repertorium, Zeitsclirift für botanische Taxonomie und Geoboiunik, Akudemie Ver lag, Berlin, Častni član Bayerische Botanische Gesellscliaft (Mlinchen), dopisni član Socielas Zoologica Botaniea Fcnnica Vanamo (Helsinki), član Regen nburge.r Bol anise lie Gesellscliaft. Medalja zaslug za narod, 1963; red dela z zlatim vencem, 1965; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1975. Glej Letopis 25. 69—75.
Zunanji dopisni člani
Vse Ju Kot h a ji sky- Dévidé, rojena 10. aprila 1915, dr. prirodoslovnih ved, redni profesor na prirodoslovno-maiema-ličui fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 20, marca 1975, Redni član Jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti. Član Hrvaškega prirodoslovnega društva, Hrvaškega, Slovenskega, Srbskega in Poljskega geološkega društva: član Odsijcka za po-v i jest prirodosl, znanosti Hrvaškega prirodoslovnega društva. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1966; nagrada »Rudjcr Boško-vič«, Î9G7; nagrada za življenjsko delo Sa v jeta nauČ. rad. SRH, 1975, — Glej letopis 26, 62—65.
Josef Kratocbvil, rojen 6, januarja 1909, doktor naravoslovja in doktor biologije, profesor zoologije, ravnatelj inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Redni član Češkoslovaške akademije znanosti in član njenega nresridija. Državna nagrada Klcmcnta Gottwalda I. stopnje, 1955; Rad p race, 1969; Zlata medalja Vysoké školy Zemédëlské v Brnë, 1970; plaketa CSAY za zâsluby o včdu a lidstvo, 1975. — Giej Letopis 21, 76—77,
Pet ar Stevanovic, rojen 3. junija 1914, doktor geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na rudarsko-geo-loški fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 20. marca 1975, Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti; član delovne skupine »Paraletisi in izvršnega komiteja za mediteranski neogen (CMNS); predsednik Karpato-balkanske geološke asociacije za Jugoslavijo; dopisni član Slovenskega geološkega društva in častni član Madžarskega geološkega društvo. Nagrada vlade SFRJ. 1949; plaketa Madžarskega geološkega zavoda, 1%9; Oktobarska nagrada Beograda, 1974; plaketa Prirodoslovnega muzeja v Beogradu, 1972. — Glej Letopis 26, 66 do 69,
Alois Tavčar, rojen 2. marca 1895, dr. ing., častni doktor univerze v Ljubljani in vseučilišča v Zagrebu, redni profesor za genetiko in žlahtnenje rastlin na agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2, junija 1955, Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; dopisni član Masarykove akademije pTâce v Pragi; član Honorary Scientific Society Sigma X, Cornell University,
New York; član in podpredsednik EUCARPIA (Evropsko združenje za znanstvena raziskovanja žlahtnenja rastlin), Cambridge, Anglija; član ESN A (Evropsko združenje za nuklearne metode v agrikulturi), Wagcningen, Nizozemska; dosmrtni predsednik Društva genctičara Jugoslavije. Red dela i.; red zasluge za narod; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; Nagrada Rudjer Boškovič; spominska plaketa G, Mendel; Memoria symposia — Celeb rata, Acidemia «cientiarum Bohemo-slovenica; nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis 5, 105—106.
V. RAZRED
Za umetnosti
Redni člani
Maksim Gaspari, rojen 26. januarja 1883, slikar; re-stavrator Etnografskega muzeja v Ljubljani v pokoju. Redni član od 13. marca 1972. Častni član Etnografskega društva, društva Vesna in društva Ex libris; častni član mesta Kostanjevice. Prešernova nagrada, 1953; Levstikova nagrada. Red dela z rdečo zastavo, 1973. — Glej Letopis 23, 65—67.
Božidar Jakac, rojen 16, julija 1899, redni profesor akademije za likovne umetnosii v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Reogradu, Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni član Aceademia Eiorentina delle A rti del Di segno, Firence. Nagrade: Bronasta medalja Mednarodne razstave dekorativnih umetnosti v Parizu, 1925; dve nagradi >May S how t, Cleveland Museum of Art, Cleveland, 1931; Prešernova nagrada (1947, 1948 in 1949); nagrada Komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ, 1948; I. zvezna nagrada za grafiko. <950; nagrada na mednarodni razstavi lesoreza XYLON, Zürich, 1953; Trdinova nagrada, Nttvo mesio, 1956; prva nngrada Zveze jugoslovanskih založnikov, 1962; srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov, Subotica, 1964; nagrada mesta Ljubljane, 1965; nagrada AVNOJ, 1967; odkupna nagrada IN T ART, Videm 1968; odkupna nagrada Študentskega centra, Galerija Zagreb, 1974; srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, Bienale Zagreb, 1974; odkupna nagrada
galerije Študentskega kiiilurnega centra. Beograd. 1974; srebrna plaketa Zveze likovnik umetnikov Jugoslavije (za zasluge za Zvezo), i'>74: zlaia medalja na U. Mednarodnem grafičnem bienaluj Fredrikstat, Norveška, 1974: zlata medalja JLTFIZ, 1954; zlata plaketa Filatelističue zveze Slovenije. 1952; za-bvalnica Narodne A linije {1945—1970), Beograd, 1970: zahvalit ica Skupnosti jugoslovanskih PTT, 1974: zlata medalja Denarnega zavoda Slovenije, 1974; Vaivazorjeva plaketa. Krško. 1974; plaketa mesta Koprivnica; plaketa mesta Carpi-Trienale lesoreza; zlata spominska medalja občine Ivanic Grud. Priznanja; častno občanstvo Novega mesta (1959), Slovenj Gradca (1966) in Kostanjevice (1974), častno članstvo prosvetnega društva >Dtt-šan Jerebi, Novo mesto (1904), Dolenjskega kulturnega festivalu v Kostanjevici (1969) in društva libris (1969); srebrni ključ mesta Jajce (t%9). Redi: red bratstva in edinslva II., 1946: red dela 1., 1950: red zaslug za narod II., 1952: red zaslug za narod z zlato zvezdo, 1968; red republike z zlatim vencem, 1969. Do decembra 1975 78 samostojnih razstav. Glej Letopis 1, 207— 2H.
Ciril Kosmač, rojen 28, septembra 1910, književnik. Redili član od 22, decembra 1961. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Nagrada A V.NO J, 1974. — Glej Letopis 12, 49—53,
Miško Kranjec, rojen 15, Septembra I90S, književnik. Redni član od 2. junija 1953. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jn gosi a venske akademije znanosti i umjctnosli v Zagrebu. Nagrada AVNOJ, 1969. — Glej I.e t opis 5, 125-132.
Bralko Kreft, rojen 11. februarja 1905, dr. phil., redni profesor za novejšo rusko književnost na lilozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, teatrolog, književnik, gledališki umetnik I, A. (od 1%2) v pokoju. Redni član od 22. decembra 1961, podpredsednik akademije otl 1976, tajnik razreda za umetnosti pri SAZI. in upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji. Dopisni član Jugoslavcnske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu in Makedonske akademije na naukite i umetnost i le v Skopju, Častni član Slavističnega društva Slovenije; predsednik osrednjega odliora Jugoslovanskega slavističnega komiteja; predsednik Mednarodnega slavističnega komiteju; predsednik Borštnikovega srečanja; predsednik repu-
bliske komisije za preimenovanje in združevanje krajev; član Société Européenne :1e Culture, Çoimmità Europea degli Sci'it-iori. Tri Prešernove nagrade; red dela 7. rdečo zastavo. Ped zasluge za narod z zlato zvezdo; Ehrenpreis deželne vlade Koroške; nagrada AVNOJ, 1975; /lati grb mesta Maribor. — Glej Letopis 12, 63—64.
Franc® Mih el i č , rojen 27. aprila 1907, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Redni član od (>. februarja 1963. Častni član Akademije likovnih umetnosti v Firenzah. Nagrade: 1932 — 2. nagrada na razstavi Žena v slovenski umetnosti, Ljubljana; 194& — Prešernova nagrada za slikarstvo, Ljubljana; 1949 — 2. nagrada vlade FLR J za slikarstvo, Beograd; Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; 1951 — Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana: 1952 — Levstikova nagrada Mladinske knjige. Ljubljana; 1954
nagrada za grafiko na ITÍ, BiallCO e Itero, Lugano; nagrada Renato Carmin na XXVII, bienalu, Benetke; 1955 — Prešernova nagrada za grafiko, Ljubljana; 2. nagrada na I. mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; 1956 — Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; !957 — nagrada Sahro za grafiko na IV. bienalu, Sao Paulo; 1959 — 1. nagrada za jugoslovanskega umetnika na III. mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; 1961 — nagrada za slikarstvo na I, trienalu, Beograd; 1962 — 3. nagrada na razstavi Gozd in les v likovni umetnosti. Slovenj Gradee; 1965 — 1. nagrada na I. jugoslovanskem trien a hi risbe, Sombor; 1965 — Prešerno vu nagrada za sceno ill kostume. Ljubljana; 1966 — 1. nagrada na II. jugoslovanskem trienulu risbe. Sombor; — nagrada mesta Čačkn na V. memorialu Nadez,-de Petrovič in nagrada obiskovalcev; nagrada Guido Neri na mednarodni razstavi grafike, Firence; 1%9 nagrada s-4. julij j, Beograd; 1970 — nagrada mesta Ljubljane; nagrada AVNOJ, Beograd; 1971 — 1. nagrada za slikarstvo tía III. jugoslovanski razstavi JNA na temo NOB, Beograd: Nagrada Politike*, 1977; Red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1975,— Glej Letopis 16, 31—35.
Vladimir P a v s i č - M a t e j B o r , rojen 14. aprila 1915, književnik. Redni član od 6. februarja 1965. Dopisni član Jugo-sla venske akademije znanosti i um jeni osti v Zagrebu; predsednik skupnosti zu varstvo okolja v Sloveniji. Bed dela i. rdečo zastavo, 197"; nagrada AVNOJ, 1973. — Glej Letopis 16, 36—52.
Dopisni člani
Anion Ingolič, rojen 5. januarja 1907, pisatelj. Dopisni član od 25. m urea 1976. Nagrada. Maribora, 1959; ban o vinska nagrada, 1940: Prešernova nagrada, 1950; Levstikova nagrada, 1959 in 1968; nagrada Društva slovenskih književnikov, 1959; P rež i h ova nagrada, l%0; nagrada Osvobodilne fronte Ljubljann-Vič-Rudnik, 1970; diploma Zlata knjiga, 1972 in 1976; priznanje Partizanskega kurirja, 1972; diploma j> Zmajevih dečjih igara" v Novem Sadu, 1977. Red dela II, 1949; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1905. — Glej Letopis 27, 93—%,
Zdenko Kalin, rojen 11. aprila 1911, kipar, redni profesor akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Dopisni član od 25, marea 1976. Prešernova nagrada, 1955; nagrada vstaje slovenskega naroda, 1966; nagrada AYNOJ, 1975, — Glej Letopis 27, 97—99.
Marjan M u s i č , rojen 16. novembra Í904, arhitekt, redni profesor univerze V Ljubljani v pokoju. Dopisni član Orl 5. februarja 1970. Dopisni član Ju gosi aven ske akademije zri unos t i i unijetnosti v Zagrebu; zaslnžni član Zveze jugoslovanskih arhitektov; diploma Urbanistične zveze JngOsluvije; IrdiliOva, Cankarjeva in Prešernova nagrada. Red dela z rdečo zasiavo. — Glej Letopis 21, 82—86.
Ivan Potrč, rojen I. januarja 1913, pisatelj. Dopisni Član od tO. marea 1977. — Glej Letopis 28, 86- -88.
Primož Ramovš, rojen 20. marca 1921, skladatelj. Dopisni clan od 10. marca 1977. Upravnik biblioteke SAZU. Clan Društva slovenskih skladateljev in Društva bibliotekarjev v Ljubljani. Nagrada Glasbene matice v Ljubljani, 1944; nagrada ljubljanskega festivala, 1958; nagrada Prešernovega sklada, 1962; 1. nagrada na konkurzit JRT, radio Beograd, 1967, 1969. 1970 in 1976: 3. nagrada na istem konkurzu, 1970; 2. nagrada na istem konkurzu, 1976. Čopova diploma, 1971. — Glej Letopis 28, 89-91.
Edvard Ravnikar, rojen 4. decembra 1907, ing, arh,, redni profesor za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1969. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu, — Glej Letopis 20, 58—63,
Anica Sodnik-Ztipatic, rojena 21. marca i892, sii-karica. Dopisni član oii 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 100—102.
Gabriel Stupica, rojen 2Í. marca 1915, akad. slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977, Dopisni clan Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Član Društva likovnib. umetnikov Slovenije. Prešernova nagrada 1948, 1950 in 1957; Jakopičeva nagrada na rijcškem »Salonu 56t, 1936; jugoslovanska nacionalna nagrada Solomona R. Guggenheima, 1960; zlata plaketa na I. trienalu likovnih umetnosti v Beogradu, 1961; na grad a mesta Ljubljane; Jakopičeva nagrada, Ljubljana; ÁVNOJ, 1977. Red dela z rdečo zastavo, 1977. — Glej Letopis 28, 92—94.
Zunanji dopisni člani
Johann Cilenšek, rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor Franz Liszt-Ifocbschiile für Musik v Weimar ju. Dopisni član od 7, februarja 1967. Redni član Akademije umetnosti Nemške Demokratične Republike v Berlinu. — Gloj Letopis 18, 61—63.
Miroslav Krležu, rojen 7, julija 1893, književnik. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi član Jugosiavenske akademije znanosti i ttmjeinosii v Zagrebu; redni član Srpske akademije nauka i ume tu os ti v Beogradu, Red jugoslovanske zvezde z lento, 1973; nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis 3. 139-141.
De san k a Mak simo v ié, rojena 16. maja 1898, knji-ževnica. Dopisna ciánica od 7. februarja 1969. Redna članica Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; članica jugoslovansko-francoskega društva, društva Skrb za otroka, Kulturno-p ros vet ne zajednice Srbije iti Matice srpske. Plaketa zaliva ln i ca Biblioteke Djordje Jovanovic; spominska plaketa skupščine mesta Beogradu. Specijabia Vukovu nagrada za iz-uzetni doprinos razvoju kulture SR Srbije, 1975; spomen-pla-keta za soradnju na području sfvaralaštva za decu i za do priiiüse na razvoju umetničkog odgoja i obrazovanja mlad i h naraštaja, 1975. — Glej Letopis 20, 57.
Stanojlo Rajičič, rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Muzički akademiji v Beogradu. Dopisni
tlan od 20. marca 1975; redili član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis 26, 70—72.
Ha t a 1 d S a e v e r u d, rojen 17. aprila i 897. komponist in dirigent. Dopisni član od 25. marca 1976. — Glej Letopis 27, 105—106.
VI. RAZRED
Za medicinske nede
Redni člani
Bogdan B recel j, rojen 6, maja 1906. dr. med., redni profesor za ortopedi jo na medicinski fakulteti univerzo v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949, Clan Sveta fcderacijc, Dopisni član Srp s k e akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Ju go nia venske akademije znanosti i nmjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani; član Société Internationale de Chirurgie et de Traumatologie v Bruslju (S. L C,O, T.); častni član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu; častili član Društva ortopedov in travmatologov Bolgarije v Sofiji; član International Society for Rehabilitation of the Disabled v New Yorku; Corresponding cditoT revije Journal of Bone and joint Surgery 7.a Jugoslavije. Red zasluge za naTod I; znak hrabrosii; Spomenica 1941; red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem; red deta z rdečo zastavo: red republike z zlatim vencem; nagrada AVNOJ, 1%8, - Glej Letopis 3, 199-200.
Janez M i 1 e i n s k i, rojen 3. maja 1913. tir. i ur., d r. med., redni profesor za sodro medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Od 25, marca 1976 predsednik SIo\enske akademije znanosti in umetnosti. Od 1976 častni član Društva za znanost in umetnost Kosova; dopisni Član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; Ad personam izvoljeni član trajnega komiteja Evropske rektorske konference (Bologna 1974) in upravnega sveta Mednarodnega združenja univerz (Moskva 1975). Častni
p led seri TI i k Mednarodne akademije za sodno in socialno medicino; predsednik, komisije za e tien a vprašanja na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; častni predsednik Koordinacijskega odbora SRS za boj proti alkoholizmu; dopisni Član francoskega in nemškega društva za sodno medicino; Častni član italijanskega, poljskega, čehoslovaškcga iu nemškega (NDR) društva za sodno medicino; član Mednarodnega komiteja za alkohol in promet; član uredniškega odbora I he International Microfilm Journal o I Legal Medicine [New York) ; soizdajatelj Zeitsclirift fiir Retli t s med iziti; od 1976 predsednik Odbora za Prešernove nagrade in priznanja Študentom 1. ni verze v Ljubljani; 197fi ponovno imenovan za člana Sveta SRS za preventivo in vzgojo v cestnem prOtuetu; častni član APZ ïToue I omšič-i in AFS »France Marolt«, 1974: Častno priznanje Skupščine mesta Ljubijaoa, 1971; Zlati znak Osvobodilne fronte, 1973: nagrada AVNOJ, 1973; priznanje Republiške konference SZDL, 1974; priznanje Zveze organizacij proti alkoholizmu in narkomaniji v Jugoslaviji, 1974: zlata značka Republiškega sveta za vzgojo in preventivo v prometu; spominska plaketa Planinske zveze Slovenije; zlata plaketa Univerze v Bratislavi, 1975. in Univerze v Ljubljani, 1976; spominska plaketa Univerze v Varšavi, 1974; plaketa Zveznega odbora Rdečega križa Jugoslavije, 1976; spominska plaketa Medicinske fakultete v Ljubljani za 30-letno delo, 1976: zahvalna listina Medicinske fakultete v Sarajevu ob 30-letnici, 1976. -Spominska plaketa nn i verze v Re-gensburgu, 1977. Prejel naslednja odlikovanja; Red hrabrosti, Zasluge za narod II. Red dela 111, Red dela z rdečo zastavo, Bratstvo in enotnost IT, Bratstvo in enotnost z zlatim vencem. Officier de l'ordre national du mérite pour la République, 1977. — Glej Letopis 12, 43- 45 in Letopis 21, 63—68.
Franc Novak, rojen 2. junija 1908, dr. sc., dr. med., častni doktor uuiverze v I orinu, redni profesor za porodništvo in ginekologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 22. decembra i961, redni član od 3. februarja 1970. Častni član Societas Gvunccologica et O bs tetrieia Italica; čas lui član La Sociedad Chilena de Obstet vicia y Ginecologica; častni član Ceskoslovenske lékarské společnosti J. E. Purkyne; član Fédération Internationale de Gynécologie et d'Obstétrique; predsednik za Jugoslavijo World Association For Gynecological Cancer Prevention; častni član Slovenskega zdravniškega društva in Zbora liječnika Hrvatske; častni član društva ginekologov Madžarske; častni član giuekološko-aku-
šerske sekcije Srpskog lekarakog društva; častili član društva porodničarjev in ginekologov G na vas (Ecuador); zunanji člau Society of Pelvic Surgeons. Dve partizanski zvezdi II.; red za hrabrost; red bratstva in enotnosti II.; red zasluge za narod
11.;	red dela II.; Spomenica 1941; red zasluge za narod z zlatim vencem, 1968; jubilejni spominski znak mestu Beograda; Prešernova nagrada, 1955; nagrada AYNOJ, 1972. - Glej Letopis
12,	46—48 in Letopis 21, 69—73.
Andrej O. Zupančič, rojen 27. januarja 1916, dr. med., redni profesor za patološko fiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. D op i sni član od 3. julija i964; redni član od 5. februarja 1970. Clan Royal Society of Medicine v Londonu, Biochemical Society v Londonu in Associate Member of the Physiological Society v Londonu; Scientific Advisory Panel fundacije Ciba v Londonu; častni član ASOV AC. Znanstveni s odela v cc v mednarodnem raziskovalnem programu ïProyecio Amazonas«, ki je vključen v UNESCO program ? Človek in biosfera«. Kidričeva nagrada, 1974. — Glej Letopis 15, 50—51 in 21, 74—75.
Dopisni člani
Janez Batis, rojen 15. marca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, iinunoiogijc in kužnih bolezni, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo veterinarskega oddelka iste fakultete. Dopisni élan od 10. marca 1977» Clan društva veterinarjev in veterinarskih, tehnikov, Slovenskega mikrobiološkega društva, podpredsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, član Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, sveta za vzgojo iu izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL, komisije za nagrade mesta Ljubljane, predsednik komisije za Kidričeve nagrade in nagrade sklada B. Kidriča za biotehniške in mcdicinske vede. Clan World Association for Bui a tries. Glavni in odgovorni urednik Zbornika BF — Veterinarstvo. Red dela s srebrnim vencem, 1965; medalja za vojaške zasluge, 1968; nagrada mesta Ljubljane, 1975; zlata plaketa Univerze v Ljubljani, 1976; plaketa Biotehniške fakultete, 1977; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1977. — Glej Letopis 28, 95-97.
Miroslav Brzin, rojen t3. aprila. 1923, dr. sc., redni prnfcsor medicinske fakultete univerze v Ljubljani in sodelavec Instituta za patološko fiziologijo. Dopisni član od 21. marca 1974, Član Jugoslovanskega fiziološkega društva, Slovenskega kemijskega društva. Woods Hale Marine Laboratory Corporation ter European Cell Biology Organization; doživijenjski clan New York Academy of Sciences. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1977. — Glej Letopis 25, 54—59.
Janez Fettich, rojen 9. oktobra 1921, dr. med,, redni profesor demiatovenerologije medicinske fakultete in predstojnik derma toi oške klinike v Ljubljani. Dopisni član od 21. marca 1974. Član slovenskega zdravniškegu društva, derma-toi oške sekcije SZD, alergološke sekcije S ZD. predsednik u druženja dermatovcnerologa Jugoslavije; izredni član avstrijskega derm atol oškega društva; častni član poljskega dcrmat.ološkega društva; glavni in odgovorni urednik Acta dermatovenerologic» lu gosi a vi ca, član uredniškega odbora Zdravstvenega vest-nika. Predsednik medicinskega sveta kliničnega centra v Ljubljani. — Glej letopis 25, 60—65.
Zunanji dopisni člani
Edhcm Čamo, rojen 30. decembra 1909, dr, vet., redni profesor za zooliigicno na veterinarski fakulteti v Sarajevu, Častni doktor univerze v Sarajevu. Dopisni član od 13, marca 1972. Bedni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Ifcrcc-govine in njen predsednik. Dopisni član Makedonske akademije na nauki te i umetnosti te v Skopju in Jugosl a venske akademije znanosti i unijelnosti; častni član Društva za znanost in umetnost Kosova; predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ in predstavnik sveta akademij v Zveznem komiteju za znanost in kulturo. Član Sveta Federacije: član predsjedništva Republičke konference SSRN Bosne i Hercegovine. Častni član Mednarodnega, društva za zoohigieno; častni član in predsednik Jugoslavcnskega društva »Nauka i društvo*, Spomenici 1941; red jugoslovanske zastave z len to; red bratstva in enotnosti L; red zasluge za narotl II.; red hrabrosti; red elela z rdečo zastavo; red republike s srebrnim vencem; 27-julijska nagrada Bosne i Hercegovine; povelja Sarajevske univerze, 1960; povelja Z JU, 1907; povelja veterinarske fakultete; plaketa SUBNOR Jugoslavije, 1974; nagrada ZAVNOBiH, 1974-; spominske plakete mest Sarajeva, Gradačca in Tuzle, — Glej Letopis 23, 62—04,
Boris Drujan, rojen 27. julija 1928, dr. organske kemije iu farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Venezueli. Caracas. Dopisni član od 10. marca 1977. — Glej Letopis 28, 98—100.
Franjo K o g n ;. rojen 13. oktobra 1894. dr. med., doctor scienc. med., doktor honoris causa univerze v Ljubljani, Zagrebu in Vojnomedicinske akademije v Beogradu; doctor honoris causa univerze v Gradcu, redni profesor zu dermaiovenerologijo vseučilišča v Zagrebu \ pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i ninjetnosti v Zagrebu. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauku i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Schweizerische Akademie für medizinische Wissenschaften v Baslu in Avstrijske akademije znanosti lia Dunaju. Clan Deutsche Akademie der Naturforscher »Leopoldina-; v IJallo/S. Clan Društva za napredek in proučevanje pomorstva Jugoslavije, Pugwash v Zagrebu, Dowling Club v Londonu, Société Européenne de Culture (Benetke — Zagreb) in American Association for the Advaneement of Science. Častni član Slovenskega zdraviliškega društva, Zbora li j cenika Hrvatske iu C si. lekačskč společnosti J. E. Purkynë ter poljskega, češkoslovaškega, italijanskega, liani burškega, nemškega, iranskega, münchenskega, angleškega, venczuelskega, avstralskega, berlinskega, mehikauskega, bolgarskega, moskovskega, finskega in danskega derinatološkega društva. Častni dopisni član Société française de Dermatologie et Syphiligraphie, Dopisni član Wiener dermatologische Gesellschaft, Societas dermatologicjü Hungariea, Societas dermatológica Sveeica, Société française d'Allergie, American dermaíological Association, Deutsche Gesellschaft für die a es the t i sehe Medizin und ihre Grenzgebiete, 1.) n ione italiana contra Lobe s i là, in 1 he Austrftlasian College oT Dermalologisls. Nagrada vlade FN11J, 194-9; nagrada NR Hrvaške zn življenjsko delo, 1962; nagrada AVNOJ, 1966, Red zasluge za narod L, 1949; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1951; red dela z rdečo zastavo, Í965; red republike s srebrnim vencem, 1971; red republike z zlatim vcncem, 1974. Odliko v au je ob dvajsetletnici osvoboditve Zagreba, 1965; srebrna spominska medalja univerze v Bratislavi, 1966; diploma Zveze zdravniških društev Jugoslavije, 1966; spominska plaketa ob stoletnici Zdravniškega zbora Hrvaške, 1974: plaketa »Marcu« Gerbezius« Slovenskega zdravniškega društva, 1974; diploma (»Priznanje«) Savjcia za očuvanje kulturne baštine komune
Hvarske,	zla la značka Vojnomcdicinske akademije v Beo-
gradu, 1(J75. — Glej Letopis 5, 101^102.
M s t i s l a v V a s i 1 j c v i č Volkov, rojen 1923, doktor ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za iravmatologijo in ortoped i jo IN. Priorova v Moskvi; glavni travm atol og ZSSR. Dopisni clan od 7. februarja 1968. Redili Član Akademije medicinskih znanosti ZSSR; predsednik društva travmatoiogov-ortopedov ZSSR. Državna nagrada ZSSR; mednarodna nagrada kirurgov R. Denisa; naslov zaslužnega znanstvenega delavca. — Glej Letopis 19, -tO.
NOVI ČLANI
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
MIHAILO APOSTOLSKI
A kad. Mihajlo Apostolski s« jc rodil 8. iiOvembra 1906 kot sin obrtnika v Štipu, kjer jc tudi dovršil osnovno in srednjo šoln 1. 1924. INato je v bivši jugoslovanski vojski 1. 1927 končal vojno ukademijo, 1. 1933 višjo vojno akademijo, 1. 1938 pa še gene m Ista bn o pripravo (akademijo).
Kof aktivni oficir v stari jugoslovanski vojski je služil v Beogradu in Zemunu, zaiem pa v Štipu, na Sušnku, v Ogulinti in v Ljubljani. Tu ga je doletela vojna na položaju načelnika zalednega štaba Triglavske divizije. Kot mlad oficir je bil v stikih s študentskim progresivnim gihanjem in jc nato v letu 1940 in 1941 bil popolnoma vključen v progresivno gibanje jagoslovanskib narodov. Tedaj je bil v direktni zvezi s članom Centralnega komiteja Kom mi i stične partije Jugoslavije tov. Mitroni Bakieem. Leta 1941 je žc bi! udeleženec NOB in v začetku tudi član pokrajinskega štaba za Makedonijo; od 1. 1942 je bil komandant glavnega štaba NOV in PO Makedonije, Od marca 1943 do aprila 194G je bil pomočnik načelnika generalštaba JLA, zatem do septembra 1935 načelnik višje vojne akademije in do julija 1958 načelnik pešadije JLA, Tedaj jc bil upokojen in tu kol generalpolkovnik. Od januarja 1965 do konca L 1970 je bil direktor akademijskega instituta za narodno zgodovino. V času, ko je služboval v vojski, je opravljal tudi razne politične in druge družbene funkcije.
Bil je mi II. in 1IÏ. z used a n j u A V NO J izvoljen za Člana prezi-dija. Na prvili volitvah I. 1945 je bil izvoîjen za poslanca ustavodajne skupščine in na naslednjih volitvah za zveznega poslanca.
Na 1. in 11. zasedanju ASNOM je bil izbran v njegov prezir! ij. Poslanec A SNOM je bil za časa njegovih dveh zasedanj. Na prvcin kongresu KPM je bil izbran za člana CK KPM in je to Funkcijo ohranil do II. zasedanja KPM. Član glavnega odbora Socialistične zveze Makedonije je bit od njenega formiranja do I. 1966, zatem je bil dalj časa član zvezne konference S/Dl,. Je član sveta federacije in redni član Makedonske akademije na naukite i nmetnostite, kakor tudi dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti. Za predsednika Makedonske akademije znanosti in umetnosti je bil izbran v I. 1976.
Z znanstvenim del O ni se ukvarja od I. 1937 dalje. Njegova dejavnost jc usmerjena na vojaško področje in na področje zgodovinske problematike. Svoje prve članke je objavil v vojn škili časopisih. Poleg objavljenih znanstvenih dol je sodeloval na več mednarodnih znanstvenih zborovanjih in sicer 1. 1%3 v Karlovih Varili, I. 1963, 1966 in 1975 v Zagrebu, 1. 1966 v Beogradu, I, l%4 v Skopju in 1. 1966 v Sofiji. Sodelovul je tudi v redakciji več monografij in sedaj je član redakcijskega odbora »Glasnik INl«, Za zasluge v času NOB in socialistične izgradnje, kakor tudi pri znanstvenem delu, je prejel več jugoslovanskih in tujih odlikovanj, med njimi: red narodnega heroja, red narodne osvoboditve, red bratstva in enotnosti, red zasluge za narod, red republike z zlatim vencem, red za hrabrost iu druge.
Je nosilec spomenice iz 1. 1941.
A kad. Apostolski se je ukvarjal predvsem s teoretskim razglabljanjem problemov s področja vojaške znanosti in zgodovine. Kot komandant glavnega s t aha Makedonije se jc dokopal do novih vojaških izkušenj predvsem iz prakse partizanskega bojevanja, te je potem znanstveno posploši! in jih v številu i li spisih priobčil kot originalne dosežke sodobne vojaške znanosti in vojaško-politične zgodovine. V času od I. 1946 do 1966 je objavil preko 50 znanstvenih in strokovnih del, ki se deloma nanašajo na konkretne operacije v purtizanski vojni, kakor tudi v prejšnjih ljudskih vstajah in bojih. De Soma pa se je omejil na teoretska razmišljanja o pomembnejših taktičnih LU strate-škili vprašanj i ti. Pri tem se jc oziral na vse relevantne dejavnike, ki lahko vplivajo na izvajanje operativnih nalog, la metoda prihaja do izraza predvsem v nekaterih delih, tako npr. V razpravi »Nekatera vprašanja vojne veščine Srbske vojske
v 1. svetovni vojni (Vojno delo g. 2., lir. i, 1. 1930, str. 108-125). Tu se avtor ukvarja predvsem s Cersko in Kolu barsko bitko in z nin ikoni ter prodorom na Solunski fronti. Isto velja za študijo >Strategija in taktika llindcnske vstaje (Vojno delo, p. 5, hr. 8—10, 1. 1951, str. TI—92). Tu jc Apostolski analiziral tedoj obstoječo politično situacijo, mednacionalne odnose in družbenoekonomske pogoje, da bi iz zapletenega notranjega stanja izvedel pravilno pojasni lev strategije in taktike Üindenskili vstaj -nikov. Tretje avtorjevo delo, ki bodi posebno omenjeno, nosi naslov »Napadalna operacija armade na planinskem iu kraškem območju«. (Biblioteka >Vojno delo«. Beograd 1950, sir. 5—5b.) Apostolski tu posveča posebno pozornost planinskemu in kraškemu terenu. Njegovi podatki so bili uporabljeni žc v IÍ. svetovni vojni v taktične iu strateške namene. Pri tem je pojasni), katero vrsto orožja je treba uporabljati iri kakšen načrt bi na takem območju strateško in taktično ustrezal. Pri tem je dal načrt svoje teorije O ofenzivni operaciji armade, kadar je ta potrebna na planinskem ali kraškem ozemlju.
Od drugih del je posebne pozornosti vreden še spis >Oslobo-d ¡teínata vojnn nu niakedonskiot narod 194Í—1944 (Prosvetno delo, Skopje 1965, str. 1—190.), ker je v njem avtor povzel rezultate svojih poprejšnjih raziskovanj. Tu se ukvarja z vojno-politično situacijo Jugoslavije in posebno Makedonije s posebni in pogledom na fašistično agresijo. Ukvarja se dalje z dogodki, ki so nastali neposredno po okupaciji. Na ta način je podal splošen okvir pogojev in odnosov, v katerih so se razvijali dogodki osvobodilnega boja makedonskega naroda v začetni fazi. Ukvarjal se jc tudi s tedanjimi slabostmi Komunistične partije in z napačno Orientacijo sekretarju pokrajinskega komiteja Šatorova, z zmotnimi stališči do bolgarskih okupatorjev in z neuspehi v prvih akcijah ter z aretacijo tedaj vodečih kadrov. Vse to je po avtorjevi analizi ustvarjalo negotovost v odločanju-Šele tedaj, ko so s pomočjo Komunistične partije Jugoslavije bile odstranjene slabosti, so se mogle sporadične vstaje razviti do te mere, da so prerasle v narodno vstajo.
Ta spis izpričuje kompleksen pogled avtorja na problematiko vojnih akcij makedonskega naroda, Te in podobne ugotovitve je Apostolski nanizal v svojih številnih (207) člankih in posegel v ohravnavo vse politične in vojaške zgodovine, ki je spremljala vstajo in boj makedonskega naroda.
Skupščina SAZ L ga je dne 10. marca 1977 izvolila za svojega dopisnega Članu.
BRANKO PAVI CEVI C
Dr. Branko Pavičevič se je rodil 2, marca 1922 V Nikšiču {Socialistična republika Croa gora). Tu je končal osnovno šolo in si pridobil tudi srednju izobrazbo. Univerzitetne študije je dovršil L 1949 na pravni fakulteti v Beogradu. Šolanje je nadaljeval na Inštitutu za družbene znanosti v Beogradu. Ko je ta študij v 1. 1951 sklonil. je bil na »Istorijskem institutu« Srpske akademije nauka i umetnosti izvoljen za asistenta. Lcia 1954 je na beograjski univerzi dosegel doktorat znanosti. V naslednjem, letu je bil izbran za znanstvenega sodelavca že navedenega inštituta. Tam je delal vse do konca i. 1975 na položaju višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega svetnika, nakar je prešel na delo v Črno goro.
V Črnogorski akademiji znanosti in umetnosti je bil izvoljen za njenega predsednika v L 1976, leto poprej pa je bil izbran tudi za člana akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine,
Od leta 1938 je dr. Pavičevič sodeloval v naprednem mladinskem gibanju. Bil je tudi aktivni udeležence pri pripravah za julijsko vstajo leta 1941 v Črni gori, Od julija 1941 do konca vojne je sodeloval v raznih enotah NOV. Je član Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije,
Njegov glavni znanstveni interes sc tiče zgodovinskega razlitja Črne gore in raznih gibanj v njej. Na to kaže že njegova doktorska disertacija, ki ima naslov »Stvaranje črnogorske države« {iz 1. 1955, 429 str.).
Bibliografija kandidatovih spisov obsega 57 del in okrog 50 prikazov, kriiik in manjših člankov v raznih strokovnih časopisih, drugih lis lili in enciklopedij ali. I n dela obravnavajo predvsem problem ustvarjanja črnogorske države in prav njegova doktorska disertacija opisuje proces razpadanju plemenske družbe pri Črnogorcih in nastajanje organov centralne oblasti, kakor tudi izgradnjo državnega aparata. Avtor vseskozi uporablja zgodovinsko materialistično metodo in daje na ta način odgovore na nekatera temeljna vprasanja, ki se tičejo črnogorske družbe na prelomnici dveh stoletij (od konca 18. stol. do 50. lef 19, stol.).
Njegova druga večja študija je delo >Cma gora u ratu lS62i. Izšla je v Beogradu i, l%3 in obsega 713 strani. V njej se detajlno ukvarja z ustreznim arhivskim materialom, ki ga hranijo sovjetski arhivi. V študiji je obravnaval vzhodno vprašanje, ko jc to od maja 1860 ponovno stopilo na prvo mesto evropske politike, Analiziral je tudi vzhodno politiko vodečih evropskih sil in detajlno obrazložil zgodovino hercegovsko vstaje j. 1861. Ko je obravnaval njene posamezne faze je pokazal na medsebojna nuSprotja velikih evropskih držav. V poslednjem delit te Študije je ob ru z I ožil diplomatsko in vojaško zgodovino črnogorsko-turške vojne 1. 1S&2 s težnjo, da pokaže njen pomen za nadaljnji razvoj nacionalne misli in nacionalne države pri Črnogorcih.
Pavičevic jc posebno pozornost posvečal tudi izdajanju zbirk zgodovinskih virov. Tako jc skupno z 1. Božičem in L Sindikom pripravil izdajo Paštrovskih listin iz 16. do 18. stoletja, skupno s T. Nikcevičem pa Zgodovinske listine 15.—19. sloleija. Končno jc izdal Gopeevičcvo knjigo o čmogorsko-t urški vojni iz let 1876 do 1878. Pripravil je tudi kritično izdajo »Kazivanje Starih Trebješanaf. V uvodni študiji k tej izdaji je razpravljal o nc-katerih problemih iz politične zgodovine Črne gore iz začetka 18. stoletja in posebno o problemih, ki se tičejo zadevne kulturne zgodovine. Ko je proučeval črnogorsko zgodovino, je izkazal veliko pozornost zunanji politiki liusijc 1818.—1821). leta. V sklop zgodovinskih proučevanj spadajo šc njegove razprave o i Vladi ki Savi Pctrovieu v Rusiji 174-5/174-4-«. Dalje je pomembna razprava iOdjek ruske revolucije 1903 u Srbiji«, razprava »Njegoševa misija v itusiji 1837i, kakor tudi razprava »Njegoš i Jakov Nikolajevič Ozereckovskbr, dalje razprava »Sprememba ruske politike proti Črni gori? in končno razprava »Poliiika čara Pavla I, do Črne gore«.
V vseh teh razpravah se kaže akad. Pavičevic kot točen, precizen znanstven analitik, ki svoja dognanja opira zlasti na pri-
marne vire. Ukvarja pu se iie le z zgodovinskimi raziskovanji, temveč tudi z vprašanji razvoja znanosti in s filozofskimi vprašanji. O tem pričajo spisi kot npr. tO Titovem ustvarjalnem pojmovanju sveiai, pa tudi »O začetkih moderne črnogorske proze in o njenem pobudniku (Štefanu Mitrovi Ljubiši).<
Predsednik Pavičevič se na ta način kaže kot široko inte-resirau mislec, in to ne samo na področju zgodovine, marveč še na raznih drugih kulturno pomembnih področjih.
Skupščina SAZU ga je dne iO. marca 1977 izvolila za zunanjega dopisnega člana,
RAZRED ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE
MAR JA BORSNIS
Marja Boršnik se jt- rodila 24. januarja 1906 v Borovnici kot hči gimnazijskega profesorja. Po diplomi iz zgodovine slovenske književnosti z jnžno-slovanskimi književnostmi» iz primerjalne književnosti, teorije, zgodovine slovenskega jezika, narodne zgodovine in nemškega jezika s književnostjo 1929 je od 1930 do 1942 poučevala na gimnazijaii v Ptuju, Ljubljani, Leskovcu v Srbiji, Celju in spet v Ljubljani, dokler je ni okupator 1. 1942 zaradi sodelovanja z OF zaprl, odpustil iz službe in obsodil.
Kot učenka profesorjev Ivana Laha in I' ranceta Kob-larja se je Boršnikova na gimnaziji odloČila za študij slovstvene zgodovine. Na univerzah v Ljubi ju lli in v Pragi si je zlasti v seminarjih prof. Ivana Prijatelja in Franceta Kidriča skušala pridobili lastne poglede in si ustvariti lastilo metodo kot delno sintezo Prijateljeve in Kidričeve literarnozgodovinske šole. Že od prvega javnega strokovnega nastopa (Emestlna Jelovškova, Slovenska žena 1926, 87— ■SS) jo je prizadevala okrnjena ustvarjalnost slovenskih talentov, zlasti književnic, ki jim je odtlej posvečala vrsto študij in knjig (gl. bibliografijo Univerza v Ljubljani 1957, I. 82—84, 1%9 II, 10—11, itd. Obsežnejšega poskusa širšega znanstvenega prvenca (Herderjev pomen za slovensko književnost), nagrajenega s Sve-tosavsko nagrado 1930, zavoljo namestitve v provinci ni mogla nadaljevati. Šele kot srednješolska profesorica v Celju se je
lahko loiila zbiranja gradiva za monografijo o Antonu Aškercu, ki ga je svojevrstno vsestransko obdelala v Aškerčevi bibliografiji., (Založilo Zgodovinsko društvo v Mariboru, 1936.) isto leto ji je premestitev v Ljubljano omogočila uspešnejši znanstven razvoj. L. 1938 je dosegla na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorat na podlagi disertacije Razvoj in pomen Aškerceae socialne miselnosti iri socialne pesmi (v s a tu oz a lož bi). L. 1939 pa ji je založba Modra ptica omogočila obsežno monografijo Aškerc. Življenje in delo. Razpravo je napisala na temelju skrbno zbranega rokopisnega 111 Tiskanega gradiva v obliki literarnega življenjepisa, osvetljujoč in ocenjujoč v stvarnem in jasnem jeziku razvoj, vrhunec in propad Aškerčevih pesnitev v skladu ?. življenjskimi in drugimi podatki o avtorjevi osebnosti kakor tudi z nnTodnokulturnimi in z družbenopolitičnimi dogodki njegove dobe, S tem je ustvarila poleg Prijateljeve knjige Janko Kersnik, njegovo delo in doba najobsežnejšo slovensko slovstveno monografijo, ki iz nje prepričljivo odseva Aškerčeva pesniškn in človeška usoda. Potoni se je Boršnikova ob sodelovanju s prof. Eleonoro Kernc lotila izdaje Zofke Kvedrove. Po sedmih že objavljenih knjigah njenih izbranih del v založbi Belo-modre knjižnice (193S—1940) pa je okupacijska oblast poslednjo knjigo v tisku zasegla, onemogočila pa tudi zasnovano monografsko deio.
Po osvoboditvi je bila Boršnikova kot inšpektorica slovenščine (na ministrstvu za prosveto LRS, od januarja 1946) in kot znanstvena sodelavka (tam. od novembra 1947) zaposlena z organizacijo pouka na slovenskih srednjih šolah in s pripravo slovenskih gimnazijskih beril. Kot plod prizadevanj za novo literarno zgodovino je 1. 1948 izšel njen Pregled slovenskega slovstva v založbi Slavističnega društva; ta je po osvoboditvi kot prvi za dalj časa zadostil najnujnejšim potrebam, bil pa izdan le zu člane tega društva in zato v zdaleč premajhni nakladi. Ta prvi povojni ideološko-estetski znanstveni načrt velja zlasti v drugi, izpopolnjeni izdaji (Študije in fragmenti, 1962, 151—291) kot praktičen priročnik z izvirnimi sodbami in ocenami. Bibliografski dodatek prve izdaje je občutno preoblikovan in dopolnjen izšel 1. 1955 v Državni zoložhi Slovenije (Kralek bibliografski pregled slovenskega slovstvu).
Septembra 1948 je bila Boršnikova izvoljena za docenta za zgodovino slovenske književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani. L. 1952 je postala izredni, 1959 Tedni profesor na isti fakulteti. L. 1963 so jo na lastno željo upokojili.
Y tem času je najprej objavila monografijo Fran Celestin (izšla kot I. knjiga Slavistične knjižnice pod njenim ureclništ-
vom v Državni založbi Slovenije 1951). Tu se je deloma odmaknila od predvojne metode ter ¿fe. pri tem naprednem kulturnem in slovstvenem zgodovinarju ter kritiku v skladu, z njegovo miselnostjo in delom prvenstveno osredotočila na i d™ loško problematiko, upoštevajoč njegovo posredovalno vlogo med rusko socialno kritiko in slovenskimi repi isti. Novo obliko literornozgo-dovinskega proučevanja je dosegla V Pogovorih s pesnikom Gradnikom (Založba Ohzorja 1955), kjer je skušala iz tega molčečega lirika sistematično izvabiti bistveno neposredno izpoved O njegovem življenjskem razvoju in delu.
S skupinami slavističnih slušateljev jc zasnovala limsko terensko delo (Tavčarjevo Loško pogorje, Gradnikova goriška Brda, Prežihova Koroška), ki je oplodilo zlasti publikacijo P tež i/t od zbornik (založba Obzorja 1957) 7 združenim prizadevanjem za ohranitev in objavo spominskega gradiva, korespondence, bibliografije o avtorju in študij O njem. Sodelujoč pri tem kot urednica in avtorica tudi sama, je nenehno spodbujata slavistični naraščaj k ustvarjalni aktivizaeiji in k medsebojnemu oplajimju. Tako je sooblikovala domala vso najvidnejšo generacijo povojnih literarnih zgodovinarjev (priznanje filozofske fakultete z nazivom s zaslužna profesorica« 1. 1977). S soli rejanjem slavističnega časopisja in kot večkratna predsednica Slavističnega društva pa tudi s predavanji in z referati na kongresih ter drugih mednarodnih in domačih sestankih je nenehno spodbujala k organičnemu povezovanju slovenislične literamo-zgod o vinske ustvarjalnosti, dobro sc zavedajoč, tla brez organizacije timskega dela (brez .skupnega znanstvenega inštituta) zaostajamo v razvoju. Ko v boju proti cepitvi sil ni uspela, je suma iskala novib poti, ki jih jc nakazala v bilanci dotedanjih uspelejših krajših spisov in odlomkov študije in fragmenti (založba Obzorja 1%2) z usmeritvijo v novo (ustvarjalno-ritmifno) metodo. Nutu je poleg k hi sika Ivana Tavčarja, čigar slovstveno delo je bila zbrala iu komentirala z obsežnimi opombami v osmih knjigah in treh knjigah dopolnilnih ponatisov, in poleg analiz o književnikih slovenske »moderne« v skladu s proučevan jeui stilnih premikov pričela z intenzivnim študijem naše dobe od »fendesiekla«; naprej (prim. Pisma slovenske »moderne<, 1971 v založbi Mladinske knjige), Če se omejimo samo na spisa Stanko Majcen o prvi Ustvarjalni dobi in Stanko Majcen v drugi ust na rja (nt dobi (Maj eno v o Izbrano delo I i 11 II, Obzorja 19(i7), ki sta skupaj prava monografija, spoznamo, da je ilors-nikova opustila nekdanje izključno pozitivističnr poglede in prijeme ter prešla preko problemsko ideološkega študija 0 Cc-lestinu k analizi slogovnih in vsebinskih plasti literarnega dela
kot kažipotih v avtorjevo umetniško osebnost, oziroma k prikazu in oceni njegovih del. Podrobno skrb za analizo in vrednotenje kažejo tudi njene novejše študijo o slovenski »moderni« idr. Do vrhunca je skušala razviti to svojo novo ritmično-ust-varjalro metodo v monografiji loatt Tavčar. Leposlovni ustvarjalec (I, 1973 v založbi Obzorja). Zroč na Tavčarjevo ustvarjanje v preseku »dvanajstletnih dob«, v katerih se avtorjevo življenje in delo kvalitetno premakne, je z izredno domiselnostjo in predanostjo poklicu prikazala vznik in razvoj prve polovice Tavčarjeve ustvarjalnosti.
Kot neutrudno iščoča znanstvenica je Boršnikova prehodila pota slovenstvenozgod o vinskega pozitivizma, in ter p relacijske metode, timske obravnave in psihoanalitične kritike ter je kljub neugodnim Življenjskim pogojeni in kljub nekaterim prehitro izrečenim sodbam osvetlila delo in razvoj slovenskega realizma, simbolizma in ekspresionizma. Izbor bibliografije prof. Vlarjc Boršnik brani arhiv SAZU.
Skupščina SAZL jo je dne 10. marca 19:7 izvolila za dopisnega člana.
ANTON GRAD
Anton Grad je bil rojen 2. 1907 v Ljubljani. Po osnovnem in srednjem šolanju jc študiral od i026 do 1930 roma-nistiko v Ljubljani, 1931 je bil prom oviran za doktorja filozo-1 i je na temelju disertacije iz primerjalne slovnice romanskih jezikov (Proparoksitoni v zapadni Reziji). V študijskem letu 1933/34 se je izpopolnjeval v romanskem jezikoslovju v Parizu.
Kot gimnazijski profesor je služboval v Kočevju in v Ljubljani, kjer je oktobra 1938 še dodatno diplomiral iz italijanskega jezika in književnosti, po
vojni 1947, leta pa še i z an-___
gleškega jezika kot pomožnega
predmeta. Leta 1941 je dohil privatno docenluro iz romanistike in io opravljal do novembra 1951, ko je postal izredni profesor, leta 1961 pa redni profesor za romansko filologijo, kar je še danes.
Profesor Grad je romanist in germanist kkrati, posebno ga zanima historična stran germanskih in romanskih jezikov. S tega področja je uspešno ustvaril okrog 30 znanstvenih del. Po vsebini moremo le-1 a razvrstiti v dve skupini:
Od študentskih let so ga močno zanimali giastmio-zgodo-vinski problemi s področja, kjer se stikajo romanski jeziki s slovenščino. Pri stiku teh dveh jezikovnih plasti prihaja do pojavov, ki pojasnjujejo tudi nekatere razvojne črte zahodnoslo-venske dialektične cone. Tako je obravnaval Grad na primer palatalizacijo latinskih guturalov v severni Italiji in prišel do novih rezultatov tako glede kronologije tega pojava kakor tudi
glede njegove povezanosti z drugimi romanskimi področji in s slovenščino (ob besedi križ). Za zahod noslo ve tiske izposojenke iz romanskih jezikov {posebno za lastna imena) je pomembno Gradove raziskovanje o sonorizaciji me ti vokalni h nezvenečib kon-sonantov \ Romanii. Grad na osnovi slovenskih elementov potegne skrajno vzhodno mejo tega pojava na slovenskem Ozemlju.
Pri zgodnjih sorodnih razpravah, ki jih je Grad posvetil gla-soslovnim in etimološkim problemom slovenskih izposojenk, sc loteva vprašanja o času in poteh takih izposoj ne le iz roman-ščine, ampak tudi iz langnbatdskega adstrata; pri tem nastane vrsta novih rezultatov, deloma pa jc treba dosedanja mnenja odkloniti v smislu Gradovih rešitev.
Daleč obilnejša je bera Gradovih razprav s področja historične in primerjalne sintakse. Tu je mogel uspešno uporabiti svoje obsežno znanje romanskih jezikov in nekaterih germanskih, posebno v njihovih starejših fazah. Tako je pisal o pomožnih glagolih fre, faire in angi. do: o fakiitivni (iranzitivni) rabi. sicer intranzitivnih glagolov v vseh fazah angleščine je napisal obsežno razpravo, kjer je prikazal take pojave v si ari francoščini in paralel nosi v istočasnih angleških tekstih; ruzpruva je pomembna tudi za druge jezikoslovne široke, ceh) za indoger-manistrko, saj bralec spozna, po kakšni [joti so siari indoevrop-ski izglagolski kavzativi s posebno pripono izginili in bili ustrezno nadomeščeni z drugimi tipi.
Pogosto se Grad Joteva problemov okoli besednega reda v stavku, tako v stari angleščini kot stari Irancoščini {npr. inverzija osebka). Obravnava tudi sintakso infinitiva in sorodnih glu-golskih tvorb v raznih povezavah, spet v francoščini in angleš-ščini. Ne da bi omenili vrsto drugih sintaktičnih problemov, ki sc jih je Grad uspešno lotil, naj bo poudarjeno samo šc, da jc obširno obravnaval tudi probleme inko imenovanega prostega odvisnega govora v stari francoščini in angleščini.
Gradov ugled v romanskih deželnh dokazuje že okoliščina, da je vrsta njegovih, celo najzgodnejših razprav izšla v najuglednejših inozemskih revijah (L T ta lin dialettale, Rev ne des langues romanes, Zeitschrift fiir romanisehe Philologie). S sintaktičnimi razpravami je sodeloval na mednarodnih kongresih in tam žel ncdeljeno priznanje vrste diskutantov. Svetovni mojstri sintaktičnih raziskav (Priče, Jeanroy, Regnla) ga citirajo ne le v svojih razpravah, ampak tudi v učbenikih angleške in romanske sintakse kot odločilen vir za določeno problematiko,
Ce že izrazilo znanstvena dejavnost jasno priča o Gradovi razgledanosti in delavnosti in o pomenu njegovih prizadevanj
za romansko in germansko jezikoslovje, v marsikaterem oz i m pa tudi za slovensko historično slovnico in etimologijo, je skoraj odveč omenjati njegovo delo pri poljudnih učbenikih angleščine, francoščine in španščine in ustreznih slovarjih, od katerih je Špansko-slovenski slovar prvenec v naši deželi, veliki Angleško-slovenski slovar pa avtorja postavlja celo oh stran mož, ki so tako visoko povzdignili ugled Langciischeidtovih enciklopedičnih priročnikov. Vsekakor pa drži, da je Grad tudi s temi deli ogromno naredil za slovensko jezikoslovno znanost in prakso. Bibliografijo del prof. Grada hrani arhiv SAZU.
Skupščina SAZU ga je dne 10. marca 1977 izvolila za dopisnega člana.
MILAN GROŠELJ
Prof, tir. Milan Grošelj je bil izvoljen zu dopisnega člana SAZU 17. oktobru 1958. V tem času je do leta 1967, ko je bil upokojen, deloval na FE Univerze v Ljubljani kot redni profesor za klasično filologijo. Je pa še vedno aktiven kot pisce znanstvenih del in kot urednik in sodelavec jezikoslovnih revij.
tot klasični filolog po svojem osnovnem zanimanju se pogosto loteva grške in latinske etimologije in leksikogra-fije v kratkih, toda prodorno pisanih razpravah, Po drugi strani je reden sodelavec pri f 1 veh v elikili leksi k ogr a f sk i h podvigih: Lexicon la tin i ta t is tnedii aevi Jugoslaviae in Lexicon Ialinitatis med i i aevi recen-tioris Jugoslaviae, Deli sta začeli izhajati 1969. leta v Zagrebu pod vodstvom zagrebških klasičnih biologov in pričata o mednarodni veljavi naše leksikografije, saj enakopravno stopata ob stran podobnih velikih leksikografskih načrtov drugih evropskih dežel {npr. Poljske), Tudi v zvezi s tem sodelovanjem je kandidat objavil dve razpravi» v katerih poskuša ugotoviti za težavne ali nepravilne lekseme iz srednjeveške pismenosti pravilno obliko in razlog za napake, kakor tu dela klasična filolog tja za antične tekste.
Kandidat je tudi predlagal vrsto slovenskih etimologij, tako krajevnih imen kakor tudi apelativov. in podaja zanje zanimive in sprejemljive rešitve. Pri vsem tem delu se kaže Groš-ljeva široka razgledanost, saj tu in tam posega celo po neindo-evropski leksiki, na drugi strani pa tudi proniclji vost in spretnost pri razlagah nekaterih težjih Trubarjevih izrazov, Neindo-
evropsko-i ne il Reran ski elementi so prof. Grošlja že «d mladosti posebno močno privlačili, posebno pod vplivom njegovega ači-telja Oštirja. Zato ni čudno, da je Grošelj nekaj razprav posvetil ravno Osti rja in njegovemu alarodskemu jezikoslovju; Grošelj spretno prikaže, kako je dolgo časa preveč pedantna evropska etimološka znanost pogosto popolnoma neutemeljeno zavračala Oštirjeve kombinacije, ker je bila premalo razgledana, v jezikovni problematiki stare Evrope in Med i teran a.
Nadalje je Grošelj pisal tudi o glasoslovnih problemih stare slovanščiaie, tako o slovanskem trdem jeru in njegovih indo-evropskih izhodiščih. -Stranski, toda nikakor ne nepomembni sklepi ob tem delu zadevajo tudi starostov an s ko oblikoslovje. Prav ta zadnja stran jezikoslovne dejavnosti je vsebina nekaterih drugih razprav, na primer tiste o slovanski priponi -in-, o gotskem genet i vu na -e; za sintaktike pa je izredno zanimiva njegova razprava o sistemu preteklih časov v slovenščini pred letom 1000 na osnovi Br i ž in skill spomenikov.
Vse omenjene Grošljeve razprave pričajo o izredno širokem jezikovnem in jezikoslovnem znanju in delovanju avtorja, saj segajo na vsa gramatična področja in obravnavajo praktično vse vidnejše in pomembnejše indoevropske jezike, pa tudi mediteranski substrat. Pisane so sicer izredno jedrnato, vendar pa prepričljivo in z uporabo najmodernejših sredstev in metod.
Poudariti je treba, da si je Grošelj s temi in tudi s prejšnjimi razpravami pridobil mednarodni ugled, saj njegove rezultate citirajo kot najboljše v ustreznem okviru odločilni in najpomembnejši etimološki slovarji in druga pomembna izven-jugoslovanska dela, npr, avtorji Neumann, Van Wmdekens in Frisk, Ni odveč omeniti, da je bil leta 1955 eden od ustanoviteljev svetovno znane fndogermanisehe Gcscllsehaft, Miinehen.
Pomembna jc tudi Grošljeva učna in strokovna dejavnost na 1'ilozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je S svojo znanstveno metod i i JI ostjo in vestnostjo vzgojil vrsto klasičnih filohigov in jezikoslovcev.
Dolgo je uspešno deloval v uredništvu skopske revije Živa Antika, za nas Slovence pa je skupaj s pokojnim akademikom Stankom Škerljem ustanovil revijo Linguistics, ki je pod vodstvom obeh dosegla zavidljivo raven in mednarodni ugled. Bibliografijo del prof. Grošlja hrani arhiv SAZU,
Skupščina SAZl ga je dne 10. m area 1977 izvolila za rednega člana.
JANKO KOS
Dr. Janko Kos, rojen 9. marca 1931 v Ljubljani, sodi med najvidnejše in najbolj dola V ne slovenske literarno raziskovalce današnje srednje generacijo. Z litcrarnokritičiiinii sesiavki, posvečenimi zvečine sodobni lileratnri, se je pojavil Že leta 1948 v raznih revijah, danes pa je sourednik Sodobnosti in njen osrednji esejist. Svojo znanstveno pot je začel leta 1956, najprej z analizami posameznih svetovnih umetnin velikih pisateljev (Danteja. Shakespearea), zatem pa se je poglobil v podrobnejše raziskave te vrste v študijah o Wildu, Joyceu, He-mingwnyu, Camusn, Faulk-nerju, Lermontovu. Turgenjevu. Dickensu, Balzacu in drugih. Že takrat so ga začela zanimati tudi literarnoteoretiena, in estetska vpraSanja, o katerih je objavi! vrsto študij. Kmalu zatem so ga prevzeli Filozofski problemi in je o njih od leta 1961 do danes objavil kopico razprav, posvečenih marksistični ideologiji, prevrednotenju pojma alienacije, debati okoli humanizma in naposled še zgodovini filozofije, o kateri je leta 1967 napisal knjigo Oris filozofije, delo. ki je ponovno izšlo leta 1970 v drugi, dopolnjeni izdaji in bilo prevedeno v češeino (Frnn-tišek Benbarl). Posebno mesto v Kosovem znanstvenem opusu pa moramo odkuzat.i njegovi monografiji Prešernov pesn Lski razvoj, ki je izšla 1966 v knjigi, a že dve leti zatem v srbskem prevodu v Beogradu. O njej lahko zapišemo, da je Kosova študija pri nas doslej prvi sintetični oris eclotnega pesnikovega izročila, sestavljen po modernih načelih, poglobljen z enotno zasnovano razlago njegovih pesnitev in z opisom njegove poti od
prvih verzov do zadnjih, njegove m i seln osli in pesniške govorico, kar vse je podprlo s Prešernovim življenjskim rilmom in doživljajskimi ozadji. V smislu dnnašnjn literarne vede je v spisu, kakršen je, povsod poudarek na pesnikovih besedilih, njihovi zasnovi, motiviki, oblikovnostilni zgradbi in estetski teži. Po istih znanstvenih vidikih se je Kos ravnal tudi pri razlagi Zupančičeve osrednje zbirke v razpravi Uvod v razumevanje Zupančičevih Samogovornv (1969). Se prej pa je h širših evropskih razgledov spregovoril o slovenski literaturi v študiji Introduction à la littéral are slovène v antologiji jugoslovanskega eseja Nouvel essai yougoslave 1965, 116—133,
O njegovem uspešnem poseganju v domačo preteklost in sedanjost pa govori še dolga vrsta krajših razprav, objavljenih, po revijah, posvečenih Copu, Prešernu, I.evstiku, Jenku, Cankarju, A. Vodniku, Prežihovemu Vorancu in drugim, a tudi razlagi posameznih obdobij pri nas od srednjega veka do danes, zlasti še najbližji preteklosti, kakor dokazuje njegova zajetna razprava iz leta 1970: Med tradicijo in avantgardo. Vse študije — če pustimo ob strani ocene in manjše članke — zajemajo skup«j nad 400 strani.
Posebno pozornost pa je Janko Kos ves čas posvečal mednarodnim slovstvenim tokovom in gibanjem. Vsakdo, ki se loteva teh vprašanj, dobro ve, da je raziskovalcu mogoče z uspehom posegati na območje vsesplošnega dogajanja, če dodobra pozna stare in nove kulture in ves razvoj besedne umetnosti od začetkov do danes. Zato je začel Kos pri temeljili, pri grški in rimski klasični tradiciji, se razgledni po starem in novem Ori-entu, spoznal obe Ameriki, se posebno pa pot evropskega ustvarjalnega duha od srednjega veka do naših dni. O tem prepričljivo govori njegov sintetični oris vseli literatur v antologiji najvažnejših predstavnikov svetovne lirike, epike in dramatike, ki je izšla 1962 in 1964 z naslovom Svetovna književnost. Kos podaja tu v strnjeni obliki pregled orientalskih literatur od začetka do našega srednjega veka. razvoj evropskih književnosti od antike do konca 19. stoletja in še pregled slovstvenih smeri od romantike do danes.
Janko Kos pa je prispeval k slovenski primerjalni znanosti že lepo kopico drugih raziskav in analiz. Leta 1%5 je spregovoril v posebni študiji o Shakespearovi liriki, hkrati pa je od leta 1964 dalje do danes objavil v zbirki romanov vrsto razprav o pomembnih predstavnikih te zvrsti na svetu.
NajtehtnejSi in znanstveno najbolj dognau spis s tega področja je Kosova monografija z naslovom Prešeren in evropska romantika, ki je izšla 1970 pri Državni založbi. Do njega
sc ni nihče pri nas lotil tega vprašanja s tako širokih evropskih razgledov in z moderno metodo, a tudi ne s tako enotnih sintetičnih vidikov, kakor je to storil Kos, zlasti pa ne, da hi pri tem vseskozi upošteval Prešernovo umetništvo kot izhodišče svoje raziskave. Mnogi prešernoslovci pred njim so res prispevali k stvari to in ono posameznost, vendar je bilo njihovo početje slučajnostim iti nesistematično, brez telitnejšib osvetljav. Kos je leta in leta zbiral gradivo za svojo obravnavo in se lotil svoje razlage sintetično. Pri tem je vztrajal predvsem pri bistvenem in še tu zgolj pri odmevih tujih idej in stilnih pobud v Prešernovih pesniških besedilih. Ravno to tnii je tudi omogočilo, da je odkril dejstva, ki jih pred njim nismo poznali, ali ne vedeli z njimi kaj početi. Kakor v knjigi o Prešernovem pesniškem razvoju se je Kos tudi ta osredotočil na bistveno, edino odločilno. Tako je dognal, kaj dolguje Prešeren evropski predromantiki, kaj starejši nemški romantiki, kaj mlajši, kaj bratoma Sehlegloma in prek obeh takrat na novo odkriti italijanski renesančni liriki, kuj Byronu in drugim, a še bolj. po čem se od njih razlikuje, v čem je izviren. Tu je tudi razjasnjeno, zakaj je Prešeren konec koncev os ta i pri svojem domaČem moti v ne ju okolju, i o si tako ustvaril svojo pesniško govorico in misel, hkrati pa v njej združil še marsikaj drugega, kar je od klasicizma sein šlo mimo nas brez pravega odmeva in ni jiustilci pravih sledov.
Vendar to zlepa ni vse, kar je Kos do danes objavil. Morda bi kazalo ravno tu navesti njegove polemične, publicistične in načelne spise, saj je v njih uveljavil vrsto novih pogledov na naše sodobno kulturno življenje z bistrimi kritičnimi posegi vanj, zavrnil razne zablode in nepravilnosti. Sem sodijo njegova razmišljanja o temeljih naše današnje literarne kritike, o smereh in ciljih literarne zgodovine, o gibanju ju nastajanju generacij, O krizi humanizma, o ideološki naravi naše današnje književnosti, o funkcijah in disfunkcijah slovenske literarne zgodovine in še o socioloških vprašanjih, o katerih govori v oceni Goldman nove Sociologije literature in v eseju o slovenski kulturi v zvezi z našimi družbenimi sloji. Prav iz teh nagibov, da bi prodri do dna nekaterim bistvenim pojavoin današnjega časa, je nastala tudi njegova knjiga Znanost in ¡deulugija, ki je izšla I. 1970. V tej izrazito miselno načelni raziskavi načenja pereča vprašanja o delovanju in vplivih obeh druge na drugo in o posledicah, k] iz tega nastajajo, posebno jia o samostojnosti ene in druge in morebitni prem uči ideoloških in znanstvenih zasnov nad drugimi. Obe se po njegovem razvijata vsaka zase, a sc kljub temu med seboj oplajata in dopolnjujeta. S tem pa
vzbujata vprašanje o vlogi in pomenu umetnosti v današnjem, svetu, kakršen je,
Iz vsega povedanega je jasno razvidno, da se Janko Kos uvršča med izvirne duhove našega znanstvenega prizadevanja v zadnjih petnajstih letih, med najvidnejše raziskovalce svojega rodu. Naj bodo na koncu omenjeni še njegova stvarna, pretehtana, na enipiriji zasnovana raziskovalna metoda, ki se opira samo na dejstva, njegov smisel za jasno in pregledno, sintetično obravnavo literarnozgodovinskih procesov in živa občutljivost za umetniške vrednote, združena s kritično presojo umetnin. IzTcrhio obsežno bibliografijo dela prof. Kosa hrani arhiv
SAZU.
Skupščina SAZU ga jc dne 10. marca 1977 izvolila za dopisnega člana.
RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE
VEDE
DAVORIN DOLAR
Dr. Davorin Dolar, redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, je Lil izvoljen za dopisnega člana SAZU 1. J 970. Po tem je objavil 17 del s področja tennodi-namike L t ■ transportnih pojavov raztopin policlektrolitov ter pregledni članek v monografiji >PalyeIectrolytee* (Rei-del, Dordrecht 1974.) Imel je 9 referatov na raznih kongresih, katerih vsebina še ni objavljena in jih je treba dodati k opusu znanstvenih raziskav. Poleg tega je imel 4 predavanja po povabilu na kongresih in letnih šolah ter več predavanj na Univerzi v Trslu.
Prof, F>olar je bil predsednik komisije za znanstveno deio Univerzo v Ljubljani ter pri Skupnosti j ti gosi, univerz, zastopnik te skupnosti pri ANUJ-u in je član uredniških odborov Vestnika, Slovenskega kemijskega društva in Biophvsical Chemistrv. Težišče znanstvenega dela prof. Dolarja je na matematično-fizikulnem razvijanju celičnega modela raztopin policlektrolitov za primere, kjer nastopata dve vrsfi proti i on o v.
Se do nedavnega so se raziskave termod i Murskih in transportnih lastnosti raztopin policlektrolitov omejevale na sisteme, ki vsebujejo eno samo vrsto p roti i ono v. To sicer močno poenostavlja tako eksperimentalno kot teoretično obravnavo problemov, vendar zmanjšuje uporabnost rezultatov, saj sta na pr. v hio-
loških raztopinah polielektrolitov ponavadi prisotni vsaj dve vrsti protiionov. Letu 1%9 je Dular s sodelavci kot prvi objavil dve publikaciji, ki obravnavala raztopino poHelektrolita z mešanico eno in dvovalentnih protiionov.
V	nadaljevanju tega dela je obravnaval primere, kjer se proti ioni razlikujejo po valcnci kakor tudi take, kjer se razlikujejo le po ionskem radiju. Iz izračunane elektrostatske proste energije je nadalje izvedel količine, ki se dajo eksperimentalno določiti, kot so razredčil ne entalpije in volumske spremembe pri razredČevanja. Računal je tudi osmozne koeficiente, ki se dobijo iz porazdelitve protiionov v okolici pol i i on a. Za primerjavo z izračunanimi količinami rabi obsežne in natančne eksperimentalne podatke. L strežne metode je uvedel z razmeroma zelo skromnimi sredstvi in skupaj s sodelavci in diplomskimi in podiplomskimi študenti dobil množico kvalitetnih rezultatov, ki pa še niso v celoti objavljeni oziroma referirani na kongresih. Primerjava izračunanih in eksperimentalno določenih količin kaže dobro ujemanje in s tem izpričuje veljavnost modela. Posebno pomemben je rezultat meritev transportnih števil in prevodnosti v širokem koncem racij skem območju raztopin natrijevega polistirensulfonala, kjer se izkaže, da je delež pTustih protiionov, izračunan iz eksperimentalnih podatkov, neodvisen od molske mase poli elektrolita» Če se vstavijo ti podatki v celični Jnodel in izračuna elektrostatski potencial na cilindrični ploskvi, ki ohjema pol i ion in delt protiiranc V vezane in proste, se dobi isto vrednost za ves obseg koncentracij, kar potrjuje domnevo o cilindrični porazdelitvi protiionov.
V	svojem prispevku v monografiji o termodinamiki poli-elektrolitskih raztopin je prof. Dolar poleg pregleda o delu laboratorija za fizikalno kemijo v Ljubljani podal tudi zanimivo primerjavo uporabnosti obeh modelov pol ¿elektrolitski h raztopin: celičnega m odela s cilindrično simetrijo, ki ga je uvedel Katchalsky in modela nabite premice, ki ga je postavil Mantiing, Nazorno so prikazane razlike in skupne poteze obeh modelov. Poseben poudarek je posvečen ugotovitvi, da pri nizkih koncentracijah vse termodinamične lastnosti limitirajo k vrednostim. ki jih daje Manningov limitni zakon. S tem je pokazana ekvivalenta obeh modelov, ki jo na preprosti način lahko predstavimo todi takole: neskončno dolg nabit cilinder postane ekvivalenten nabiti premici, če ga pogledamo z dovolj velike razdalje, tj. pri nizkih koncentracijah.
Odstopanja izračunanih količin od merjenih, kot se kažejo v bolj kompliciranih primerili npr, v mešanih topilih, kažejo na pomen faktorjev, ki niso direktno v modelu. Gre za probleme sol-
vticije posameznih ion stih v rs i. Takšni rezultati so osnova za nadaljnji razvoj modela in prav v tesni povezavi lastnega eksperimentalnega dela z razvojem teoretične obravnave leži ena izmed poglavitnih odlik dela prof. Dolarja, Takšna povezava postavlja vedno nove zahteve po dobro premišljenih eksperimentih. rezultati meritev pa zahteve po izpopolnjevanju teoretičnega modela. Oboje je dognal do stopnje, ki ga uvršča med vodilne raziskovalce na področju, fizikalne kemije raztopin po-lielektrolitov.
Bibliografijo del prof. Dolarja od 1. 1970 do 1077 hrani arhiv
SAZU.
Skupščina SAZU ga je dne 10. marca 1077 izvolila za rednega člana.
BOGDAN POVH
Profesor Bogdan Povh je bil rojen 20, 8. 1932 v Beogradu. Po preselitvi družine v Ljubljano L 1936 je tu obiskoval ljudsko iu humanistično srednjo šolo, se vpisal I, 1930 na univerzo in 1. 1955 diplomiral iz fizike. Po diplomi je postal asistent na Inštitutu »Jožef Štefani, kjer je sodeloval na hetatronu pri meritvah absorpcijskih presekov lahkih jeder za žarke gama.
Od 1957 do 1959 jc bil kot »research fellow« v Kellogg Radiation Laboratory, California Institute of Technology v Pusadeni, ZDA. Prvo polovico leta I960 jc delal na fizikalnem inštitutu univerze v 1' rci-bnrgu v Zahodni Nemčiji, od 1. I960 do 1962 pa je bil ponovno asistent na Inštitutu Jožef Stefan.
Decembra 1960 je bil promoviran za doktorja fizike na Univerzi v Ljubljani, Zaradi težav z zaposlitvijo na IJS je odšel v septembru 1962 v Freiburg, Zvezna republika Nemčija, kjer je najprej delal kot znanstveni sodelavec in po habilitaciji v februarju 1964 kot docent na spektroskopiji žarkov gama. Avgusta 1964 mu je bilo ponujeno mesto profesorja v Heidelbergu in fehruarja 1965 mesto profesorja v 1'reiburgu. Junija 1965 jc postal izredni in decembra 1966 redni profesor fizike na prvem fizikalnem inštitutu univerze v Heidelbergu. Leta 1972 je postal zunanji znanstveni sodelavec Max-Planckovega inštituta za jedrsko fiziko v Heidelbergu, leta 1975 pa redni član in direktor tega inštituta. Obenem je postal redni profesor na univerzi v Heidelbergu. Je svetovalec IJS v Ljubljani, član znanstvenega sveta nemškega elektronskega sinhrotrona (DFSY) v Hamburgu,
društva za raziskavo težkih ionov (GSI) v Darrastadtu in jedrske raziskovalne skupnosti (KFA) v Jiilichu. Od 1. 1968 dela s skupino sodelavcev iz Hcidelberga v CERN v Ženevi, Švica.
Seznam znanstvenih publikacij prof. B. Po vita obsega 46 det, ki obravnavajo predvsem naslednja pomembna vprašanja:
Proučevanja in meritve kotnih korelacij so zajela v treh razpravah. V njih so eksperimentalno in teoretično obdelani pogoji, pod katerimi je mogoče s kotnimi korelacij a mi enolično določiti spinska stanja velikega števila jeder. Ta metoda je danes med najbolj uporabljanimi v jedrski fiziki. Nadaljnje tri razprave obravnavajo nove metode meritve življenjskih dob nekaterih vzbujenih atomov velikosti 10~ia do i0~14 sekund. S plinsko tarčo in germanijevimi števci se je dala že znana metoda izboljšati do natančnosti nekaj odstotkov. Pet razprav obravnava vprašanja reorientacije pri vzbujanju jedrskih stanj. Meritve kotnih porazdelitev omogočajo ob uporabi Dopplerjevega premiku pri izsevanemu žark u gama zelo natančno določitev kvadrustafičnih kvadru polnih momentov in njihova primerjava z dinamičnimi momenti daje zelo zanimive podatke o strukturi stanj. "V kratkem sporočilu je dalje pokazano, da je mogoče preučevati statično hiperfino sodelovanje med jedrom in elektronom. v stanju Is. Na ionih neona v devetkrat ioniziranem stanju se u goto v i, da je elektron skoraj vedno v osnovnem stanju ls. Ta da magnetno polje do 300 megagausov na mestu jeder. Tako jc možno meriti magnetne dipolne momente stanj, ki živijo samo I O-12 sekund. To delo je sprožilo veliko aktivnost novih meritev magnetnih momentov kratkoživih stanj.
Najbolj znan je postal profesor Povh po delih na biper-jedrih. Profesor Povh je od leta 1%8 vpeijal na CERN vrsto novih eksperimentalnih metod, ki dovoljujejo raziskovanje hi-perjeder z metodo števcev. Tu je treba meriti stanja hiperjeder z isto natančnostjo kol v jedrski fiziki, pri teni pa uporabljati pospeševahtike visokih energij, ki ne nudijo ustrezne energijske definirauosti. Pionirsko delo predstavljajo poskusi, ki dovoljujejo meritve z ločljivostjo boljših od 1 MeV pri uporabi pro-jektilov z energijami 1000MeV in razmazanostjo 20Mc\ v energiji. Najnovejši rezultati kažejo, da je ltiperjedro, to je jedro z vgrajenim delcem A, izredno dobra sonda za raziskavo jedrske strukture. Jedra so sistem močno sodelujočih delcev, kot jih poznamo pri elektronih v trdnem stanju ali v gosti plazmi. Vse te sisteme je mogoče fenomenološko precej dobro opisati, če jih nadomestimo s sistemom neodvisnih delcev in njihovo sodelo-
vanje prilagodimo tako, da dobro opiše vedenje sistema v bližini Fennijeve površine, Delec A, ki ga kontrolirano vgradimo v jedro, nam utegne odkrili fizikalno ozadje, ki je vzrok, da je taka teorijska slika tako uspešna, čeprav le v omejenem območju. Zadnji poskusi so pokazali, da nova metoda obeta bogate rezultate, ki so pomembni predvsem zato, ker je sodelovanje med delci premočno, da bi ga obravnavali s teorijo motenj, in bo zato potrebno razliti nove terijsko prijeme. Bibliografijo del prof. Povha od 1958 do 1975 hrani arhiv SAZU;
Skupščina SAZU ga je dne 10. marca 1977 izvolila za zunanjega dopisnega člana akademije.
MIHA TI5LER
Dr. Miha Tišler, redni profesor zEi organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, je bil izvoljen L 1970 za dopisnega fiaría SAZU. Od tedaj je objavil 3 monografska poglavja v knjigah, 3 preglede v revijah ier 81 znanstvenih objav.
Področje znanstvenega dela prof. Tišlerja je študij sinteze, strukture in reaktivnosti organskih spojin, zlasti hetero-cikliŽnih. Pripravil je vrsto doslej neopisanih bieikličnih in polieiklienih sistemov, ki vsebujejo dušik in/ali žveplo kot lieieroelemente, Izdelal je vrsto novih Tcakcij, ki so omogočile pripravo novega sistema, včasih pa tudi vrsto analognih heterocikličnih sistemov. Na bazi piridazina je bila sin-tetizirana vrsta novih sistemov in to azolopiridazinov in azino-piridazinovd
Metoda, pri kateri se stranska, na azinski sistem vezana lii-droksiiminometilenaminska skupina da pretvoriti v prikonden-ziran obroč, je vodila do vrste novih spojin z aneliranim 1, 2, 4-triazolskim obročem preko N2—C, vezi (derivati na bazi piri-dina, piridazina, pirimmina, pirazina, itd.). Poleg tega je ta metoda omogočila sintezo s-triazolo (t, 5blpiridazin 5-oksidov, Preiskoval je tudi sinteze drugih N-oksidiranih azoloazinov, t. j. nastanek azolopiridazin 5-oksidov,
Tudi na bazi indazola je bilo mogoče pripraviti vrsto novih sistemov. Reakcije med žveplom in nekaterimi hcterocikli so pokazale, da pride bodisi do nastanka tioamidov, ali pa do oksida tivne cíkiizaeíje, v določenih primerih pa tudi do dodatnega tiiranja.
V sklopu študija arabifunkcionalnosti heterocikli&nih azidov jo raziskoval tetrazolopiridaziae, piridotetrazolopiridazine ter azidopirido( t, 2-aJpirimidone in benzotriazmazide. Na osnovi teli raziskav je bilo mogoče ugotoviti faktorje, ki vplivajo na azido-tetrazolsko izomerizacijo. V tej zvezi so bile izvedene tudi raziskave reakcij med tovrstnimi azido spojinami in sekundarnimi amini, ki vodijo do vrste nepričakovanih produktov, ter reakcije z i,3-dikarb<milnimi spojinami ter z drugimi nenasičenimi spojinami. Kot nadaljevanje oziroma razširitev raziskav je v zadnjem času študiral reakcijo med heterocikiičniiiii diazo spojinami in diazo ketoni na eni strani ter spojinami z reaktivno metilensko skupino ali aininsko oziroma Is i družinsko skupino na drugi strani, Reakcije z reaktivnimi metilenskimi skupinami so omogočile sintezo vrste novih heterocikličuili sistemov na bazi i, 2, 4-tr.iuzina. Reakcije z amini in hidrazini pa omogočajo po eni strani prenos dušika in pripravo vrste spojin, ki nastanejo pri razpadli irizenov ali tetrazenov,
¥ okvir raziskav reaktivnosti novo sintetiziranih sistemov sodijo študije odpiranja obroče v pri tetrazolo-(l, 5-a) piridnili ter drugih azolo- in azinopiridazmih Oziroma 1, 2, 5- triadia-zoloazinih, študije hidrazinolize triazolopiridazinov in azolopi-razinov ter izOrnerizacije uliltioheterociklov. Nadalje SO raziskave obsegale met t lira nje in migracije melilnili skupin pri kisik ali žveplo vsebujočih uiezoionskih azolopiridazinih, devterijsko izmenjavo, pripravo nenavadnega d ie p oksid a, reakeijc poli-kloriranja, homolitično feniliranje ter redukcije z natrijevim borhidridom. Na področju fotokemičn i h raziskav so bile izvedene foiocikloadicije na s-tiiazolo {4, Vb}- in {-2,3-b)piridazine, foto-kemična alkiliranja ter fotokemične pretvorbe in sinteze nekaterih novih lieteroei k ličnih sistemov, Posebej je omeniti abnormalne substitucije pri s-triazolo {1, 5 -ajpirazinih.
Pri mnogih produktih omenjenih reakcij je bil potrehen podroben študij strukture s pomočjo spektroskopskih metod, s po močjo "C-nmr spektrov nI i masnih spektrov in v nekaterih primerili ediilole z rentgensko analizo. V to skupino spadajo ugotovitve strukture produktov nastalih med piridiliiosečnina-m i in acetilenskimi spojinami, strukture produktov ciklizacije med onhidridi J, 2-dikarboksilnih kislin in hidruzinom, struktura diepoksida, pirimido (1, 2-a)piridazinonov in s-triazolokina-zolinonov ter struktura produkta iz aeetanhidrida in o-ami-nobenzaldoksima. Študiral je tudi rotacijske bariere heterocik-lienih N, N-dinietilformaiuidinov, strukture heterocikličnih for-inamidoksimov ter hidroksiazoloazinov. Z masno spektrometrijo
je raziskoval fragmentacijo nekaterih piridazinov, azolopirida-zjiiov in piridopiridazinov.
Z izvirnim in obsežnim raziskovalnim delom, pri katerem so sodelovali tudi drug! člani katedre in številni diplomanti, ma-giatrandi in doktorandi, se je prof. Tišler uvrstil med vodilne heteroci klicne kemike. Odraz tega je, da mu je Mednarodno društvo za kemijo heterociklov zaupalo organizacijo 5. kongresa (Ljubljana 1975), ga izbralo za podpredsednika za obdobje 1975—77 ter za predsednika za obdobje 1977—79. Prav tako pomenijo mednarodno priznanje za njegovo delo tudi vabila na plenarna predavanja na kongresih v Montpellierju in Kiilil-ungsbornn in številna predavanja na univerzah oziroma pri kemijskih društvih na Japonskem {11 predavanj), ZDA (3), Maroku, Perziji in drugod doma in v Evropi.
Bibliografijo del dr. Tišlerja od 1970 do 1976 hrani arhiv S A ZU.
Skupščina SAZU ga je dne 10. marca 1977 izvolila za lednega člana akademije.
LO JZE VODOV M K
Dr. Lojze VodoVaik je bil rojen v Mariboru dne 6. septembra 1933, Po končani srednji šoli se je vpisal na Elektro-faknlleto v Ljubljani, kjer jc leta 1957 diplomiral. Od lela 1957 do Í959 je bil zaposlen pri Elcktromedicini v Ljubljani in jc nato prešel kot asistent na fakulteto za elektrotehniko. Po promociji je leía 1963 postal docent na tej laku 1 te t i, leta 1967 je bil izvoljen za izrednega in 1. 1973 za rednega profesorja. Med asisten tsko dobo je bil pol leía no specializaciji pri inštitutu za visokonapetostne nnprave univerze v Uppsali, i. 1964 pa jc odšel na specializacijo na Čase Institute ol Technology v Cleveland u (ZDA), kjer jc nato v letih 1966 do 1969 vzporedno s svojim delom v Ljubljani kot »visiting assistant professors predaval predmete Dynamic Systems L in II. in sMedical Engineering«.
Na fakulteti za elektrotehniko jc 1. 1964 ustanovil in vodi laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko; v [etili 1973—i975 je bil izvoljen za prodekana, v Jetili 1975—197? pa je bil dekan te fakultete.
Prof. Vod ovni k je sodeloval pri velikem številu raziskovalnih projektov s področja biokibernetike in biomedidne, Jc član številnih znanstvenih in strokovnih društev doma in v inozemstvu, med temi tudi Jugoslovanske organizacije za avtomatiko ETAN, Koval Society of Medicine v Londonu in Institute of Electrical and Electronic, Engineers. Za raziskovalno delo s področja biomedicinske tehnike je 1. 1971 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Z vključevanjem raziskovalcev s področja mc-
dicine v svoj teani, je prof. Vod o v ni ku uspelo odpreti vrsto novih raziskovalnih področij v biomchaniki ter kibernetskih sistemih človeka. S posrečeno kombinacijo sodelovanja med tehniko in medicino ter intenzivnimi idejami Vod ovni ko, ki so dale delu kvalitetno vsebino, mu je uspelo doseči svetovni vrh in se mednarodno uveljaviti kot raziskovalec.
V svojih prvih delih se je Vodovnik usmeril v raziskave in razvoj merilnih metod za biološke signale in električnih st.imu-lacijskih metod za uporabo v medicini. Te metode so osnova za eksperimentalno in teoretično delo na področju biokiberuetike. Z uvajanjem konceptov kibernetike v biološke sisteme je mednarodna skupina raziskovalcev, katere vodilni član je bil tudi Vodovnik, začela pionirsko delo na razvoju teli idej s teoretičnega stališča in njihove praktične uporabe v različnih vejah medicine. Modeliranje aktivnosti centralnega živčnega sistema, nevronuklcamega krmilnega s i tem a itd. s pomočjo diskretnih in zveznih modelov, predstavlja dane3 dosežke vrhunske kvalitete, Z novimi pogledi na zavestno krmiljenje paretičnih mišic s pomočjo električne stimulacije in na funkcionalno električno stimulacijo je Vodovnik nakazal predvsem originalne rešitve tega problema s strani obdelave informacij v centralnem živčnem sistemu, Z o]) i som raznih bioloških procesov v človeškem organizmu s pomočjo prenosnih Funkcij in z definicijo krmiljenja teh procesov je pomembno prispeval k matematični formulaciji delovanja muskulaturc in njegove električne stimulacije.
Široko območje problemov iz biomehanike in biokibernetike, ki jih Vodovnik v svojih razpravah obravnnva in doseženi rezultati, izpričujejo prodornost in svežino znanstvenega ustvarjanja. Večina del je objavljenih kot delo več avtorjev, kar dokazuje tudi njegov smisel za skupno delo. Vendar se skozi vsa dela kaže kot idejni vodja delovnih skupin tako v Jugoslaviji kot v ZDA. Posebno pozornost so vzbudile razprave o uporabi elektronskih pripomočkov za hojo in u napravah za enokanalno stimulacijo peroncalnega živca, u uporabi teorije regulacij in pri drugih vprašanjih funkcionalne električne stimulacije eks-tremitet, o problematiki terapevtskih efektov funkcionalne električne stimulacije in o uporabi diskretnih modelov pri študiju fenomenov, ki so s stimulacijo zvezani.
Bihliografijo del prof. Vodovnika od 1930 do 1975 hrani nrhiv SAZU.
Skupščina SAZU ga je dne 10. marca 1977 izvolila za dopisnega člana akademije.
RAZRED ZA PRillODOSLOVNE VEDE
JOŽE BOLE
Rodi] se je 17. juniju 1929 v Ljubljani, kjer je leta 194H maluriral na Vi. gimnaziji, Letu Í933 je diplomiral iz biologijo na takratni prirodoslov-no matematični fakulteti ljubljanske univerze. Doktorsko disertacijo z naslovom »Morfološki, ekološki, taksonoiuski in filogenetski problemi naših subieran i h gastropodov-i je zagovarjal leta 1960.
Po odslužcnju vojaškega roka v letih 1933—1954 se je jeseni leta 1954 zaposlil v biološkem inštitutu medicinske fakultete, kjer je delal do leta 1959, nato pa je prišel kot asistent v inštitut za biologijo SAZU. Leta 1961 je bil izvoljen za znanstvenega sodelavca, leta 1966 za višjega znanstvenega sodelavca in leta 1972 za znanstvenega svetnika. Od začetku leta 1973 je upravnik biološkega inštituta Jovana Ilad-žija SAZU.
Raziskovalno delo je usmeril predvsem v mulakologijo in še posebno v speleobio loško problematiko pod zemeljski h mehkužcev. Znanstveno delo je zajelo nekaj smeri, ki jih obravnavajo posamezne razprave. Posebno pozornost je posvetil taksonom-skim in morfološkim problemom. Na podlagi podrobnih anatomskih raziskav doslej še ncpreiskuiiih vrst je za mnoge vrste in rodove določil nova mesta v sistemu. Opisal je tudi veliko novih ta k son ov kot so podvrste, vrste in rod. Posebno podrobno je
proučeval izvirske in podzemeljske polže iz družine Orienia-fiidae ter kopenska podzemeljska rodova Spelaeodiscus in '¿os-peiim. Pomembno odkritje je podzemeljska školjka Congeria husceri iz Hercegovine, ki jo je opisal in rnziska! tudi anatomsko in ugotovil, da jc edina še živeča avtohtona evropska vrsta tega sicer že izumrlega rodu. Zanimive rezultate jc dalo raziskovanje vpliva podzemeljskega načina življenja na anatomske spremembe pri podzemeljskih vrstah v primerjavi s sorodnimi površinskimi oblikami. Pri tem je Ugotavljal in analiziral trč>-glohioutskc znake. V okviru evolucijskih in filogenetskih raziskav jc obdeloval probleme speciacije gaslropodov na otokih oh zahodni obali Istre. Osvetlil pa je tudi položaj mehkužcev v Hadžijcvcm sistemu živalstva. Raziskave speleobiološke in ekološke problematike je vnesel v večino del o podzemeljskih mehkužcih. Posebej se jc lotil tudi ekološke klasifikacije podzemeljskih mehkužcev in še posebej problematike mehkužcev iz talnih vod, od koder je opisal novo vrsto in nov rod. Posebno pozornost je posvetil tudi ekološkim raziskavam mraziič s posebnim ozirom na m i ki okl ima take razmere in njihove vplive na podroben razpored vrst. Posebno raziskovalno smer izpričujejo zoogeografska proučevanja, ker je mala ko favn a zahodnega Balkana izredno bogata in ima več kot polovico endemnih vrst. Proučeval je zoogCOgratske razmere podzemeljskih in površinskih ter vodnih in kopenskih vrst ter ugotovil bistvene razlike med posameznimi skupinami. Zanimive rezultate so dale raziskave odnosov med razporedom podzemeljskih in izvirskih vrst polžev in razvojem porečij v geološki preteklosti od pliocena dalje, saj so spremembe v porečjih pustile sledove v razporedu vodnih podzemeljskih in izvirakih mehkužcev, kar se dobro sklada z geomorfološkimi dognanji. Precej del obravnava tudi favnistiko posameznih območij s podrobno analizo malakofavne. Del raziskav pa je posvetil problemom varstva narave in je podrobno obdelal mehkužce nekaterih zavarovanih območij v Sloveniji, posebej pa še splošno problematiko varstva podzemeljskega živalstva. Težišče raziskav je bilo v Sloveniji, nekaj raziskav pa je zajelo iudi kraške predele zahodnega Balkana.
Z referati jc sodeloval na mednarodnem speleološkem kongresu na Dunaju (961, na jugoslovanskih speleoloških kongresih v Splitu 1958, Sarajevu 1962. Skopju 1968. Lipici 1972, na kongresih biologov Jugoslavije v Beogradu 1%2 in v Ljubljani 1969, na simpoziju hiosistematikov v Rovinju 1974 ter na mnogih zborovanjih slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa.
Od le i a 1964 je tajnik Mfidakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije in je obenem urednik zbirke »Catalogua faunae Jugoslaviae«.
Leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado za študente in leta 1966 nagrado Sklada Borisa Kidriča. Bibliografijo del dr. Bolela od 1956 do 1977 hrani arhiv SAZU.
Skupščina SAZU ga je 10. marca 1977 izvolila za dopisnega člana.
RAZRED ZA UMETNOSTI
IVAN POTRČ
Pisatelj Ivan Potrč jc bil rojen 1. januarja 1913. leta v Stil kitk pri Ptuju. V Ij ndsko šolo in gimnazijo je hodil v Ptuju, vendar zadnje ni končal, ker so ga tik pred maturo (1934} zaradi revo luc io tiar n i h socialističnih nazorov in delovanja zaprli, hkrati pa ga izključili iz vseh srednjih šol brez pravice do izpitov, Do 1938, leta, ko je dobil začasno službo kot novinar v mariborskem > Večeru i, je bil brezposeln, Pri »Večeru« je ostal le do leta 1940, ko je moral k vojakom, kjer je v Makedoniji dočakal vojno. Poleti 1941 ga je okupator kot sodelavca OF interniral v Manthausenn, kjer je ostal do 1943. Od tega leia naprej jc bil na ilegalnem delu v Mariboru, odkoder je odšel v partizane. Tu jc bil urednik Ljudske pravice in član agifpropa, Na osvobojenem ozeiniju so ga izvolili za prvega predsednika slovenskega Časnikarskega društva. Po osvoboditvi Beograda je postal najprej sodelavec uredništva slovenskega dnevnika »Domovina«, nato pa prešel v redakcijo Borbe Na pomlad 1945 so ga kot so urednika »Borbe* poslali v Skopje, kjer je sodeloval tudi pri »Novi Makedoniji«, po osvoboditvi vse Jugoslavije pa je bi i dopisnik »Borbe« v Ljubljani, Leta 1946 jc bil urednik »Ljudske pravice«, dokler ni i, 1947 posta] član uredništva založbe »Mladinska knjiga«. Tu je bil sprva urednik, nato glavni urednik in zadnje leto (1972) svojega petindvajset let trajajočega dela pri tej za-
ložbi tudi njen direktor. Kljub uredniški in pisateljski zaposlenosti je opravljal še razne družbenopolitične funkcije, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, devet let predsednik festivala »Kurirčekt, predsednik delavskega sveta pri MK itd. Zdaj je ponovno predsednik Društva slovenskih pisateljev, predsednik Prešernovega sklada {drugo razdobje) in predsednik ter glavni urednik Prešernove družbe.
Pred vojno je dobil za dramo »Kreflova kmetija« nagrado mariborskega l metniškega kluba, po vojni dve Prešernovi nagradi {1947, 1955) in dve nagradi Zveze borcev (i954, 1967). Odlikovan je z redom republike s srebrnim vencem in z redom dela z rdečo zastavo.
Prva Potrčeva novela jc izšla leta 1935 V Ljubljanskem zvonu, ko je bil še osmošolec, prva njegova knjiga »Sint leta 1937, medtem ko njegova drama »Kreflova kmetija«, v kateri si stojita nasproti dva svetova: gruiitarski in svet vaške revščine, ni mogla bili uprizorjena, objavljeno pa je bilo le prvo dejanje {LZ, 1938). Vojna, internacija in partizanstvo so sicer začasno zavrli Potrčevo pisateljsko delo, po osvoboditvi pa ga je kljub raznim funkcijam nadaljeval s podvojeno silo.
Propadanje stare, patriarhalne vasi in počasno rojevanje nove jc glavna snov in problematika večinskega tlela PotTČevega pisateljevanja, izhajajočega na eni stran L iz odpora zoper staro, na drugi strani pa se skriva v njem tudi etično-politična in humanistična zaskrbljenost za razvoj v novo. Nemara je ta socialni humanistični in moralno politični boj najbolj nazorno prikazal v dramatski trilogiji o Kreflih, katere prvi del (^Kreflova kmetijaf) je bil napisan že pred vojno, drugi del (»Lacko in Kreflu) leta 1948. tretji {»Kreflic) pa 1952.
O tej Potrčevi dramski trilogiji je zapisal slovstveni zgodovinar F. Zadravec, da je Potrč siz slovenske kmetske drame, žaloigre in podobnih naslovov izgnal poučno, moralistično, romantično navlako, jo popolnoma defalkloriziral, Njegove dramske osebe niso miselni konstrukti, ne črno-bele sence, brezkrvne lutke, votli moralizatorji in počrnjeni grešniki, ampak odločna in razbieana bitja, ki vladajo in služijo, se V svoji moči razkrajajo ali pa v nemoči in revščini sanjarijo O lepšem življenju.«
Med Potrčevimi povojnimi proznimi deli izstopa po svoji kvaliteti njegov roman iz kmečkega življenja (»Na kmetih«), za to je bil ta Potrčev roman tudi preveden v več jezikov (v srbohrvaščino, poljščino, italijanščino, niakedonščino, angleščino in holandščino, pripravlja pa se hldi prevod v ruščino). Akademik Slodnjak piše med drugim v svoji slovstveni zgodovini o fem romanu naslednje; >Ze oblika pripovedi v prvi osehi, ki
jo pripoveduje junak, in njen fiktivni namen olajšati njegovo trpljenje, sta avtorju narekovala, da je gledal dogajanje z očmi glavne Oeebe in da si je kolikor mogoče prizadeval, da bi bil pristen v jeziku in slogu. In to jc tudi najbolj uspelo ,., Kar se tiče vsebinske in miselne straui romana, pa mu moramo priznali, da je ustvaril nove in zanimive človeške figure in da je skoznje p rodimo Osvetlil sodobno moralno življenje kmečkega prebivalstva v ptujski okolici. Pri tem je odkril pravcati spolni pande m om j, ki ga je povzročila izguba moškega prebivalstva zaradi vojne,-,« V svoji podrobni analizi Potrčevega romana ugotavlja, da je glolx>ko tragično dogajanje romana snovno takšno, kakršnega dotlej slovenski pisatelji še niso obravnavali«.
Leta 1955 je Potrč priobčil »kronistični opis umora revolucionarjev« Dure Bakoviča in Nikole Hecimoviča pod naslovom »Zločin«. Iz avtobiografskega območja je vzel snov za revolucionarni roman ^Srečanje* (i962) in za dramo »Na hudi dan si zmerom sam« (1963), V obeh delih prikazuje vprašanje, kje so v revoluciji kriteriji zvestobe in nezvestobe, zavezništva in izdajstva,
Pomemben je tudi izboT njegovih novci, ki jc izšel leta 1965 pod naslovom »Ncsmilcčno življenje«, kakor so pomembne tudi novele in črtice, ki so zadnja leta izšle y raznih naših revijah. Potrč se je uveljavil tudi kot urednik, esejist in pisec scenarijev.
Kritik Milivoje Markov i 0, dober poznavalec slovenske sodobne književnosti, je svojo analizo o Potrčevih novelah (Vreme otpora, slovenski pisci i knjige, 1975) konča) takole; >■ ■ ■ Potrčeva proza predstavlja izjemnost, prekoračuje čas, o katerem govori, gre mnogo širše iz nacionalnih okvirov, postaja univerzalna in kozmopolilska.t Obširno bibliografijo del I. Potrča hrani arhiv SAZLL
Skupščina SAZU je Ivana Potrča dne 10. marca 1977 izvolila za dopisnega člana.
PRIMOŽ RAMOVŠ
Primož Ramovš sc je rodil 20. marca 1921 v Ljubljani.	t
Vzporedno s šolanjem na kla-	flttbtf 'v
sični gimnaziji v Ljubljani — maturiral je 1939 — in študijem na Filozofski fakulteti
je študiral klavir in kompozi- J^Hjj: _ ■■■	J
cijo pri prof. S. Os teren na ^MSli	.¿M**
Konserva toriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani, kjeT je
diplomiral iz kompozicije. Na- ^^HiaJ^&r ..'■ to je dve leti študiral v Italiji.	— " t
Zli', sprva kot bibliotekar, od	'"'V
1932 pa kot njen upravnik.
Primož Ramovš je izšel iz	^Bk
kompozicijske šole S. Osterca	AE?
in se zatem izpopolnjeval pri ^^^^^KflTr ill V. Frazziju in A. CasellL Že ^HH^^In JB na začetku svojega ustvarjanja, ki pada v čas tik preti drugo svetovno vojno, se je naslouil na smernice tedanjih novih evropskih glasbenih gibanj. Torej na kompozicijsko oblikovanje, v katerem je upošteval dvanajst-tousko sistematiko, načela atonaluosti in atematičnosti in svobodnega pojmovanja tonalnosti. Usmerjen v neoharok oziroma neoklasieizem je v tej svoji fazi, ki je trajala nekako do leta 1930. izoblikova! svoja izhodišča. V petdesetih letih je postopoma evoluiral, klasične moderne prijeme je začel družili z radikalnejšimi, v svoj kompozicijski stavek je postopoma sprejemal nove, aktualne evropske dosežke, tako tudi pointilistično in seri a In o tehniko, vselej s težnjo za svojimi, individualnimi tc-šitvnmi. Po tej fazi se kaze skladateljev razvoj v novi luči. Odklon od tradicije je še očitnejši; že prej svobodna tonalnost se umika atonalnosti, poseben poudarek je na iskanju novih zvočnih rešitev in iiu iskanju ravnotežja med formo in strukturo, med m ikro- in makrostruk turami, vedno ob upoštevanju csiet-
skih komponent. Kolikor gre za melodično komponento, jo rešuje z novo organiziranostjo po urejeni, trdni zakonitosti, ki je navzoča tudi v vseh drugih grndilnih strukturah in ki nudi vse možnosti za realizacijo ustvarjalne fantazije. V teh svojih razvojnih lazah — zadnja se začne v Šestdesetih letih — kaže skladatelj neprekinjeno linijo v širjenju kompozicijske tehnike in izraza, tu in tam razodeva svojske značilnosti, ki, trans formira 11 o pojmovano, odsevajo tudi posebnosti slovenskega izraza.
Doslej je napisal mnoge izrazno individualno pogojene in umetniško značilne kompozicijo — njihovo število sc giblje okrog 165 opusov. Med njimi sc posebej izstopajo Musiques funèbres (1955); Intrada (1962) in Simfonija 68 (1968), vse za orkester; Koncert za violino, violo in orkester (1961): Sinteze za rog in 3 orkestrske skupine (1971); Koncert za čelo in orkester (1974); Trio za klarinet, čelo in klavir (1957); Nihailja za IIavto, kordofonc in idiofonc (1967); Sonata breve za violino in klavir (1956); Sonatina za rog in klavir (1959); Improvizacije za harfo
(1973);	Aulofonija za oboo in klavir (1975) in Enica za klavir
(1974).
Iz teh in tudi drugih skladb je jasno razvidna Ramovševa skladateljska pot. Umetniško vrednost njegovih skladb potrjujejo izvedbe doma in po svetu, kakor tudi številni natiski le-teh,
Nekaj odlomkov iz kritik Ramovševi¡1 del:
»Ramovšev ,Simfonični portret' je eden izmed najboljših primerov sodobnega glasbenega mišljenja. Barve in efekti so izbrani z veliko skrhjo. Včasih so presenetljivi za poslušalca, zdaj ga spet Osupnejo z domišljijo, ve d 110 pa nam preskrbijo avtentično atmosfero — v tej vznemirljivi, toda očarljivi gl as h beni sliki« (Walter Babiak: The Michigan Bulletin 28/3, April 1975.)
iKwartet Wilauowski je najprej izvajal T riptychon P. Ramovša, gotovo najlepšo skladbo vsega večera. Skladatelj v njej pokaže zelo dobro delo. ki mu dovoljuje, da pridobi iz glasbenega materiala mnogo interesaninih harvnih efektov.« (Krzysz-tof Baculcwski : Rucli muzyezny X Vi 11/8, 1974, War.szawa.)
»Primož Ramovš, ki se odlikuje med redkimi jugoslovanskimi komponisti, znanimi v deželah srednjeevropske kult tire, je svoje novo delo »Signali« skompomral za A. Bertonclja in Ansambel ,S. Osterc. To je krajša skladba, ki ustvarja sodobno atmosfero novih zvokov med tremi skupinami; klavir, ansambel in oboa. To delo, značilno za Ramovša, je bogato na barvah, impresijah in zvočnih rešitvah, t (Alberto Basso: A A DM XXV1/20, Perugia 1972.)
»...Nadaljnje presenečenje tega večera: Kontrasti slovenskega skladatelja IJ. Ramovša, la je tukaj prikazal zvezo postwebe rnian s kega načina koinponiranja s slovanskim duhom mu-ziciranja, ki je prepričljiv in silno zanimiv, a mino točnostjo in glasbeno inteligenco podan: manj v duhu se nz i bil i te te Weberna koi v poluomoenem bistvu.* (Manfred Bluinauer; Neue Zdi, 5. 6, Graz.}
»Izvrstna poteza dirigenta je bila, da je v program Uvrstil ,Žalno glasbo' odličnega slovenskega komponista; Ramovša, delo, ki ni samo dokument nekega razvojnega trenutka v bogatem opusu umetnika z izrazito afiniteto do avantgardnih pridobitev sodobne glasbe, temveč je tudi delo, ki že dolgo Čas a stoji v vrhuncih jugoslovanske glasbe 20. stoletja.« (K reši tli it' Kova-eevič: Borba, 20. -t. 1976, Zagreb.)
Bihliograliju Primoža Ramovša do konca leta 197i jc objavljena v publikaciji ^Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti«, ki je izšla pri SAZU 1. 1976, na straneh 440--456. Bibliografijo za leti 1976 in 1977 hrani arhiv SAZU.
Skupščina SAZU je Primoža Ramovša dne 10. marca 1977 izvolila za dopisnega člana.
GABRIEL S T U P 1 C A
GaLriel Stupica sc je rodil £1. marca 1913 v Dražgošah. Šolal se je na realni gimnaziji v Ljubljani, mntariral 1931. Leta 1936 je absolviral Umetniško akademijo v Zagreba — risanje je študiral pri M. Yan-ki, J. Klakovičn in O. Maja-džičn, slikarstvo pa pri Lj. Ba-biču.
Prvih štirinajst let po zagrebški akademiji (1937—1950) o p red cl j u j cm o ko t Stup i čevo realistično obdobje. Ne glede na težnje zagrebške slikarske šole v smisla postmanetovske-ga slikarstva in ožjega izročila hrvatske »klasike* (Račic,
Kraljevič, Becič) je Stupica s__
Svojo senzihilnostjo in trdn-
vratu ostjo oblikoval tudi svoja povsem osebna razmerja do slikarske zgodovine in sod nbn osti. Iz obdobja, ki se končuje S Stu-pičevimi prvimi ljubljanskimi leti, velja izluščiti kot posebno uspela in karakteristična dela: 1937 Paritet deklice, 1941 Avtoportret s prijateljem, 1942 Jasmin, ki je tudi značilen ihom-magef E1 Greeu, 194fi Deček z lubenico, 1948 Portret Otona Župančiča, dve varianti Dekleta z lanlpijonom in naposled, 1950, kof pravo sintezo tega obdohja, veliko kompozicijo Pred sprevodom (tudi »Povorkftc in »Bakla da«).
>Temllo ali ekspresionistično ohdohje« Stupičevih naslednjih osem let (1950—1957) je čas, ko jc Stupiea, ki je že dotlej uživa i velik ugled v domovini, postal pojem tudi v mednarodnem umetnostnem svetn. Formalno, motivirano in vsebinsko pa so slike teh let razpete od. paroksizma prignanega samega akta gledanja (1951 dve varianti halucinantne ¿ene v rdečem) do presenetljivo celostnih videnj melanholičnih pravljičnih svetov. Tovrstne do-
sežkc ponazarjata /lasti 1956 Otrok pri mizi 7, ¿¿fračami I in veliki Avtoportret, s hčerko, V tem obdobju so lik rat i že povsem jasno izluščene S i up if: eve osrednje tenie: tihožitje pomembnih ničevosti kot pars pro tot o, p od olja osamljenega človeškega bitja, otroka neveste in slej ko prej veljavni portret, ki doživlja podobne, velikokrat kar avtobiografske metamorfoze, pa naj gre za lastno podobo v ožjem pomenu ali pa za podoživi jeni. prisvojeni in vnovič preoblikovani model. Šele s Siupieevimi slikami iz teh let smo Slovenci zaokrožili svoj ekspresionizem v slikarstvu.
Tretje in najdaljše Stupieevo razdobje, »svetlo obdobje« ali »obdobje naslikanih in resničnih kolažev«, sega od 195? dalje.
V	zamotanem quid pro quo nam mukotrpno naslikani, a t ud i spravi* kohtž pomenita obenem skrajno iluzijo pred me tli osi i iu skrajno abstrakcijo motiva, ki pa celo zdaj ni samo spoznaven, ampak tudi izpoveden. Nadaljujejo se smize z igračami« (npr, 19(50 Svetla miza z igračami JI), in avtoportreti od še vedno »viteškega« Avtoportreta s pismom do čedalje bolj neusmiljeno avtokarikaturnih, ob tem pa vendar pikfnralno in grafično ubranih pretresljivih izpovedi, in naposled se posebno presenetljivo nadaljuje stari motiv otroka neveste.
Kakor vse druge unictnostnozgodovinskc periodizacije si tudi takšno kronološko razdelitev Stupičcvega dela predstavljamo samo kot pomožno sredstvo, ki naj rabi lažji preglednosti celote,
V	resnici teh obdobij ne deli nobena ostra cezura, pač pa se medsebojno raznovrstno prepletajo. Tako kot jih v jedru povezujejo vedno isti motivi, tako so si sočasne in časovno oddaljene slike — na videz presenetljivo — sorodne tudi v povsem likovnih posebnostih,
S potrebno neprizadetostjo je lahko ugotoviti, da si je Gabriel Stupica v decenijih po osvoboditvi pridobil veljavo enega izmed vrhov ne samo slovenskega, ampak kar Celotnega jugoslovanskega slikarstva. \Tcrila 0 pomenu in kvaliteti nekega umetniškega opusa, ki so bila v stari Jugoslaviji v posameznih umetnostnih središčih (in tudi Ljubljani) velikokrat še nekoliko lokalna in domača ali provincialna, so postala v novi Jugoslaviji ob vse večji povezanosti centrov in dogajanj mnogo enotnejša in veljavttejša tudi za tujino. Ne glede na nacionalno pripadnost je tako vodilna jugoslovanska likovna kritika kot tudi tujina največkrat imenovala tri .slikarje v Jugoslaviji: Petra I.ubardo, Krsta Hcgcdušiča in Gabriela Stupico. Naj kot sicer zunanje, vendar za odmevnost v domačem okolju in svetu karakteristične dokaze omenimo, da so billa Stupičeva dela izbrana za vse resnično reprezentativne razstave jugoslovanske umet-
nosti doma in na lujein in tla je Stupiea dvakrat uspešno 50-delovaJ na beneškem bienalu, in sicer v najboljših letih te ustanove (1952 in 1958), ter da je naposled prejel vrsto najodlič-nejših priznanj: trikrat Prešernovo nagrado (1948, 1950 in 1957), jugoslovansko nacionalno nagrado Solomon a R. Guggenheim a (I960), kot p osebi io priznanje eno od obeh prvih zlatih plaket na I. trienalu likovnih umetnosti v Beogradu, 1966 pa je postal dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. O njegovem delu so v superlativih govorili najboljši likovni kritiki Jugoslavije, francoski, italijanski, angleški, poljski, japonski, španski in drugi likovni kritiki in umetnostni Zgodovinarji.
Gabriel Stnpica je tudi med redkiJni sodobnimi jugoslovanskimi in posebej slovenskimi likovnimi umetniki, ki jih upoštevajo Encyclopedia of World Art (New York, Toronto & London), Phaidon Dictionary of Twenthieth-Century Art (London & New York 1973), F, G old ste mo v Monogram m-L ex ikon (Berlin 1964) in druge mednarodne znanstvene edicije.
Skupščina SAZL je Gabriela Stupico dne i0. marca t977 izvolila za dopisnega člana.
RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
JANEZ BATIS
Prof. tir. Janez Bati s se je rodil 15. marca 1919 na Konju pri Liliji. Osnovno šolo je končal v Litiji, srednjo šolo z maturo pa leta 1938 v L j uhlja ni na klasični gimnaziji. Istega leta se je vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu. Leta 1941 je zaradi vojne in aktivnega dela v NOB prekinil študij. Po osvoboditvi je študij nadaljeval in leta 1948 diplomiral na zagrebški veterinarski fakulteti.
Med študijem v Zagrebu je bil član levičarskega društva KUSP (kulturno udruženjc studenata pacifista). Takoj v začetku vojne (1941) se je vključil v NOB. Bil je organizator vaških odborov O F v nekaj zasavskih vaseh. Leta 1942 ga je gestapo aretiral. Zaprt je bil od oktobra tlo decembra 1942 v Kamniku in Litiji, Decembra 1943 ga je gestapo drugič aretiral, Odpeljan je bil v Begunje, nato pa v koncentracijsko taborišče Mauibousen, kjer je ostal tlo osvoboditve.
Po osvoboditvi je nndaljeval študij. Aktivno je delal v študentski organizaciji na zagrebški veterinarski fakulteti in se udeleževal mladinskih delovnih akcij.
Po končanem študiju leta 1948 se je zaposlil na Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani. Leta 1949 je bil na štiri-mesečni specializaciji za proizvodnjo cepiv v Serum zavodu v Novem Sadu, lialo pa je opravil še dveletno specializacijo s področja mikrobiologije in epizootiofogije pri zveznem inštitutu za veterinarsko službo v Zagrebu. Leta 1934 se je udeležil
krajšega izpopolnjeval nega tečaja iz splošnega veterinarstva na Dima j u. Leta 1958 je odšel kot štipendist 1CA {International Coopera t ion Administrar ion) na šestmesečno specializacijo s področja masti tisa v ZDA in dobil diplomo O uspešno opravljeni Specializaciji- Leta 1960 jc bil mesec dni v veterinarskem inštitutu v Freiburgn v ZR Nemčiji v laboratoriju za tuberkulozo in leta 1961 v mikrobiološkem instituto veterinarske fakultete v Beogradu, kjer je proučeval toksine stafiloknkov, V leí Hi 1966 in 1967 je uspešno opravil lfcmesečno specializacijo s področja tropskih živalskih kužnih Iwlezni in virologije v Parizu (Alfort).
Na veterinarski fakulteti v Zagrebu je leía 1957 dosegel doktorat znanosti s področja mikrobiologije, imunologije in epizu-otiologije, leta 1958 pa se je na zagrebški fakulteti habilitiral za predavanja z islih področij. Leta 1958 je bil izvoljen za docenta, leta 196i za izrednega profesorja, leta 1971 pa za rednega profesorja na veterinarskem oddelku Biotehnične fakultete v Ljubljani,
Leta 19ÓQ je organiziral Inštitut za mikrobiologijo in para-zitologijo Veterinarskega oddelku Biotehnične fakultete, Od začetka delovanja inštituta je tudi njegov predstojnik. Na inštitutu je bilo opravljenih več doktorskih disertacij, magistrskih, specialističnih diplomskih del in diplomskih nalog študentov biologije. Večini kandidatov je bil prof. Bat is tudi mentor.
Raziskovalno delo prof. Batisa je usmerjeno predvsem na dve področji, in sicer na področje masliti.sov pri kravah in na področje zoo n oz, S problemom masti t isa se ukvarja že 20 let, V razpravah o tej bolezni obravnava njeno razširjenost, ekonomski in zdravstveni pomen, diagnostične metode in zdravljenje masti tisa. Na tem področju sodeluje v delovni skupini alpskih dežel za zatiranje inastitisa. Raziskovalno delo na področju zoonoz opravlja v sodelovanju z medicinskimi in veterinarskimi strokovnjaki, epidemiologi, epizootiologi. mikrobio-logi in parazitologi v okviru projekta »Zoonozei, ki ga vodi že (0. leto. Raziskave na obeh področjih financira Raziskovalna skupnost Slovenije.
Aktivno (z referatom) se je udeležil 20 znanstvenih sestankov doma in v tujini, 5 sestankov pa se je udeležil brez referata.
Strokovne stike ima s sodelavci mikrobiološkega inštituta Medicinske fakultete in Zavoda za zdravstveno varstvo v Ljubljani* z veterinarskimi mikrobiolngi in epizootiologi na veterinarskih fakultetah in inštitutih v Zagrebu, Beogradu, Skopju in Sarajevu. Sodeluje tudi z inozemskimi m i k robi o log i, predvsem s strokovnjaki s področja mast i lisa pri kravah, in sicer s stro-
kovnjaki veterinarskega inštituta (In sty tu t WeterynArii) v Byd-goszczu na Poljskem, inštituta INRA (Institut National de Ja Recherche Agronomique) v Franciji, Centralnega inštituta za veterinarske raziskave (Laboratoire Central de Recherches Vétérinaires) v Al fort n pri Parizu, c entrai nega veterinarskega laboratorija (Central Veterinary Laboratory) Weybridge, Anglija, veterinarskega raziskovalnega inštituta (Veterinary Research Institute) V >S for rs n, ZDA, veterinarskega inštituta (Tiergesundheitsdienst) v Kemptnn na Bavarskem in inštituta za higieno in epidemiologijo (Institut hygieny a epidemiologic) v Pragi. Je tudi član mednarodne delovne skupine >Arbeitsgruppe der Alpenlander fiir Mastiiisbekampftmg«. V letu 1977 je postal član ïWorld Association íor Buíatries«.
Na fakulteti je opravljal številne upravne in samouprav ne funkcije. Več let je bil član upravnega odbora Slovenskega mikrobiološkega društva, dve leti (1969, 1970) pa predsednik tega društva in član izvršnega odbora Jugoslovanskega mikrobiološkega društva. Bil je 5 let odbornik Skupščine mesta Ljubljane in 4 leta predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje Skupščine mesta Ljubljane.
Sedaj je predstojnik inštituta za mikrobiologijo in parazito-logi jo veterinarskega oddelka biotehnične fakultete. Strokovno se udejstvnjc tudi na področju terminologije. Je načelnik veterinarske terminološke sekcije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in član medicinske terminološke sekcije. Od leta 1970 je glavni urednik Zbornika biotehniške fakultete (Veterinarstvo).
Prof. Bat is je član Društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov, član Slovenskega mikrobiološkega društva, član upravnega odbora Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije — sekcija za Slovenijo, član Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, član sveta za vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL, predsednik izvršilnega odbora Področne raziskovalne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, p red se d n i k komisije za Kidričeve nagrade ¡n nagrade Sklada Borisa Kidriča za biotehniške in medicinske vede ter član komisije za nagrade mesta Ljubljane,
Leta 1965 je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, leta Í96S pa z medaljo za vojaške zasluge. Leta 1975 jc prejel nagrado mesta Ljubljane za posebne zasluge na področju vzgoje in izobraževanja. V letu 1977 je prejel plaketo Biotehniške fakultete v Ljubljani za prispevek k razvoju fakultete.
Skupščina S A ZI,* ga je dne Í0. marca 1977 izvolila za dopisnega člana.
BORIS DRU JAN
Dr. Boris Drujan se je rodil 27. julija 1928 v Suvvalki na Poljskem, Študiral je kemijo in farmacevtsko kemijo na berlinski univerzi v Charlotten-burgu ter naio na univerzi v Gradcu, kjer je tudi diplomiral leta 1954. Leia 1956 si je na isti univerzi pridobil še doktorat znanosti iz področja organske kemije in farmuko-logije.
Po končanem študiju se je zaposlil kol raziskovalce na psihiatričnem inštitutu univerze McGill V Montrealu, Kanada. Leta 1!X>0 pa se je preselil v Venezuelo in se zaposlil na oddelku za nevrobiolo-gijo inštituta zn znanstvene raziskave Venezuele (IVIC), Ca racaš. Tri leta kasneje je postal predstojnik laboratorija za nevrokemijo 1VIC in to funkcijo opravlja Še danes. Od leta 1960 do danes je krajši ali daljši čas sodeloval pri raziskavah ali pri pouku v številnih znanstvenih ustanovah po svetu, kot so oddelek za fiziopatologijo univerze Caraboho, Venezuela, inštitut za patološko fiziologijo medicinske fakultete V Ljubljani, laboratorij Carlsberg, Copenhagen, inštitut za nevrobiologijo univerze v Goteborgu, oddelek za nevrokemijo univerze v Montrealu in drugih. Po letu 1970 jc vodil priprave za organizacijo venezuelskega centra za podiplomski študij, odprtega zu študente iz cele Južne Amerike, ki sta ga ustanovila IVIC, vlada Venezuele in UNESCO. Leta 1974, ko jc bil ta center uradno ustanovljen, je postal prof. Drujan njegov pTvi dekan.
Poleg navedene aktivnosti v raziskovalni in pedagoški dejavnosti je kandidat močno angažiran pri širjenju mednarodnega
sodelovanja Venezuele na področju znanosti, kulture in tehnologije. Tako je član nacionalnih vladnih komisij za sodelovanje z Jugoslavijo, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Poleg tega je svetovalec UNESCO za izvajanje programov v Latinski Ameriki ti a področju raziskovalnega dela in vzgoje. Je predsednik nacionalnega komiteja NDP-UNESCO programa za biološke znanosti. Kot dekan centra za podiplomski študij IVTC je bil niiciator izdelave programov in podpisa pogodb o sodelovanju IVIC a številnimi institucijami v svetu, med njimi tudi z medicinsko fakulteto v Ljubi ju ni in institutom »Jožef Štefan«: v Ljubljani.
lesni stiki prof, Dmjana z medicinsko fakulteto v Ljubljani so se začeli že leta 1%7—68. Takrat je kandidat izrabil svoje sabatično leto za delo na institutu za patološko fiziologijo, hkrati pa se dodobra seznanil s številnimi raziskovalci na medicinskem področju kot tudi na drugih raziskovalnih ustanovah v Sloveniji. Kot tiaravna posledica njegovega dela v Ljubljani je nastal skupni program o raziskavah holinergičnih mehanizmov v optični poti, ki tečejo likrali na inštitutu za patološko fiziologijo MF in v laboratorijih za nevrokemijo IVI C. Na osnovi tega projekta je prišlo do izmenjave raziskovalcev med institucijami, pri čemer je dr. Drujan večkrat obiskal Ljubljano.
Raziskovalno delo kandidata lahko razdelimo lin tri glavne faze. V prvi, iz katere je tudi njegova doktorska disertacija, so ga zanimali učinki sistematično izbranih naravnih snovi na metabolizem in razvoj mikroorganizmov. Druga faza se prične po prihodu na univerzo McGill v Montrealu. V novem okolju je prvotni interes razširil na študij metaholizma katebolaminov, in to tako z modelnimi poskusi na živalih kot tudi z obdelavo patološkega materiala. Poleg prispevka na področju zahtevne metodologije je kandidat hkrati proučeval spremembe metabo-lizma kat.eholaminov in njihovo izločanje pod vplivom hormonov v različnih psihopatoloških stanjih in pod vplivom nekaterih medicinskih posegov. Material teh raziskav je publiciran v seriji tehtnih člankov.
Ko se je leta 1960 pridružil raziskovalni skupini prof. dr. Guintarja Svaetichina, takrat že svetovno znanega raziskovalca mehanizmov percepcije svetlobe, se nekako začne tretja faza njegovega raziskovalnega dela. Delovna skupina prof. Svaetichina je bila sestavljena iz elektrofiziologov in morfologov, dr. Drujan pa je prinese! nove dinamične biokemične koncepte. Tak interdisciplinaren pristop, v katerem je kandidat nosil vso težo biokemične komponente, je dal nekaj novih dognanj in hipotez o funkcionalnih povezavah plasti in celic v retini, o mož-
nih mehanizmih zaznave harv ter o ključnih metabolnih procesih pri teni, kot tudi o vlogi kafeholamirskega transmitor-skega sistema v optični poti.
V nadaljnjem delu se je poglobil v študij interakcij holincr-gičnega sistema z drugimi transmitorskiini sistemi v retini. Vpeljal je in razvil nove mikrometode za merjenje in za lokalizacijo posameznih komponent. Publikacije zadnjih let govore o uspešnosti tega dela. Kot primer naj bo omenjena samo lokali zacija holinergičnili komponent v področju sina pse fotorcceptorja ter na funkcionalnih stikih ined horizontalnimi celicami. Ta odkritja so zagotovo prispevala k spoznanju izredno zapletenih kemičnih mehanizmov v retini, ki svetlobni signal obdelajo in spremenijo v zaznavo liarv in slike.
Poleg publiciranih člankov, ki govore o raziskovalnem delu, je dr. Drujan o njem poročal tudi na številnih kongresih in simpozijih.
Skupščina SAZ(J ga je dne tO. marca 1977 izvolila za zunanjega dopisnega člaua.
UMRLI ČLANI
Rail o Kušej, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. iur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni Clan pravnega razreda od 7. oktobra 1958. — Glej Le lop is 1, 185—190.
Metod Dolenc, rojen 19. dccembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. iur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljaui. Redni clan pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. - — Glej Letopis 1, 193—197.
Gregor Krek, rojen 27, junija 1874, umrl 1. septembra 1942, dr. iur., redni profesor rimskega in c i vi I nega prava na univerzi v Ljubljani, Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. — Glej Letopis 1, 201—238.
Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. dccembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sis tematiko. Dopisni član m a tema-tično-prirod os lovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis i, 241—257.
Ferdinand Seidl, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, realčni profesor, strokovnjak zr meteorologijo, klimatoiogijo, seizmologi jo in geologijo. Dopisni član ma tema-tično-prirodoslovncga razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 261—290.
Rihard Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7, oktobra 1938. — Clej Letopis 1, 41—43; 2, 75—89.
Anton Breznik, rojen 26- junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. p h i L, gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filološko-bistoričnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 157—160; 2. 61—74.
Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4, aprila 1947, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 47^49; 2, 90—103.
Ivan Regen, rojen 9. decembra 1868, umri 27. julija 1947, dr. p bil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član matematično-priro-
d oslov nega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 175 do 176; 2, 104—105.
Milan 5 k e r I j , rojen 4. septembra 1975, o mrl 8. decembra 1947, dr. i ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 127—150; 2, 106 do 125.
Oton Župančič, rojen 25. januarja 1878, umrl II. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1958. — Glej Letopis 1, 151—155; 2, 225—256.
F'ranče Kidrič, rojen 23, marca i880, umrl 11. aprila 1950, dr. phil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 7, oktobra 1938; od 28. junija i94i do i. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademij. _ Glej Letopis 1, 51—61; 2, 54--44; 3, 257—266 ; 4, 86—100.
Sergej Ivanovič Vavilov, rojen 24, marca 1891, umrl 25. januarja 1951. Ptezident Akademije nauk SSSR v Moskvi. Dopisni član razreda za matematično prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od ?. novembra 1947. Glej Letopis 2, 31.
Janko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. phil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2L decembra 1946. — Glej Letopis 2, 54—58: 4, i0i—i24.
Matija Murko, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr, phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 172 do 174; 5, 169—177.
Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16, septembra 1952, dr. phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani. Redni član filozofsko* filološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31, januarja 1940, glavni tajnik akademije od lt. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti; up ravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis 1, 105—110; 5, 148—160.
Boris Kidriči, rojen 10. aprila 1912, umrl U, aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3, 156—164; 5, 161—167.
L u C i e n Tesni ere, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Moutpclliern, Dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 92—94; 7, 59—63.
Pavel Lnnaiek, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med.. Tedni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko porodniške klinike medicinske fakultete univerze v Ljubljani. Redni Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1954. — Glej Letopis 6, 61 do 65; 7, 55—58.
PctaT Skok, rojen 1, marca 188 L umrl 3, februarja 1956, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2, junija 1953. Glej Letopis 5, 89—91; 8, 77—82.
Janko Polec, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. i ur., redni profesor za nn rodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30, septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis 1, 97—101; 8, 48—60.
Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 78—89; 8, 61-67.
R a j k o N a h t i g al, rojen 14, apriia (877, umrl 29. marca 1958, dr. pliil,, redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27, junija 1942. načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktnbra 1945 do 30, septembra 1949. — Glej Letopis 1, 71—75; 9, 63—67.
I'rane Ksav. Lukinan, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. theol., dr. pilil,, redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni clan od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 168—169; 9, 78—81.
An d ri j a 5 tain par, rojen 1. septembru 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis 9, 82—84.
Izidor Cankar, rojen 22, aprila 1886, umrl 22, septembra 1958, dr. phil., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis 5, 67—75; 9, 68—77.
Kuzimierz N i t S C h , rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krnkovu. Dopisni član od 7. novembra 1947, — Glej Letopis 9, 85—87.
Pavel Golia, rojen 10. aprila 1887, umrl 15. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 116—120; 10, 34—39.
Aleksander Belič, rojen 2, avgusta 1876, umil 26, februarja i960; dr, phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti. Dopisni član od 7, novembra 1947. Glej Letopis 11, 36—38.
Anton Lajovic, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta i960, komponist in muzikolog. Redni član od 16. maja 1940. tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis 1, 63—76; 11, 34—35.
Ejnar Dyggve, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6, avgusta 1961, dr. h. c., dr. ing. h. c., arhitekt in arheolog v Kopen-hagnu. Do j) i sni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis 9, 47 do 48; 12, 81—32.
Božidar L a v v i č t rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., dr. h, c,, redni prolesor za kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike, Redni član od 6, decembra 1949, od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis 3, 201—202; 12, 72—80.
Z d e n č k N c j c d 1 y , rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor Karlove univerze v Pragi, prezident Akademije znanosti CSR, Dopisni član od 7. novembra 1947.
Fran Šaleški Finžgar, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija i962. književnik. Redni član od oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 30. septembra i949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis 1, 23—25; 13, 43—46.
Milan Vidmar, rojen 22, junija 1885, umrl 9. oktobra
1962,	dr. h. c., dr. tcehn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Redni elan od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovncga razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnih razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od 1. junija 1948 do 1. maja 1959, konzulent tega inštituta od 1. maja 1959 dalje. — Glej Letopis 1, 130—142; 13, 4?^50.
Vale Vouk, rojen 21. februarja 1886, umrl 27, novembra 1962, dr. ph.il., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis 5, 108—109; 13, 51—53.
Anton Sovre, rojen 4. decembra 1885, umrl i. maja
1963,	redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 86—88; 14, 36—38.
Milan Bogdanovič, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, — Glej Letopis 5, 155—136.
Maks Samec, rojen 27. junija 1881, umrl i. julija 1964, dr. pilil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalce. Redni član od 6. decembra 1949, od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede, — Glej Letopis 3, 188—198; 15, 60—61.
Juš Kozak, rojen 26, junija 1892, umrl 29, avgusta 1964, književnik. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 54—62; 15, 62—64.
Ivan Grafenauer, rojen 7. marcu 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. pliil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis i, i61—i65; 15, 65—71.
11 i j a Djuričič, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr, med., redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni član od 22. decembra
1961, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti, v Beogradu. — Glej Letopis 12, 40—42; 17, 50—53,
Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr, med., redni profesor za interno medicino ua medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Bedni član od (t. decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji.
—	Glej Letopis 3, 203—204; 16, 63—65.
Ivo Krbek, rojen 23, avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. iur., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. — Giej Letopis 9, 51—52; 17, 53—55.
Anton Mclik, rojen i, januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. pliil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji, — Glej Letopis 1. 170—171; 17, 37—46.
Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija
1966,	izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 123—124; 17, 47—49.
Marjan Salopek, rojen 23, decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. pbil,, redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1976. — Glej Letopis 18, 59—60 in 83—86.
Josip Plemclj, rojen 1L decembra 1873, umrl 22. maja
1967,	dr, pilil., častni doktor matematičnih in telmičnill znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi V Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik mntematično-prirodo-slovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovne in teli nič ne vede od 16. julija 1942 do 30, septembra 1949.
—	Glej Letopis 1, 93 94; 18, 73—78.
Alojz Gradnik, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. iur., književnik. Redni član od 21. dccembra 1962. — Glej Letopis 13, 33—38: 18, 79—82.
Ljudmil llauptmanu, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. pliil., zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka 11 a vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 16. maja 1940. —■ Glej Letopis 1, 166; 19, 51—62.
Venceslav Koželj, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr, tecbn,, redni profesor za teoretično elektro-
tehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis 9, 55—56; 13, 31; 19, 49-50.
O t L m a r K ii h n , rojen 3. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. phil., redni profesor za paleontologijo in paleohio-logi jo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1965. — Glej Letopis 16, 53—54; 20, 78—80.
Robert Neubaucr, rojen 7. decembru 1895, umrl 5, moja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1%1. — Glej Leiopis 12, 38—39; 20, 74^77.
I1' r a n k W o 11 m a n , rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. phil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969, — Glej Letopis 20, 41 in 81—82.
Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maju 1970, dr, h, c. univerze v Ljubljani, redni profesor na fakulteti za strojništvo univerze v Ljuhljarii. Redni član od 6. dccembra 1949. — Glej Letopis 3, 1S6—187; 21, 99—100.
Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 18%, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 3, 214—215; 21, 105—107.
Lojze Dolin ar, rojen i9. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. — Glej Letopis 5, 137—138; 21, 78—Si in 111—113.
France Bevk, rojen t?, septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik. Redni član od 2. junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 2S. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. — Glej Letopis 5, 110—115; 21, 117—121.
Zoran Ran t, rojen 14, septembra 1904, umrl 12, februarja 1972, dr. tehničnih znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschtveigu. Dopisni član od 3. julija 1964. — Glej Letopis 15, 47^49; 23, 81—84.
Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede n& filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije, redni član od 7, oktobru 1938, — Glej Letopis 1, 53—62; 23, 85—95.
Maks Wraber, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji. Dopisni Član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 51—55; 23, 97—101,
France Štele, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr, pilil., redni profesor za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od (6. maja 1940. — Glej Leiopis 1, 113—123; 23, 103—115.
Jovan H a d ž t, rojen 22, novembra 1884, umrl 11, decembra 1972, dr. piiil,, redni profesor za zoologijo na priro-d oslo vno-m u t em n ti en i fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 29—37; 23, 117—120.
Dimitrije jovčič, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redni profesor za ortopedi jo in travmatologijo. Dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis 18, 55 do 58 in 24, 69—72,
Lucija n Marija Škerjanc, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Leiopis 3, 216 do 220 in 24, 73—76,
AI i j a Košir, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, redni profesor za h isto log i jo in ombriologijo medicinske fakultete. Redni Član od 24. junija 1955, — Glej Letopis 7, 45—48 in 24, 77—81.
Miodrag Ibrovae, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, redni profesor roman is tike na filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17, aprila 1973. — Glej Letopis 24, 47—52 in 83—85.
Franc C e 1 e š n i k , rojen 27. oktobra 1911. umrl 28. avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1969. — Glej Letopis 20, 49—50 in 24, 87—91.
Vojcslav Mole, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, redni profesor za srednjeveško umetnost na Ja-geIonski univerzi v krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis 12, 29—34 in 24, 93—98.
Siniša Sta li kovic, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. pliil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 103—104 in 25, 93—94.
Milan Bar to i, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. i tir., redni profesor pravne fakultete v Beogradu.
Dopisni clan o ti 17. oktobra 1958. — Glej Letopis 9, 43—44 iu 25, 97—99.
Va s o Butozan, rojen 5. decembra 1902, umrl 14. maja
1974,	tir, vel., dr. L. c., redni profesor veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1%7. — Glej Letopis 18, 50—51 in 25, 103—104.
France Kobîar, rojen. 29. novembra 1889, umrl 11, januarja 1975, dr. phil., redni profesor na Akademiji zu gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti. — Clcj Letopis 15, 35—38 in 26, 83—87.
Jean Nougayrol, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na fieolc pratique des Hautes Études v Parizu. Dopisni Čian od 7. februarja 1968. — Glej Letopis 19, 35—36 în 26, 89—95.
Ivo Andi i c, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13, marca
1975,	književnik, Nobelov nagrajenec za književnost. Dopisni élan od 2. junija 1955. — Glej Letopis 5, 133—134 in 2b, 97—102.
Krsto Hcgedušič, rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar-mojster. Dopisni član od 20. marca 1975. — Glej Letopis 26, f03—108.
Boris Kalin, rojen 24, junija 1905, timrl 22. maja 1975, kipftr-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 121—122 in 26, 109—113.
Dušan K e r m a v n e r . rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. iur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 5. febraarja 1971.
—	Glej Letopis 22, 39—45 in 26, 115—118.
Br a n i m ir Gušic, rojen 6, aprila 1901, umrl 7. julija 1975, tir. med., dr. p Ml., redni profesor za otorinolaringologijo na medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3. junija 1964. — Glej Letopis 15, 41—46 in 26, 119-121.
Stanko Škerljs rojen 7. februarja 1893, umrl 21. juliju 1975, dr. p h il., redni profesor za romansko filologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969.
—	Glej Letopis 20, 39—40 in 26, 123—126.
Kosta Todorovič, rojen 5. jniija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med,, redni profesor za infekcijske bolezni medicinske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1955,
—	Glej Letopis 5, 107 in 26, 127—150.
Boris Zihcrl, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na filozofski fakulteti in fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik akademije od 20. marca 1975 do smrti. — Glej Letopis 3, 165— 171; 9, 38—40 in 27, 119—124.
Milko B e d j a n i č , to jen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, redni profesor za infekcijske bolezni na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1968, Tedni član od 21. marca 1974. Tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. — Glej Letopis 19, 39; 25, 50—53 in 27, £25—129.
Pavel Stcrn. rojen 17, marca 1913, umrl 20- marca 1976, redni profesor za farmakologijo na medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 2i. marca 1974. — Glej Letopis 25, 74—76 in 27. 131—134.
Marko Kostrenčič, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na pravni fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis 5, 74—75 in 27, i35—-138.
Velibor Gligorič, rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis 18, 42. in 28. 113—116.
Gustav K r k 1 e c , rojen 23. junija 1S99, umrl 30. oktobra 1977, književnik. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis 20, 56 in 28, 125—126.
Matija Bravničar, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske predmete na akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974, — Glej Letopis 13, 68—70, 25, 77—79 in 28, 117—121.
Yeliljor Gligorič
VELIBOn GLICORIč (1899—1977)
Dne 3. oktobra 1977 je umrl Velibor Gligorič, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razred ti za filnlo-ške in literarne vede. Za zunanjega dopisnega člana je bil izvoljen 7. februarja 1967. Izvolitev je bila priznanje enemu vodilnih kritikov predvojne in povojne srbske literature: njegova smrt pomeni obžalovanja vredno zarezo v razvoju pomembne slovstvene tradicije.
Rodil se je 28. junija 1899 v Ripnjn, Srednjo šolo je med prvo svetovno vojno obiskoval in k on eni v Franciji, po koncu vojne je na beograjski univerzi študiral pravo in dosegel diplomo leta 1924; nato je do začetka druge svetovne vojne služboval v ministrstvu za trgovino in industrijo. V tem času je bil že ugleden javni delavec, literarni kritik in urednik. Med drugo svetovno vojno je bil najprej interniran v taborišču na Banjici, od leta 1943 pa v nemških taboriščih, Po vojni je upravljal pomembne kulturne in kulturnopolitične funkcije, Bil je upravnik Narodnega pozorišta in nato Jugoslovanskega draniskegn pozorišt» v Beogmdu. Postal jo redni cian Srpske akademije nauka i umetnosti, od leta 1965 naprej je bil njen predsednik; bi! je prav tako dopisni član JAZU in MANU. V zadnjem desetletju je postal redni profesor filozofske faklutete v Beogradu. Bil je nosilec številnih nagrad in odlikovanj, med drugim mu je bil za kulturne in d ru ž lične zasluge podeljen red republike z zlatim vencem.
Ta priznanja je dobil za izjemno obsežno, dolgotrajno in dosledno literarno delo na področju litemine kritike, osejisfike in monografike, ki se je dopolnjevalo s pomembno uredniško dejavnostjo. Pred vojno je bil urednik revij Nova svetlost, Baskrsnica in Razmena, po drugi svetovni vojni je ustanovil literarno revijo Savremenik, vendar je težišče njegovega dela bilo v literarni kritiki, pozneje tudi v literaruozgodovinski monografiki. Temu delu se jc posvečal več kot pol stoletja, kar je v zgodovini srbske literature izjemen, verjetno najbolj reprezentativen primer. O njegovih plodovih pričuje obsežna bibliografija knjig, v kateri je zbral kritike, orise, monografske prikaze starejše in novejše srbske, deloma tudi hrvaške književnosti, včnsih dopolnjene s polemikami zoper nasprotne literarne tokove in stališča; Kritike (1926), Lica i maske (1927), Matol-Dis-Ujevič (1929), Mistika i mistifikatori (polemika, 1950). Oni koji odlaze (1932), Iz književnog i pozorištnog sveta (1957), Kritike (1946), Pozo-rišne kriiike (1946), Srpski realisti (1954), Ogledi i študije (1959),
Jovan Popovič (1960), U vikoru (1963), Portreti (1965}, Senke i snovi (1970) in drugo.
V	središču njegovega kritičnega in historičnega interesa je bila literatura srbskih realistov S9. stoletja, dobe srbske moderne in novejšega socialnega realizma. Potem ko je začel v znamenju formalno-a rt is ličnih in intuicionističnih pogledov na literaturo, je kmalu dozorel v reprezentativnega predstavnika literarnega realizma, kol se je ta pred vojno znova uveljavil v socialnorenlistiencm gibanju. S lega stališča je isknl v literarnih delih predvsem družbenozgodovinske vrednote, osvetljeval pri posameznih avtorjih predvsem moralne, socialne in politične prvine njihove miselnosti, za metodološko podlago takšni analizi pa uporabljal prijeme impresionistične, empirično deskriptivne in razlagalne kritike. S tem je zlasti v zadnjih desetletjih nadaljeval Skerlicevo izročilo, čeprav seveda s poudarkom v smeri sodobno angažiranega socialnega realizma.
V	bližnji stik s slovensko kulturo je stopil predvsem kot urednik in uvodni esejist v knjigi Yreme i savesl (Zbornik eseja i kritika pisaca, Doraca i revolucionara, Beograd i%u). V lo knjigo, izdano ob dvajsetletnici vstaje jugoslovanskih narodov, je zajel in v uvodu komentiral prispevke najvidnejših predvojnih mislecev, esejistov in kritikov. Med njimi je v obilni meri upošteval slovenske avtorje — S. Kosovela, B. Kidriča, I. Gra-horja, I. Brneiea, O. Župančiča in M. Jatca.
Dr. Janko Kos
Matija Bra viličar
MATIJA BRAVNlCAR (1897—1977)
Vedno živahno, vedro in življenja polno osebo akademika Matije Bravničarja je v kratkem času bolezen v zgodnjih večernih urah 25. novembra 1977 privedla do konca bivanja med nami. Put njegovega življenja je bila dolga, pestra in plodna.
ltojen je bil 24. februarja 1897 kot sin kleparja PrauCa in Marije roj, be ban. Od ranili let v rodnem Tolminu je bilo njegovo življenje tesno povezano z glasbo. \ iolina je bila tisli instrument, ki mu je posvetil največ študiju. Že v Gorici pa se je violinskemu priključil še študij glasbene teorije in harmonije. Tako je Bruvtiiear že stopil na pot svojega poglavitnega poklica, ki mu je ostal skozi vse svoje življenje zvest, v katerem je spoznal avoje pravo poslanstvo in s katerim je našemu narodu zapustil tako bogato dediščino svojih stvaritev. Leto dni po koneu prve svetovne vojne je z nastopajočo sezono postal član opernega orkestra Slovenskega narodnega gledališča v bjubljani, kjer je kot vodja drugih violin ostal do osvoboditve. Vendar se je v tem razdobju še izpopolnjeval tako kot violinist kakor kot komponist, kjer mu je bil učitelj Marij Kogoj. Ta je Bravničarja uvedel v Klub mladih in s tem mladega skladatelja postavil v delovno središče našega kulturnega življenja. Prav ta slednji študij je bil odločilen za izoblikovanje njegovih pogledov na sodobno ustvarjanje in za osvojitev trdnih estetskih nazorov, ki jih je vedno z vso odločnostjo zagovarjal in ni nikdar krenil s svoje premo začrtane in dognane skladatelj ste poti. Krajše študijsko bivanje na Dunaju in v Pragi mu je omogočila nagrada Slovenskega dramatskega društva, ki jo je prejel za svojo opero »Pohujšanje v dolini šentflorjanskk. Ta študij ran je predvsem razširil obzorje in spoznanje pihanja v takratni evropski Moderni, Študij kompozicije jr potem še nadaljeval na ljubljanskem konservatoriju, kjer je leta 1913 diplomiral.
Vse to pridobljeno bogastvo jc znal B ravni čar dobro shraniti v svoji notranjosti in ga s svojim izrednim talentom tako preoblikovati, da so izpod njegovega peresa izšle kompozicije, ki v vsakem taktu izžarevajo elementarno silo i o močno osebnost skladatelja — ki so lahko samo B ravni carjeve.
Se dalje ga je peljala življenjska pot. I akoj po osvoboditvi v Gorico na mesto ravnatelja Glasbene šole, pa kmalu ¡spet nazaj v Ljubljano za upravnega direktorju Glasbene akademije. In potem spet dalje za vodjo glasbenega oddelka Državne založbe Slovenije, Leta 1953 je postal profesor za kompozicijo in teoretske predmete na ljubljanski Akademiji za glasbo. Najprej
kot izredni, potem kot redni profesor je deloval tukaj vse do upokojitve 1%7.
In še številne druge dolžnosti so ga spremljale na njegovi življenjski poti. Od uredniških poslov pri raznih časopisih do raznih funkcij v strokovnih društvih, kjer se je povsod pokazal Z vso Svoj o požrtvovalnostjo in nesebično delovno vnemo. Gotovo je treba tukaj poudariti večkratno imenovanje za predsednika Društva slovenskih skladateljev in Zveze skladateljev Jugoslavije, kn je s svojimi izkušenimi prijemi bistveno pripomogel k organizaciji teh teles. Zadnja leta svojega življenja se je rad umikal iz ljubljanskega hrupa V svoj mirni dom oh obali našega morja v Lauri blizn Portoroža. Pa tudi tukaj je v čisti naravi, S katero se je tako navdušeno povezoval, jo občudoval in z odprtim srcem sprejemal njeno bogastvo, to še prelil v zadnje svoje skladbe.
Bravnlčarjevo življenje se je izteklo. .Njegova roka se je ustavila, vrelci njegovega ustvarjanja so Usahnili, njegov Opus je sklenjen. Pred nami «to j i zdaj v svoji celoti, kot vogelni kamen slovenske Moderne. Temelji, ki jih je p o s ta vil. ki jih je soustvaril s Kogojem in Ostercem. so dovolj trdni, da je na njih lubku vzcvetel nadaljnji razvoj naše glasbene ustvarjalnosti. Razen tega je Bra viličar bolj kot kateri naših, simfoničnih skladateljev pristno slovenski. Ne da bi se posluževal folklornih citatov, v bistvu veje iz njegove glasbe i isti tipični, nekoliko trpki da h slovenske zemlje in njenih ljudi, njihovega značaja, rojenega v naravnih lepotah in neusmiljenih udarcih Zgodovine. Zato nam je lahko toliko bolj razumljiva tematika, po kateri fako rad sega v svojih delih.
Gotovo je treba na prvem mestu omeniti operni stvaritvi ^Pohujšanje v dolini šeniflorjanski« ter ^Hlapec Jernej in njegova pravica t, obe na Cankarjevo besedilo. S temi deli je Brav-ničar več kot obogatil našo dokaj skromno odrsko produkcijo, z njima nam je dal skladatelj — tako kot Cankar v književnosti — pomemben primer tipično slovenske opere,
Drugo zelo plodno polje zavzemajo simfonična in koncertna tlela. Prav pri teh prihaja njegova navezanost na domačo zemljo do izredne veljave. ?,e sami naslovi nam povedo vse: 3>Kralj Matjaži, iSlavicus Hvnmust, »Simfonična antiteza« (Tolminska sakralna, Tolminska profana}, »Kurent«, »Belokranjska rapsodija«, »Slovenska plesna burleska«, »Plesni kontrasti«, »Sim-fonia faronica«. Tudi v drugih skladbah te zvrsti ni Bravnica r zatajil svojih načel in estetskoumetniških nazorov. Zato so tudi njegove tri simfonije, iDivertissements«, »Koncert za violino«, »Fantasia rhapsodica za violino^ in pa »Koncert za rog*
najboljši dokaz. Bogat in nič manj pomemben jc seveda tudi Bravlticarjev komorni ter solistični Opus. Razumljivo je, da pomemben del v njem zavzema literatura za violino,
V mladosti se je skladatelj Matija Braviličar odločil za pot ekspresionizma. Gotovo je ta najbolj ustrezal njegovemu osebnemu hotenju, bil mu je blizu in ravno zato je mogel v njem izraziti vso moč svojega talenta, svoje velike umetniške izpoved nosti. Razen tega pa je njegovo nenehno iskanje in razmišljanje pT i peljalo mojstra do vedno novih izkušenj in poglobitev. Nikdar se ni zapiral pred raznimi novimi izsledki kompozicijske tehnike ali pred novimi estetskimi pogledi. Mnogo teh je vnesel v strani svojih partitur, vendar vedno premišljeno in do-gnano, stvarno in vredno svojega skladateljskega duha. Zato so tudi njegova zadnja dela obranila vso samoniklost, vso značilnost, in nas vedno znova prepričajo.
Skladateljska pot Matije Bravničarja je zdaj končana. S svojimi deli je ponesel slovensko glasbeno ustvarjalnost daleč preko meja domovine. Dostojno in z uspehom nas je povsod zastopal. Številne izvedbe po vsem svetu, tako na koncertnih odrih kakor v opernih hišah ali radijskih postajah o tem zgovorno pričajo. Vse to pa potrjujejo tudi priznanja, ki jih je skladatelj Bravuičar prejel: odlikovanja, nagrade — med njimi Prešernova leta 1%3 za »Violinski koncert« — končno izvolitev za dopisnega (1972) in rednega člana (1974) Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Življenjskost ill elementarna sila, ki vejeta iz njegovih kompozicij, njih enkratnost in pristna domačnost, vse to je zagotovilo Bra vn i carjevem ti opusu častno mesto v naši glasbeni iti kulturni zgodovini, pomen njegovih del pa v njej ne bo mogel nikdar zbledeti,
Primož Ramovš
Gustav Krklec
GUSTAVKRKLEC
(1899—1977)
30. oktobra 1977. leta je po daljši in hudi bolezni umrl v Zagrebu dopisni član razreda za umetnosti SAZU iti redni član JAZU pesnik Gustav Krklcc. Smrt ga je doletela v 78. letu starosti in tako pretrgala njegovo vseskozi bogato pisateljsko in kulturno dejavnost. Bil je zadnja leta tudi predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije, v kateri je s svojo umnostjo, duhovitostjo in humorjem uravnaval marsikakšna nasprotja, brez katerih takšna organizacija nikoli ni bila in ne bo. Zato pomeni njegova smrt ne samo občutno izgubo za hrvaško in jugoslovansko književnost, marvce tudi za Zvezo pisateljev jugoslavje.
G l avti i del Krklečevega Ustvarjanja zavzema pesništvo. Po njem sodi med najboljše lir vaške m jugoslovansko lirike zud-njili šestdeset let. Sodi k pesniškemu rodu, h kateremu spadata tudi Miroslav Krleža in Tin Ujevič, ki sta skupaj z najmlajšim Krklecem najznačilnejša zastopnika lirike tega rodu, vendar se med seboj močno razločujejo, saj ima njihova lirika vsaka svoj izrazito individualen značaj. Krklec je v prvi polovici svojega dela izrazito pesnik življenjske radosti, ki se ne da greniti ne ori razočaranj ne od udarcev življenja, marveč poje svojo pesem vsem navkljub. Po tej strani je Krklcc soroden življenjskemu optimizmu Otona Župančiča, Krklceeva pesem je prežeta od ljubezni do narave, do človeka in stvarstva sploh. V njegovih pesmih zvočno odseva barvitost polj, travnikov, gozdov, zagorskih vinogradov, odmeva šum vetra in zorečih njiv in bit človeka, ki živi z njimi, kakor živi z vsem žit jem in bitjem pesnik sani. Izbor njegovih najboljših pesmi, ki je izšel leta 1955 v zbirki Brazda v Beogradu, nosi zanj značilen naslov »Žuborenje življenja« {^Zubor života*). Veselje nad življenjem in verovanje vanj je Krklec izpovedoval že v svoji prvi pesniški zbirki sSrebrna cesta« (1921 1.) in to v času, ko je bil takšen življenjski optimizem precej redek v književnosti, saj je bilo vse še pod vtisom komaj končane vojne.
S svojo pesmijo vžiga Krklec veselje do življenja tudi drugim, saj jo vrh vsega bogati še s svojim, lahko In rekli zagorskim humorjem. Kadar opeva medmurske kraje (gimnazijo je študiral v Varaždinu) in ljubljeno Zagorje, je ves fantovski, kakor da je le v meščansko obleko preoblečen zdrav in vesel zagorski fant, ki mu je pesem prav tako del narave kakor zoreče klasje na med murski njivi ali z grozdi obložena trta v zagorskih goricah, ki dajejo žlahtno vino, da si človek ne poplakne le žalosti in ne prežene lc mraka in teme, temveč da si z njim
prečisti od trdega življenja skaljeni pogled in srce. Zato poje Krklec iz vse duše hvalnico naturi in vsemu lepemu, kar na svetu je — kljub zagorskemu blatu in mestnemu prahu moderne
civilizacije.
Krklec ni v svojem pesniškem delu zameta val nobene forme, ne tradicionalne in ne raznih oblik svobodnega stiha, ki so ga pred njim gojili zlasti siinlx)listi, Njegov stih je izredno melodio-zen in rime nevsiljive, včasih pa kar udarne. Bralec pri njem ve, pri čem je in kaj hoče pesnik, saj je Krkleeeva poezija zmeraj priljudno sporoči ji va in razumljiva. Vse te lastnosti Krk-lečcvcga človeškega in pesniškega značaja so povzročale, da gaje v slovenski književnosti privlačevala predvsem Prešernova pesem zaradi svoje jasnosti, oblikovne dovršenosti in muzičnosti, ne oziraje se, da je sicer precej otožna. Se bolj pa ga je mikala Zupančičeva lirika, kakor da se je sam s svojo pesmijo čutil soroden z njo. Najboljši srbohrvafski prevod Prešernovega »Sonetnega venca« je oskrbel Krklec, iz Zupančiča pa je prevedel po lastnem izboru kar celo vrsto pesmi (»Ves, poet, svoj dolg«, i Osvoboditeljem«, »Val dobra« s t d.). Prevedel je tudi zbirko mladinskih pesmi »Cicibane, ki je našla po zaslugi Krk-lečevih prevodov veliko mladih bralcev tudi na Hrvaškem. Ob Zupančičevi smrti je napisal Krklec govor-esej, ki sodi med najlepše, kar je bilo kdaj napisanega v srbohrvaščini o pesniku Slovenske Moderne. Zaradi svojih zaslug za slovensko književnost smo ga pred leti izvolili za dopisnega člana SAZU, da se mu vsaj tako oddolžimo ne samo za delo, ki ga je opravil kot prevajalec slovenske lirike, marveč za pomembnost in vrednost njegovega pesniškega opusa samega, ki ga ima v okviru jugoslovanske književnosti prav tako pa izven nje, saj sodi med pomembni subtilne pesnike svojega časa in prek njega.
Akademik Braiko Kreft
in
POROČILO O DELU AKADEMIJE
AKADEMIJA V LETU 1977 Splošno
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1977 3 častne člane, 36 rednih, 31 dopisnih in 29 zunanjih dopisnih članov, skupaj 99 članov. Od teh je v L razredu 8 rednih, 3 dopisnik in 6 zunanjih dopisnih članov; v II. razredu 6 rednih, 9 dopisnih in i zunanji dopisni člani; v i T i. razredu je 8 rednih, 3 dopisni in 6 zunanjih dopisnih članov; v 1\. razredu 3 redni, 4 dopisni in 4 znnanji dopisni člani; v V. razredu 7 tednih, 8 dopisnih in 5 zunanjih dopisnih članov; v VI, razredu 4 redni, 3 dopisni in 4 zunanji dopisni člani; (stanje 31/12-1977: 100 članov, in to 3 častni člani, 3<i rednih, 32 dopisnih in 29 zunanjih dopisnih članov).
Oh koneu leta 1977 je delalo na SAZU s politim delovnim časom 173 delavcev, od teh 90 raziskovalcev. 2 stažista, 8 strokovnih delavcev, 1 (i bibliotekarskih in knjižničarskih delavcev. 29 upravnih in računskih delavcev, 10 tehničnih in 18 pomožnih delavcev; s skrajšanim delovnim časom sta bila zaposlena 2 raziskovalca in 9 drugih delavcev. Stalnih zunanjih sodelavcev pa je bilo 9.
SAZU je v letu 1977 izgubila rednega clima Matijo liravni-čarja (25. 11, 1977), zunanja dopisna člana Velibora Cbgoriča (3. 10. 1977) in Gustava Krkleca (30. 10. 1977) ter znanstvenega svetnika v pokoju Alfonza Gspana (25. 9. 1977).
Inštituti in druge delovne enote
SAZU ima 14 inštitutov, terminološko komisijo s pravno, tehnično, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno sekcijo; studijski Center za družbene vede s petimi delovnimi skupinami; svei za preučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU in Kabinet Josipa Vidmarja.
Inštitut za marksistične študije kot štirinajsti inštitut akademije je bil ustanovljen s sklepom skupščine SAZU 10. 3, 1977.
Za upravnika inštituta je predsedstvo s 1. 7. 1977 imenovalo dopisnega člana Borisa Majerja. z delom pa je inštitut pričel na jesen leta 1977. Glede na različnost strok, ki spadajo v njegovo delovno področje, je vezan neposredno na predsedstvo SAZU.
Jubileji
V letu 1977 so doživeli:
zunanji dopisni član J. Lavrin 90 let; dopisni član A. Bajec 80 let; akad. M. Grošelj. A. Kuhclj, I.„ Vavpetič in dop. člana A. Fini ga r in J, Juraneid 75 let; akad. J, Goričar, S, Tlešie, G. Kušej, F. Mihelič, A. Ocvirk in dop. Člani A, Ingolič, B, Merkur in E. Ravnikar 70 let.
Nagrade, odlikovanja in priznanja
Kidričevo nagrado za Jcto 1977 so prejeli: akad. S veto Z ar Ilešič (za življenjsko delo na področju geografije Slovenije), akad. Miha Tišlcr (za dosežke s področja kemije organskih ho-teroeikličnih spojin) in dopisni član prof, dr- Rudi Kyovski (za življenjsko delo na področju delovnega prava).
Nagrado Kidričevega sklada so prejeli: dopisni član prof- dr. Janez Batis {za razpravo Življenje in delo J, M, Žagarja) in sodelavci Inštituta za arheologijo SAZU za delo »Arheološka najdišču Slovenije*.
Nagrado AVNO J za leto 1977 je prejel dopisni član Gabriel Stupica.
Nadalje so v letu 1977 prejeli:
predsednik SAZU akad. Janez Milčinski 29. 6- 1977 odlikovanje republike Francije Officier de Tordre naiional du merite pour la République in spominsko plaketo univerze v Regens-burgu;
akad, Jože Goričar Red republike s srebrnim vencem;
akad. Bogo Grafeuauer in dopisni član Cabriel Stupica Red dela z rdečo zastavo;
akad. Robert Blinc Red dela z zlatim vencem in nagrado ISMAR;
akad. France Mihelič Red zaslug za narod z zlato zvezdo in nagrado »Politike«;;
dopisni član prof. dr. Stojan Pretnar Red zaslug za narod s srebrno zvezdo;
akad, Maksu Snuderl srebrno spominsko plaketo AVNOJ in zlato plaketo Univerze v Ljubljani;
dopisni član Anton Ingolič diplomo »Zmajevih dečjih igaia«;
dopisni član prof. dr. Janez Batis plaketo Biotehniške fakultete;
akad. Josip Vidmar zlato značko s plaketo XII. Borštnikovih srečanj;
akad. Bratko Kreft zlati grb mesta Maribor;
prof. dr. Fran Petre Župančičevo listino za zasluge pri poglabljanju knjižnih vezi med narodi in narodnostmi SFRJ;
11. 6- so bili akad. Janez Milčinski, akad. Anton Slodnjak in akad. I.ado Vavpctič izvoljeni za dopisne člane JAZU;
S. 6. je bil podeljen naslov ^zaslužni profesor« akademikoma Svetozarju Ilešiču in Franu Zwittru ter dopisni Članici prof. dr. Mar j i Boršnikovi,
28. 6. je bil ta naslov podeljen akad. Bogdanu Breclju.
Pomembnejši dogodki
27. 1. 1977 se je predsednik udeležil razgovora o problematiki tisk« o NOB, ki ga je organiziral tiskovni svet predsedstva Republiške konference SZDL.
3. 2. 197? je bila 400. ju bi Jama seja tehniške sckcijc Terminološke komisije SAZU.
7. 2. 1977 je predsednik SAZU govoril na osrednji proslavi slovenskega kulturnega prazniku, prisostvoval slovesni podelitvi Prešernovih nagrad v dvoruni Slovenske filharmonije in se nato udeležil sprejema, ki ga je priredil predsednik predsedstva SRS tov Sergej Kraigher.
S. 2. 1977 se je predsednik SAZU kot predsednik Univerzitetnega odbora za podelitev Prešernovih nagrad in priznanj udeležil te slovesnosti.
11. 2. 1977 so- ob prvi obletnici smrti pod predsednika Borisa Ziherla počastili njegov spomin Člani predsedstva in delovne skupnosti SAZU.
(5. 2. 1977 je predsednik bil navzoč na otvoritvi simpozija, posvečenega pokojnemu akademiku Milku Bedjuniču.
17. 2. 1977 je bil častni član SAZU Edvard Kardelj izbran za rednega profesorja politične ekonomije socializma na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
23. 2. 1977 je predsednik dal svoj intervju za oddajo Radia Beograd.
Istega dne je podpredsednik akad. Kreft prisostvoval seji Mednarodnega slavističnega komiteja v Zagrebu»
25, 2, 1977 je bil predsednik republike in častni član SAZU tov, Josip Brtte-Tito imenovan za prvega častnega člana Črnogorske akademije znanosti in umetnosti; slovesnosti se je udeležil predsednik SAZU.
2.	3. 1977 je bil zlwi delavcev SAZU, na katerem je bil konstituiran nov svet delovne skupnosti SAZU, potrjena nova članska sestava obstoječih komisij in odborov delovne skupnosti in imenovana sekretar ÜO ZK in predsednik OOS.
3.	3, 1977 je bil predsednik SAZU na razgovoru pri predsedniku predsedstva SBS tov. Sergeju Kraigherju in mu poročal o problemih SAZU,
tO. 3. 1977 je bila seja redne letne skupščine SAZU z volitvami novih rednih in dopisnih članov. Na seji je akademik in častni član SAZU Josip Vidmar izročil diplome v letu 1976 izvoljenim rednim in dopisnim članom SAZU, prav tako pa sta bila potrjena sklepa predsedstva SAZU. da se Inštitut za obeo in narodno zgodovino SAZU preimenuje v Zgodovinski inštitut Milka Kosa in da se ustanovi Inštitut za murksističue študije
SAZU.
14.	3. 1977 se je predsednik udeležil podelitve Jesenkovih priznanj na l id verzi v Ljubljani; istega dne popoldne pa je prav tako na univerzi imel razgovor s predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem.
15.	3. 1977 so se udeležili predsednik, gluvni tajnik in upravni direktor SAZI sestanka. Sveta akademij na Jugoslavenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, ki je bil začetek priprav jugoslovanskih akademij na simpozij s temo Titov prispevek k teoriji in praksi samoupravnega socializma, namenjen počastitvi 85-letu ice Josipa Broza-Tlta in 40-letnice njegovega na-čelovanja komunistični partiji Jugoslavije.
24.	3. 1977 se je predsednik udeležil v Muzeju NOB odprtju razstave fcBosansko-herccgovski slikarji partizani«.
25.	3. 1977 sta predsednik Sveta akademij Erlbem Čamo in predsednik SAZU ohiskala člana predsedstva SFR J lidvarda Kardelja zarad i razgovora o perečih vprašanjih Sveta akad cm i j in jubilejnih prireditev.
27.	3, 1977 se je predsednik udeležil razgovora in večerje, ki jo je priredil rektor Univerze v Ljubljani gostu — rektorju Univerze iz Regensburga,
28.	3. 1977 je imel predsednik SAZU razgovor s podpredsednikom izvršnega sveta SRS dr. Avguštinom Lahom in predstavniki Raziskovalne skupnosti Slovenije, kjer so bili obrazloženi
in pojasnjeni nekateri problemi in predlogi akademije, predvsem finančne narave, Na tem sestanku se je med drugim govorilo o načelih bodočega financiranja akademije.
30.	5. 1977 je predsednik sprejel delegacijo Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije v zvezi z delom pri tehniškem slovarju.
31.	3. 1977 je predsednik odpotoval v Kyoto na sejo i/.uSilnega odbora mednarodnega združenja univerz in v Tokio na slovesnost ob 100-letnici tamkajšnje univerze, knicri je izročil spomenico in zlato plaketo Univerze v Ljubljani,
4.	4. 1977 se je glavni tajnik udeležil počastitve 80-letnice akademika Matije Bravničarja, ki mu jo je priredilo Društvo slovenskih skladateljev,
11. 4. 1977 je bil glavni tajnik navzoč na slavnostni seji ob priliki podelitve Kidričevih nagrad in nagrad Sklada Horisa Kidriča.
14.	4. 1977 je bila proslava ob priliki 100-letnice rojstva prvega predsednika SAZU prof. dr. Hajka Nahtigala s slavnostnim govorom podpredsednika SAZU akad, B. Krefta.
16. 4. 1977 sta se predsednik SAZL in podpredsednik SAZU akad. B. Kreft udeležila v Čebinali proslave ob 40-letuici ustanovnega kongresa KPS, 40-letnici prihoda tov, Tita na čelo KP] in ob 83-letnici njegovega rojstva.
18. 4. 1977 sta se predsednik in podpredsednik akad. B. Kreft udeležila osrednjo prireditve ob sprejemu I slove štafete na 'irgu revolucije v Ljubljani.
25. 1977 se je predsednik SAZU udeležil slavnostne seje CK ZKS ob 40-letnici ustanovitve KPS, na kateri je bil navzoč tudi predsednik republike tov. Tito.
5.	3. 1977 se je predsednik v Portorožu udeležil znanstvenega posvetovanja Dialektika razmerja med delavskim razredom in njegovo revolucionarno avantgardo, ki ga je organiziral Marksistični center CK ZKS.
7. 5. 1977 se je predsednik udeležil Osrednje svečanosti v počastitev 4fl-letniee ustanovnega kongresa KPS, združene s sklepno počastitvijo XXI. man i f esta t i vn ega pohoda po poteh tovarištva in spominov, ki so se ga udeležili tudi delavci SAZU.
15.	5. 1977 je podpredsednik akad, A. Kuhelj prisostvoval na RSS prvemu sestanku planske skupine, organiziranemu V zvezi s samoupravnim sporazumom o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti, na katerem je bilo med drugim predlagano, naj bi se SAZU vključila V sestavo tega programa, predvsem na poti roe ju humanističnih in družbenih znanosti.
16.	5. 1977 se je predsednik udeležil večerje, ki jo je priredil predsednik Skupščine SRS v čast delegacije vsekitajskega Kongresa.
17.	3. 1977 se je predsednik udeležil koncerta Društva glasbenih umetnikov Slovenije ob zgodovinskih jubilejih KPS in 85-letnice tovarišu Tita.
18.	3. 1977 se je predsednik udeležil odprtja razstave Gledališče med NOB, ki jo je pripravil Gledališki muzej.
20. 5. 1977 je bila na SAZU svečanost oh priliki zgodovinskih jubilejev KPS, K P J in 85-letnice rojstva tovariša Tita; slovesni govor je imel p red se d ni k SAZU, nakar sta nastopila z izbranim programom APZ Tone Tomšič ter igralec Rudi Kosmač. S tega slavnostnega zborovanja so bila tovarišu Titu poslana tudi voščila.
22. 3. 1977 se je predsednik v Celovcu udeležil jubilejne akademije ob 20-Ietnici Zvezne gimnazije za Slovenec.
26. 5. 1977 je bilo v predavalnici Ekonomske lakultete v Ljubljani predavanje ing. S. Wiesenthala, ki ga je organiziral ukini. Lado Vavpetič.
29. 5, 1977 se je predsednik udeležil svečanosti ob prazniku mesta Ljubljane in podelitve zlatih plaket Ilegalca ter nagrad mesta Ljubljane.
50. 5. 1977 se je predsednik SAZU udeležil prve seje Sveta jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja.
1,	6. 1977 se je predsednik udeležil podelitve priznanj ZSMS in sprejema, ki ga je za udeležence priredil predsednik Republiške konference ZSMS.
2.	6. 1977 sta bila na SAZU otvoritev in začetek zasedanja OLA s pozdravnim govorom predsednika SAZU in uvodnim govorom podpredsednika akad. R, Krefta.
7. 6. 1977 se je predsednik udeležil predstavitve iz Avstrije vrnjenega arhivskega gradiva na podlagi sporazama iz leta 1923.
1 ega dne sta se na Marks¡stičnem centru CK ZKS pogovarjala akad. J. Vidmar in B. Kreft o načrtu pravil za novi Slovenski pravopis.
Na skupščini Raziskovalne skupnosti Slovenije pa je bil v navzočnosti predstavnikov SAZU, univerze in nekaterih inštitutov obravnavan program raziskovalnega dela SAZU in to v sklopu programov dela univerze in inštitutov; sklenjeno je bilo, naj SAZlJ poskrbi za usklajevanje sorodnih raziskovalnih nalog in v ta namen skliče sestanek tako s prizadetimi univerzitetnimi ustanovami kot z zainteresiranimi samostojnimi inštituti,
S, 6. 1977 jc bil predsednik navzoč na slovesnosti, kjer so podelili naslov »zaslužni profesor^ akademikoma Frana Zvvittru in Svctozarju Uesiču ter dopisni članici Mar j i Boršaikovi.
10.	6. 1977 jc predsednik prisostvoval podelitvi priznanj 1000 najboljšim učencem srednjih šol, ki jih vsako leto podeljuje Republiška konferenca ZSMS.
Istega dne se je v okviru 22. dolenjskega kulturnega festivala udeležil odprtja Pleterske slikarske zbirke starih mojstrov v Kostanjevici.
11.	6. 1977 se je predsednik v zvezi z izvolitvijo zu dopisnega člana JAZU udeležil slovesnosti, ki jo je v Čast izvoljenim priredila ta akademija.
15. 6, 1977 se jc podpredsednik akad. B. Kreft na pO vabilo Univerze v Mariboru udeležil simpozija, ki ga jc ta organiziralo ob spominskih jubilejih.
21. 6. 1977 se je podpredsednik akad. A. Kuhelj udeležil odprtja Plemljeve sobe na Bledu.
28. 6, 1977 je predsednik prisostvoval podelitvi naslova t zaslužni profesor« akad. dr. B, Breclju,
Istega dne je bila na seji predsedstva SAZU potrjena izvolitev akad. Zvvittra za tajnika b razreda, izrečena zahvala za dolgoletno uspešno opravljanje te funkcije dotedanjemu tajniku I. razreda akad. L, Vavpetiču in potrjen predlog I. razreda, da se le-{a razdeli na dve skupini — za historiografske in za družbene vede. Prvo skupino vodi tujnik razreda, drugo skupino pa njegov namestnik akad. J, Goričar.
Na tej seji je bil tudi sprejet predlog za ustanovitev posebne komisije za kulturo slovenskega jezika, ki bi delovala v okviru Inštituta za slovenski jezik SAZU.
30. b. 1977 je predsednik SAZU v njenem imenu pozdravil na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani udciežence simpozija, posvečenega 100-letniči rojstva prvega predsednika SAZU Rajka Na k liga hi iu se udeležil v Prešernovi dvorani SAZU odprtja razstave, ki jo je ob priliki te obletnice pripravilo Slovensko slavistično društvo.
1, 7. 1977 pa je predsednik prisostvoval odkritja spominske plošče Rajku Nahtigalu na Mirju 13.
5. 7. 1977 je predsednik v imenu SAZL pozdravil začetek 13. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture.
Istega dne jc podpredsednik Kreft predaval na Simpoziju treh držav v Slatini Radenci o zgodovini kulturnega razvoja sveta med Muro in Dravo.
8. 7, 1177 je bila v Berlinu (NDR) odprta razstava slik jugoslovanskih slikarjev akademikov, kjer so SAZU predstavljale podobo Jakopiča, Jame, Kosa, J akt a in Miheliča.
15. 7. 1077 je podpredsednik Krelt govoril na slavnosti v Hrastju-Mota, posvečeni političnim jubilejem, 21/8 pa na Hra-Šenskem vrhu pri Kapeli za iste prilike,
21.	7. 1977 se je predsednik udeležil slavnostne seje Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in podelitve nagrad vstaje slovenskega naroda in plaket zveznega odbora ZZB NOT.
22.	7. 1977 si; je predsednik udeležil slovesnosti ZB kurirjev in vez iS tov NOB na Snežniku.
Med 27. 8. in 3. 9. 1977 se je predsednik mudil v Dubrovniku na mednarodnem seminarju »Univerza danes«.
6. 9. 1977 se je na SAZU pričela mednarodna redukcijska konferenca DEMOS, kolero je z govorom odprl podpredsednik aknd. B. Kreft.
23.	9. 1977 je podpredsednik akad. Kreft predsedoval seji predsedstva Mednarodnega slavističnega komiteja v Solunu.
26, 9, f977 se je predsednik udeležil kot predsednik upravnega odbora Sklada Prešernovih nagrad za študente Univerze v Ljubljani, njegove tretje seje.
28. 9. 1977 je predsedniku izročil šef protokola Izvršnega sveta SRS odlikovanje, s katerim ga je odlikoval predsednik francoske republike,
3. 10. 1977 se je predsednik udeležil otvoritve drugega tečaja o kirurgiji roke, ki ga je vodil prof. dr. N, J. Barron
in istega dne še kosila, ki ga je priredil predsednik Skupščine SRS v čast nacionalni delegaciji Ljudske skupščine republike Alšir in večerje, ki jo je prav tako priredil predsednik Skupščine SRS v čast Irski parlamentarni delegaciji.
5.	10. 1977 se je predsednik udeležil slovesnosti ob 30-lctniei Biotehniške fakultete.
6,	JO, J977 se je predsednik z referatom udeležil posveta pravnikov in zdravnikov, ki je bil organiziran v zvezi z obravnavo problematike nepremoženjske Škode.
10. 10. 1977 se je predsednik udeležil pri Republiški konferenci SZDL druge seje sveta Slovenske enciklopedije in slovenskega dela v Enciklopediji SFRJ,
Istega dne se je udeležil otvoritve mednarodnega seminarja »Upravljanje in usposabljanje kadrov v podjetjih v družbeni lastnini«, ki ga je organiziral Mednarodni Center za Upravljanje podjetij v javni lastnini.
1[. JO. 1077 je lul na akademiji postavljen doprsni kip — delo dop. člana Zdenka Kalina — dolgoletnemu predsedniku SAZL akad. Josipu Vidmarju. 'lej intimni svečanosti so prisostvovali akad. Josip Vidmar s soprogo, predsednik SAZU, podpredsednik A, Kuhelj, glavni tnjnik in tajnik II. razreda.
12.	10. 1977 je predsednik odpotoval v Hal le, kjer je prisostvoval slovesnosti oh 323—letnici naravoslovne akademije I.eo-poldina.
17.	10, 1977 se je predsednik udeležil v MUK otvoritve t Jugoslovanskega meseca knjige 77<t in otvoritve razstave »N0B v leposlovju«.
18.	10. 1977 so se predsednik, podpredsednik Kuhelj in upravni direktor udeležili slavnosti oh 10-letnici Makedonske akademije znanosti in umetnosti in ob tej priliki izročili spominsko listino SAZU.
20. K). 1977 je podpredsednik akad. Kreft odprl Borštnikovo srečanje, na katerega slavnostni seji je podelil zlato značko Borštnikovega srečanja s plaketo predsedniku predsedstva SRS tov. Sergeju Kraigherju in častnemu članu SAZU akad. J. Vidmarju. Na tej slovesnosti je bil navzoč tudi predsednik SAZU,
22. 10. 1977 se je predsednik ob Dnevu OZN udeležil osrednje proslave, združene z 20-lctnico klubov OZN v Sloveniji.
24. 10. 1977 je imel podpredsednik nkad. Kreft na Borštnikovem srečanju referat o zgodovini in pomenu gledališkega amaterstva od Trubarja do leta 1892.
27. 10. 1977 je imel akad. B. Kreft ob priliki odprtja razstave »Cankarjevo gledališče« na Akademiji za likovno umetnost nu Dunaju 20 minutni govor o odnosu Cankarjeve dramatike do gledališču in o njegovem pomenu za slovensko gledališče in vrednost njegovih del v okviru evropskega gledališča; istega dne je imel tudi javno predavanje ua oddelku za gledališko umetnost f ilozofske fakultete na Dunaju o Cankarju kot dramatiku in njegovem položaju v okviru svetovne dramatike.
6.	11. 1977 je govoril na RTV I.jubljann o odmevih Oktobrske revolucije v ruski liternturi.
7.	11. 1977 je imel na znanstvenem srečanju, posvečenem Oktobrski revoluciji referat »Lenin, oktober in književnosti.
13.	11. 1977 sc jc predsednik udeležil sestanka aktiva članov Zveze komunistov vseh jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti, ki ga je organiziral izvršni komite CK ZK J,
18. 11, 1977 je bila pod pisana pogodba o nadaljnjem sodelovanju med SAZU in akademijo umetnosti NDR.
28.	11. 1977 je predsednik sprejel novega predsednika Sveta akademij SFRJ akad, Alojza Bcnca, ki je bil dva dni zasebno V Ljubljani.
1. 12. 1977 je bila žalna seja razreda za umetnosti, za akad. Matijo Bravn i čar jem, katere se je udeležil tudi predsednik SAZU.
7.	12. 1977 se je predsednik na Mestni skupščini Ljubljana udeležil počastitve 90-Ietnice l1 ranča Leskoska-Luke.
8.	12, 1977 je predsednik izročil prof. Jožetu Stahoju odlikovanje iled dela z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik Tepublikc ob 80-letnici.
9.	12. 1977 se je predsednik udeležil v Kliničnem centru tradicionalnega VIII. memoriala prof. dr. Janeza Plečnika.
V imenu SAZU čestital Francu Leskošku-Luki ob 80-let-nici in se v počastitev tega jubileja udeležil zasedanja vseh zborov Skupščine SRS in prisostvoval odprtju III. slovenskega knjižnega sejma na Gospod a rs k em razstavišču.
12.	12. 1977 je bila na Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti svečana seja Sveta akademij SFBJ ob priliki počastitve Titovih jubilejev, katere so se udeležili predsednik SAZU, podpredsednik Kuhelj, dop. Član A. fngolič in upravni direktor B. P lave.
13.	12. 1977 se je predsednik udeležil podelitve nugrnd ATKOJ.
14.	12. 1977 je predsednik vodil 4. sejo upravnega odbora Sklada Prešernovih nagrad za študente.
16.	12. 197? se je predsednik udeležil interne slovesnosti na Inštitutu za slovenski jezik SAZU ob 75-lctnici dop. člana prof. dr. Janka Jurančiča.
17.	12. 1977 se je predsednik udeležil slovesne večerje, ki jo je oh 90-letiiici Francu Leskošku-Luki priredil predsednik republike tov. Josip Broz-Tito na Brdu pri Kranju,
18.	12, 1977 sta predsednik in akad, M. Snu deri, kot nekdanja predsednika Skupnosti jugoslovanskih univerz, odpotovala v Malinsko in bila 19, !2. navzoča na slovesni seji predsedstva Skupnosti jugoslovanskih univerz,
26.	12. 1977 se je predsednik udeležil odprtja razstave iLTni-verza v Ljubljani in 40 let KPS«.
27.	12. 1977 se je predsednik udeležil slovesnosti ob 10-1 etniči šole za miličnike-kade te in istega dne še seje Mestne koufcrcnce
ZKS.
29.	12. 1977 je predsednik priredil novoletni sprejem za člane in delavce SAZU.
Razstave
7. 3. 1977 je biia v Prešernovi dvorani odprta razstava del dopisnega člana Antona Ingoliča ob njegovi 70-letnici, ki jo je pripravila NUK.
14.	4. 1977 je bila v Prešernovi dvorani odprta razstava »Svetozar Markovič — življenje in delo«; organizirali so jo: Narodna biblioteka SR Srbije, Ar Iii v Srhijc in Arhiv Slovenije.
30. b. 1977 je bila nato šo odprta razstava posvečena R. Nabil galu, ki jo je ob njegovi i00. obletnici rojstva pripravilo Slavistično društvo;
Predavanja
Na S AZU so predavali:
16. 1977 dopisni član prof. dr. Stojan Pretnar jO sodobnih problemih znanstvenih odkritij i a o njihovem pravnem varstvu«.
23, 3. 1977 dopisui član dr, Stauko Grafenauer jO nastanku kromitov v alpinotipnih ofiolLlilur.
20, 4. 1977 dopisni član prof. dr, Ernest Mayer >Endcmizem cen t rain obal k an skega f Iomega območja«,
15.	5. 1977 dopisni član prof. dr. Janez Matjašič »Nekatere živalske zanimivosti Slovenije«.
27. 3. 1977 akademik Jurij B rezan. član Akademije umetnosti NDR »O Inžiško-srbski literataru.
20. 6. 1977 akademik Nikolaj Tolstoj »Klicanje dežja v Po-lesju< in s>Pomen duhovne kulture Polesja za ahivistikoc.
Oh priliki obiskov tujih znanstvenikov v okviru izmenjave z NDR je akad. J. Brezan predaval 24. 5. še na oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani o sodohni književnosti v NDR,
Iz ZDA je predaval prof. dr. I. E. Hawkins na Kliničnem centru v Ljubljani 12, 9-, o nekaterih vidikili morfologije in fiziologije notranjega ušesa in 13. 9., o O toksičnost i nekaterih zdravil.
Na S AZU so bile naslednje
Tiskovne konference
7. 2. 1977 ob izidu knjig iz knjižne zbirke ^Znameniti Slovenci i: Primož Trubar, France Prešeren, Jernej Kopitar, Jurij Subic.
22. 2. 1977 ob izidu 1, knjige Etimološkega slovarja in Me-giserjevega slovensko-latinskooiemškega slovarja Thesaurus po-lyglottus. Konferenco je organiziral akad. B. Kreft,
Stiki s tujino
8. 2, 1977 je predsednik sprejel generalnega konzula ZSSR v Zagrebu Valen lina Al ek se je va Guseva.
10. 2, 1977 se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je priredi] italijanski generalni konzul v Zagrebu Pietro Rinaldi ob priliki gostovanja Teatro stabile iz Trsta.
S. 3. 1977 je predsednik sprejel rektorja tržaške univerze prof. dr, Gianpaolu De Ï erro.
17. 3. 1977 je predsednik sprejel novoimenovanega generalnega konzula SFR J v Celovcu tov. Samca.
23. 3. Í977 se je glavni tajnik udeležil sprejema na Avstrijskem konzulatu v Ljubljani ob priliki obiska predsednika Štajerske jeseni, deželnega svetnika prof. Kur ta Jungwirtha.
28,	3. 1977 je predsednik sprejel rektorja Univerze v Regens-burgu prof, dr, Henriclia in prof. Maycrja prav tako s te univerze,
29,	3. 1977 jc predsednik sprejel akad. prof, Bey nona iz Velike Britanije, ki se je mudil v Ljubljani kot gost Inštituta Jožef Stefan.
13.	4. 1977 je glavni tajnik SAZfJ sprejel konzula ZRN Siog-frida J. W. Opitza.
22. 4. 1977 prof. Richarda K. Kindersleya iz St. Anthony Collegea v Ox lordu,
14.	5. 1977 pa šc prof. Andréa Rosamberta, nekdanjega predsednika Acádemie Stanislas v Nancy ju,
17. 5, 1977 je predsednik sprejel lužiškosrbskega pisatelja akad. J. Brezami z Akademije umetnosti NDR. ki se je mudil v Sloveniji kot gost SAZU.
30,	5, 1977 se jc predsednik udeležil sprejema, ki ga je ob italijanskem državnem prazniku priredil konzul Italije v Klubu delegatov v Ljubljani,
2. 6. 1977 je predsednik sprejel ameriškegn znanstvenika prof. Paula Johna Florvja {Nobelovega nagrajenca za kemijo 1974).
10. 6. 1977 je predsednik sprejel prof. Nikolaja Tolstoja, člana Akademije znanosti ZSSR, ki se je mudil v Ljubljani kot gost SAZL.
27, 6, 1977 je predsednik sprejel goste SAZl.J, člane Akademije NDR, slikarja Wilhelms Schmicdta in Karla Eriche Miillerja ter umetnostnega zgodovinarja dr, Hilmar ja Francka,
5.	7. 1977 se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je priredil generalni konzul ZDA v Zagrebu Herbert kaiser ob priliki nacionalnega praznika ZDA,
14. 7, 1977 pa sprejema na francoskem generalnem konzulatu v Zagrebu nb priliki Irancoskcga nacionalnega praznika.
20.	7. 1977 jc predsednik sprejel novotmenovanega avstrijskega amhasadorja v Jugoslaviji dr» Helmuta l-icdermanna.
14. 9. 1977 je predsednik sprejel prof. Josepha Ilovvkinsa, direktorja Raziskovalnega inštituta za sluh v Ann-Arborn (ZDA).
6.	10. 1977 se je glavni tajnik akad. Kušcj udeležil sprejemu, ki ga je ob priliki 28-letuice ustanovitve NDR priredil generalni konzul NDR Gerhard Ahner,
26. 10. 1977 pa še sprejema na avstrijskem generalnem konzulatu v Ljubljani ob priliki avstrijskega državnega praznika.
21.	11. 1977 se je predsednik udeležil v Celovcu svečanosti ob nustopu funkcije novega rektorja Celovške univerze.
12. 12. 1977 je podpredskednik akad. Krefl sprejel na protokolarni obisk generalnega konzula NDR. s katerim se je raz-govarjal o sodelovanju med Akademijo umetnosti NDR in S AZU.
22.	12. 1977 je predsednik sprejel sedemčlansko delegacijo Akademije naravoslovnih ved LR Kitajske, ki jo je vodil Chi en San Chiang, odgovorni vodja omenjene akademije. Pri sprejemu so bili navzoči še: podpredsednika akad. Knhelj in ukad, Kreft, akad. D. lladžš, D. Dolar, M. Tišler, dop. elan dr. J Bole iu upravni direktor SAZU B. Plavc. Obisk delegacije, ki se je v Sloveniji mudila tri dni, je bil organiziran v okviru
ZAMTES.
23.	12. je predsednik priredij gostom iz Kitajske večerjo v7 hotelu Lev, ki so se je udeležili poleg predstavnikov S AZU še: prof. dr, Milan Oš red k ar, dr. Aleksandra Kornhauser in projektor Univerze v Ljubljani prof. dr, Hodžar,
V okviru sodelovanja s tujimi akademijami so se mudili v Ljubljani:
17. 3, do 21. 3. 1977 prof. Frederick Singleton z Britanske akademije znanosti»
20.	3, do 2, 4. 1977 prof. J. H. Beynon, član Royal Society, ki je bil gost Inštituta Jožef Stefan,
21.	4. do 24. 4. 1977 prof. Richard Kindersley iz ZDA na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja;
22.	5. do 27. 5. 1977 akad. Jurij Ureza u z Akademije umetnosti NDR V Berlinu kot gost S AZU.
6. 6. 1977 prof. dr. Nikolaj Tolstoj z akademije znanosti ZSSR na povabilo S AZU (3 tedne}.
2<j. 6. do 29, 6. 1977 slikarja Wilhelm Schmiedt in Kurt Erich Müller in umetnostni zgodovinar dr. Hilmar Franck, vsi z Akademije umetnosti NDR.
27. 6, do 30. 6. 1977 prof. Stephan R. Sacks iz ZDA. Bil jc gost prof, Aleksandra Bajla na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete v Ljubljani.
7, 9, do 9. 9. 1977 prof. Keoneth M. Case 1 z ZDA.
11. 9. do i4. 9. 1977 prof. J. E. Hawkins iz ZDA.
2. 11. do 6. 11. 1977 prof. Jolm Ridge, geolog iz ZDA, ki jc ohiskal tudi rudnika Mežica in Idrija. Bil je gost dr. J. Duhovnika, dr, M. Drovenika in dr. B. Bereeta.
POROČILO
it ugotovitvi dohodka za leto 197?
CELOTNI PRIHODEK:
1.	Dotacija iz republiškega proračuna ....................7,177.120,00
2.	Raziskovalna skupnost Slovenije za redno delo............27,692.731.55
3.	Raziskovalna skupnost Slovenije
za stažiste .............115,466,65
4.	Raziskovalna .h k up nos t Slovenije za tisk publikacij ..........113.400,00
5.	Dohodki od prodaje publikacij	106.414,50
6.	Najemnine in stanarine . . .	9.373,40
7.	Nočnine za bivanje v domovih
SAZU....................5.582,01)
8.	Dohodki od obresti..........54.882,60
9.	Razni drugi dohodki ....	286.958,15 10. Posebne naloge inštitutov . . .	1,568.421,08
Skupaj	37,130,349,93
ODHODKI;
1.	Materialni stroški za tisk, naba-	Din to knjig, materiala, potni stroški, dnevnice, avtorski honorarji, režija, amortizacija in članske
nagrade..................12,876.292,02
2.	Zakonske obveznosti (stan. prisp., dodat, zdrav. zav. in za nesrečo pri delu, prisp. za zaklonišča, študentske domove, za z a v arov. kmetov, potrese, regresirano prehrano, zaposlovanje,
invalid, in pokoj, zavarovanje)	2,361.247,05
3.	Pogodbene obveznosti {obresti, bančni stroški, zavarovanje, članarine in drugo)	172-436,85
4.	Bruto osebni dohodki delavcev
— vsa delovna razmerja - - .	19,577.818,65
5.	Civilno pravno razmerje . . .	503.392,70
6.	Plačilo prispevku za financiranje programa PTT razvoja . .	69.286,95
Skupaj	" 35,560.474,22
Tako ostane za razdeliiev na sklade	1,569,875,71
Din
485,081,16 1,034.794,55
50.000,00 1,56S.H75.fi
Devize
Na podlagi deviznega plana, ki ga je SAZU predložila Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, je bilo akademiji odobreno za leto 197?
neblagovnih konvertibilnih..... 265.449,30 din
nekonvertibilnih ,...,,,.. 11.988,40 din blagovnih deviz — konvertibilnih , - . 177.225,— din
Z neblagovnimi devizami so se člani in sodelavci SAZU udeležili znanstvenih zborovanj in sestankov, kol so planirali v omenjenem deviznem načrtu za leto 1977.
PREDLOG ZA RAZDELITEV JE NASLEDNJI; 1. v rezervni sklad 2'°/» od bruto
dohodka din 24,254.057,91
2.	v sklad skupne porabe za: . .
—	jubilejne nagrade ....	5.297,00
—	odpravnine..............60.982,00
—	Tcgrcs za letni dopust . . .	354.000,00
—	primer težje bolezni ali nesreče pri delu............2.000,00
—	preventivno zdravstveno varstvo ....................30.000.00
—	regresirano prehrano . . .	357.515,55
—	sindikalno organizacijo in OO
ZSMS..................20.000,00
—	prispevek Z K............5.000,00
—	stanovanjsko gradnjo . . .	200.000.00
3.	v poslovni sklad......
POROČILO
KOMISIJE ZA PROSTORSKI RAZVOJ SAZE ZA LETO 1977
V	let« 1977 se je na akademiji nadaljevalo s pripravljalnimi deli predvsem za adaptacijo njene zgradbe na Novem trgu 5, pa tudi za gradnjo dodatnega trakta oz, prizidka na Novem trgu 3.
Prip ravljalna dela za adaptacijo oz, za pridobitev gradbenega dovoljenja za adaptacijo sta bila zaupana gradbenemu podjetju »Tehnika«, ki pa pogodbenih obveznosti ni izpolnilo oh dogovorjenem roku, delno tudi zaradi naknadnih potrebnih dopolnitev načrtov za adaptacijo. Priprave za adaptacijo SO vezane tudi na večje ali manjše težave. Sicer SO nekateri pristojni Organi že dali ustrezna soglasja kot npr. sanitarna in požarna inšpekcija, trenutno pa je aktualen p robi cm električne napeljave, ki bi se morala po mnenju pristojne inšpekcije napajati iz stavbe Novi trg 4, in Če to ne bo na ta način Urejeno, tudi ne bo izdano ustrezno soglasje. Nadalje je Ljubljanski regionalni zavori za spomeniško varstvo želel poleg že priložene zahtevane dokumentacije še dodatno dokumentacijo z načrti 1 : 50, detajl predvidenega balkona na požarnem zidu ter lotoinontažni prikaz predvidenih novih strešin, ker se z načrtom pripravljenim zanje nc strinja.
Električne inštalacije projektira Elcktroniontaža, strojne in vodovodne inštalacije pa »Inštalacija«.
Razsvetljava v adaptiranih podstrešnih prostorih je predvidena na 350 Ink so v na delovno mesto, ogrevani bi bili ti prostori s termoakumulacijskimi pečmi, telefonska napeljava za te prostore pa bi delovala prek centrale v glavni stavbi, ki jo bo treba tudi zaradi tega razširili in pri tem izrabiti načrt PTT-ja za obsežna povečanja telefonskega omrežja. Topla voda hi bila napeljana v skladu s finančnimi možnostmi predračuna na dveh mestih adaptiranega podstrešja in j te po posameznih delovnih prostorih, kot je bilo prvotno predvideno.
V	zvezi s finančno Tcalizaeijo adaptacije je treba povedati, da je 7. 2, 1977 Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in p t oraču n akademiji sporočil, da so ji z zakonom o proračunu Sli Slovenije za leto 1978 zagotovljena sredstva za adaptacijo podstrešja na Novem trgu 5 v višini 4,000.000.— din. Nadalje je bilo v tem sporočilu povedano, da bodo po sprejetju omenjenegu zakona sredstva nakazana v prvih mesecih leta 1978 v skladu z možnostmi glede na dinamiko v prilivu prihodkov republiškega proračuna.
in Lrliipis
145
Predsedstvo SAZU pa je že na seji dne 31. 5. 1977 dalo komisiji vsa pooblastila za preverjanje in odnbravanje plačila računov v mejah razpoložljivih in v ta namen zagotovljenih finančnih sredstev, za nadzorovanje poteka gradbenih del in za vsa potrebna ukrepanja pri adaptnciji kot tudi pri gradnji prizidka SAZU.
V	zvezi z gradnjo prizidka je bilo na S, seji komisije 23. 3. 1977 sklenjeno, da podpredsednik akad. Kuhe!j in dop. član Šuklje pregledata talne okoliščine na prihodnjem gradbišču in pripravita navodila za ustrezni statični predračun.
Nadalje je v pripravi predlog za bodočo zasedbo novih prostorov in že obstoječih prostorov kot tudi za prehodno obdobje, tj. za čas zidave irukta, zaradi katere bo treba odstraniti nekaj inštitutskih prostorov, ki se seduj nahajajo na bodočem gradbišču. Ta predlog mora biti prikaz realnih prostorskih potreb delovnih enoi akademije, zato ga bodo morali obravnavati in koordinirati sveti inštitutov, pristojni razredi in predsedstvo SAZU.
V	zvezi z gradnjo bo treba urediti vprašanje nadzornega organa, ker bi z izbiro ustreznega strokovnjaku prihranili tako finančna sredstva kot skrajšali eas zidave in zagotovili solid-nost izvedbe. Predvideva se dogovor s »Tehniko« za prevzem pripravljalnih del, preiskavo terena, program za novo stavbo (ki gu pripravi SAZU kot investitor), idejni projekt, lokacijsko dokumentacijo, investicijski program, lokacijsko odločbo, pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbene projekte z vsemi potrebnimi soglasji in gradbeno dovoljenje.
Predvsem pa je treba računati na to, da bo gradnja povezana z velikimi težavami, na kar kažejo že sedanje reakcije določenih organov in institucij. Zato bo treba vse za odločanje o gradnji pristojne organe pismeno seznaniti o namenu akademije in vprašati za njihove zahteve in pomisleke v zvezi z gradnjo.
SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SER J
V letu 1977 je Svet akademij znanosti in umetnosti zasedal; 16. in 17. junija v Brezovici pri Prištini, 10. in 11. .novembra v Jajcu, 12. decembra pa v Zagrebu, kjer je bila na JAZU svečana seja Sveta akademij posvečena jubilejem predsednika Tita.
Predsedstvo Sveta akademij se je sestalo 24. februarja v Ti tog rad n.
Odbor za med akademijsko sodelovanje, ki je bil ustanovljen 11.3. 1976, se je sestal 25. oktobra 1977 v Beogradu.
Na plenarni seji 16. in 17. junija je bilo med drugim sklenjeno:
naj bi se bolj organizirano pripravljalo sodelovanje s tujimi akademijami, pri čemer naj bi se ne sprejemalo predlogov tujih akademij le pasivno, pač pa naj bi sodelovanje z njimi temeljilo na realizaciji že dogovorjenih, pripravljenih načrtov od nosno tem;
da pa bi se znanstveno sodelovanje s tujimi akademijami lahko razvijalo načrtno, naj bi vse članice Sveta predložile odboru za medakademijsko sodelovanje teme in projekte, na katerih naj bi baziralo njihovo sodelovanje s tujimi akademijami. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, naj bi odbor na podlagi teh predlogov že do konca leta 1977 pripravil program sodelovanja, ki bi ga v imenu Sveta predložil posameznim inozemskim akademijam;
nadalje je bilo sklenjeno, da je treba vzpostaviti znanstveno sodelovanje tu ko z akademijami sosednjih dežel kot z akademijami skandinavskih dežel in Akademijo ZRN ter Francijo:
članice Sveta naj bi sproti spremljale stanje in razvoj posameznih področij znanosti, na podlagi tega pa naj bi svet na svojih sejah ugotavljal mesto in vlogo akademij v zvezi s planom razvoja znanosti in vključevanja akademij v razvoj nase družbe;
sprejet je bil tudi finančni plan Sveta za leto 1977 in zaključni račun za leto 1976.
Drugi sklepi s te seje pa so:
da se sprejme predlog odloka o med akademijskem koordinacijskem odboru za skupne raziskave Sveta akademij SFRJ :u NAS ZDA;
da se ustanovi Medakadcmijski odbor za skupne raziskave Sveta in NAS;
da se 17, člen osnutka pravilnika o organizaciji in delu med akademijskih koordinacijskih in delovnih odborov oblikuje tako, da se v njem določi, da pokrivajo članice teh odborov tudi stroške raziskav, ki sc opravljajo na območjih, na katerih deluje akademija, članica odbora;
v zvezi s sodelovanjem z NAS je bilo sklenjeno tudi, nnj bi se organizirali temutski znanstveni sestanki kot priprava dogovorjenih projektov;
Svet je dal soglasja na podpisane protokole n sodelovanju s Poljsko akademijo znanosti in Akademijo znanosti ZSSR. V zvezi s tem pa je tudi sklenil, da vse akademije pripravijo že
do ok tub m 1977 program dela oz- sodelovanja s Poljsko akademijo znanosti;
Svet bo pripravil skupno publikacijo O delu, ustanovitvi, Organi zaeiji in članstvu akademij, članic Sveta. Puhlikacija bi se tiskala tudi v drugih jezikih.
Na plenarni seji 10. in 11. novembra so bile članice Sveta seznanjene. da je predsednik Sveta postal novoizvoljeni predsednik ANU BiH Alojz Bcnac. Na seji je bilo med drugim sklenjeno: da bodo na svečani seji Sveta 12. 12. 1977, posvečeni jubilejem predsednika lita, vabljeni tudi; predsednik Zveznega komiteja za znanost in kulturo, direktor Zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, prosvetno, kulturno in tehnično sodelovanje, predsednik Sveta za znanstveno delo pri oboroženih silah Jugoslavije, predsednik Sveta Zveze republiških in pokrajinskih interesnih skupnosti za znanstveno delovanje SFRJ in predsednik Skupnosti univerz Jugoslavije;
v zvezi s sklepi odbora za med akademijsko sodelovanje pa je svet sklenil, da soglaša z ustanovitvijo me d akademijskih odljo-rov, in sicer: za bioinedicinske vede, za lastnosti materialov, za energetiko in energetske vire, za industrializacijo stanovanjske izgradnje, vsi pri S ANU, za proučevanje tal in za proučevanje planinskih predelov pri ANU BiH ter za ekofiziologijo pri Črnogorski akademiji;
da naj med akademijski odbor za proučevanje slovanskih kultur organizira skupaj z jugoslovansko komisijo za sodelovanje z UNESCO sestanek, na katerem bi se obravnavalo vprašanje ustanovnega sestanka za oblikovanje telesa za sodelovanje 7, mednarodnim združenjem za proučevanje slovanskih kultur;
da naj se akademije na predlog tistih medakademijskih odborov, ki se pri njih nahajajo, pravočasno obrnejo na pristojne samoupravne interesne skupnosti za zagotovitev finančnih sredstev za delovanje teh odborov;
da vse članice Sveta določijo po enega člana, ki bi spremljal delo medakademijskih odborov in predstavnikov v teh odborih: da naj se do 115. 12. 1977 pripravi revizija tem iz problemsko tematskega načrta sodelovanja z Akademijo znanosti ZSSR, da bi se tako z delegacijo te akademije precizirale naše obveze do leta 1980;
da Se v teku leta 1978 in 1979 temeljito pripravijo projekti, na katerih bo baziralo dolgoročno sodelovanje z Akademijo zaanosti ZSSR po letu 1980 in da se v zvezi s tem tudi že določijo nosilci projektov;
da bo v času od leta 1978 do 1980 obseg znanstvenega sodelovanja z Akademijo znanosti ZSSR obsegal 140 (tednov) ljudi
na leto in tla članice Sveta v okviru te kvote seznanijo Svet s svojimi načrti sodelovanja;
predlagalo se je nadalje, da bi se na podlagi znanstvenega sodelovanja z NAS utrdilo sodelovanje preko tema takih konferenc, s katerimi bi hil korigiran sedanji način ¡sodelovanja, ki temelji na indvidualui ziamenjavi;
da bodo v bodoče nosilci in koordinatorji projektov, na katerem bo temedjilu znanstveno sodelovanje z NAS, akademiki;
da naj Svet predlaga Avstrijski akademiji znanosti podpis okvirnega dogovoru o znanstvenem sodelovanju v prvi polovici leta 1978;
da BC predloži Akademiji znanosti NDR podpis okvirnega sporazuma o znanstvenem sodelovanju. Na podlagi tega sklepa je bila formirana na sestanku predsedstva Sveta 3. 2. i978 delegacija, ki jo je vodil podpredsednik SAZU ukad. Kubelj, ki je v zvezi s podpisom sporazuma o znanstvenem sodelovanju bila v času od 20. do 25. februarja v Berlinu NDR;
da Svet povabi predstavnike italijanske akademije na razgovore v zvezi s sklenitvijo dogovora o znanstvenem sodelovanju ;
da stopi Svet v stik s Francosko akademijo znanosti in z ustrezno organizacijo v ZRN z namenom vzpostavitve znanstvenega sodelovanja;
da se proučijo možnosti znanstvenega sodelovanja še z Grško in Albansko akademijo ter z Egiptom. Indijo in drugimi neuvrščenimi deželami;
na tej seji Sveta akademij se je predsednik SAZU akarl. M i 1 -črnski zahvalil dosedanjemu predsedniku Sveta a kad. Edliemu Curnu za njegovo uspešno delo v tej lunkciji in mu izročil v spomin monografijo Maksima Gasparija s posvetilom in podpisi članov predsedstva SAZU.
BULLETIN SCIENTIFIQUE
Vse leto 1977 je bilo aktualno vprašanje financiranja ui £ tem vprašanje samega ol>stoja Bulletina Scientil upie. Za financiranje je bilo danih več predlogov in sugestij, vendar pa dokončno prohlcm še vedno ui rešen. Tako je bilo ugotovljeno, da bi se stroški za BS lahko zmanjšali na polovico, če bi se v časopisu ne priobčevalo rez i mej ev v tujih jezikih temveč samo naslove. V zvezi z danim vprašanjem je sklenil Svet akademij
¡predlagati Članom Glavne redakcije, da bi svoje funkcije izvrševali do aprila 1978, du lega Časa pa bi predstavniki vscii akademij skupaj z glavno redakcijo proučili vprašanja event. revizije vsebine časopisa, višino stroškov izdajanja oz. izhajanja in višino stroškov glavne redakcije.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
Poročilo o delu v letu 1977
Se večjo demokratizacijo odločanja in uveljavljanja delegatskega sistema v delovni skupnosti SAZU smo v letošnjem letu dosegli tako, da smo bolj aktivirali posamezne komisije, ki delajo bodisi v okviru sveta delovne skupnosti ali samostojno, kot tudi dejavnost splošne in posebne delegacije. Uspeh teli prizadevanj je bilo inočno občutiti pri s^mem delu ter organiziranosti in organizaciji dela. V samoupravnem delovanju je bilo aktivnih mnogo več delavcev. Po drugi strani seje delo razporedilo po komisijah in delegacijah, kar je razbremenilo svet delovne skupnosti, ki mu je bilo potrebno mnogo manj sej kot prejšnja leta. Svet je imel štiri seje in pripravil dva zbora delovnih ljudi. Pohvaliti moramo vsekakor delo obeh delegacij, zlasli pa komisijo za samoupravno sporazumevanje o delitvi do-dohodka in osebnega dohodka, komisijo za medsebojna razmerja, ki je izmed vseh najbolj aktivna, in komisijo za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Na sejah smo obravnavali in reševali vrsto vprašanj, ki so zajemala finančni načrt za !eto 1977, presojali in potrdili zaključni račun za leto 197b in skupno s predsedstvom SAZU razdelili sredstva na sklade, obravnavali četrtletne bilance, skupaj s predsedstvom in oddelkom za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela usmerjali program znanstvenih raziskav glede na začrtani srednjeroeni program, sodelovali pri načrtovanju adaptaoi jskih del in gradnje prizidka delovnih prostorov ter zagotovitve finančnih Sredstev za njih izgradnjo, izpeljali referendum za prfetopttev k samoupravnemu Sporazumu O delitvi dohodka in osebnih dohodkov raziskovalnih organizacij Slovenije, izdelali interni pravilnik delitve dohodka in osebnih dohodkov na temelju nagrajevamja po delu, pripravili in obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pripravljamo osnutek novega sta-
tuta oziroma Spremembe in dopolnitve dosedanjega, reševali smo in večinoma rešili personalne zadeve ter stanovanjske probleme,
Uspeli smo navezati -še boljše sodelovanje med posameznimi delovnimi enotami akademij, sodelovali dalje z državnimi organi, zlasti po s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V bodoče bo potrebno še bolje organizirati in spodbuditi delegatsko dejavnost med nami in Raziskovalno skupnostjo Slovenije, kjer se p° javlja jo Še dokajšnje vrzeli v informacijah in z njimi zvezani neustrezni načini obravnavanja znanstvenik prohiemov, ki jih obravnavajo delovne enote naše Organizacije. Potrebno je poudariti sodelovanje med predsedstvom SAZU in svetom delovne skupnosti, ki se kaže predvsem v skupnem reševanju znanstvenih in organizacijskih ptoblemov.
V tem letu je predsedoval .svetu delovne skupnosti Mitja Zupančič z namestnikoma oziroma podpredsednikoma Damjanom Prelovškom in Janezom Dularjem.
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA
Poročilo o delu v letu 19 7 7
Osnovno organizacijo sindikata SAZL sestavljajo sindikalne skupine v delovnih enotah SAZU v Ljubljani in sindikalna skupina Inštituta zn raziskovanje krasa v Postojni. Konce leta 1977 je imela OOS na SAZU v Ljubljani in v Postojni skupaj 174 člunov. Po delegatskem sistemu organizirani izvršni odbor je štel 13 članov ter 3 člane nadzornega odbora.
V teku leta se je izvršilni odbor sestal petkrat Že ua začetku leta je organiziral in razdelil delo po naslednjih komisijah: komisija za kadrovanje, komisija za socialno varnost, komisija za rekreacijo in komisijn za strokovno in družbeno izobraževanje.
Komisijo za kadrovanje je v začetku leta pomagala pri postavitvi kadrovske liste za dopolnilne volitve v 10 OOS, Komisija za socialno varnost je organizirala preventivne zdravstvene preglede za člane delovne skupnosti SAZL! y Rogaški Slatini; organizirala je dalje toplo malico in nabavo kurjave po ugodnejših pogojih.
Komisija za rckreacijo je organizirala plavanje ter priprave treningov in smučarskega tekmovanja za člane delovne skupnosti SAZU. Uspešno je tudi organizirala prireditev Dedka Mraza. Poleg dela v komisijah je IO izpeljal še naslednje akcije:
proslavo ob (llievu ¿ena; poliod pb žici okupirane Ljubljane; sindikalni izlet s strokovnim vodstvom v Vipavsko dolino.
Sindikalna Organizacija jc bila soorganizator prositi ve ob jubilejih maršala lita. Zveze komunistov in obletnice Oktobrske revolucije.
Prav tako so vse leto po institutih na pobudo sindikalne organizacije potekale razprave o samoupravnih sporazumih, zakonu o združenem delu, zakonu o SAZU itd.
Na sestankih izvršilnega odbora sindikata se jc obravnavala tekoča problematika, delegati pa SO svojim skupinam in obratno le-te njim razčlenjevali osnovna vprašanja in pripomhe svoje sredine.
10 OOS je pozdravil pobudo sindikalne Organizacije Akademije nauka i unijetliOsti Bili za medsebojno sodelovanje in izmenjavo mnenj na področju organizacije in strokovnega dela. Člani IO OOS so bili mnenja, tla jc koristno navezati takšne stike še z Ostalimi jugoslovanskimi akademijami.
10 OOS j C vtem letu ponovno lormiral aktiv mladih, konstituiranje novega odbora i ji Sprejetje programa je bilo opravljeno na prvi seji 20. 4. 77. Aktiv mladih je takoj začel sodelovati v akcijah IO OOS.
V okvir IO OOS spada tudi BVP, ki jc v tem letu naletel na nekatere težave kadrovske, kakor tudi tehnične narave, ki pa bodo S pomočjo OOS ter kolektiva odstranjene.
Izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata SAZU v letu 1977: V. Baloh {tajnica), K. Drobne, J. Groo-Kozak, N. Gspan-Prašeij, J. Hladnik, B, Košmrlj-T.evačič, D. Mihelič, J. Miiller, 1. Puneer, S. Siergaršek, J. Str a j n ar, P, Tonkli (predsednik), 1. Turk, V. V i vod (podpredsednik),
Člani nadzornega odbora:
K. Gospodaric, H, Ložar-Podlogar, A, Valantič.
ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA
P o r o £ i 1 o o delu v letu J 9 7 7
Znanstveni svei inštitut« je sklenil na seji 27, decembra 1076 predlagati, da se dotedanji inštitut za občo in narodno zgodovino preimenuje v Zgodovinski inštitut Milka Kosa. S tem predlogom sc je strinja! 1, razred na seji 26. I, 1977 in je bil nato sprejet na skupščini SAZU dne 10, 3. 1977. Preimenovanje vel ju od 13. 3. 1977.
Višji strokovni sodelavec Božo O t ore pce je bil 26. i, 1977 izvoljen 7,a strokovnega svetnika, kar je potrdilo predsedstvo SAZU na seji 24. 2. 1977.
Publikacije. V letu 1977 je izšla razprava dr. Petka Lukovi Ca »Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letill 1875—1878< (SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede. Dela 19, Zgodovinski inštitut Milka Ko.sa 6; 420 strani).
Pred koncem leta je izšla razprava dr. Vlada ValenciČa »Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne« (SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede, Bazpravc X/4; 216 strani).
Pokopis razprave dr. Fcrda Gcstrina »Pomorstvo srednjeveškega Pirana* (okrog 240 tipkanih strani) je bil v tem letu predložen in odobren za objavo ter konec leta oddan v tisk.
Kar se tiče drla na drugi (in sklepni) knjigi »Zgodovine agrarnih panog« v okviru serije publikacij ^Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev*, so bili do začetka 1, 1978 oddani rokopisi za vsa gesla, skupaj sedem gesel nn 869 tipkanih straneh. Svoje delo morata zdaj dokončati še šestčlanska širša in tričlanska ožja redakcija, dokončati je treba delo na zbiranju in reproducirán ju ponazoril (kart in risb), napisati je treba šc tujejezične povzetke, medtem ko so mogli biti registri, ki bodo obsegali obe knjigi skupaj, doslej izdelani le za prvo knjigo, ki je izšla v letu 1970, za drugo knjigo bodo pa mogli hiti končani šele ob lomtjenî korekturi. Upati je, da bo mogla iziti druga knjiga do konca ieta 1978.
Delo na nirih, Strokovni svetnik Božo Otorepcc je pri svojem delu za diplom a tari j slovenske srednjeveške zgodovine obdela] nadaljnjih 215 listin iz Časa od 1301 do 1379 in jih uvrstil v centralno kartoteko, ki je tako dosegla že 3565 listin; v letu
1977 obdelane listine izvirajo predvsem iz arhivov kostanj e vi š-kega in stiškega samostana, nemškega viteškega reda, boš tanj-skega arhiva Blaga je v, arhiva Galleubergov ter iz zbirk Erberga in Wurzbacha. B. Otorcpcc pripravlja tudi izdajo fevdalnih knjig Celjskih grofov iz let 1436—1456 z dragocenimi, še neobjavljenimi podatki in je v !, 1977 izdelal diplomatski prepis prvega dela rokopisa B313, Tega je 1976 izročil Državni arhiv na Dunaju Arhivu Slovenije v okviru izvedbe arhivskega sporazuma iz L 1923. Vsebuje na 72 folijah s 145 stranmi 359 vpisov izdanih listin oz. njihovih povzetkov za nekdanjo orienburško posest na Gorenjskem, Dolenjskem in Koroškem. V zvezi s projektirano I, knjigo virov za zgodovino slovenskih kmečkih uporov (do vključno upora L 1515) je B. Otorepec pregledal v Stanovskem arhivu (V Arhivu Slovenije) fascikle 6, 6 a, 6 b. 26, 27 in 78 z gradivom od ok. 1500—1520. Izpisal si je osebe, kraje in dogodke, kar bo omogočilo da akad. B, Grafenauer in B, Oto-repcc pregledata 23 fasciklov nedatiranih aktov iz dobe Maksimilijana I. v Tirolskem deželnem arhivu v Innsbrucku, ki vsebujejo med drugim tudi doslej neznano gradivo za slovenski kmečki upor L 1515, česar v letu 1977 še nista mogla izvesti.
Dr. Miroslav Pahor je nadaljeval s svojim delom za izdajo srednjeveških statutov Pirana. Asistentka Darja Mihelič je nadaljevala z delom na objavi najstarejše piranske notarske knjige iz let 1282—1287/89. Kar se tiče načrta izdaje korespondence in druge rokopisne zapuščine dr. Henrika 1 ume, kjer je delo zastalo po smrti predvidenega uredoika dr. Dušana Kertnav-nerja, obstoji zdaj upanje, da bo mogoče ¿a načrt vendar izvesti.
Delo na drugih publikacijah. Pri delu za historično topografijo slovenskega ozemlja v srednjem veku, dolgoročnem načrtu, ki je doslej privedel do interne publikacije M. Kosa za Kranjsko, je zdaj težišče na drugem pripravljalnem zvezku z gradivom zu Slovensko Štajersko do leta 1500. na katerem dela že vrsto let dr. P. Blaznik. V letu 1977 je evidentiral v Deželnem arhivu v Gradcu io p on t me iz urbarjev zemljiških gospostev Vur-berk (1496) in Pod sreda (ca. 1500). Pri obdelavi tega gradiva in listinskega materiala, ki ga je zbral konec 1976 in ki obsega 650 toponimov za čas 1478- 1500, je sicer uporabljal delo J, Z a lina Ortsnamenbuch der Steiermark itn Mittelaltcr iz l. 1893, ki pa iina številne vrzeli in napake ter je močno zastarelo; s pomočjo specialnih zemljevidov in še bolj franciscejskih katastrskih map jc uspešno dognal vrsto lokolizaeij. Vse na novo obdelane toponime jc uvrstil v centralno kartoteko štajerskega to-
pografskega gradiva, ki vsebuje poleg raanih oblik krajevnih imen npr. tudi podatke o štev i bi kmetij, omembe donicev, njiv, gradov, stolpov itd.; doslej je dokončno redigiral gradivo črk A do C na več sto listkih. ¡Vi delu za historično topografijo je sodeloval tudi B. Otorepec tako, da je pri svojem zbiranju lisiinskega gradiva dopolnil iz okoli 280 listin številne toponime za nekdanjo Kranjsko, ob delu v zvezi z vrnitvijo listinskega gradiva iz Avstrije pa preveril tudi mnoge lokalizacije iz Slovenske Štajerske in prišel do novih rezultatov. Vse to delo poteka v okviru Me d akademijskega odbora za zgodovinsko "geografski slovar in atlas jugoslovanskih pokrajin v srednjem veku in v i6, stoletju, Ta odbor ima svoj sedež pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti, Seje tega odbora, ki je bila 1, 6, 1977 v Sarajevu, se je udeležil dr, Blaznik.
V okviru akcije Med akademijskega odbora za zgodovino kolonizacije jugoslovanskih pokrajin pri JAZU sta delala dr, J. Sorn na razpravi o tujem kapitalu v jugoslovanski Sloveniji v razdohju med dvema vojnama in dr. Fr, Kresa), ki je nadaljeval svoje raziskovanje o zaposlovanju tujih delavcev — strokovnjakov v stari Jugoslav!ji, \Ted akademijski odbor za slovar novoveške latinščine Jugoslavije pri JAZU je imel 28. I. 1977 sejo v Beogradu, katere se je za H AZU udeležil akad. Fran Zwitter; na mesto umrlega akad. M. Kostrenčiča je bil za predsednika izvoljen akad. V. Gortan. Od publikacije Lexicon latinitaiis medii aevl Iugoslaviae je izšel 6. zvezek, predvideva se pa skorajšnji izid sedmega (zadnjega) zvezka, prav tako tudi izid hihliografije srbskih latinistov, s čemer bi bila dokončana serija bibliografij hrvatskih, slovenskih in srbskih latinistov. Kar se tiče slovarja novoveške latinščine, so doslej izšla samo Saopčenja (6 zv.}, za delo na slovarju se pa predvideva doba približno petih let, V Sloveniji je akad. M. Grošelj 1977 delal na ekscerpiranjn Pelzhofferjevega dela Arcana status. Kar se tiče bibliografije za slovensko zgodovino, je Olga Janša-Zorn sestavila tekočo bibliografijo publikacij, ki so izšle 1973, in deloma tudi že za leti 1974 in 1973, kat bo predvidoma objavljeno v Zgodovinskem časopisu.
I zdüj an je arhiuakega sporazuma iz l. 1923 z Avstrijo, Kakor v prejšnjem poldrugem letu se je tudi v letu 1977 intenzivno delalo na izvedbi arhivskega sporazuma z Avstrijo, kar sicer ne spada v normalni delovni program inštituta, je pa neodložljiva naloga, ki terja potrebno sodelovanje za to kompetentmh strokovnjakov ne glede na to, koliko to spnda v normalni program ustanove, kjer delajo. Tako je bil tudi v te in letu akad. Fr, Zwit-
ter jugoslovanski predsednik drage delov ne skupine ekspertov {za naše zahteve da Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu) in predsednik slovenske skupine ekspertov, a kad, B. Grafenauer jugoslovanski predsednik tretje delovne skupine ekspertov (za naše zahteve do koroških in tirolskih arhivov), strokovni svetnik B, Otorepec je bil zadolžen za zahteve Slovenije do listin in rokopisov v Avstriji, znanstveni svetnik dr, P. Blazni k pa za zahteve do drugih starejših arhivalij. V tem letu se je sestal plc-num Mešane jugoslovansko-avstrijske komisije, sestajale so se mešane delovne skupine ekspertov, posamezni eksperti so skupaj z avstrijskimi eksperti ponovno ugotavljali značaj posameznih vrst arhiv ali j, vrstili so se interni slovenski in jugoslovanski sestanki ekspertov, a poleg tega je bilo potrebno študirati še posamezna vprašanja, pisati elaborate in sestavljati poročila. Strokovni svetnik B, Otorepec je v maju 1977 prevzel iz raznih fondov Državnega arhiva in Arhiva dvorne komore na Dunaju okrog 44fi listin il časa 1220—1541. iz avstrijske Nacionalne biblioteke, Univerzitetne biblioteke na Dunaju, Finančnega nrhiva in Univerzitetne biblioteke v Gradcu pa 24 rokopisov od 13. do 18. stoletja; našo strokovno javnost je seznanil s temi pridobitvami ob prezentaciji tega gradiva v Arhivu Slovenije, \endar so te pridobitve malenkostne v primerjavi z arhivskim gradivom, ki nam je bilo že priznano in je njegovo izročanje predvideno za leto 1978, pa tudi v primerjavi z arhivskim gradivom, ki je še sporno, Te pridobitve bodo velikega pomena za afirmacijo našega kulturnega patrimonija, saj so se že doslej pokazale kot pomembne za naša znanstvena raziskovanja, kar se bo še bolj pokazalo kasneje, jasno pa je, da vse to delo ovira inštitut pri izvajanju njegovih glavnih nalog.
Znanstveni SDet, biblioteka in uprava. Seje znanstvenega sveta inštituta so bile 28. februarja, I. julija in 21. septembra. Biblioteko inštituta je upravljala strokovna delavka Jelka Miloše vie-Perko. V letu 1977 je bilo v biblioteko na novo uvrščenih 456 knjig. Poleg normalnega poslovanja se je v tem letu nadaljevalo delo na stvarnem Tcgistru knjig iz zapuščine akarl. M. Kosa. Tajniške in s tem zvezane številne upravne posle je opravljal strokovni svetnik B. Otorepec.
Posebno delu delanceD na inštitutu. Znanstveni svetnik dr. I'. BJeizii i k je delal na že omenjenih nalogah, pri čemer je še posebej poudariti njegovo avtorsko in drugo delo pri pripravi druge knjige Zgodovine agrarnih panog in njegovo zelo obsežno delo za izvedbo arhivskega sporazuma z Avstrijo. V letu
1977 je objavil: 1. Ob štirideserletnici Muzejskega društva v Skofji Loki, Loški razgledi XXIV/Í977, str. 11—23. 2. Se o problematiki loškega grba, Loški razgledi XXIV/1977, ste. 279.
Strokovni svetnik B. Otoiepec je poleg že omenjenega inšti-tutskega in drugega dela še predaval študentom zgodovinskega in umetnoatnožgodovinskega oddelka filozofske fakultete zgodovinske pomožne vede po 5 ure tedensko ter imel specialne vaje z dvema študentoma podiplomskega študija. Dajal je informacije s področja zgodovinskih pomožnih ved in starejše zgodovine. Bil je Glan uredništva Kronike, sodeloval na sejah strokovne komisije za arhivistiko pri področni raziskovalni skupnosti za humanistične in zgodovinske vede ter pri sejah komisije za imenovanje ulic, cest., trgov in naselij pri Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane, pri SAZU pa na sejah odbora za medsebojna delovna razmerja. V letu 1977 je objavi! oz. dal \ tisk: 1. Hrenova grb ovna plošča v Kozarjah, Kronika 25, 1977, str. 19—21. 2. Osnutek grba mesta Krško, Krško skozi čas 1477—1977, str. 40—41. 3. Grb in pečat mesta Loža, Notranjski listi I, str. 65—71, Stari trg pri Ložu 1977. 4. Grb trga Laško, £ZN 1977 (v tisku). 5. Kegesien des Herzogtums Steiermark, I/I, 1508—1319, Graz 1976 (ocena, ZČ, v tisku). 6. Smiještaj arhivske gradnje u spre miš tu, Priručnik iz arhivistike, Zagreb 1977, str. 100—106.
Asistentka Darja Mikelič je poleg že omenjenega dela v inštitutu v zvezi s svojo magistrsko nalogo Neagrorno gospodarstvo Pirana do 1540, pregledala sedem piranskih viccdomskih knjig in okrog 200 listin oz, regest, v zvezi S pripravljanjem študije o llanziču pregledala njegovo rokopisno zapuščino v Nacionalni biblioteki na Dunaju, začela s študijem kolonizacije Jesenic, Save in Javornika ter sodelovala pri delu nu polta-zorilih in registrih za Zgodovino agrarnih panog ter pri sestavljanju tujih krajevnih imen za historično topogralijo Slovenske Štajerske. Bila je tajnik Zgodovinskega društva zu Slovenijo in delala tudi v okviru sindikalne in drugih organizacij delavcev
SAZU.
Strokovna delavka Jelka Miloševic-Perko je Opravljala bibliotekarske posle in tebi lične posle v zvezi z upravo i It S pripravljanjem druge knjige Zgodovine agrarnih panog.
Udeležba na kongresih itd.
Akademika dr. Fr. Zwitter in dr. B. Grafenauer sta se udeležila sestanka kateder za zgodovino ljubljanske in tržaške univerze dne 20. in 21. maja 1977 v Trstu, kjer so obravna-
vali predvsem tematiko socialističnega gibanja v Trstu v razdobju aktivnosti dr. Henrika Tu me.
Akademika dr. Fr. Zwitter in dr. B. Grafenauer in asistent Darja Mihelič so se udeležili VIT. kongresa zgodovinarjev Jugoslavije v Novem Sadu od 3. do 7. oktobra i977.
UMETNOSTNO ZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA
STELETA
Poročilo o delu v letu 1977
Delo instituta je potekalo po zastavljenem programu, ki je bil -- z manjšimi izjemami — v celoti izpolnjen, z nekaterimi specialnimi dodatnimi nalogami pa celo presežen.
Dolgoročna raziskovalna naloga Plastik a na Slovenskem med gotiko in barokom i (nosilec dr. Emilij mr Ceve) je končana, formulacija rezultatov pa bo podana do maja 1978. Terenska in-ventarizacija spomenikov, ki jih naloga zajema, je v tem letu obsegala nekatera geografska območja, ki so bila po tej strani najmanj raziskana; predvsem Kozjansko, Zasavje in del Krasa; revizijski ogledi pa so zajeli kraje z največjo gostoto teh spomenikov: Ptuj, Vurberk, Maribor, Gornjo Radgono, Laško, Celje, Slovensko Bistrico itd. Posebna pozornost je veljala ugotavljanju razločkov med deli tujih (lombardskih) in domačih kiparjev ter kamnosekov. — Dvakratni obisk Furlanije in Beneške Slovenije je bil namenjen primerjavam s furlanskim lesenim in kamnitim kiparstvom i6. in zgodnjega 17. stoletja, na beneš kosi o venskem ozemlju pa tudi kompleksnemu študiju tamkajšnjih umetnostnih spomenikov. Od koroškega gradiva je komparacija zajela nagrobnike 16. stoletja v Beljaku, Celovcu, Volšperku in S t. Leon h ai d im Bade, — Poglavje zase je problem dela nemškega kiparja Leona r da Ker na na Slovenskem (ostanki glavnega oltarja v Gornjem gradu iz leta. 1613), ki osvetljuje umetnikov zgodnji stilni izraz in njegovo italijansko šolanje ter omogoča kritičnejši pretres njegovih starejših, še posebej pa m on um en talni h plastik. Monografska študija jo tik pred koncem. — Vzporedno s terenskim je teklo arhivsko in bibliografsko delo. Plodne rezultate je dal študij protestanske ikonografije, saj je večina nagrobnih spomenikov obravnavanega časa (od prve polovice 16. stoletja do okoli 1630) protestantskega značaja. Ob tem se je mimogrede osvetlila tudi problematika
stenskih slikarij v sevniški »lutrovski kleti« in potrdila nekdanja Stelctova misel, da gre za spominek reformacijske smeri, stilno izhodišče pa se jc premaknilo s Koroškega v severnoita-Jijaiiski prostor (v Furlanijo?).
lerenske obiske smo izrabili tudi za kompleksni študij, opis in fotografiranje drugih spomenikov, kar je dopolnilo dokumentacijsko gradivo inštituta. J ako je narekovala ekonomika in usmerjenost inštituta.
Naloga »Arhitektura od 1800 do 1920 nn Slovenskem« {nosilec dr, Damjan Prelovsek) se je nadaljevala z zbiranjem arhivskih podatkov, izpisovanjem literature in s terenskimi ogledi. Zadnji so zajeli — razen okolice Ljubljane — še tele kraje: l aško, Krško z okolico, Radovljico z okolico, Mengeš z okolico, delno Novo mesto, Bloško planoto. Študij dr, Prelovška na Dunaju (nekaj dni v juniju, ves december) je dopolnil podatke o nekaterih poznohistoričnili stavbnih spomenikih in o Plečnikovem delovanju v tem mestu. Razen tega je Prelovsek pregledal pri nas nedostopno literaturo iz začetka tega stoletja. Studijski obisk Viccnze ga je ti smer i l tudi v raziskavo nekaterih palladianskili arhitekturnih odmevov na nnših tleh. Značaj naloge namreč narekuje zaradi jasnejše presoje spomenikov 19. stoletja tudi pritegnitev poznoharnčnih spomenikov V raziskovalni okvir; najrazličnejše vezi, ki so družile staro Z novim, SO se namreč ohranjale ŠC daleč v 19. stoletje. — Damjan Prelov-šek je v letu i 977 promOvirul za doktorju Uiuetnostnozgodovin-skih znunosti s tezo »Arhitekt Jože Plečnik, dunajski čas« (1892 —1911).
Nosilka naloge »Začetki slovenske ilustracije in karikature«» Vera Baloh je nadaljevala z zbiranjem gradiva o naši knjižni ilustraciji in karikaturi od konca 19. stoletja pa do prve svetovne vojske (pri posamičnih umetnikih jc upoštevala njihov celotni življenjski opus, kot npr. pri Antonu Koželju, Mateju Stcrnenu, Milutinu Zamiku, Francu Dobnikarju in Matiju Jami itd.). Na Dunaju in v Londonu je pregledala revije, ki so vplivale na našo knjižno ilustracijo okoli leta 1900, kot npr. Simpli-cissiinus, Ver Sacrum, Der liebe Augustin, The Studio, Dial, The Yellow book, Jugend, Pan itd. Posebno pozornost, jc posvetila delu vplivnih angleških ilustratorjev in karikaturistov (W. Crane, K. Greenavvay, A. Bcarfslay itd.). — Dokončala je bibliografsko urejen seznam knjižne ilustracije, karikatur in uporabnih grafik (risb) Maks i m a Gasparija. Delo ni zajelo samo umetnikove zgodnje dobe, marveč ves njegov življenjski opus, Dodan je tudi pregled razglednic, plakatov, signetov in pod. Sklepni tekst o Gaspariju bo končan v letu 1978,
»Zbiranje virov za umetnostno zgodovino Slovenije« iti priprava njihovih kritičnih izdaj se je še vedno osredotoČevala na delo J. G, Poln i ea rja. Dokončan je kritični prepis rokopisov »Cy p res sti s labaeensis« in iMarianale Carnioliae«; rokopisa je Dolničar sicer pripravljal za natis, ostala pa sta nedokončana, Prvi rokopis je treba tudi rekonstruirati, ker se je njegova prva pola izgubila. S primerjavo podatkov z drugod ohranjenimi teksti so bile kontrolirane navedbe v rokopisih in identificirane osebe ter spomeniki. Delo vodi asistent Aleš Roječ,
Skupinskega značaja je zbiranje gradiva za pripravo Umet-nostnozgodovinskega ailanla Slovenije. V Komisiji za atlant so; dr. Emilijan Cevc, dr. Ivan Komelj, prof. Božo Otorepec, dr. Ksenija Rozman, dr. Ivan Stopur, dr. Ju r osla v S a šel, dr. Nace Sumi, dr. Sergej \'rišer, dr. Marijan Zadnikar. Tehnično organizacijsko in tajniško delo je prevzel Aleš Roječ. Y pripravi je gradivo za karte: Upravna situacija na slovenskem ozemlju ob zatonu antike, zemljepisne in prometne ovire ob času slovenske naselitve, prva naselitvena jedra Slovencev, prafare, cerkveno-upravna razdelitev od leta 811 do konca rontanike, cerkve na višinah, palrociniji, spomeniki sakralne in profane arhitekture. — Za izrisa nje sta pripravljeni karti antičnih prometnih zvez in jezikovnih dialektov. Zbrano je gradivo za splošno karto srednjeveškega stenskega slikarstvu na Slovenskem (po vednosti v letu 1977).
Med temeljne naloge inštituta sodi zbiranje doku m en tirnega gradiva v obliki terenskih topografskih zapisov, ekscerji-tov iz starejše domače in tuje literature, starejša bibliografija, hemeroteka, fototeka. Posebno pozornost smo posvetili dopolnjevanju fototeke. Zbirka negativov se je obogalila z nekaterimi dragocenimi posnetki spomenikoi v Posočju, od katerih je nekatere uničila ali vsaj poškodovala prva svetovna vojska. V dar smo dobili več filmov s posnetki iz Beneške Slovenije.
V to področje spada tudi urejanje zapuščine akademika Franceta Štele ta (terenski zapiski, ckscerpiranje. časopisni izrezki. katalogi, fotografije, rokopisi, obsežna knjižnica). Urejanje otežuje pomanjkanje prostora, razen tega pa jc delo zamudno, ker je treba prebirati na tisoče listkov.
Knjižnica je pomembno dopolnilo inštituta. V njej želimo zapolniti nekatere hujše vrzeli (zlasti v starejši periodiki}. Pridobili smo nekatere specialne serije in kompendije ter leksiko, ki je nujno potrebna tudi pri sestavljanju slovenske uinetnost-lio-zgodovinske terminologije, pri kateri sodeluje inštitut z akademijsko umetnostno sekcijo Terminološke komisije. Biblioteko
vodi Vida Urek, ki sestavlja, tudi abecedni in geselski katalog, vodi hemeroteko ter sodeluje pri dokumentaciji skupaj z vsemi sodelavci inštituta.
Strokovna potovanju d (ujmo in udeležba na kongresih
Dr. Emilijan Cevc je v februarju, marcu in juniju 1 f77 obiskal F ur lani jo. Študiral je tamkajšnje uiuelnostne spomenike in še posebej spomenike Beneške Slovenije. Sodeloval je tudi na tečaju ¡r.ii resttivruiorje v Passarianu z dvanajstimi predavanji o slovenski tiuietnosti in naio v izpitni komisiji. — V Celovcu je sodeloval kot član umetnostnega sveta slovenskega razstavišča Aulu slovenica, v Gradcu pa pri pripravah za razstavo štajerske gotske umetnosti; ki bo leta 197H v St. T.ambreclitu.
Dr. Damjan Prelovšek se je v avgustu udeležil seminarja o arhitekturi Andrea Palladia v Vicenzi, maja in decembra pa je študiral arhivsko gradivo in spomenike na Dunaju,
Vera Bal oh je obiskala v oktobru Dunaj ter se razgledala po revialnem tisku okoli teta 1900, ki je vplival na naše prve ilustratorje in knjižne opremljevalce pred prvo svetovno vojno.
Dr. Emilijan Cevc se je udeležil Kongresa jugoslovanskih zgodovinarjev v Novem Sadu od 3. do 7. oktobra 1977 s predavanjem: Poznogotska umetnost na Slovenskem kot ilustracija družbenih premikov.
Objuoe sodelavcev inštituta v letu 1977:
E.Cevt:
Kulturni spomeniki v Krškem in bližnji okolici,	krško skozi čuh
1477-1977. Zbornik ob 300-lclnici mesta, Krško 1977,	105—1%,
Matevž Langus in topov ter K o ry t ko v nagrobnik. Kronika 23. (977, 29—37,
Se dve Langus o vi risbi Škofje Loke. Loški razgledi 24, 1977, 51—54.
Boris Kobe. (Besedilo k razstavi Veli Jože.) Celje. Likovni saton 1977 (4 str.).
li. P r e 1 o v š e k ;
LJrbančeva hiša v Ljubijaui in njen arhitekt. .Sinteza 38—40 1977, t!2—116.
INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Poročilo o delu v letu 1977
Delo inštituta, ki ga jc usmerjal in spremljal znanstveni svet, .se je odvijalo v skladu z raziskovalno nalogo: Slovenija od p reci zgodovine do zgodnjega srednjega veka. Vanj so bili pritegnjeni vsi delavci inštituta, sodelovali pa so še številni zunanji arheologi, ki so siecr redno zaposleni v drugih slovenskih ustanova h, ukvarjajoč i h se z arheološkimi raziskovanji.
Inštitut je finnnciral in usmerjal terenske topografske akcije v Beli krajini, na Kozjanskem, v Prekmurju in v okolici Šmar-jete na Dolenjskem. ^Nadaljevalo se je delo mestne topografije Poet o v ione in dopolnjevala kurtoieka za emonsko topografijo. S Sredstvi inštituta so bila izvedena problemska sondiranja večjega ali manjšega obsega: bronastodobno sel išče pri Dolnjem ! a košu v Prekmurju (izv. Pokrajinski muzej v Murski Soboti); izkopavanja okrog sv. Marjete nad Orešjem, v Sel a h pri Dobo v i, na Starem gradu nad Podbočjem je prevzel Posavski muzej iz Brežic; sondiranja v Žirovnici in Uncu jc vodil arheolog Inštituta za raziskovanje krasa SAZL v Postojni; sondažna raziskovanja na Ržišču pri Podbočju jc izpeljal Narodni muzej v Ljubljani; problemsko sondiranje na Pečinah na Šentviški, planoti so skupaj izvedli Goriški muzej s sodelovanjem PZL za arheologijo FF in Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici: sondiranja okrog cerkve sv, Andreja v Gostečah sta vodila Loški muzej in naš inštitut; v okviru topografske akcije je inštitut sondiral tudi na F igožarju nad I.embergom. Po terenskih ogledih vpoštevnih objektov so liili izdelani posneiki prazgodovinskih gradišč v okolici Ljubljane in natančna geodetska i z mera gradišča na Korinjskem hribu pri Zagradcu. Izpisovanje literature arheoloških najdišč je teklo redno, enako kartoteka izpisane literature in urejanje najdiščnih podatkov iz katastrskih kart. Za topografski zvezek Slovenske Gorice je bilo bibliografsko obdelanih 40 najdišč. Specialno topogrnfijo blejskega kota je inštitut poveril PZE za arheologijo FF v Ljubljani.
Člani inštituta so vodili predvidena sistematska izkopavanja. Paleolitska raziskovanja so se najprej osredotočila na rekognos-ciranje vrste potencialnih jamskih objektov po nekaterih področjih klasičnega, osamelega in visokogorskega krasa. Tako so se zastavila sondiranja v Skcdnenci pri Lazah, v Trbiški zijalki pri Lučah, v koliševki ob cesti proti Pivki jami, neposredno pod Risovcem in v Vilharjevi jami, kjer je bila odkrita nova palco-
litsfea postaja v Pivški kotlini. Najdišče jc perspektivno, kur gre za zajeten kompleks pleistoccnskih sedi m en to v. Sistematična raziskovanja so se nadaljevala v Podrisoveu, ki se morajo zn-radi specifičnih pogojev izvajati z manjšimi posegi. Začetek izkopavanj v novoodkriti m lajšepaleoJ itski postaji v TjUkonjski jami pri Prečni se je zaradi tehničnih zadržkov izjalovil, pač pa so se začela ponovna raziskovanja Jame pod Herkovimi pečmi nad Radi jami (vodil jih je prof. dr. F. Osole); tudi ta so bila zaradi bolezni vodje predčasno končana. Že v dosedanjem obsegu odkopa se lahko potrdijo strutigmfskc in p a le ontološke ugotovitve a kad. S. Brodnrja, ki je jamo raziskoval leta 1938.
Začeli smo s sistematičnim izkopom jame Trhlo vce pri Divači. Zajetne hnlocenske plasti so hranile zanimive prazgodovinske osfahne, a tem pa pri nas prve (v najnižjem prazgodovinskem horizontu) ncolitske najdbe. To dejstvo narekuje, da moramo jamo načrtno raziskati, saj dokazana straligrafija podkrepljena z najdbami dokazuje verjetno kontinuirano poselitev od mlajše kamene dobe dalje.
Raziskovanja na Kučarju so bila osredotočena na dokončen izkop manjše pozno antične stavbe in prostora med obema sakralnima objektoma. Obenem so sonde na robu platoja presekale temelje obodnega lluselbinskega zidu ojačenega s koiltru-Torji in načele temelje novih grudbenih os talin.
Nepredvideno terensko delo so bila zaščitna izkopavanja v Ptuju. Domala mesec dni je štiričlanska ekipa inštituta s sodelavci raziskovala ogroženi predel v poetovioiiskcm predmestnem kompleksu v Rabelčji vasi; sporazumno z vodstvom izkopavanj jc preiskala del kompleksa na stanovanjskem objektu B3. Ekipa inštituta je tudi koncipirala raziskovalni postopek in metodo za preostale zelo obsežne komplekse, ki jih je bilo treba nujno in pospešeno raziskati. Druga nepredvidena akcija je klicala na Sežanski kras. Na prostoru, ki je z Osimskim sporazumom določen za industrijsko Cono, je Zavod za Spomeniško varstvo iz Nove Gorice organiziral predhodni topografski ogled; inštitut je akciji pristopil in izvedel sondiranja v štirih jamskih objektih v obmejnem pasu.
Delo tia arheološki terminologiji je teklo domala redno; tako pri izpisovanju literature, dopolnjevanju arheoloških terminov in osnutku geslovnika, V zaostanka je delo pri tehnični izvedbi in odbiranju slikovnega gradiva tudi zato, ker niso rešena še nekatera načelna vprašanja izdelave.
Delo na pregledni sistematski kartoteki najdišč je letos zajelo nadaljnjih 5 arheoloških regij vzhodne in zahodne Sloveti«	163
ti i je. Za C un t ru i no arheološko kartoteko je hi. J pregledan iti izpisan ves s ta s1 i fond Narodnega muzeja in nemška literatura iz novega fonda. Za dokumentacijo slovenskega arheološkega gladiva in arhivov v tujini so iz muzeja Joanneum v Gradcu izrisan« naselbinske prazgodovinske najdhe Z Vač, s Pošiele iti S Podzemlja in gradivo iz zgodnjega srednjeveškega in antičnega grobišča V Slovenj Gradcu- Prefotografirana sta dva zvezka Ferkovih zapiskov; teksti so arhivsko urejeni, risbe pa še lie.
Monografija O Potočki zijal k t za 50. obletnieo njenega odkritja je v pripravi, kartoteka paleoiitskcga slovstva se Sproti dopolnjuje. Izrisano je paleolitsko gradivo iz Poljšiškc cerkve, riše se zapuščina iz Jame v kozi in profili iz Ciganske jame. Izrisani so tlorisi, profili in deloma najdbo iz Trhlovce, pa večina prazgodovinskega gradiva s Kučarja, Borštka in Podzemlja in del poznoantičnih in zgodnjesrednjeveškili najdb iz Zg. Du-pleka in Letuherga.
Inštitut je aktivno podpiral raziskovanji: rimske vojaške zgodovine in hmesa_ predvsem zapornih zidov na Krasi! in utrdbene naselbine nad Vranjem pri Sevnici. Dalje je delo teklo lia sistematizaciji in analizi izkopanega gradiva z Murtinj hriba pri Logatcu in na analitičnih pripravah za izdajo drugega zvezka f laustra Alpium lui ¡arum.
V letu 1977 hi morata iziti 27. (Î976) in 28. (1977) letnik Arheološkega vestnika, vendar se še tiskata; predsedstvo SAZU pa je že odohnlo natisk 29. letnika, ki je urejen. Zbirajo se že tudi prispevki za jubilejno trideseto številko Arheološkega vestnika. Knjižni fond inštitutske biblioteke je v letu 1977 narasel za 875 enot-
Vsak izmed delavcev inštituta ima dolžnost, da Sproti Spremlja arheološka dogajanja in ïiteraturo in da se ukvarja S specifičnim] znanstvenimi problemi Svoje ožje stroke. Razen tega je vsak posameznik moral opravljati še vrsto raznih del, ki V bistvu niso znanstvena, so pa neobhodna za uspešno izvajanje nalog. Nekateri so tudi znanstveni sodelavci pri drngih raziskovalnih nalogah in projektih, ocenjevalci raziskovalnih nalog, člani raznih strokovnih komisij, izvoljeni pa so tudi na razna vodilna mesta družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti.
Inštitut sodeluje in razširja strokovne stike z jugoslovanskimi in tujimi arheološkimi znanstvenimi ustanovami, pa tudi članstva v domačih iu mednarodnih strokovnih združenjili izpričujejo raven in delo posameznih delavcev inštituta. Obiski ne samo domačih znanstvenikov izražajo željo po čim ožjem strokovnem sodelovanju in reševanju arheološke problematike jugo-
vzhodnega alpskega prostora. Tudi študij našega izkopanega gradiva (npr. mezoiitski material izpod Crmukjje) je povod za obiske predvsem tržaških raziskovalcev.
Ker se je inštitut zadnja leta personalno nekoliko okrepil, s tem pa se je razširila tudi njegova dejavnost, vloga, in usmeritev v nacionalnem arheološkem okviru, je hkrati nastal prostorski problem za nemoteno redno tlelo. Delovni prostori so pretesni — pomožnih prostorov pa sploh ni.
Znanstveni svetnik dr. ing. Mitja Brodar vodi raziskovalno lemo iPaleolitska raziskovan ja«. llekognosciral in ogledal si j C okrog 20 jamskih objektov na Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem, v Bohinjskih gorah in v Savinjski dolin i, ki bi lahko bila potencialna zatočišča ledenodobnega lovca. Sondiranja je sprva zastavil v Skednenci pri Lazah in Trbižki zijalki, niso j>a dala nobenih arheoloških rezultatov. V Postojnski kotlini je sondiral v jami v koliševki ob cesti proti Pivki jami in pred majhno jamo neposredno nad Risovcem. Sistematična izkopavanja je nadaljeval v Podrisovcu in našel dokazne najdbe, ki dajejo upanje, da se najdišče širi še onstTan poslopja. Poskusna izkopavanja jc začel tudi v Vilharjevi jami. Kmalu pod hu-niozno odejo so se razkrili pleistocenski sédiment i z živalskimi kostmi predvsem alpskega svizca, še globlje pa so trčili ti a dva sileksa: eden je obdelan v lepo strgalo, drugi pa je večji kos, od katerega je bilo strgalo odbito. S temi najdbami je odkrita nova paleolitska postaja na Slovenskem, ki kliče po nadaljnjih sistematičnih raziskovanjih. — Pri internem delu je vodil posle Upravnika inštituta, dopolnjeval kartoteko paleolilskifi najdišč in literature in sploh vodil raziskovalno nalogo inštituta Slovenija od prazgodovine ti o zgodnjega srednjega veku.
Znanstveni svetnik dr. Jaroslav Sašel je vodil arheološko ekipo inštituta pri zaščitnih izkopavanjih ogroženega dela Poe-tovione. Uredil je 27. in 28, letnik Arheološkega vestnika, ki se tiskata in 29. letnik, ki je pripravljen za tisk, Sodeloval je v evidenčnih glasilih Fasti archaeologici (Roma), v Anée épi-graphique (Paris), v komisiji za izdajo antičnih napisov Mezije Superior (Beograd) ter Enciklopediji Jugoslavije1 (za arheologijo). Delal je na dopolnjevanju emouske topografije, na epi-grnfiki in dveh študijskih temah: Viri k rimskemu prodoru v vzhodno-alpski prostor ter drugi. Naj zahodne j še omembe Slovanov na Balkanu v pismenih virih. Udeležil se je delovne seje s tematiko Von der Spatantike z um friihen Mittelalter — Aktuelle Probleme in histoiiseher uad urehaologiseher Sicht, ki jO je organiziral Konstanzer Arbcitskreis fiir mittelaltcrliche Geschichte na otoku Reidietlnu ; dalje je sodeloval na Settimaua
tli Aquileia in se udeležil 7. mednarodnega kongresa za grško in latinsko ep ¡grafiko v Constanfi (Romunija). Aprila 1977 je bil izvoljen za rednega člana Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu.
Višji znanstveni sodelavec dr. France I.eben je kot član in-atitutake ekipe sodeloval pri zaščitnih izkopavanjih ogroženega dela Poetovione in deloval kot član komisije za tehnično iz-ved bo vseh zaščitnih izkopavanj v Ptuju. Rekognosciral je jame okrog Pijave goriee in usmerjal topografsko akcijo mlajšega kamenodobnega najdišča na prostem pri Koroški Beli. Začel jc s sistematičnimi izkopavanji v jami Trhlovci pri Divači. Jamske sedimente je kopal domala tri metre globoko, pri tem pa odkril zajetno jamsko stratigrafijo in v njej prve neolit.ske najdbe v Sloveniji. To so koščena in kamnita orodja, zlasti pa keramika vzhodno jadranskega tipa z elementi danilske in hvar-ske kulture. Mogoče je, da morda pleistocenski .sedi meni i hranijo ostalinc ledenodobnega človeka. Kot vodja izkopavanj je sodeloval pri raziskovanjih okrog cerkve v Gostcčab (skupno z Loškim muzejem). Pri internem delu je nadaljeval in dopolnjeval arheološko kartoteko jamskih in odprtih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora v okviru starejših prazgodovinskih kultur tistega časa; uredil popoln bibliografski seznam antropo-speleološkc literature od sredine prejšnjega stoletja dalje, še posebej pa povojne vire. Zbral in uredil jc nove najdbe iz nekaterih jamskih najdišč v Sloveniji in jih obdelal za objavo. Kot tehnični urednik je pripravil 29. (1978) letnik Arheološkega vestni k a za tisk. V Gorici se je udeležil strokovnega srečanja Convcgno d i studi deli'eta del bron z o e del ferro nclPlsontino in jc aktivni član republiškega odbora gibanja Znanost mladini.
Višji strokovni sodelavec Ana Sašcl jc opravljala vse bibliotekarske posle v inštitutski knjižnici v zvezi s sprejetimi knjigami in izposojo ter na novo katalogizirula del starega fonda. Vodila je administracijo, se ukvarjala s terminologijo in pripravo osnutka geslovnika. Poleg tega je lektorirala prispevke za Arheološki veslnik.
Asistent Janez Dular jc sodeloval z illštitutsko ekipo pri zaščitnih izkopavanjih v Ptuju, vodil izkopavanja pOznOantične iu prazgodovinske naselbine na Kučarju pri Podzemlju in zaščitno izkopavanje ogrožene železnodobne gomile štev. 3 na Viru pri Stični; vodil je akcijo Raziskovanje prazgodovinskih naselbin v Sloveniji in pri tem posnel nekatera gradišča v ljubljanski regiji iu nadaljeval z arheološko topografijo v Beli krajini. Pri internem delu se je ukvarjal s kartoteko arheoloških najdišč Slovenije, obdeloval keramično gradivo iz Stične in
pričel zbirati grobi si čn o železnodobno keramiko a področja Slovenije; za objavo je pripravil prispevka o kronologiji dobov-skega žarnega grobišča in o poznoautični naselbini na Kuearju. V Brezieah se je udeležil mednarodnega kolokvija Kelii v jugovzhodnih Alpah.
Honorarni sodelavec mag. Slavko Ciglcnečki se je oktobra, ko je odslužil vojaški rok, znova vključil v inštitute ko delo. Nadaljeval je z arheološko topografijo na Kozjanskem, sodeloval pri snemanju utrjenih višinskih prazgodovinskih postojank ljubljanske regije in sondiral srednjeveško u trd ho na FigOŽarju pri Lembcrgu. V kahinetnem delu se je uvajaj v eksCerpiranje topografskega gradiva za Centralno kartoteko najdišč.
Strokovni sodelavec Ivan Turk je za ceniralno arheološko kartoteko izpisal vse listke, ki jih je NUK poslala v Narodni muzej za tamkajšnji katalog. S sodelavcem je pretipkal vso arheološko literaturo starega fonda v Narodnem muzeju. Izven. Ljubljane je obdelal knjižnico Posavskega muzeja v Brežicah, Pokrajinskega muzeja v Mariboru in Murski Soboti. Tekoče je urejal inštitutski arhiv, tipkal kartoteko palcolitske literature, zbiral bibliografijo slovenskih arheologov, zbiral in preverjal literaturo za topografski zvezek Slovenske Gorice, inventariziral paleolitske najdbe iz Podrisovca, določeval paleontološki material za brežiški muzej in sc vbadal s seznamom nemško-slo-venškili arheoloških izrazov. Udeležil se je paleolitskih izkopavanj v Podrisovcu in sondiranj v okolici Postojne (Velika ko-lisevka, Vilharjeva jama), v Trbižki zijalki pri Lučah in v jamah sežanske industrijske cone ter si z vidika paleolitskih raziskovanj ogledal več jamskih objektov.
Strokovni delavec Dragica Knific-Lunder je risala paleo-litsko, prazgodovinsko, antično in zgodnjesrednjeveško gradivo, ki so ga člani izkopali in dokumentirali pri svojih raziskovalnih akcijah. Dosti dela ji je dalo popravljanje in slikovno oblikovanje tehnične dokumentacije prispevkov za Arheološki vesi-nik, Kot član inšfitutske ekipe je sodelovala pri zaščitnih izkopavanjih v Ptuju in pri risanju stratigraf.sk i h profilov v Trh lovci,
Udeležba na znanstvenih sestankih
Znanstveni Svetnik dr. Jaroslav Sašel se je udeležil delovnega krožka za srednjeveško zgodovino v mestu Konstanz (ZR Nemčija), Oglejskega tedna v Italiji in 7. mednarodnega kongresa za grško in latinsko epigrafiku v Constanti (Romunija); višji
znanstvcni sodelavec dr. France Leben — znanstvenega srečanja o bronasti in železni dobi v Posočju v Gorici (Italija) in asistent Janez Dular — mednarodnega kolokvija Kelti v jugovzhodnih Alpah v Brežicah,
Palinoloiki laboratorij
Laboratorij deluje v okviru inštituta in v njem redno delata znanstveni svetnik dr. Alojz ŠerCelj in dipl. biolog Metka (V liberg. Pri nekaterih delih honorarno pomagajo tudi študentje kemije in biologije.
Osnovna naloga palbiološkega laboratorija so bila raziskovanja paleovegetaeijskih razmer v geološkili in arheoloških obdobjih kvartarja in študij pleistocenskih flor predvsem na podlagi palinoloških, ksilotomskih in karpoloških analiz. Pe-lodna morfologija je hkrati s formi ran j cm referenčne zbirke re-eentnega in fosilnega pefoda paralelna dejavnost. Nadaljnje se z aeropalinološkinii raziskavami; kontinuirano se spremlja pe-lodno razpršitev v zraku Ljubljane skozi vse leto. kar naj bi teklo neprekinjeno vsaj šest let.
V	letu 1977 so se opravile pel o d ne analizi; materiala, pridobljenega z načrtnimi terenskimi sondažami in ročnimi vrtanji. Te preiskave so rabile predvsem razčiščevanju puleoflorislične, kro-nostratigrafske ali tektonske problematike. Hkrati se je raziskoval material, dobljen iz trenutno odprtih zemeljskih profilov. Zato so se sproti spremljala tudi zemeljska delo vzdolž trase plinovoda, v cestnih usekih in gradbiščih, Nekaj gradiva smo pridobili tndi iz jeder strojnih vrtin,
V	sodelovanju z raznimi inštituti SAZl1 in univerze, z Geološkim zavodom, Rudarsko fakulteto V Zagrebu, Nacionalnim parkom Plilvice in raznimi muzeji sin o opravljali ročna vrtanja in pelotlue, ksilotoniske ter karpološke analize z različnimi nameni: da se ugotovijo paleoekološke razmere gozdne vegetacije in človekovega okolja v arheoloških obdobjih; da se s pelod-nimi analizami ugotovijo krouostratigrafske lege geoloških plasti; da se pomaga reševati zapleteno iektoniko velenjskega premogovnega bazena: da se z vrtanji in pelodnimi analizami pomaga razčiščevati vprašanja geneze jezer in rasti travert i tiskih pregrad na področju Plitvie.
Dr. Alojzij Šercelj je bil julija 1*J77 kooptiran v uredniški odbor revije Archivio botanico e biogeografico italiano s sedežem v Bologni.
C. lani inštituta so objavili:
M. Cuiiberg:
Pelodni disperz v zraku Ljubljane. Naše okolje 2, 1977, 165—IM isoavtor A. Scrcelj),
I.Dular;
Atti del simposio internazionnlc sulla anticn cta del bronzo fn Europa, Preistoria Alpitia, Vol. 10. Trento 1974. Arheološki vesta i k 27, 197b {1977) 301.
F. Leben:
Abriss der Vorgeschichte in den Karsthöhlen des Südostalpim-raunies. Procecdings of ihc 6m Intern. Congress of Spelcology VI. Praha 1977, 91—99.
Luhflik. Vodniki po loškem Ozemlju 1, Sk. Loka 1977 (poglavje o j) od zemeljske m svetu).
A. Sasel:
Fundamen ta La ti na III, Ljubljana 1977 (Državna založba Slovenije).
Fraefectus nlae 1 Britaunicae milliariae za Trajana v Fmuni. Arheološki vestni k 28, 1977, 334- Uj (soavtor L Sasel).
J. Sasel:
L'iinthroponornie d an s la province roinaine de DuWitie, L'ouo-masliquc lat i ne (Colloques intern, de Centre National de la Rceherehe Scientifiqne No. 564), Faris 1977, 365—385.
Simon Itntar kot arheolog. Goriški letnik J, 197h (1977) 27—30,
Lineamenti dell'espansione romana nelle Alpi Orientali e nci Bal-cani occidcntali. Anlichitn Altoadriatiehc 9, 1976 (1977) 71—90 z dodatkom o administrativno-politični pripadnosti Lmone ua str. 132- 140.
Abriss antiker verwaltungstechnischer Wandlungen im Bcrcich der nordöstlichen Grenze Italiens (Kurzfassung). Protokoll Nr.208 des Kon Stanzer Arbeitskreises für mittelalterliche Geschichte von der Tagung auf der Insel lleichenau vom 5.—8. 10. 197b, 27—31.
Pracfectus alne I Britannicae milliariae za Trajana v Emoni. Arheološki vestnik, 28, 1977, 334—345 (suavtor A. Sašel).
Vi Ileus s Kuharja pri Podzemlju v Beli krajini. Arheološki vcsi-nik 29, 1977, 114—116.
ha Curk, Kimljani na Slovenskem, Ljubljana 19"6. Arheološki vestnik 28, 1977, 475—476.
The Prince ton Encyclopedia of Classical Sites, Princcton 1976, Arheološki vestnik 28, 1977, 476.
A. Šerc elj
Pelodni dispcrz v zraku Ljubljane. Naše okolje 2, 1977, 165—169 (soavtar M, Culiberg).
Pali no luške in ksilotomske analize rastlinskih ostankov s kolišča v Notranjih goricah — raziskovanja v letu 1974. Porotilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 5,1976 (1977), 119—122.
INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA
Poročilo o delu v letu 1977
Inštitut za prava siaregu Orienta je izpolnjeval svoj delovni program, kolikor je bilo ob skromni osebni sestavi to mogoče.
Proučeval jo novo nabavljeno literaturo. Od tega študija je (Kldano v tisk precej podrobno knjižno poročilo v Realnem leksikonu za asiriologijo (RIA) V, 1./2,, 1976.
Strokovni študijski sestanek inštituta je bil 24. novem lira 1977. Na njem so predavali: akademik prof. dr. Bojan Cop O XII. mednarodnem kongresu lingvistov od 29. VIII. do 2. IX. 1977 na Dunaju, bibliotekar Pravne fakultete v Ljubljani Marko Urban i ja o razvoju asiriologije do leta 1925, in akad. Viktor Korošec o njenem razvoju po letu 1925.
Tečaj, ki je bil organiziran na pobudo dr, litt. (Lirenze) Angela \ iviana o terminologiji v klinopisliih pravnik Spomenikih, je bil ob koncu junija 1977 uspešno končan. .Na njem je hilo opravljenih 52 ur predavanj in 20 ur konzultacij. Gost se je ob koncu tečaja toplo zahvalil s posebnim pismom.
Knjižnico inštituta je oskrbovala višja knjižničarka Julijana Sušteršič. Knjižnica se je letos povečala za novih 26 knjig in 22 letnikov revij, tako da šteje sedaj 1007 knjižnih enot.
Tov. julijana Sušteršič je poleg knjižnice oskrbovala vso administracijo in opravljala tudi korekture. Po 49 službenih, letih je s 1, januarjem 1977 stopila v pokoj. V interesu inštitula je ostala še z njim v pogodbenem razmerju in opravlja po 50 ur dela tedensko. Skrbi iudi za dopolnjevanje avtorskega in stvarnega kataloga. Njegovo decimalno klasilikacijo oskrbuje še naprej bibliotekar Marko Urbanija.
Absolvent primerjalnega jezikoslovja Andrej Sncdec je uspešno samostojno transkribiral več hetitskih tekstov, jih prepisal v moderno pisavo in obenem registriral pomene besed, ki so slovarsko dognnne.
V tisku je izšlo:
V. Korošec:
»Die Goitcranrufung in den keil&chriftlicheu Staatsvertragen,* Orientaba, N. S. Vol. Koma 1976, 120—129.
Pregled razvoja ktinopisnih prav. Zbornik »Orientalistika irl neuvrščeni svete, i, Ljubljana 1977, 46- -60.
Knjižno poročijo o i Rea Ilex ikon der Assyriologie und vorder-asiatisehen Arc h a o logic, IV. Band, Lie Fe ron gen 4—7, 241—549, Berlin —New York f975.t Zgodovinski časopis, XXX, Ljubljana 1976, j5ï do 565.
A. S ned ec ;
»24. mednarodno asiriološko srečanje« v Parizu od 4. do 6. julija 1977. Raziskovalec, letnik 7. Ljubljana 1977, 276,
Udeležb n na mednarodnem zborovanju:
Akad. Viktor Korošec:
Na XXIV. mednarodnem srečanju; usiriologov (Rencontre As-syriologique Internationale) od 4.—8. julija 1977 v Parizu je predaval o temi: s Le probleme des influences bourrites sur quelques lois liiltiles (§§ 146 in 171).<
Tuji obiski:
Naš institut je obiskala tovarišiea Wanda Wolska-Dqbrow-ska i z Varšave (Musée Archéologique, Section de l'Archéologie Générale) in v dneh od 18. do 25. aprila 1977 evidentirala nekatere revije (Syria; Revue Internationale des droiis de J Antiquité).
Institut je dne 19. avgusta 1977 obiskal hetitolog profesor Bemhard Rosenkranz iz Ktilna,
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
Poročilo o ilelu v letu 19 7 7
Dialektološka sekcija
Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik je v tekočem letu 1977 izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z realizacijo treli obsežnih, za slovensko znanost pomembnih, nalog, ki so: S p lnSnoslovon.sk i lingvistični atlas. Slovenski lingvistični atlas in Evropski lingvistični atlas.
SplošnoSfloDunski lingvistični atlas (OLA);
Dialekt (»loška sekcija je v zvezi s to nalogo opravljala tekoče strokovno in organizacijsko delo. Delovnega zasedanja OLA v Moskvi (obdelovanje in kartografiranje gradiva z refleksi jata — od 1. do 5. 2. 1977) se je koi predstavnik za slovenski jezik udeležil dopisni član dr. T. Logar.
\ zvezi z zasedanjem komisije OLA pri Mednarodnem komiteju slavistov in zasedanjem redakcijskega odbora ter delovne skupine OLA je bilo v strokovnem in organizacijskem pogledu opravljeno zahtevno delo. To, vsakoletno zasedanje OLA, je bilo tokrat v Sil Sloveniji, ki je prevzela dodatne finančne in organizacijske obveznosti (Ljubljana - Portorož, od 1. do 12. junija 1977). Udeležilo se ga je 38 sodelavcev, 24 od teh iz inozemstva. Na zasedanju so bila obravnavana teoretična in tehnično-redakcijska vprašanja, ki zadevajo izdajo Splošnoslovun-skega atlasa ter dopolnjevane in izdelane izbrane leksikulne in fonet.skc karte, ki bodo vključene v t. in 2. zvezek atlasa. Iz Sil Slovenije so na zasedanju pri tem delu sodelovali: dr. T. Logar, dr, Jakob Rigler, asistentka F. Benedik in delno dr. M. Orožen. Za zasedanje v Portorožu je bilo pripravljeno gradivo, ki je predvideno za izdajo uvodnega zvezka in prvih zvezkov kart Splošnoslovunskega atlasa. Izpisano, urejeno, komentirano in s podatki o zgodovinskem razvoju posameznih oblik je bilo opremljeno gradivo za 16 vprašanj (pripravili: dr. J. Rigler, dr. T. Logar» asistentka F. Benedik).
Na enak način je bilo pripravljeno iu odposlano gradivo (20 vprašanj) za zasedanje, ki bo v Moskvi leta 1978 (pripravili: dr. T. Logar, dr. J. Rigler, asistentka F. Benedik); izdelan je bil en fonološki opis (Breznica pri Št. Jakobu v Božu na Koroškem — dr. J. Rigler); za uvodni zvezek OLA so bili pregic-
dani ruski prevodi demografskih opisov za kraje na slovenskem ozemlju, ki jih zajema zapisana vprasalnica (asistentka F. Bencdik) ter bila za vse slovensko (¿Zemlje izdelana karta po vprašanja 150.
V zvezi z delom za OLA je bilo 5 sestankov jugoslovanske komisije OLA (Beograd. Zagreb, Titograd), ki sta se jih udeleževala dr. V. Ivogar in asistentka F. Benedikt Za sestanek v Ti-togradn SO bile pripravljene tri poskusile variante indeksov za vprašanje št. 245 (kozliček) in referat o problemih pri delu OLA (asistentka F. Bencdik).
Slovenski lingvistični ni las (SLA):
Delo za Slovenski lingvistični atlas se razvija v dve smeri: dopolnjuje se zbiranje narečnega gmdiwt na podlagi študentskih diplomskih nalog pod mentorstvom dr. T. Logarja in v teku je poskusno kartografiranje, na podlagi katerega bo določen končni izbor točk, ki bodo upoštevane pri izdelavi atlasa.
Za kartoteko SLA je bilo prepisano narečno gradivo študentskih diplomskih nalog iz osmih krajev (asistentka S. Horvat), napravljenih je bilo šest poskusnih kart (5 asistentka F. Benedik, 1 dr. J. Rigler) in izdelani fonološki opisi za štiri kraje (asistentka S. Horvat).
Študenti slavistike so pod mentorstvom dr. I . Logarja zbrali narečno gradivo za SLA — za 6 krajev: lurnišee (Mnjda kaplan); DrežruCa pri Kobaridu (Jože Kurinčič); Prhajevo pri \. Laščah (Silva Zakrajšek); Boršt pri I rstu (Lučka Abrani); Zasip pri Bledu (Marija Cerne); Logaršče na Šentviški planoti (.Neveiika Je r mol Ln Majda Zupančič}.
Evropski lingvistični atlas (ALE):
Delo zanj je potekalo po predvidenem načrtu. Dialektološka sekcija je pripravila in odposlala za ALE komentirano gradivo z območja Slovenije za 28 leksikalnih vprašanj (pripravili: asistentka S. Horvat ter delno dr. J. Rigler in dr. T. I.ogar), ki so izbrana za izdelavo poskusnih kart.
Ostali dve nalogi:
Opis notranjskih govorov na področju Hazrlrto - Postojna -Slavina - 1 irušifa.
Asistentka S, Horvat je nadaljevala z delom na terenu in obdelala dolgi vokalizem.
V letu 1977 jc bilo v zvezi s to nalogo po vprašalnici za SLA zbrano dodatno narečno gradivo za dolgi vokalizem iz desetih krajev: Selce. Petelinje in Trnje na Pivki ter Str a ne, Bukovje, Strmica, Smihel, HruŠevje, Laže in Stara vas. Zapisano gradivo na Pivki je vključeno kot dodatna osvetlitev k precej euofnim narečnim zapisom s področja Razdrto - Postojna - Hrušica, kar daje možnost 2a dodatne in temeljite jSe osvetlitve stanja in razvoja dolgega vokalizma, nekaterih akcentakih pojavov, kot tudi vprašanj vokalne redukcije na op i sova nem območju.
Terciarni premik dolgega cirkumfleksa o slaoenskih roofar-skih govorih;
Naloga asistentke F, Benedik je s predloženim elaboratom končana. Obseg prvotno zastavljene naloge je bil zmanjšan, ker so se meti raziskovanjem pojavili problemi, ki iz dosedanjega poznavanja dialektov tega območja (podatki pri Pintarju in Ramovšu) niso bili predvidljivi. Območje je bilo znano kot brez-intonacijsko, nedavno pa se je izkazalo, da so na tem precejšnjem delu intonacijske opozicije (npr. objava asistentke M. Stanom k v Slavistični reviji 25, i977, št. 2—3). Sodelavka F, Benedik ne more z raziskovanjem nadaljevati, ker izhaja iz brezni ton aci j skega območja in nima razvitega posluha za tonemsko naglašavanje,
Elaborat prikazuje sedanje stanje akccntskib premikov, ne vsebuje pa podatkov o naknadno odkritih intonacijskih opozicijah- Opravljeno delo in rezultati naloge ustrezajo načrtu prijavljene raziskovalne naloge v letu 1977.
Dr, T, Logar je imel cikel 5. predavanj o zgodovini slovenskega jezika na XIII. seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo: v okviru meddržavne izmenjave univerzitetnih profesorjev med SFR Jugoslavijo in Avstrijo je predaval O zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika v Celovcu (1), Iuns-bnicku (1) in na Dunaju (2).
Dr. J. RJgler je v glavnem delal pri Slovarju slovenskega knjižaega jezika, kjer je pripravljal pravopisno, pravoreeno, oblik os lovno in intonacijsko podobo gesel za 3. knjigo slovarja in bistveno sodeloval pri pripravi elaborata o pisavi predpon u- : v-.
Bibliografija sodelavcev sekcije:
F- Benedik:
Slovanski lingvistični atlas — OLA (poročilo). J iS XXIII, 1977/78, 1. 32.
Tri predavanja S. A, Toka reva iz Moskve (prevod]. Traditiones 4, Ljubljana 1977, 707—309.
M. Orožen:
Dialektični v jeziku ]. Dalmatina. Krško skozi čas 1477—1977, Krško 1977, 87—97.
Aktivne partieipske konstrukcije (primer srpskolirvatske interfe-reneijc n slovenačkom književnem jeziku,) Zbornik MSC 6, Beograd 1977, 123—143.
J. R i g I e r :
Junkovičcva kajk&vska teorija in slovenščina. Slavistična revijo 24, 1970, 437—465.
O slovensko-kajka vskih jezi kovu i 1) razmerjih. XIII. seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo. Zbornik predavanj, Ljubljana 1977, 29-38,
Komentar k načrtu pravil Slovenskega pravopisa (soavtor), Slavistična revija 25, 1977, 09—100, 311—338.
LcksEkoIoškn sekeija
Leksikološka sekcija ima za glavno nalogo sestavo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Ta naloga je dolgoročno tcamsko delo, ki v celem obsegalo 5 knjig z okoli 110 000 gesli. Po večletnih pripravah se je s pisanjem slovarja začelo 1964. Prva knjiga je izšla 1970, druga 1975; skupno imata 1874 + LXII strani, S 1, 9. 1975 smo začeli pripravljati tretjo knjigo, ki bo imela približno 20 000 gesel. Do konca 1977 je bilo za tretjo knjigo v celoti redigiranih okrog 16 000 gesel. Delo je potekalo v glavnem po načrtu, resnejše motnje SO daljši dopusti. Oddajanje rokopisa v tiskarno naj bi se po načrtu pričelo i. septembra 1978, sredi 1979 bo rokopis do kraja redigiran in tisk končan kouec 1979.
Slovar slovenskega knjižnega jezika se v taki obliki, ureditvi in obsegu pripravlja prvič na Slovenskem, zato je z nacionalnega in znanstvenega vidika posebno pomemben. Redakcija se opira na v inštitutu zbrano gradivo in na splošno znanstveno leksikološko in leksikografsko literaturo pri slovanskih narodih, predvsem pri Rusih, Čehih, Slovakih in Poljakih, konzultirajo pa se tudi podobna nemška, francoska, italijanska in angleška leksikografska tlela.
Slovar je pred 13 leti začel j. gradivom približno milijon listkov. To gradivo se stalno povečuje z novimi izpisi iz bclctri-
stike in znanstveno-strokovne literature 20. in le deloma 19. stoletja, Gradivo se ju do danes približalo 4 milijonom, kar je še vedno zelo malo, saj podobna dela v tujini gradijo svojo redakcijo na še enkrat bogatejšem gradivu.
Pri ekseerpciji zadaje čase nastajajo nevšečnosti zaradi finančnih predpisov, ki zavirajo interne sodelavce, da bi pri eks-Cerpiranja intenzivneje partieipirali, zunanji pa to delo težko opravljajo. EksCerpiranje je namreč V tej fazi dela zelo za-htevnn.
Redakcijo Slovarja slovenskega knjižnega jezika opravljajo člani glavnega uredniškega odbora; dr. Janko Jnrančič kot predsednik odbora, dr. Anton Bajec, dr, Bojan Čop, dr. Lino Legiša, dr. Jakob Rigler in Stane Snbadolnik kot tajnik ter 15 diplomiranih slavisiov, od katerih so 4 bili do zadnjega časa v fazi uvajanja (Ahlin, I [omar, Praznik in Tavzes), in tako jih je le 10 redigiralo samostojno. Zvonka Leder-Mancini vsa leta vodi delo s terminologi. S sekcijo namreč sodeluje 170 na redakcijo tesneje tdi občasno vezanih univerzitetnih profesorjev in strokovnjakov i t proizvodnje. Ob koncu leta je prišla v sekcijo asistentka pripravnica Alenka Jugovic.
Uredniški odbor je imel 54 sej, na katerih je poleg redakcijskih reševal še strokovna vprašanja, ki se tičejo sekcije.
Ker bi za tretjo knjigo prvoino predvidenih 23 000 gesel preobremenilo obseg knjige, saj bi že vezava z več kot £300 stranmi bila nemogoča, hkrati pa bi bila knjiga obsežnejša od prvih ill zadnjih dveh, je glavni uredniški odbor v sporazumu s kompe-tentnimi faktorji (kolektiv, uprava, II. razred) zni/al število gesel za tretjo knjigo na 20 000. S tem redakcijski načrt ni prizadet, saj je večina gesel, ki na koncu črke P odpadejo za četrto knjigo, že redigirana. Hkrati je uredniški odbor redi-giral gramatične besede, deloma že za četrto in peto knjigo.
Na seji glavnega uredniškega odbora dne 28. 6. je bilo sklenjeno, da se ustanovi Komisija za kulturo jezika. t.) rgaitizaci ja te ustanove je v teku.
V okviru navadne ekscerpcije je bilo obdelanih 43 knjižnih enot in v njih podčrtanih 34 042 besed. Iz teh je bilo doslej izdelanih 22 913 novih, z gesli opremljenih kartotečnih listkov. Pri posebnem ekscerpiranju je bilo zbranih 15 598 listkov, od tega pri popolnem izpisu 12 376 (Kranjska čhelica), pri priložnostnih izpisih 1404. pri izpisovanju za narečno kartoteko 503 in pri izpisovanju jezikoslovnih člankov 1315 listkov. Terminološki svetovalci so pripravili 1444 listkov z razlagami ¡n termi-
nO loški m i zvezami. Pri izpisovanju iz starejših slovarjev je Bilo izdelanih 47 200 listkov (Vorene). ^ letvi 1977 se je leksikalno gradivo Leksikološke sekcijo pomnožilo torej z 87155 novimi kartotečnimi listki. Prim. preglednico.
Novo leksikalno gradivo, zlasti tisto, ki se nanaša na tekočo redakcijo, je bilo sproti allabetirano in uvrščeno v ustrezne kartoteke. Splošna kartoteka, na podlagi katere se izdeluje Slovar slovenskega knjižnega jezika, je iulela uh koncu leta 3,566.394 osnovnih kartotečnih listkov.
Dokončana sta alfabetarij in odzadnji slovar za 4. knjigo SSKJ. Sproti sta se izdelovali koordinacijski kartoteki za slovar (razlagalna in sinonimna) ter seznani kvalifikacij v 3. knjigi SSK J.
V zbiralna in pomožna redakcijska dela (ekscerpcija, izdelovanje kartotečnih listkov, alfa bet i ran je, priprava gradiva za redakcijo, koordinacijski kartoteki, kvalifikatorske preglednice ipd,) je bilo vključenih 24 zunanjih strokovnih delavcev. Poleg tega je pri redakcijskih delih sodelovalo 210 terminoloških svetovalcev in drugih poznavalcev specialne leksike. Ti so dali odgovore na 1580 pismenih in 6340 ustnih oziroma telefonskih vprašanj.
Poleg Omenjenih del opravlja sekcija še več drugih nalog, ki so deloma povezane z nalogami drugih sekcij oziroma komisij, k a kur je pripravljali je specialnih strokovnih slovarjev, sodelovanje v terminoloških komisijah na SAZU in zunaj nje, dajanje odgovorov na individualna jezikovna vprašanja javnosti, sodelovanje z drugimi ukademijaini in lingvističnimi ustanovami ter organizacijami.
Člani kolektiva so se udeležili slavističnega zborovanja na Bledu, dne 10. in 11. junija pa so bili na študijski ekskurziji na slovenskem Koroškem. Polona Kostanjeve« je 9. iu 10. 12. bi hi na znanstvenem posvetovanju kompjuterske obdelave lingvističnih podatkov v Inštitutu za jezik iu književnost, v Sarajevu in dr. Janko Jurančič se je udeležil 11.—18. septembra znanstvenega sestanka pri Mednarodnem slavističnem centru v Beogradu s predavanjem Gramatiear i leksikograf Anton Murko, v juniju pa je na N ah t i ga 1 o vem simpoziju predaval o problemu cirilice na severovzhodnem južnoslovanskeiu ozemlju.
Sekcija sodeluje po svoji zastoj)niči v akciji Slovenščina v javni rabi, ki jo prireja Slavistično društvo Slovenije poti pokroviteljstvom Republiške konference SZDL Slovenije.
Strokovno izpopolnjevanje: Stane Suhadoluik zbira gradivo za Prešernov slovar, o katerem je jiredložil načrt glavnemu
Le I Dpi.h
177
uredniškemu odboru na seji 22. 2. iu nato II. razredu; magistrski študij pa opravljajo: Martin Alilin. Ivana Černelič, Polona Kostanjevec, Ivanka Sirce! j, Cveta na Tavzes in Ada Vidovič-Mnha, ki je magistrsko nalogo končala.
Izšli sta še dve (pozitivni) kritiki o SSKJ II, prvo je napisala Marie SalillgOvii v Bratislavi in drugo Jože Paternost v I he Siavic and Last i.uropean Journal.
Pregled vsega dotlej zbranega leksikatnega gradiva
Karakteristika skupine	Narejeno Stanje 5i. ^
v letu ly.'7	1977
I. Literatura 20. stol, a)	poezija b)	proza	1.124 17.629	118.180 594.762	712.942
11, Literatura 2. pol.			
19, stoletja			
a) poezija		22.647	
b) proza		4t4,354	437.001
III. Literatura 1750-1830			
a) poezija	12.376	51.525	
b) proza		126.763	178.288
IV. Stara literatura			
a) poezija		515	
b} proza		95.977	96.492
V. Ljudska Literatura			
a) poezija		90.311	
b) proza	(9	9.569	
c) dialektično gradivo	484	48.673	148.553
VI, Starejši slovarji	47.200	694.465	694.465
VIL Novejši slovarji		674.745	674.745
VIII. Strokovno			
a) literatura	6,879	983.267	
b) terminologija	1.444	448.931	1,432.198
rX. Splošna zbirka		997.655	997.655
Skupaj	87.155	5,372,339	5,372.339
Bibliografija sodelaoceD sekcije (za leto 1977):
J. Jurančič:
Problemi cirilice na severozahodnem južnoslovansknin ozemlju. Nahtigalov zbornik, Ljubljana 1977. (V tisku.)
Gramatičar i leksikograf Anton Murko. Zbornik Mednarodnega slavističnega centra. Beograd 1977. (V tisku.)
Vilko Novak, Izb ar prekmurskega slovstva. Occna. JiS XXTTI, 1977/78, 2, 54—56,
L. L e g i š a :
P i sanice 1779—17S2. Razprave 3. razreda SAZU. Ljubljana 1977. Str. 510.
Ubranost s senco. Ob Loka rje vem Zeha jočem angelu. Naši razgledi XXVI, 1977, 1, 1?,
Ivo Andrič, Travniška kronika. Ljubljana 1977. Spremno besedo napisal L. Legiša, Str. S—24.
Srečko Kosovel, Pesmi in konstrukcije. Ljubljana 1977. Ur. A, Gspan. Spremno besedo napisal L. Legiša, Str. 117—127.
Pogled po Loka rje vem delu. D. lokar. Timove igre, Ljubljana 19?", Str, 135—157.
Zlodej, ki ni hud in rad modruje. (O V. Bartola.) Most 1977, št. 49—50.
J. M e z e :
Slovaško-si o venski slovar. JiS XXII. 1976/77, 8, 266—268.
S. Suhadolnik;
Rojstna hiia Franceta Kidriča. JiS XXII, 1976/77, 5. 159—161,
A. Vidovič-Muha:
Pomen pridevniške besede in njena skladenjska zveza. Ljubljana 1977. Str. 310. Magistrska naloga.
Člani kolektiva so bili jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah (Z. Leder-Maneini prt umetnostni in pravni, dr. L, Legiša pri medicinski, J. Meze pri tehniški sekciji terminološke komisije SAZU). Bili so tudi lektorji različnih založb oziroma revij (I. Černelič pri Riidarsko-metalur-škem zborniku, M. Hajnšek-Holz pri Biološkem in Turističnem ves trnku, M. Janežič pri Obzorniku za matematiko in fiziko ter Grosupeljskem zborniku, J. Mcze pri Proteusu in nekaterih znanstvenih razpravah, S, Suhndolnik pri Državni založbi Slo-
t en i je za zbrano delu L, Kraigherja). S. Suhadolnik je bil član komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU in član uredniškega odboru slovenskega vojaškegu slovarja.
Komisija za historične slovarje slovenskega jezikn
Komisija za historične slovarje slovenskega jezika je imela v letu 1977 osem sej, na katerih je obravnavala tekoče probleme, zlasti probleme ekscerpiranja.
V letu 1977 je bilo izpisanih in pregledanih 242.999 listkov, iti sicer 134.000 pri popolnem izpisovanju Dalmatinove D i bi i je, 71.800 pri popolnem izpisovanju Trubarje ve Cerkovne ord-liinge, 9.680 pri popolnem izpisu šestih drugih Trubarjevih knjig (Abecedarium oli tablica, Abecedarinm 1550, Abeced ari um 1555. Ta slovenski kolendar, Ena duhovska pejsen, Ta prvi psalm), 2.895 pri popolnem izpisu Tcmlinovega Malega kaiechismusa, 652 pri popolne m izpisu tiska Ahceedariuin szlovvenszko. 9.728 pri popolnem izpisu Severjevega Reda zveliesanaztva in 12,000 listkov pri popolnem izpisovanju Kiizmičevega Vore krsztsan-szke kratkigu nauka.
Po prvi črki je hilo v letu 1977 alfabeti ranih 125.000 listkov, in sicer iz Dalmatinove Biblije in I rubarjeve Cerkovne ordnilige; dokončno je bilo al Fa bet i ran i h 3.700 listkov, in sicer Trubarjev Abecedarinm oli tablica ter Register Cerkovne urdninge.
Izdelali smo alfabeiurij Trubarjeve knjižice Abecedariutn oli tablica in ob tem sprejeli načela za izdelavo alfabetarijev vseli popolno izpisanih knjig.
Z izdelavo fotografij po filmih iz NUK in s preslikavo na kseroks in lumoprin! po originalih ali fotografijah zlasti iz NUK smo pridobili 54 protestantik, ki niso dostopne v ponatisih, so pa nujno potrebne za nadaljnje delo Komisije, bodisi za delni aii popolni izpis in za primerjavo raznih redakcij med seboj.
Nadalje smo pridobili a preslikavo na lumoprint ali kseroks še šest jezikoslovno pomembnih knjig iz 17., 18. in 19. stoletja.
Na kseroks smo izdelali listke za nadaljnji popolni izpis naslednjih knjig: Trubar, Articuli oli dejli J562, Sever, Red zveliesansztva 1747, S, kiizmič, Vore kersztsanszke kratki navuk 1754, to je 608 strani iti okrog 97.200 listkov.
Ker je popolna ekscerpcija zc)o zamudna in da ogromno gradiva, smo v letu 1977 začeli podrobno analizirati spremembe
v posameznih protestantskih izdajah; na podlagi tega bo Komisija lahko razpravljala o vrsti nadaljnjega izpisovanja.
Asistentka F. Premk se je maja 197? udeležila simpozija za historično leksikologijo v Leidnu na Nizozemskim, kjer je re-feriraia o slovenski problematiki h is ior i čnega slovarja. Poleg tega so se sodelavci pripravljali na obdelavo gradiva z načrtnim analiziranjem lujih historičnih slovarjev, z raziskovanjem glagola pri protestantih in semantičnih pojavov pri starejši leksiki.
Bibliografija:
F. Novak;
Sestav glagolskih pomenov. Osem predavanj v jezikovnih pogovorili na Hadio-Fjnbljana-
Etimnloško-onoiii<istična sekcija
Akademik F. Bezlaj pripravlja rokopis za drugo knjigo Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Vendar se mu ni posrečilo v tem letu narediti več kot za ca. 12 avtorskih pol po abecedi urejenega rokopisnega gradiva. Vzrok je v izredni težavnosti formul i ran j a posameznih gesel, posebno pri črki K. Nujno potrebno pomoč, lingvistično izobraženo tipkarieo za pripravo čistopisa in preverjanje pravilnosti citatov, je avtor dobil šele v drugi polovici leta 1977. Ta novu naslovljena sodelavka tov. Darja Zorga-Clobevnik se je zelo naglo vživela v delo in z njeno pomočjo bo mogoče v letu 1978 opraviti znaten del zamujenega programa,
Stalna sodelavca sekcije asistent SAZU Janez Reber iu asistentka ua Filozofski fakultet t Alenka Sivic-Dnlar pripravljata svoji disertaciji, za kateri se mudi, in nista utegnila sodelovati pri izdelavi Etimološkega slovarja.
Honorarni strokovni sodelavec dr. V. Suyer dokončuje zbiranje gradiva za slovar slovenskih ljudskih rastlinskih imen.
Strokovni sodelavec Drago Merielj, ki je prešel na polovični delovni čas, je dopolnjeval gradivo za kartoteke slovenskih toponiinov in toponimicnih baz. Kolikor so utegnili, so pri tem dopolnjevanju sodelovali tudi drugi sodelavci.
Začeli smo izdelovati kartoteko leksičnega gradiva prve knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika za indekse oh koncu celotnega dela.
Skrb z ti pripravo slovarja rezijanskega narečja po delili B. de Courtenava sta v glavnem prevzela znanstveni svetnik dr. Milko Ma tiče to v in prof. N. L Tolstoj iz Moskve, ki je bil v ta namen v mesecu juniju 1977 tri tedne gost SAZTJ. V tem času sta v sodelovanju z akademikom F. Bezlajem in dop. članom dr, T. Logarjem pripravila natančen načrt konkretnega oblikovanja gesel.
Komisija za pravopis, pravoreeje in gramatiko
Delo za novi Slovenski pravopis v letu 1977 jc bilo zaradi ovir. prikazanih v poročilu za leto 1976, zelo omejeno.
Komisija za pravopis, pravorečje in gramatiko se je sestala štirikrat (13. in 14. 1., 24. 2. in 7. 4.). Obravnavala je tekoče zadeve, zlasti recenzije uvoda v Slovenski pravopis, ki sta jih izdelala dop član dr. J. Jurančič in a kad. B. Čop. Razred za Filološke in literarne vede SAZL1 je obravnaval vsa dotedanja poročila o uvodu Slovenskega pravopisa, zlasti pa končno oceno akad. B. Čopa, dne 18. 3. 1977. Dne 31. 3. je bil sestanek predsedstva Komisije za pravopis in zastopnikov SA2L oziroma Inštituta Za slovenski jezik o nerešenih vprašanjih v zvezi s Slovenskim pravopisom, dne 12. 5. pa sestanek celotne Komisije za pravopis z akad, B. Čopom o končni formulaciji tistih pasu so v v uvodu Slovenskega pravopisa, ki sta jih omenjala recenzenta; na. sestanku so bile rešene vse sporne točke. Zapisnik o tem je bil poslan Razredu za filološke in literarne vede SAZl .
Dne 10. 6. 1977 je dobila Komisija za pravopis od generalnega tajnika SAZU sporočilo, da je predsedstvo Komisije za pravopis opravilo svoje delo, s čimer je prenehal razlog za njegov nadaljnji obstoj. Formalno vodstvo Komisije za prnvopis je prešlo s tem na upravnika inštituta za slovenski jezik.
Na željo Komisije za idejna vprašanja pri Marksističnem centru CK ZKS je Inštitut za slovenski jezik pripravil 45 kopij uvoda v Slovenski pravopis in jih odposlal tov. Saliju in Hcr-manovi dne 1. 7. 1977. Kakšno je sedanje stanje tega recenzijskega postopka oziroma kakšne so možnosti za nadaljevanje dela v zvezi z novim Slovenskim pravopisom Insti tulit za slovenski jezik šc ni znano.
Clerle na prej omenjene težave tudi ni bil nastavljen predvideni asistent.
Obiski na Inštitutu za slooenski jezik:
Inštitut za slovenski jezik so obiskali prof. I, Suprun iz Minska (s predavanjem) v maju, prof. N, Tolstnj iz Moskve {s predavanjem) v juniju, profesorji ill študenti slavisti iz llegcns-burga oktobra, udeleženci seminarja slovenskega jezika julija, in udeleženci Nahtigalovega simpozija, prav tako junija, ter študenti Pedagoške akademije iz Ljubljane.
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE
VEDE
Poročilo o delu v letu 1977
Sekcija za slovensko literarno zgodovino
V okviru prve naloge sekcije, ki pokriva izdajanja starejših slovstvenih tekstov in rokopisov, korespondenc in monografij, so izšle P ¿sanice (1779—1782) v uredništvu dr. Lina Legiše. Publikacija obsega pesniška besedila v izvirnem in transkribira-nem črkopisu, spremno študijo, povzetek študije v nemščini, obsežne opombe k pesniškim besedilom in slovar besed, iz katerega je razvidna pogostnost izrazov v P i sanicah. Pomemben del izdaje jc spremna študija dr, Lcgiše s posebnim poudarkom na novih pobudah in razvojnih premikih slovenskega pesništva v drugi polovici 18. stoletja, na klasifikaciji motivov v pesniškem almanahu in na verzološki analizi pesmi.
Za tisk sta pripravljeni naslednji publikaciji, ki sodita v območje starejših literarnozgo do vinskih tekstov iti korespondence: pTva knjiga Pisem Franu Gooekurja in tri knjige Izbranih spisov Franceta Kidriča, Prof. Dušan Moravče je v prvo knjigo Govckarjcvih pisem uvrstil 167 enot. katerih največji del za\-zemajo pisma Franu Vidieu. sledijo pisma Franu Levcu, Ivanu Cankarju, Mariji Govekarjevj, Franu Ellerju in Frideriku Ju-vaneiču. Pisma so razvrščena po osebno kronološkem zaporedju. Pojasnjujejo jih obsežne opombe, v katerih je zajeto zgodovinsko ozadje Govekarjevcga dopisovanja s sodobniki in v bistvenih potezah razkrito naše takratno literarno, gledališko in splošno kulturno življenje. Izdaja Govekarjevih pisem, ki smo jih doslej poznali ie fragmentarno ali v izvlečkih, je pomembna zato, ker širše osvetljuje dobo in ustvarja možnosti za nove pro-
bi črnske raziskave, kol so Cankar in Govekar, Govekar m gledališki ustvarjalci, slovenska literarna in gledališka kritika v času modeme itd. Mag, Darko Dol mar, asistent v inštitutu, je v treh knjigah zbral tiste Kidričeve razprave in Članke, ki niso bili objavljeni v posebnih knjigah, ter jih opremil z znanstveno-kritičnim aparatom, Izbrane spise je uredi] po tematiki, tako da je v prvi knjigi zajel tiste, ki se ukvarjajo s p rot ¡reformacijsko dobo, v drugi obdobje druge polovice 18, in prve polovice 19. stoletja, torej čas narodnega preroda, v tretjo knjigo pa so uvrščene razprave in članki o Prešernu, Kidričevi kritični in poleni iem spisi ter intervjuji, v katerih avtor pojasnjuje svojo koncepcijo pozitivizma, izbrane spise uvaja Dolinarjcva krajša uvodna študija, Kidričevim besedilom sledijo urednikove opombe, ki se omejujejo na bibliografske podatke, opisujejo morebitni povod za nastanek in objavo spisa in opozarjajo na tematske oziroma problemske zveze z drugimi deli, Med prispevki v Izbranih spisih je tudi nekaj takih, ki bodo tokrat prvič objavljeni, bodisi da gre za avtorjeva radijska predavanja ali za njegove nedokončane študije,
Druga naloga sekcije, ki jo opravljata dr. France Bernik in mag. Marjan Dolgan, je tema NOB v slovenski umetniški prozi. Raziskava sodi v okvir sodelovanja Sveta akademij znanosti iu umetnosti SFRJ z Inštitutom za svetovno književnost A. M. Gorki pri Akademiji znanosti ZSSR. Doslej je bilo evidentirano eelolno gradivo, ki prihaja v poštev, popisana, kronološko in po vrstah so urejena vsa pripovedna dela na temo NOB, vsega skupaj 388 novel, povesti in romanov. Prebrane so vse partizanske pripovedi iz medvojnega časa in proza na temo NOB do leta 1953, med njo 15 romanov. Zasnovano je že tudi eno začetnih poglavij raziskave z delovnim naslovom Norme partizanskega pripovedništva, v katerem bo pojasnjen značaj partizanske reportažne pripovedi pa tudi okoliščine, ki so to pripoved ustvarile aH nanjo bistveno vplivale» Raziskovalca še vedno pozvedujeta za gradivom tistih pisateljev, o katerih vemo, tla so med vojno pisali, a nam njihova dela niso dosegljiva, V tem prizadevanju je M. Dolgan prvič v celoti objavil nedokončani roman Mirana Jarea Čud cz nad Bistro s potrebnimi opombami.
V letu 1977 je prišlo v sekciji do naslednjih personalnih in drugih sprememb: stažistka raziskovalkn Božiča Kitičie, mag. književnosti, je 28. februarja končala enoletno strokovno izpopolnjevanje. Dr. Francetu Berniku je bil 18. marca priznan naslov znanstvenega svetnika. S 1. aprilom je bil za rednega asistenta nastavljen Marjan Dolgan, mag. novejše slovenske književnosti.
Poleg raziskovalnih, mentorskih in tehničnih obveznosti v sekciji se je tir. Bernik tudi zunaj sekcije U dejstvo val v lite-rarno-zgodovinski stroki. Vrsto iet je član uredniškega odbora Slavistične revije, član upravnega odbora Slovenske matice in zdaj Se tajnik pripravljalnega odbora za mednarodni znanstveni simpozij o Otonu Župančiču. S strokovnimi nasveti je sodeloval pri ureditvi spominske sobe pesnika Simona Jenka v Kranju, ki je bila odprta 2. decembra. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil dr, Bernik 7, dccembra izvoljen za izrednega profesorja za zgodovino slovenske književnosti.
Asistent M. Dolgan je sodeloval v radijski oddaji RTV Ljubljana S knjižnega trga in ocenil naslednje knjige: Sen t peter Juša Kozaka, Jone Iva Svetine, Med reko in zemljo Leopolda Suha-dolčana, Jezusa iz pekla Pavleta Zidarja, Zbrane pesmi Edvarda Kocbeka, Etiopske zgodbe Heliodora, Družinsko zvezo Dimitrija Rupla, S nego ve F d ena Alojzu Rebule, Glnvne probleme literarne veile Henryka Markiewicza, fimove igre Danila Lokarja ter Noč in dan Bcna Zupančiča.
Objave:
Fr. H c r u i k :
Simbolizem v Cankarjevi prozi. XIII. seminar slovenskega jezika, kulture in literature. Zbornik predavanj, Ljubljana 1977, i>9—80.
Rile m in besedni pomen v verzu. Slavistična revija 25, i 977, 2, HI—154,
Uvod v problematiko Cankarjevega romana. Simpozij o lvaau Cankarju 1976. Slovenska matica 19?", 252—258.
M, Dolgan:
Pustoia Vladimira Kavčiča, Sodobnost XXV, 197", 10, 94,5—955.
Miran Jarc, Čudež nad bistro. Sodobnost XXV, 1977, 11, 1009—1030 (redakcija besedila, uvodni pripis in opombe).
Časnikarstvo v KrSkem. Krško skozi čas. Zbornik ob 500-letnici mesta. Krško 1977, 355—364.
Alfonz Gspan. Delo 28. septembra 1977 (nckrologl.
Predavanja:
F. Bernik:
11. julija predaval na XII1. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste na Filozofski fakulteti v
Ljubljani o temi; Simbolizem v Cankarjevi prozi ,in 2. decembra govoril na otvoritvi spominske sobe pesnika Simona Jenka in razstave Jenko in vajevci v Prešernovi hiši v Kranju.
Sekcija za literarno teorijo
Delo sekcije je potekalo v skladu s pogodbenimi obveznostmi, prevzetimi do Raziskovalne skupnosti Slovenije, in je bilo posvečeno predvsem dvema nalogama: a) Pripravi Slovenskega literarnega leksikona in b) Dopolnilni kartoteke slovenskih literarnoteoretskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtor jeo.
Kakor že prejšnja tako je bilo tudi letošnje leto poglavitno delo za Slovenski literarni leksikon usmerjeno v neposredno programiranje in izdelavo posameznih tematsko zaokroženih snopičev leksikona, obsegajočih po eno osrednje in več stranskih ali po več glavnih in več stranskih 1 i terarno teoretski h gesel. Dvema snopičema, ki sta bila izdelana že lani, sta se letos pridružila še dva za tisk pripravljena snopiča. To sta: akad. Antona Ocvirka Literarna teorija {s pripadajočimi gesli) v obsegu 6 in pol avtorske pole in mag. Darka Dol in ar j a Pozitivizem v literarni vedi v obsegu 8,7 avtorskih pok Skoraj d ogo to vi j ena sta snopiča dr. Kajetana Gantarja Grški lirični in metrični obrazci (v obsegu 5 in pol avtorske pole) in d op. člana dr. Janka Kosa Romantika (prav tako v obsegu 5 in pol avtorske pole}. Z novim gradivom so se povečali snopiči: dr. Dušana Ludvika Staronemške pesniške oblike in slovenska literatura, Majde Sta-novnik-BIinc Nekatera novejša angleška in ameriška literarna gibanja in slovenska literatura in Vlaste Pacheiner-KJander Staroindijska poetika. V pripravi je še nadaljnjih sest snopi-cev leksikona. — Vzporedno so tekle druge priprave. Etimo-loško-seniantične razlage literarnoteoretskih terminov so se pomnožile s 180 gesli grškega in 58 gesli romanskega izvora. Zhi-rala se je dokumentacija in sproti se je opravljalo vse potrebno uredniško in organizacijsko delo.
Izpisovanje, razmnoževanje in urejanje frariotefre slovenskih literarnoteoretskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev je potekalo v okvirih, določenih s pogodbo. Tesno odmerjena finančna sredstva nam žal niso dopuščala, da bi že v tem letu končali z izpisovanjem gradiva, kot smo prvotno načrtovali. Kljub temu je bila sprejeta pogodbena obveznost v celoti izvršena in celo prekoračena, izpisanih je bilo 49 letnikov periodičnih publikacij, med njimi največ dnevnega časo-
pisja. Vloženih je bilo 9.275 novih uporabnih listkov. Skupno število vseh uporabnih listkov v kartoteka It se je tako povzpelo tla 395.221. Tri tejii je sodelovalo 8 izpisovalcev-študentov sla-vistike in primerjalne književnosti. — Vzporedno je teklo razmnoževanje izpisanega in rc d i gi ranega gradiva. Po predhodni redakciji in selekciji je bilo razmnoženih 48.665 listkov. — Razmnoženo gradivo se je sproti urejalo in razvrščalo po predalih. Že postavljena kartoteka slovenskih literarnoteoTctičnili terminov se je dopolnjevala sproti, tako da jc bila ves cas dostopna sodelavcem literarnega leksikona in drugim znanstvenim interesentom. Težišče tlela pa je bilo na redakciji gradiva za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev, ki se ureja po posameznih nacionalnih literaturah. Pri tem delu so sodelovali tudi 3 občasni honorarni dclavci..
Redni delavci sekcije so v letu 1977 opravljali tale dela in dolžnosti :
Znanstveni svetnik Drago Sega je izvrševal posle v. d. tajnika inštituta in vodje sckcije. Bil je nosilec naloge Dopolnitev kartotek. Sodeloval je z urednikom pri pripravah za Slovenski literarni leksikon. Mimo tega je bil član sveta pedagoško-znanstvene enote za primerjalno književnost, član uredniškega odbora SBL in član komisije za medsebojna delovna razmerja SAZU.
Višja strokovna sodelavka Majda Sta no vnik-B linij je redigi-rala gradivo za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev in slovenskih literarnoteoretskih terminov, Sodelovala je pri pripravah za l iterarni leksikon. Rila je zastopnica inštituta v strokovni komisiji za literarne vede področne raziskovalne skupnosti za zgodovinske in humanistične vede RSS, članica izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost S RS, Članica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev, delegatka tega društva v uredniškem svetu revije Sodobnost, članica založniškega svetu Državne založbe Slot eni je in članica komisije za Infrastrukturo RSS.
Asistent mag. Darko Dolinar je v letu 1977 sodeloval pri obeh raziskovalnih nalogah sekcije. Dokončal je geslo Pozitivizem za literarni leksikon. Vodil je skupino zunanjih sodelavcev, ki so izpisovali, redigirali in razmnoževali dokumentarno gradivo, in tudi sam redigirai izpiske za kartoteko tajili literarnih avtorjev.
Uredil je izbrane spise Francetu Kidriča, ki sodijo v edi-cijski program sekcije za slovensko literarno zgodovino pri našem inštitutu.
Na oddelku za primerjalno književnost filozofske fakultete je v letu 1976/77 vorlil proseminar s področju metodologije literarne vede; to nadaljuje tudi v tekočem šolskem leiu.
Stažistka Vilenka Jakae je sodelovala pri redakciji kartoteke literarnOteoretskih terminov in neslovenskih lilerarnih avtorjev, pri dokumentacijski obdelavi nekaterih zahtevnejših publikacij in pri zbiranju specialnega bibliografskega gradiva.
Objaoe:
D. Sega;
Ob 70-]etniči Antona Ocvirka. Delo 23. 3. 1977, str. 7.
M. Stanovnik-BIine:
Oh sedemdesetletriSci akademika Antona Ocvirka, jezik in slovstvo XXII, 1976/77, št. 6, str. 179—181.
Pisatelj Milne in medved Pu. A. A. Milne, Medved Pu. Mladinska knjiga, Biseri, Ljubljana 1977, str. 5—9.
Roman med balado in žalostinko. James Jones. Od tod do večnosti. Cankarjeva založba, Ljubljana 1977. 2. knjiga, str. 593—600.
Vezi med literaturami, vezi med ljudmi. Ob koprskem srečanju jugoslovanskih književnih prevajalcev. Delo, 15. X. J977 (sobotna priloga).
D. D o H a a r :
Delu An f ona Ocvirka in primerjalna književnost na Sin venskem, Naši razgledi XXVI, 1977, št. 7, str. 176 (8. aprila).
Vprašanje o prevajanju v literarni vedi. Slavistična revi ¡a XXV, 19-7, št. 2—1, str. 277—292.
Okrog 450 literarnozgodovinskih in fiioloških gesel v delu: Literatura. Ljubljana 1977 (Leksikoni Cankarjeve založbe).
Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo
Pri naglem spreminjanju pokrajine, naselij in družbe v SR Sloveniji so v nevarnosti tudi mnogi dokumenti materialne kulture in pisani spomeniki v zvezi z razvojem slovenske književnosti. Sckcija za biograf iko, bibliografijo in dokumentacijo pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, ustanovljena 1972, bi imela Široko področje delovanja, če hi bili ustvarjeni zanjo potrebni pogoji. Med nje spadajo zlasti delovni prostori in specializirani kadri dokumentalistov. V sestavi SA2U se da reševati prostorski problem le kompleksno, zato je dala sekuija
Za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo 1974 pobudo za izboljšanje celotnega stanja potrebnih prostorov najhoij prizadetih inštitutov.
Z dodelitvijo sredstev v družbenem planu 1976—1980 za adaptacijo podstrešja v hiši Novi trg 5 in prizidka Novi trg 3 bo ustvarjen prvi pogoj za dejansko oživitev programa sekcije za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo.
Dotlej bo razvijala sekcija svoje delovanje v sedanjih dveh omejenih oblikah, izdajanja Slovenskega biografskega leksikona in zbiranju tekoče dokumentacije.
1. Slovenski biografski leksikon
12.	zvezek Slovenskega biografskega leksikona z gesli T in l je v rokopisu pripravljen z izjemo 8 člankov. Obsegal ho 17 tiskovnih pol. Urednika, sta Alfonz Gspan in Fran Petre. Znanstveni svetnik v. p. Alfonz Gspan jc preminil 25, septembra 1977.
13.	zvezek z gesli V in W je v delu. Po sklepu II. razreda SAZU jc določen za urednika Fran Petre.
Uredniški odbor, ki ga sestavljajo predsednik akademik A. Ocvirk in člani akademiki H. Bline, A, Ktiltelj in A. O. Zupančič. znanstveni svetnik Drago Šega in urednik SBL, se v ]. 1977 ni sestajal,
Uredništvo Slovenskega biografskega leksikona sestavljajo prof. dr. Fran Peire, znanstveni svetnik SAZU, ko i urednik in sodelavke: višja strokovna sodelavka Nada Cspan-Prašelj ter asisten (ki Frančiška Bul tolo in Metka Pavčič. Podan je predlog za zasedbo izpraznjenega delovnega mesta enega znanstvenega sodelavca.
Slovenski biografski leksikon prinaša po abecednem redu biografije pomembnih Slovencev vseli časov od prvih zgodovinskih virov do danes. Publikacija izhaja od 1923 in je objavila do črke Š v 11. zvezkih 3.631 monografij. Poprečno je izšel zvezek vsakih peí let. Med obema skrajnost ima, prvimi zgodovinsko ugotovljenimi osebnostmi, ki so delovale na tedanjem slovenskem ozemljit in sodobniki je velika razlika. Opisi vseh zgodovinskih osebnosti temeljijo na znanstveno raziskovalnem delu dosedanjih generacij, so pa sestavljeni pod izključno živ-Ijenjepisnim vidikom in navadno potrebni dopolnitve z dodatnim gradivom, moderno metodo pristopa in sodobnim družbenim pogledom. Slovenski biografski leksikon jc na neki način vrednotenje in prevrednotenje naše zgodovine; Drugačna je
metodu pri sodobnikih, kjer je težišče na skrbnem zbiranju podatkov vseh vrst in oceni pomembnosti delovanja osebe v merilu stroke in v nacionalnem merilu. Ker so zajete stroke vseli področij javnega delovanja, je uredništvo vezano na sodelovanje poznavalcev teh strok. Slovenski biografski leksikon je na ta način obenem zgodovina znanosti na Slovenskem. Z njim sodeluje okoli 135 znanstvenih delavcev: njih število se od zvezka do zvezka spreminja.
Obremenjenost zunanjih sodelavcev je zelo neenaka. Najteže je tam, kjer imamo samo posameznega strokovnjaka za določeno področje, Ti so v največji meri vzrok za zamude v izhajanju Slovenskega biografskega leksikona, 12, zvezek je zaradi štirih avtorjev z 22 članki (vsega 4,1*1*) v zamudi za celo leto. Ta gesla zadevajo dve nadvse pomembni področji, naše protestantske pisce in osebnosti iz severno-vzhodne Slovenije. Za prve je očitna pomanjkljivost v vzgoji kadra, za druge splet neugodnih okoliščin.
Pri 12. zvezku je bilo ponovno izvršena revizija vseh prispevkov, Zvezek obsega 400 gesel, 8 le ni oddanih, eno, oddano pozno, zahteva zelo obsežen uredniški poseg. Prvi del rokopisa je bil izročen upravniku inštituta dne 1. junija 1977 in so ga ocenili trije referenti, ki jih je zbiral II. razred SAZU 14. decembra 1977. Referenti so akad. Anton Slodnjak in dopisna člana SAZU Dušan Moravec in Boris Merhar. Drugi del rokopisa čaka na osem zapoznelih prispevkov. Po ponovni reviziji rokopisa sodeluje v 12. zvezku Slovenskega biografskega leksikona 105 avtorjev,
^ pripravi je 13. zvezek Slovenskega biografskega leksikona s črkama V in W. I.redništ.vo je dopolnilo alfabetarij, ki ima sedaj 713 gesel, in sicer s črko V 554 gesel, s črko W 159. Priprave tega zvezka so tekle deloma vzporedno z 12. zvezkom in je danes zbranih že 271 gesel za črko V in 56 za W, skupaj 327, t. j. 45% vseh predvidenih člankov. Opazno je, da od zvezka do zvezka raste alfabetarij, ker sc težišče prenaša vse bolj na žive osebe in sodobne poklice. Uredništvo se glede alfa betarija posvetuje s svojimi zunanjimi sodelavci in sklepa z njimi pogodbe za pisanje novih gesel.
Uredniško delo zajema pripravo alfabctarija, zbiranje sodelavcev in sklepanje pogodb z njimi, pregledovanje in dopolnjevanje prispelih rokopisov, njihovo prirejanje za leksikalno rabo in kontrolo in dopolnjevanje dokumentacije v člankih. Del člankov, zlasti če ni dobiti pisca, prevzame uredništvo.
2. Dokumentacija
Zbiranje dokumentacijskega gradiva je v sedanjem stanju v glavnem vezano na biografije in se odvija v okviru danih okoliščin tako, da ob preverjanju številnih podatkov za rokopis nastajajočega zvezka Slovenskega biografskega leksikona, sproti izpisujemo tudi gesla ali podatke, ki bodo pomembni za dopolnitev že izdanih zvezkov Slovenskega biografskega leksikona ali pa za tiste, ki so še v načrtu. To delo teče od due, ko je bilo uredništvo zadolženo z mislijo na izdajo dodatka oz. dopolnil, t. j. najmanj od 1953 dalje. V zadnjih 15 letih je bolj sistematsko pregledovan in jzrezovan dnevni tisk (Delo, Primorski dnevnik, Večer), a tudi ta vezan le na biografsko dokumentacijo, t.j. uekrologe, življenjske jubileje, nagrade ip. L, 1965 je uredništvo prejelo in postopoma razdelilo SI ebingerjevo zapuščino izrezkov, razdelilo po geslih tudi Steskovo in Polčevo gradivo, sestavljeno iz drobnih, toda pomembnih zapiskov. Nekaj časopisnega gradiva iz časov med obema vojnama in še prej iz te zapuščine je še v uredništvu in bilo bi ga vredno pregledati in spraviti v razvid.
Redni delavci sekcije so poleg programiranega dela opravljali še rnzne dolžnosti in naloge:
znanstveni svetnik dr. Fran Petrè je delegat SA ZU v Svetu za znanosti pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije in član sekretariata tega sveta; 16. 12. 1976 je prejel Spomenico za poseben prispevek za dela in napredek Filozofske fakultete univerze v Skopju; 8. 10, 1977 Zupančičevo listino za zasluge pri poglabljanju književnih zvez med narodi in narodnostmi SFRJ; je Član področne raziskovalne skupnosti za humanistične in zgodovinske vede pri RSS; član uredništva Slavistične revije v Ljubljani in Umjetnosti riječi v Zagrebu, častili član Slavističnega društva, clan Društva slovenskih književnikov, ud Slovenske matice in član Zgodovinskega društva za Slovenijo. Je član komisije za prostorsko razdelitev pri S AZU.
Višja strokovna sodelavka Nada Cspan-Prašelj je sodelavka edicije Oesterr. biographisches Lexikon 1815—1950, ki jo izdaja Avstrijska akademija znanosti in umetnosti na Dunaju; dne 2. decembra 1977 se je tu udeležila srečanja sodelavcev leksikona.
Asistentka F ran tiska Buttoïo na d ulju je s podiplomskim študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Asistentka Metka Pavčič nadaljuje s podiplomskim študijem na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V dneh od 30. maja do 2, junija 1977 se je udeležila kongresa Antropološkega društva
Jugoslavije v Kranjski gori, od 31, avgusta do 3. septembra pa antropološke šole in prvega kongresa evropskih antropologov1 v Zagrebu.
ObjaDc:
N, Gspan-Prašelj:
Oesterr. biographisches Lexikon, k v. 33 in 34., D Una j 1977, ose m biografij: Pagliaruzzi Josip, Pa j k Janko. Pajk Pavlina, Parnpat Janez, Pavel Avgust, Pavlin Alfonz, Pavlin Franc, Payer (Wolf) Jauez.
F. Petrè :
Cankarjev izziv družbi. V areni življenja. Ob sto letni d rojstva Ivana Cankarja, Ljubljana, Založba i Komuniste, 1977, 283-8, lia z prava 381—384, 385—386, 395.
Tiiii pesnik Leopold Turšič. Krško skozi cas. Krško 1977, 237—241,
Leposlovno delt) J a ros I a va Stu vitka. Krško skozi cas. Krško, 1977, 287—299.
Cankarjeve variante tipa odtujenca, Simpozij o Ivanu Cnnkurju. 1976, Ljubljana, SM, 1977, 226—232.
Predavan ¡d:
T. Petrè:
Literarno delo Jaroslava Stovička, Valvasorjeva knjižnica in čitalnica v Krškem, 21. 10. 1977.
Inštitutsku knjižnica in tajništvo
V letu 1977 se je knjižni fond povečal za 1046 knjig in zvezkov revij. Vse nanovo prispele knjige in revije so bile vpisane v ustrezne kataloge (abecedni, stvarni in s i gnat urni). Knjižnico je obiskalo 250 zunanjih in domačih uporabnikov, ki so si izposodili na dom ali ogledali v knjižnici skupaj 1255 knjig in revij; od starejšega knjižnega fonda je bilo precejšnje število knjig ■— korporaeij nanovo karalogizirunih po pravilih za kor-porativne spise. Akademija tega doslej ni upoštevala. Do stvarne obdelave starejšega knjižnega fonda pa nismo prišli, ker za to ni bilo dovolj časa, Z namestitvijo novih polic smo preložili in nanovo postavili več kot polovico knjižnega fonda, ki je nameščen v instiiutski knjižnici.
Za Slovenski biografski leksikon je knjižničarka v prvi polovici leta še iztcrjevahi članke. Zbirala je i udi tekočo časopisno dokumentacijo (Delo, Ljubljanski dnevnik. Mariborski
Večer, Primorski dnevnik in Primorske novice). — Udeležila se je strokovnega posvetovanja slovenskih knjižničarjev, ki je Lilo od 29. IX. ilo vključno 1. X. 1977 na Otoecu.
V	odsotnosti tajnice je opravljala tekoča administrativna dela. Tajnica je poleg rednih administrativnih in tajniških del
opravljala tudi dela v skladu s programom vseh treh sckcij inštituta.
V	letu 1977 je hilo nakazanih 182 avtorskih in drugih honorarjev zunanjim sodelavcem.
KABINET JOSIPA VIDMARJA
Poročilo o delu v letu 1977
Kabinet Josipa Vidmarja je bil ustanovljen na podlagi 4. člena zakona o SAZU (Uradni list SRS s t. 42/71) 63. člena stat nia SAZU in sklepa redne letne skupščine SAZU z dne 25. 3. 1976. Kabinet vodi častni član SAZU akademik Josip Vidmar, njegov pomočnik je višji strokovni sodelavec v pok. Jože Javoršek, tajnica pa Darja Kulcnovic,
V letu 1977 se je kabinet ukvarjal z monografijami znamenitih slovenskih pesnikov, pisateljev, slikarjev, kiparjev, glasbenikov in politikov. V pisanju knjig za zbirko, ki je zanjo načrt napravii akademik Josip Vidmar, sodeluje okoli 4t) slovenskih pisateljev, publicistov in znanstvenikov, z njimi pa kabinet Josipa Vidmarja vzdržuje redne zveze zavoljo soglasja v delovnih načrtih in slogovnih načelih. — Leta 1977 so izšle prve štiri knjige: Primož Trubar (Jože Javoršek), Jernej Kopitar (Jože Pogačnik). France Prešeren (Niko Košir), Janez in Jurij Subie. (France Mc.scsnel). Ob izidu knjig je sklical Kabinet Josipa Vidmarja skupaj z založnico. Partizansko knjigo, tiskovno konferenco, ki se je je udeležil zbor sodelavcev zhirke (in novinarji). — V letu 1977 je dokončal akademik Josip Vidmar portret no študijo o Otonu Župančiču, dopisni član SAZU Dušan Moravec o Ivanu Cankarju, dr. Ju raj Martino vič o Dragminu Ketteju, Jože Snoj o Josipu Murnu, znanstveni svetnik SAZI dr. L rancè Bernik o Simonu Jenku, dopisni član SAZU dr. Janko Kos o Matiji Copu. ing. prol. Filip KumbatoviČ o Antonu Tomažu Linhartu in dr. Lavo Čermelj o Jožefu Štefanu. Smisel tega dela je poskus revalorizacije slovenske kulturne zgodovine.
Kabinet Josipu Vidmarja je prevzel uredniško skrb za gramofonske plošče in kasetno produkcijo, ki bodo koi akustični
i 3 Letu [tis
195
pripomoček spremljale zbirko ZNAMENITI SLOVENCI pri založbi Obzorja (Hclidon). V pripravah so zvočni dokumenti iz slovenske zgodovine narodne pesmi, Primoža Trubarja in baročnega gledališča.
Akademik Josip Vidmar je sodeloval kot BO urednik in so-avtor zbornika Simpozij o Ivanu Cankarju 1976, prav tako je sodeloval {skupaj z Jože lom Javor Skom) tudi v zborniku V areni življenja. Akademik Josip Vidmar je pripravil antologijo Župančičevih pesmi a spremno besedo za redno zbirko Prešernove družbe in sestavil antologijo Zupančičeve poezije (z daljšim «vodom) za Izbrana dela slovenske književnosti, ki so začela izhajati pri Matici srpski v Novem Sadu. — Pri madžarski založbi lrorum v Novem Sadu je izšel izbor del akademika Josipa Vidmarja z naslovom E.sszek es meditaeiok v uredništvu našega sodelavca dr. Jožeta Pogačnika. Pri sarajevski založbi Vesel in Maslcša jc izšel prav tako izbor del akademiku Josipa Vidmarja z naslovom Razumijevanje književnog stvaranja, v redakciji prof. dr. Eranca Zudravca.
Kabinet redno skrbi za kulturno informativno in kritično službo, ki se ne omejuje samo na Slovenijo, ampak sega tudi v druge predele države.
Kabinet vzdržuje stike z jugoslovanskimi dramaturškimi Centri in sicer v zvezi s Stcri j iiiim pozor jem. čigar predsednik jc akademik Josip Vidmar. V tej lastnosti je aprila 1977 organiziral praznovanje jubilejev predsednika republike Josipa Broza Tita in imel V njegovo počastitev slavnostni govor na proslavi, ki se je je udeležil tudi predsednik republike. — Kabinet Josipa Vidmarja sodeluje v pripravah za mednarodni simpozij gledaliških kritikov in teatre logov, ki bo pod predsedstvom Josipa Vidmarja v Novem Sadu leta 1979. Sodeluje predvsem v pripravah za Knjigo o igralcu, ki jo bodo napisali priznani strokovnjaki iz najrazličnejših delov sveta. Knjiga hn izšla v srbohrvaščini, angleščini in francoščini, rabila pa bo kot temelj razgovorov za mednarodni simpozij o problemih igralstva.
Kabinet še nadalje skrbi za zbiranje snovi, se pTavi literarnih informacij in podatkov, ki jih akademik Josip Vidmar po eni strani potrebuje kot član Predsedstva SRS, po drugi pa za pisanje knjig, ki jih ima trenutno v delu. — Kabinet skrbi hkrati za arhiv, bibliografijo, lonoteko in fototeko nekdanjega predsednika JOOF, predsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS, Doma narodov Skupščine FLRJ, predsednika SAZl in sedanjega člana Predsedstva SRS in sicer zaradi dokumentacije o slovenski kulturno politični zgodovini.
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Poročilo o delu v letu i 9 7 7
Sekcija za ljudsko slovstvo
Slovensko ljudsko pripooednisivo
Spomladi 1976 smo začeli pretresati pravljični fond Arhiva slovenskih ljudskih pripovedi in preverili, koliko je ni cd slovenskim gradivom pristnih pravljic, ki jih je moč uvrstiti kot variante k posameznim tipom prvih 749 številk mednarodnega kazala pravljičnih tipov Aarne-Thoinpson 1961 {prim. poročilo za 1976). Po enakih kriterijih je to delo tudi leta 1977 nadaljevala in v prvi, začasni fazi pripeljala do konca honorarna sodelavka Albina štrubelj. Pri tem se je pokazalo, da je med tipi AT 750-2411 kar 334 takih, ki imajo tudi slovenske variante: število že določenih variant je 1236, nedoločenih pa 431. (Pod > nedoločenim i« imamo v mislih tiste variante, ki jih brez poglobljene obravnave ne bi mogli uvrstiti k nobenemu znanemu tipu, ampak samo približno v to ali ono večjo skupino pravljičnih tipov.) Če združimo ugotovitve iz letn 1976 in 1977, bi bilo skupno število slovenskih tipov pravljic 519 (= 185 + 334) z 2384 določenimi in 652 nedoločenimi teksti oz. variantami. Iz-rečno pripominjamo, da ugotovljeno število tipov — 519 — ui dokončno in se bo prav gotovo še povečalo: ne samo takrat, ko bodo nekatere izmed začasno nedoločenih« pravljic morda le dobile ustrezno stalno mesto v razpredelnici, umpak tudi pri sprotnem pregledovanju novih zapisov in objav, prav posebej ji a pri sistematični obdelavi starih terenskih zapiskov, ki še niso bili klasificira ni. Kot zgled dela z novimi objavami lahko omenimo pretres besedil v knjigi T. Logarja »Slovenska narečja« (Lj. 1975); pravljice so bile v letu 197? tudi klasifieirane po AT (gl. Traditiones 4/1975, 1977, 326-8). Zu začetek klasificiranja terenskih zapiskov je bil izbran pripovedni repertoar 77-letnc Tine TVajtave s Solbice v Reziji; pri odbiranju in razvrščanju njenega pravljičnegu gradiva je že med teksti, pregledanimi v letu 1977. prišlo na dan nekaj tipov A ar ne-Thompson, ki jih pri nas na Slovenskem sploh nismo imeli v razvidu.
Nespecialist, ki mu gole številke ne povedo kaj prida, ob navedbi »5)9 slovenskih pravljičnih ti po v« nima prave predstave, kaj to pomeni, zato sezimo po poučni primerjavi iz soseščine. V Italiji, kjer tudi še nimajo svojega nacionalnega ka-
zala ljudskih pravljic, so se v zadnjem desetletju pod vodstvom prol. A, M. C i rese ju iz liima lotili pregledovati svoje pripovedno gradivo, Iz leia 1976 natisnjenega pregleda Tra-dizioni orali nou cantate. P rimo inventario nazionaie per tipi, motivi o argomeuit (Koma. J975, izd. Ministcro dei heni cul-turuli e anabientali) smo se potrudili izluščiti število (nena-vedeno) italijanskih pravljičnih tipov. Našteli smo jih 6]2, kar bo prav tako, kot naše slovensko število — 519 — začasno, približno, pa nam vseeno lahko pove nekaj pomembnega: vsa Italija — od Alp do Sicilije — s pripovednim izročilom, ki so ga z Boccaceiom začeli zapisovati že v 14. stoletju, lahko pokaže samo okoli tIX) pravljičnih tipov več kot inajlmo slovensko ozemlje! Primerjava je za nas ugodna in razveseljiva in nam je lahko le v spodbudo pri nadaljnjem katalogizacijskem in zhirateljskem delu!
Asistentka M. Stanonik, ki ima na skrbi pripravo izdaje slov, ljudskih poved k, je nadaljevala širše zasnovano akcijo pridobivanja pripovednih in dragih ljudskih slovstvenih enot po načrtu, se pravi v stiku s slovenskimi muzeji, nekaterimi drugimi ustanovami in posameznimi hrani tel ji folklornih zapiskov. Pod njenim vodstvom je bil v celoti izčrpan arhiv Slovenskega šolskega muzeja, pri čemer je bilo ugotovljenih 567 slovstvenih enot; 256 v šolskih kronikah in 551 v predvojnih šolskih glasilih [Bloški zvon, Domoznanska snov Bele krajine, Grič, Iskre, Iz naše doline, Jugoelo vanček iz Vrhpolja, Kresnice. Mladi KaniniČan, Martin Krpan, Nageljček, Naš list, Nova pravda, Pripravnik, Razredni šolski list Vič, Stndenček, Vralički). Iz drugih muzejev (Kranj, Nova Gorica, Ribnica, SEM) je prišlo 581 enot, posamezniki (B. Beree, V. Koren, M. Kuiner, E. Plaveč, T. Pretnar, T. šeško, I1. StukL) pa so skupaj prispevali 1.21 enot. Bogatejša je bila bera — 1454 številk — ob ekscerpiranju časopisov. Pri tem delu je pomagalo 11 študentov v okviru obvezne desetdnevne etnološke prakse, trije pa so potem nadaljevali tudi honorarno. Ekacerpirani so bili naslednji časopisi: Lublanske novice 1797- 1800. Vaje 1854—1855, Naprej 1863. Brencelj, Novi Brencelj 1869 - ISS6, Glasnik 1869, Domovina 1891- 1908, Svobodni glasovi 1897, Slovenka i897—1902, Zora (s prilogo Prvi cveti) 1895 -1920, Slajcrc 1(100—1913, Zvonček 1900- 1936/37, Naš doni 1901, Belokranjec 1908, Carniola 1910, CJKZ 1918—1931, Mentor 1908—1941, Socialna misel 1922-1927, Cuk na palci 1922—1926, Njiva 1921—1926, Jadranka 19211923, Novi rod 1921—1926, Plamen 1921, Koroški Slovcncc 1925—
1926,	V i gre d 1923—1944. Gruda 1924—1940, Stražni ognji 1924—
1927,	Križ na gori 1925—1927, Pod lipo 1924 -1928, Roman 1929—
1945, Zbornik za umetnostno zgodovino 1921 — 1944, 1951—1970. Od nabranega oz. evidentiranega gradiva so bile takoj prepisane samo manjše enote, medtem ko daljše čakajo na fotografski pre-snetek. s čimer bo odpadla potreba po zamodnem kolacio-niranj n.
Še nekaj pridobitev gradiva. Proi. B. Merhar, dop. član SAZU in član znanstvenega sveta ISN, je za naš arkiv daroval pet drobnih tekstov iz Loške doline: 2 šaljivi pravljični formuli, 2 riruani otroški irazvesedjivki-s in zgodbo — igrico o prstih na Toki. Besedila je zapisal pred 1957 Franci Strle kot študent sla-vistike na YPS v Ljubljani. — V Ferkovem arhivu v Gradcu je dr. N. Kuret našel in nam posredoval v fotokopiji povedko o Kralju Matjažu pod goro. Ohnova-priredba, napisana v nemščini, je izpod peresa mladega Mniije Murka, še dijaka ali študenta. — V Breg in ju si je M. Mati če to v izposodil rokopisno kroniko duhovni je Sedlo iz konca 19. stol. (ob potresu 1976 na srečo ni propadla!), jo pregledal in pred vrnitvijo dal iz nje presneti 59 strani (pripovedi, anekdot i ene drobec, rekla, krajevno besedišče, verovanja ipd.). Avtor kronike je Simon Gregorčič ml. (1856—1917, pesnikov bratranec).
Sekcija je prevzela v hrambo tipkano zbirko slovenskih ljudskih ugank, ki jo je pripravil Ljubomir-Andrej Lisac, zagrebški sodelavec SBL. Kof upokojen arhivar je skrbno zbral vse njemu v Zagrebu dosegljive objave slov. ljudskih ugank od konca 18. stol, do naših dni in jih nameraval priložiti zbirki literarno obdelanih ugank od Poli lina in Vodnika do Zupančiča. M. Mati» četov je predlagal (24-9/77), da se Liščeve ljudske uganke — 1602 po številu — ločijo od umetnih in vključijo v znanstveno izdajo slovenskih ugank, ki jo ima v svojih načrtih ta sekcija. Z združitvijo gradiva, ki ga je po tiskanih virili zbral L.-A. Lisac, in bogatega rokopisnega gradiva, ki je shranjeno v arhivu ISN in v terenskih zapiskih (v zadnjem čusu celo na zvočnih trakovih), bi bilo moč uganke uvrstiti v program dela sekcije prej koi je bilo predvideno. Ko je II, razred SAZL. za filološke in literarne vede, na seji dne 19. 1. 1977 razpravljal o Liščevi zbirki literarnih ugank, je načelno sprejel Mafičetov predlog in vprašanje izdaje ljudskih ugank prepustil ISN in L.-A. Liscu. Po dogovoru, ki sta ga 23, 2. 77 podpisala Mati-četo v in Lisac, zadnji prepušča svoj rokopis v nadaljnjo obdelajo TSN S pogojem, da bo ob izdaji zbirke naveden kot so-avtor, iti ima zagotovljene avtorske pravice.
Terensko tlelo. M. Stanonik se je mudila dva dni maja v Porabju in dva dni junija na Koroškem (Rož, Pod ju na), kjer je poizvedovala za ljudskimi ustvarjalci.
M. Mafičetov je Lil nekaj dni v februarju, juniju in septembru meti Rezijaiii. Ko je ob obisku Rezije v začetku februarju našel doma komaj slabo tretjino ljudi in samo v Osojah srečal kakega svojega starega informatorja, se je napotil ilo Rezi janov, ki so jib prvo zimo po potresu spravili v obmorska letovišča Bibbione, Lignano in Pineta pri Gradežu. V ta zadnji kraj so prišle predvsem družine s šolskimi otroki. Iu tuko se je prvič 2godilo, da so se rezijanski otroci pri dodatnem pouku poskušali celo v pisanju kratkih sestavkov v svojem narečju. (Kot okvirno snov so s svojo mentorico izbrali v živalski svet preneseno p o t res no ujmo iz leta i 9761) Mati četo v je te otroške izdelke videl in deloma slišal brati, ni pa mogel priti do njih, ker je učiteljica bržkone bila že takrat zmenjena za objavo v reviji >Sot la napec (bilten Furlanskega filološkega društva), l ani je kasneje res izšlo nekaj odlomkov pod naslovom j>Ko so plesale gore? — kar nam je omogočilo obširnejše poročilo za tržaško revijo »Dan«. Če je s strani določenih (poluradnih) fur^ lanskih krogov moč Čutiti pretirano poudarjanje rezijanskili posebnosti, pa Rezijani sami ob pomanjkanju domače inteligence ne vedo prav. kaj in kako bi — denimo že ob konkretni dilemi, kakšen bodi črkopis njihovega slovenskega narečja pri morebitni pomožni rabi v šoli. Naravno bi tu pričakovali, da bo svojo znanstveno načelno besedo zastavila italijanska slavistikti, ki se za zdaj še ni oglasila. (Mnenja, sugestije, predlogi iz slovenskih strokovnih krogov hi bili po vsej verjetnosti sprejeti kof »pristranski« oz. »politični«.)
M, Sfanonik je bila strokovno in organizacijsko aktivno udeležena pri raziskovalni nalogi Slovensko NOR pesništvo 1941—45 na slavističnem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani. S tega področja je pripravila referat »Lik tov. lita v množičnem slovenskem NOB pesništvu 1941—43«, ki je bil prebran na 24. kongresu Zveze društev folklnristov Jugoslavije v Piranu dne 3, oktobra 1977. — Za Slovenski biografski leksikon je na prošnjo uredništva obdelala etnološko, folkloristično, slavistično in pedagoško delo Viljema Urbasa (1831—1900); o njem je napisala poleg verzije leksikografskega tipa tudi obsežnejšo študijo, ki presega okvir SBL in je pripravljena za objavo v kakem strokovnem glasilu. Kot članica uredniškega odbora je M. Stanonik sodelovala pri Glasniku SE D in lektorirala (slovenske) prispevke za to glasilo.
M. Matice tov je v začetku oktobra sodeloval na 24. kongresu Zveze društev folkloristov Jugoslavije v Piranu s predavanjem. Ob tej priložnosti se je sestal s kolegi iz skopskega Inštituta za folklor in kot konzulent za ljudsko prozo razpravljal z njimi
o vprašanjih katalogizacije in vključevanja makedonskih ljudskih pravljic v mednarodni znanstveni obtok. — Kot član Med-akademijskega odbora za jugoslovanske ljudske stvaritve se je udeležil v Beogradu dveh sej tega odbora.
Sekcija za ljudske šege in igre
Raziskovalno delo te sekcije jc teklo v naslednjih smereh:
1.	Podrobno raziskovanje ženitovaujskili šeg na Koroškem,
2.	priprava za končni prikaz mask slovenskih pokrajin,
3.	zbiranje znanstvenega gradiva iz tujih arhivov,
4.	dopolnjevanje Drabosnjakovega arhiva,
5.	raziskovanje študentuvskili šeg.
Ad 1. Zenitovanjskc šege. Z anketo zbrano gradivo o ženi-tovanjskih šegah na Slovenskem Koroškem (Kostanje, Si. Jakob v Možu, Št. Vid v Po d j iini, Zmotiče, Brnca, Zahoniec — skupaj 10.762 odgovorov, ¡j re pisan i h na perforirane kartone in sistematično urejenih) je omogočilo pregled nad vsemi sestavinami, ki jih je vsebovala koroška svatba, in nad tem, kaj je do sedaj ostalo vsaj v spominu informatorjev, Anketno gradivo dopolnjujejo terenske raziskave nosilke naloge. Helene Ložar-Podloga rje ve, dalje prepisi odlomkov o koroških ženitovanjskih šegah s 15 magnetofonskih trakov, ki so jih v zadnjih dveh letih posneli sodelavci naše glasbeno-uarodopisue sekcije, ter gradivo iz vseh dosegljivih že objavljenih poročil, ki jih je bilo treba pretresti, ovrednotiti in nepravilnosti, dognane po raziskavah, izločiti. Izpisani so zapisi o ziljski svatbi od 18. stoletja dalje (Carin th i a I, Vaterlandisehe Blatter, Sla vin idr.) avtorjev Hacqueta, Sartorija, Jarnika, Franziszija, Waizcrja, L'EfitOC(ja itd. vse do novejših (Graberja, Potočnika, Maroifa). Velika pridobitev za arhiv slovenskih ljudskih šeg s koroškega ozemlja je gradivo Pogačnikove zbirke (»Sammlung Pogatselmigg«), ki jo brani Koroški deželni muzej v Celovcu in smo jo mogli izčrpat! (gL spodaj). Prepisani ali kopirani so vsi zapisi o ženitovanjskih šegah, drugi so evidentirani z naslovom in signaturo.
Ad 2. Maske. Zbrane podatke o maskah na Slovenskem (okoli 5500 podatkov iz 685 krajev) je nosilec naloge Niko Kurei prenesel na kartone (DIN A6) in jih razvrstil po posebni shemi (»Splošna razčlenitev področja maski), To je omogočilo začetek izdelave tematskih zemljevidov. Predvideli smo naslednje zemljevide: 1. Krajinsko značilne skupine, — 2. Kdo se maskira. — 3. Socialna pripadnost maskirancev. — 4. Organizatorji maski-
ranja, — 5. Kako pravijo mask i rančem, — 6. Način nastopanja maskirancev (sprevodi), — 7. Zakrivanje obraza. — 8. Kurent/ /Korani, Pust, Pašnik, — 9. Sodba in pogreb Pusta. — tO. Netipično maski ran je, »menjava spola*. — 11. Zoomorfni ]iki. — 12» Medved. — 13. Arhaični antropomorfni liki. — 14. Novejši antropomorfni liki, — 15. Orači in ploh. — 16. Verovanja. — 17. (Zeleni) Jurij. — 18. Miklavž. - 19. Lucija in Pehtra. — 20. Trije kralji, - 21. Dedek Mraz. — 22. Zcnitovanjske maske. — 23, Maske pri raznih delih. — 24. Odkod podatki. — Uporabljamo zemljevide Geodetskega zavoda RRS M = 1 : 4<K>000 in nanje nanašamo iz vsakokratne legende razvidne simbole, l.e-te jemljemo s pol Letra-seta. Delo se je. žal, že v začetku jeseni zainkuilo, ker nam je zmanjkalo pol. ki jih pa naše trgovine zaradi ustavljenega uvoza do nadaljnjega nimajo. Zato smo od predvidenih 24 zemljevidov izdelali doslej samo 11. — V načrtu je publikacija, ki naj bi obsegala vseh 24 zemljevidov s podatki in komentarji. S tem bi bila raziskava po terenskem sianju 1974 začasno končana.
A d 3. Arhivsko gradivo, V 1. 1977 se nam je posrečilo pridobiti iz tujine delno ali v izpiskih in kopijah dragoceno narodopisno gradivo, ki ga vsebujeta t. i. Pogačnikova zbirka (Samm-Inng Valentin Pogatschnigg) v Deželnem muzeju v Celovcu in »Ferkov arhiv«; ki ga hrani Štajerski narodopisni muzej v Gradcu. Oboje je obdelal Niko Kuret med obiski od 16,—29. 4. 1977 (Celovec — evidentiranih 162 enot) in od 1. do 19. 5. 1977 (Gradec evidentiranih 71 enot). — Imenovani jc tudi nadaljeval izpisovanje t. i. Golhove serije (zbirke odgovorov na vprašanja nadvojvode Janeza o Slovenski Štajerski v prvi polovici 19. stoletja} v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu (1,-19. 5. in 16,—51. 10. 1977). Pri tem je izčrpal vsega 198 arhivskih enot iz 73 krajev. Ker zajema celotno gradivo 510 krajev in so doslej izčrpani podatki za skupno 98 krajev, bo treba delo nadaljeval i in čimprej končati. Predvidena je publikacija obdelanega gradiva.
Ad 4, Drabosnjakov arhiv. Arhiv se je pomnožil v ]. 1977 za 6 številk, tako da znaša sedanje stanje J89 enot. Med novimi pridobitvami velja omeniti dva nadaljnja prepisa Drabosnjakovega Pasi j on a {eden iz 1841, drugi iz 1854) v fotokopijah po mikrofilmu, ki smo ga dobili v tiar od Slavističnega inštituta dunajske univerze. Arhiv Oskrbuje Mu rtu Koren.
Ad 5. Studenlovske šege. Kol prvo akcijo v tej smeri je po našem naročilu stud. etn. Milena Fu rek-Med ved raziskala maturantske šege ¡ta tehničnih srednjih šolah in na gimnaziji pe-
dugoške smeti v Mariboru 1977. Predložila je elaborat (69 tipkanih strani) ter priložila izčrpno dokumentacijo (fotografije, tekste). — \ teku je raziskava hrueovanj na visokih Šolah v Ljubljani in krst vajencev grafične stroke (Koper).
Sekcija sodeluje v Med akademijskem odboru za raziskovanje ljudskega življenja in šeg narodov in narodnosti Jugoslavije (predsednik: akademik Mihajlo Apostolski, Skopje) po dr, Niku K ure tu in po kooptiranem zunanjem sodelavcu dr. Ange-Josu Bašu. Neposredna naloga odbora je publikacija »Etnngra-fije Južnih Slovanov« (v seriji iEtnografija .slovanskih narodov«, ki jo izdaja Akademija nauk SSSH}. A. Bas je kot koordinator slovenskih prispevkov za to delo z lira 1 do konca leta naročena poglavja po enotni shemi (vsega 16), ki so jih napisali slovenski etnologi. Slovenski delež je zdaj na voljo glavni redakciji dela. — Oba člana odbora sta se udeležila redne seje odbora v Zagrebu dne 9. ti. 1977.
Na iO-dnevni obvezni praksi jc delala v sekciji za ljudske šege in igre stud. etn. (B) Branka Berkopec od 5, do 15. maja 1977. Kot študentki geografije (A) smo ji dali v delo tematske zemljevide o maskah a a Slovenskem. Delo je potem nadaljevala honorarno.
Dr. Niko Kuret je po pogodbi ?. Inštitulom za literature SAZL prevzel za »Literarni leksikon« (akad. dr. A. Ocvirk) članke: Duhovna drama (liltirgična, cerkvena, biblična drama, misterij, mirakel} in ljudska igra.
Sekcija za materialno kulturo
V okviru raziskovalne naloge »Občasno naseljena bival i i ča na Slovenskem« je dr. Tone Cevc evidentiral, popisal in dokumentiral več občasno naseljenih drvarskih, oglarskih in pastirskih koč v okolici Železnikov, v Selški dolini, na Jezerskem, na Starem vrhu nad Skofjo Loko, v Kamniški Bistrici, Kranjski gori in Batečah, planini Za skalo in v okolici Kobjcglavc na Krasu. S pomočjo zunanjih sodelavcev — arhitektov je bilo arhitektonsko dokumentiranih nekaj občasno obljudenih bivališč, tako npr. drvarska koča v Gačah nad Selško dolino, plnnšarska koča na nižji planini PoKTOVCi na Pokljuki, plnnšarska koča nu Velem polju v Julijskih Alpah, i pristajat v Vršnem v Soči ler drvarska koča V Kamniški Bistrici,
Izrisanih jc bilo lil listov načrtov in risb. V pripravi za obdelavo zbranega gradiva je zunanja sodelavka M. bister eks-
cerpirala etnološko gradivo iz Planinskega vestnika: pregledala je približno 13 tisoč strani in napravila okoli šeststo ek.scerptov. V letu 1977 je bilo urejeno zaostalo fotodokuinentaeijsko gradivo, več kot 700 posnetkov pastirskih in planšarskih koč z območja Kamniških in julijskih Alp.
Z vprašalnico, ki jo je pripravil dr. Tone Cevc {približno 20 vprašanj), je pridobila sekcija za materialno kullnro številne podatke o bivalni kulturi sezonskih gozdnih delavcev z vsega slovenskega ozemlja» Na 60 razposlanih vprnšalnic je odgovorilo nekaj več kot polovica anketiranih gozdnih gospodarstev. Doslej zbrano gradivo še ni dokončno obdelano, po predvidevanjih bo (It. T. Cevc monografsko obdelal občasna bivališča z vsega etničnega ozemlja Slovenije. Delno je nekatera spoznanja že povzel v enciklopedičnem pregledu o s ta v ha h na Slovenskem (pripravljeno za zbornik Etnologija južnih Slovanov) in opozoril na pomen teh stavb v življenju človeka in na njihovo kulturno zgodovinsko pričevahiost.
V svojem predavanju »Ljudsko stavbarstvo na Krasu« je dr. ione Cevc predstavil tudi značilno arhitekturo kraških »ka-zonov«, »bajti in shišk« ter Z njo seznanil udeležence 24. kongresa jugoslovanskih folkloristov v Piranu,
Knjižnicn
Knjižnica šteje že 5319 knjig, od tega smo dobili leta 1977 v naš knjižni fond 674 enot: 298 zvezkov revij iu časopisov ter 376 knjig. Na dom smo posodili 97 knjig. Sodelovali smo pri sestavljanju Uiltcna, ki smo ga skupaj s knjižnico Etnografskega muzeju in knjižnico PZE za etnologijo Filozofske fakultete V Ljubljani izdajali ob koncu vsakega tnmiesečja. Tu smo poročali o novih etnoloških publikacijah iz naše knjižnice. Prav tako kot lani se je tudi letos precej povečal stvarni katalog iz knjig in revij.
Ob koncu leta smo začeli urejati knjižnico Borisa Orla, potem ko so jo obdelali v Centralni biblioteki. Imenski katalog omenjene knjižnice je samostojen in nc bo vključen v naš redni katalog. S tem knjižnim fondom je naš inštitut pridobil precej novih knjig pa tudi duplikatov (npr, revijo Etnolog in Slovenski etnograf).
Bibliotekurka jc sodelovala pri organizaciji posvetovanja glavne redukcije revije »Demos*. — Kot tajnica Slovenskega
etnološkega društva je pomagala pri pripravah za 2. posvetovanje slovenskih etnologov 27, unija na Rožniku. Od —h. oktobra sc je udeležila kongresa ZDFJ v Piranu.
Mednarodna narodopisna bibliografija
Helena Ložar-1'odlogar, ki je od 1973 sodelavka te bibliografije za slovenski del, je sestavila bibliografske listke in jih odposlala redakciji v Freiburg/Rr.: za 1974 — dodatno 38, za 1975 — 53, za 1976 — 36, skupaj 127 listkov.
> Demos z
Predstavnica slovenske nacionalne redakcije Helena Ložar-Podlogar je prispevala za tekoči letnik 12 referatov, Siilja Zem-Ijič-Golob pa 5 referatov. Skupaj bo v s-Demosu« predstavljenih v L 1977 17 slovenskih etnoloških objav (knjig in člankov).
Skupna uredniška konferenca revije »Demost, v Ljubljani
5.—9. 9. 1977
Po tumusu je bila 12. .skupna konferenca mednarodnih etnografskih in folklor isti Enih informacij »Demos«, ki izhajajo 4-krat lefno v Dresdenu (izdajatelj je vzhodnonemška Akademija znanosti v Berlinu), v času od 5. do 9. sept. 1977 v Sloveniji, v Ljubljani. Konference, ki je imela na sporedu v glavnem poročilo glavnega urednika dr. R. Weinholda (Dresdcn) in tehničnega urednika dr. L. Kunza (Brno) ter posameznih nacionalnih uredništev, so se udeležili predstavniki teh uredništev iz iS'DR, ZSSR, Poljske, CSSR, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Iz Jugoslavije so bila zastopana poleg slovenske še nacionalne redakcije Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. Konference se niso mogli udeležiti predstavniki Črne gore, Kosova in Albanije. Na konferenci je dosedanji predstavnik slovenske nacionalne redakcije dr. Niko Kuret odložil svoje dosedanje dolžnosti in jih poveril dosedanji aktivni članici redakcije Heleni Ložar-Podlogarjevi. Konferenco je pozdravil podpredsednik SAZU akademik Bratko Kreft. Za sklep smo priredili udeležene eni konference izlet na Gorenjsko (\'ogel). Prihodnja konferenca naj bi bila leta 1978 v NDR.
StrokuDno sodelovanje
V dogovoru s PZE za etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani je M. Stanonik turi i letos organizirala in vodila etno-
loško terensko prakso v Žireh (25. 3. do 3. 4, 1977); udeležili so se je štirje študentje etnologije in šest študentov arhitekture v okviru njihovega predmeta Razvoj arhitekture (prof, dr. Peter Fister). M. Stanonik je imela žive stike z Muzejskim društvom v Zireh in z Loškim muzejem v Skofji Loki, — Jezikovno je uredila jubilejni zbornik ob tridesetletnici tovarne obutve ALPINA v Zirch, — Pri Radiu Ljubljana je 29. 11. 1977 sodelovala z besedilom sZapojmo« v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi,
V sekciji za materialno kulturo je bila v marcu 1977 na obvezni desetdnevni praksi študentka Monika Saše), ki se je seznanila z delom v inštitutu kot tndi z raziskavami na terenu.
Sodelovanje o družbenih organizacijah in samoupravnih organih
N. k ure t je bil na obenem zboru SE D 27. &. 1977 izvoljen v komisijo za tisk. — 11. Ložar-Podlogar je članica nadzornega odbora sindikalne organizacije SAZIJ. — M. Stanonik je bila februarja izvoljena v Komisijo za medsebojna delovna razmerja SAZl kot namestnik, 27, 6. 1977 pa na obenem zboru SED v komisijo za kadre,
Strokooiio izpopolnjevanje
M. Stanonik se je udeležila 6. mednarodnega seminarja za lužiški jezik in kulturo od 18. do 31. julija 1977 v Budišinu (NDR), kjer je med drugim navezala tudi strokovne stike s sodelavci Instituta za serbski Iudospyt,
Obiski
\ letu 1977 so pri nas delali ali nas obiskali ti-lc strokovni tovariši: prof. Paukovič iz Beograda (17.—18. februarja); prof. G. P. tiri (Trst) in prof. E. Delitala (Cagliari), februarja; prof, K. Gaal z Dunaja (5.—6. aprila); prof. A. Suprun iz Minska (v maju). Prof. N, I, Tolstoj iz Moskve se jc tri tedne v juniju mudil pri nas zaradi pogovorov o skupni izdaji rezijanskega Slovarja iz zapuščine J. Baudouin de Courtenaya; poleg tega je pregledoval folklorno literaturo v naši knjižnici in zapiske v arhivu ter nam dvakrat predaval o duhovni kulturi Polcsja. Popeljali smo ga na dve ekskurziji: ua \ipavsko in Kras, posebej pa še v gornje Posočje, kjer smo zahodno od Žage zavili
ob potoku Učja do kraja, od koder so vidni raztreseni zaselki Učje, edine režij anske vasi, ki pripada porečju Soče. V začetku julija sta se oglasila prof, K- Hajding m dr. M. Kundegraber iz Avstrije. Septembra smo v inštitutu sprejeli vse udeležence mednarodne konference »Demos«, potem pa smo se posebej srečali šc s tovariši i/ bratskih republik f J. Bezič iz Zagreba, R. Fabijanie iz Sarajeva, B, Risfovski i/ Skopja in R- Vlahov je iz Beograda). Jeseni nas je nekajkrat obiskal orienialist prof. A, Vian (lircnzc).
Naši sodelavci na tujem
Dr. Ni ko Kuret se je v dneh 3.—4. sej) t, 1977 udeležil med-narodnegu kongresa sLc tradizioni popolari tru 1'Adriatico e il Danubio* v Gorici, kjer je predaval (v slovenščini) o temi ¡-Karneval — priložnost za socialno kritiko«:.
Dr, Ione Cevc se je od 27. nov. do i. dee. 1977 mudil v Zii-1'ichu, kjer je obiskal etnološki oddelek univerze m narodopisni institut; predstojnik prof. tir. A. Niederer ga je informiral, s čin) se trenutno ukvarjajo švicarski kolegi.
Tislfc
Jeseni 1977 je izšel zbornik TradUiones 4/1975. V juniju je bila končana redakcija dr. N. Kiiretu ob 70-letnici posvečenega zbornika Trudil iones 5/1976, ki vsebuje prispevke 43 avtorjev, domačih in tujih, julija mesecu je bil rokopis oddan v strokovno oceno, ki je dospela oktobra, v novembru pa je 11. razred SAZU določil še enega ocenjevalca. Tako se nam je za leto 1977 žal odmaknila možnost, da bi izšel zbornik 1976.
Pač pa je bil v letu 1977 potrjen za tisk rokopis Josipa Dravca Glasbena folklora Prlekije — pesmi, s pogojem, da avtor upošteva nekaj pripomb ocenjevalcev besednega dela. J. Dravec je svojo zbirko predložil že leta 1972 in takratne pripombe so veljale predvsem glasbenemu delu zbirke. Brž ku bo avtor vnesel v teksf predlagana dopolnila (predvidoma v začetku 1978), bo rokopis ubral redno pot vseh pu blikucij SAZU.
Dr, N. Kuret je dokončal daljši nemški povzetek za drugo izdajo Grafenanerjeve Lepe Vide. Avtor sam je to pisanje že krepko zastavil, nadaljevanja pa ni več zmogel. Delo, ki gu je SAZU sprejela za tisk že pred pribl. 15 leti, bo 'zdaj vendarle lahko izšlo.
Objave v letu 1977: T. C e v c :
Tri oblike lesenih ključavnic s slonicami na Slovenskem. Trati i ti on es 4/1975, 1977, 159—154.
Ljudska arhitektura na Krasa, Jadranski koledar 1978. Trst 1977, 160—164.
Etnološki pomen povedkc o Zlatorogu, Gledališki list SNG v Mariboru, leto 52, Maribor 197", st. 1, 7—8.
(Ocene — Traditioncs 4/1975, 1977:} A. Ras, Savinjski splava rji, Ljubljana 1974, 524—525; — Österreichischer Volkskundeatlas, 5. Lieferung, Wien 1974. Komentar. 5. Lieferung. 1. Teil, Wien 1975. 554—355 (soavtor: V. Novak); — Glasnik Etnografsko^ instituta SANU 19—20, 1970—1971, 505—50i1; — Glasnik Zemaljskog muzeja Rosne i Hercegovine, Etnologija. N, s,, 27/28, Sarajevo 1972, 367— ">68; — A. Novak, Kmečko gospodarstvo v Dolini. Vodnik po razstavi. Kranj 1974, 278; — M. Makarovič, Slovenska kmečka noša od konca 19. Stoletja do danes. Vodnik po razstavi. Ljubljana 1974. 276—579.
N. Kure J i
La masnhera di Scaramattc tra friulaoi e sloveni [= škoroinati], v: Draramaticn popolare nella V alle pa d an a. A tli del IV Convegno d i sind i sul folklore padano. Modcna 1976 (izšlo 1977} 325—551.
>! talin pa ga na.-r Štiri i ni I vajset ur dion i žičnega opojn na Monte lginiu (Gubbio). Nedeljski dnevnik Iii (3. 7, 1977) str. 29.
Streljanje proti toči. Delo 19 (20. 7. 1977) str. 7.
Na lastni zemlji tut k a [= slovenska ljudska pesem}. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 17 (1977) št. 2, str. 24—25.
Skrivnostne > volčje noči t dvanajsteronočje]. Rodna gruda 24 (1977) št. 11—12, Str. 46— 47.
Prestopni dnevi in novoletni kralj. Slovenski almanah 1978. Ljubljana (1977) 38—42.
Nadangel Mihael in hudič. Traditioncs 4/1975, 1977, 295—294.
Obhodni velikani. Traditiones 4/1975, !977, 295—29$.
Akademik dr. France Koblar [nek rolo g]. Traditiones 4/1975, 1977, 511—512.
Luka Kramole [aekrolog], Traditionen 4/1975, 1977, 312—315.
loža Hertoncelj [nek rolo g]. Traditioncs 4/1975, 1977, 314.
Zapiski (Nastrižno kuinstvo - >Konja podkovati* — Problemi neposrednosti — Naše na tujem). Traditiones 4/1975. 1977, 515—316.
(Otene — Traditiones 4/1975, 197?:) P, Odilo II a j usek, Marijine bi j/.je poti. Celovec 1971, str, 520: Joža Kcrtoneclj, K roparske zgodbe. Kropa 1975, Str. 320—521; — Alberto M. Cirese, Cultura egemo-niea e eulture subalterne. Palermo 1975, str. 346—547: — Lnigi M. Lombardi-Satriani, Antropologia culturale c analisi della cultura subalterna. Firenze 1974, str. 547—548; — Ingeborg Webe r-Kcl letinami
& Walter S to] le, Yolkslebcn in Hcsscn J 970. Gut tinge a 1971. str. 353 do 354; — Begleithelt zur AussteJlung Volkskuitur in Wurttcmbcrg. Stuttgart 1975, str. 379.
H. Ložar-Podlogar:
i Ocene:) E. Horvilova-V, Urliancova, Die slowakische Vol ks kultur. H rati s lava 1972, Traditions? 4'19 75. 1977, 364— 305.
Poročila o tuji periodiki. Tradiiiones 4/1975, 1977: Avstrija, 569; — Italija (južna Tirolska), 573; — Nemčija [ZNR), 373—374; - Nemčija (NDR), 374—376; — S vi ca, 377.
M. M a t i c c t o v :
Cas, Un essere ¡»¡tico dalla Val Resía, (»čas«, bajno bitje iz doline Rezije). Ethnologia Slavica 7, 1975, Bratislavo 1977. 221—226,
Dur (Wolf) itn Oespanri (AaTh 1910), Ena y klop tid ie des Marcbens 1/5, Gottingen 1977, 1204^1207.
Pri k ai na la za Na um ova t a mečka [AT 19 tO). [St. Naoum d'Ohrid et l'ours attelé]. Makedonski folklor 8, br. 15—16, Skopje 1975 [juni 1977], 129—145.
Appunti sullû raceolta e Id studio delle tradizioni Sjjpolarj ira i latlini del Sella, ïL'entità ladina dolomiticn.* Convegno interdise i plinarn Vigo d i Fassa, 10—12 Scitcmbre 1976. Àtti, n cura di L. Hcil-mann. Vigo di EnSsa 1977, 155—176.
Kras in Kraïcvci v oëcli sosedov, Jadranski koledar 197S. Trst 1977, 165—169.
Dvoje gledanj na zvezdna imena. Jezik in slovstvo 22/B, ¡976/1977, 249 —251.
Alpes Orientales VIH (Rezija 1975). Trudit iones 4/1975, 1977, 309—310,
(Ocena:) Tine Logar, Slovenska narečja. Tradition es 4/1975, 1977, 32ÉK-328.
M. S 1 a a o n i k :
Jezik — Besedna umetnost — Branje. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja; Vprašalnice X, št, 40—43, Ljubljana 1977, str. 1—94.
Viri znanja. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: Vprašalnire XT, št. 47. Ljubljana 1977, 1—23 (soavtorstvo).
Tehnično znanje. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: Vprašatnice II, št. 53- Ljubljana 1977, 115—132 (soavtorstvo).
Opombe k poljanskemu pripovednemu izročilu J, Dolenca. Tra-ditiones 4/1975, 1977, 185—1%.
Govor žirovske kotline in njenega obrobja. Slavistična revija 25, 1977, 293— 309.
Ledenice v Zireb. Loški razgledi 23, 1976, 109—116.
Razvoj Čevljarstva v Zireh. »Alpina, trideset let tu varne obutve Alpina 2iru, Žiri 1977, 23—53.
Anketa o slavističnih zborovanjih. Jezik in slovstvo 22, 1976/77, 155—138,
Slovenska elegija po letu 1879. Jezik in slovstvo 25, 1977/78, 26—27,
Skica o medvojnem pesništvu Mihe Klina rja. Listi, priloge 2ele-zarja št. 29/VI, Jesenice, 50. dec. 1976, 12—15.
Neznano slovensko narodnoosvobodilno pesništvo, Tribuna 26, št. 11, 14. april 1977, 7—10 (soavtorstvo),
Sloveusko-lužiške paralele. V gos teh pri LužiBkih Srbih {16.-—31. julija 1977). Sodobnost 25, 1977, 983—992, (Priložena dva prevoda): M. Mtynkowa, Majski hrošč [iz gomjeluiiŽCine]; M. Nnwokojc, Novoletno zbujanje [iz d oluje luži seine], Sodobnost 25, 1977, 992—995.
Nekaj delovnih viisov z oddelka za (nemško) etnologijo v Göttin-genu. Traditioaes 4/1975, 1977, 299—300.
Inštitut za slovensko narodopisje S AZU. Glasnik SED 17, 1977, 8—9.
Študentje etnologije v Žir^h letns k^rak naprej, Delo —■ življenje, glasilo tlel. skupnosti tovarne obutve Alpina Žiri, SSiri, jun. 1977, 10.
Oglasile se! {Odmev na pismo P. Segule >Neznanim partizanskim pesnikom s). TV 15, 21, 7. 1977, 2.
Dr. Leo Bnebler [nekrolog], Loški razgledi 23, 1976, 372 573»
(Ocene in poročila — Tradition es 4/1975, 1977;) L Vi Curki na, Matija Majar-Ziljski, 325; — Makedonski narodni prikazni, 331—3^2;
—	H. Czajka. Hohuterska t^pika ludowa Siowian poludniowych, 335—336; — L- Kretzenbachcr, Südost-Überlieferungen zum apokryphen »Traum Mariensi, 341—3+2; — P. Karlinger, Wege der M h reiten-forschnng, 3+1—342; -- j. Guter, Chinesische Märchen. - Nai-Tung-Tiag, The Cinderella Cycle in China and Itulo-Chilia, 343; — A. Senti, Sagen aus dem Sarganscrland. 343—344; — Süd französische Sagen, 344;
—	W, E. Peucken, NieilersüchsiscJie Sagen 1—IV» 245; - F, Mtlller-M, Orcnd, Sichcnhtirgischc Sagen, 345; — H. Gerndt, Fliegender Holländer und Klahauiermann. - E. J, Buss, Tlic Klabautermann of the Northern .Seas. 34i—346; — R. Scheu da. Das Elend der alten Leute, 354; — L. Röhrich. Probleme der Sagenforschung, 363; — Dialekt als Sprachbariere? 365—364; — Makedonski ioiklnr 7/17, 1974, 3bH M;
—	Fabula. Zeitschrift für Erzahlforschung 1974; - Literatura Ludowa 1974, 376—377,
S. Zeniljič-Goloh
Viri zuanja. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: Vprašalnicp Al, št. 47. Ljubljana 1977, 1—23 (sonvtorstvo).
[Poročila o tuji periodiki:} ZDA. Tradition es 4/1975, 1977, 377.
(Devet sinopsisov za Traditioncs 4/1975, 1977).
Sekcijo za glasbeno narodopisje
Poročilo o del u v letu 1977
1. Delo na raziskovalnih nalogah
Raziskovalni skupnosti Slovenije prvotno prijavljena naloga 7. več podnalogami je bila naknadno razdeljena na tri naloge.
t. Terenske raziskave z zbiranjem gradina na doslej neraziskanih območjih: Slovenska Koroška, Južno Pohorje. Gora nad Vipavsko dolino
a) Med Slovenci na Koroškem so bile ekipe sekcije v treh terminih (nosilec naloge: Dr. Valens Vodušek), V januarju J977 je delna ekipa dveh sodelavcev opravila delo v Ziljski dolini, ki je spadalo še v letni program 1976 in ki je zanj bil zaradi bolezni nosilca podaljšan, rok do konca januarja, Delo je bilo usmerjeno predvsem na naselja Za hmnec, Dole pri Šmohorju in Blače, kjer so bile dostopne le posamezne zavedne slovenske družine. Posebno iz zadnjih dveh krajev je bilo zbrano precej podatkov o petju in plesu, imenoslovju za rastline, orodje, živino, pa tudi pripovedk in anekdot. Skupno je bilo posneto h nr petja in podatkov na magnetofonskih trakovih (med temi 25 glasbenih enot).
V	spomladanskem delu (od 23. do 28. marca) so delali 4 sodelavci v dveh ekipah po dva: ona ekipa na območju med Brnco in Šentlenartom ter proti vzhodu do Malošč (v vaseh: Zvnetiče, Ml in are, Grpičc, Malošče, Ločilo); druga ekipa pa med Baškim jezerom do Št.. Jakoba v Božu. (Pšenice, Vinare, Vrhnje pule, Lediiice, Gorinčiee, Šentjanž, Sveče, Ši. Jakob). Skupno je bilo napravljeno Sur magneto C, posnetkov, med temi 130 glasbenih, pevskih in instrumentalnih enot,
3. julija je ekipa 4 sodelavcev (s sodelovanjem N, Erižnarja, kustosa Goriškega muzeja) snemala filmsko (8 mm super, v barvah) in zvočno šego štelivanja in prvega reja v Blačah, ki je povečini že nemška, vendar še s slovenskimi pesmimi oh reju,
V	dneh od 26. do 30. decembra je končno ekipa 5 sodelavcev, razdeljena na tri dele, delala na območju med Dravo in Vrb-skim jezerom (Bilčovs, Mošceaice, kajzuze, Mol v i če, P le še tka, Velinja ves. Pograd, Sodruževu} in deloma se na Brnci, v Ledincali in Maloščah, Pesmi in godčevskih viž je bilo zbrano J76 enot, pa izredno veliko podatkov in tudi proznih izročil, vsega preko 11 nr magnetofonskih posnetkov.
Skupno je bilo v L 1977 zbrano 331 glasbenih enot poleg velike množine podatkov v zvezi z navadami, šegami itd.
b)	Južno Pohorje (nosilca prof. M. Ramovš, Julijam Straj-nar) : ob delnem sodelovanju abs. etn. Zore Pavlin se je nadaljevalo zbiranje gradiva v širši okolici \ itanja: Vitanje, Sûcka, Sp, Dobe, Skoniarje, Kozjak. V 11 terenskih dnevih je bilo posneto ienot pesmi in instrumentalnih primerov, 160 enot podatkov o plesih, petju, svatbi, jbedenju« pri mrliču (posneta celotna šega v Sp. Doličn s skritim magnetofonom}, godcih, glasbilih in šegah, zvezanih z glasbo. Iz Socke jc bila dobljena za prekopiran je in že tudi k ! asi f ici rana starejša rkp. pesmarica Ani, Seniča. Napravljeno jc bilo v vsem 50 foto posnetkov.
c)	Gora nad Vipavsko dolino (nosilka dr. Z. Knmer): razen snemanja fantovskega petja določene skupine, ki je moralo biti na željo pevcev preloženo na februar 1978, je bilo delo z zbiranjem gradiva in podatkov za to naîogo dokončano. Pri tem delu sta sodelovala še J. Strajnar in M. Terseglav.
Posneto je bilo na Otlici 47 glasbenih enot poleg drugih zanimivih podatkov o petju in pevskem repertoarju,
Po opravljenem preloženem snemanju fantovskega petja (gl. zgoraj) bo izdelan elaborat (za objavo v zborniku Goriškega muzeja) o preteklem in sedanjem stanju ljudskega pesemskega izročila na tem hribovskem območju.
2. Transkripcije z analizo, klasifikacijo in katalogizacijo pesem skega gradiva ter druga dokumentacija
a) V nadaljevanju dokumentacije obširnega neobjavljenega rkp. gradiva iz zbirk raznih zapisovalcev v zapuščinah K. Štrek-Ija in J. Glonarja je bilo ob sodelovanju Zore Pavlin, ahs etn., obdelano nadaljnjih 37 zbirk do konca (od št. 95 do 151) s 1976 neobjavljenimi enotami. Skupaj z obdelanimi zbirkami v 1. 1976 (od št. 1—94 in 4 zhiTke l — IV M. Matičctovega s 3310 neobjavljen ni m i enotami) znaša skupno število neobjavljenega gradiva 5286 enot ftkp, osnutek za katalogizacijo (s po štirimi karticami za vsako enoto) obsega 1350 strani. Trcha bo le še izvesti vsebinsko klasifikacijo po posemskih tipih. Zaenkrat jc bilo klasificiranih 4i4 enot.
Posebej je na karticah evidentirano vse drugo, nepesemsko gradivo v zbirkah (pripovedke, pregovori, reki, zgini be o bajnih bitjih, uganke ter posebej deli ohranjene korespondence zapisovalcev s Št rek I jem).
Oh delu na omenjenih zbirkali je bila na novo urejena zbirka I. Kiinšica po kronološkem redu in napravljeno poročilo o nje-
govem za p i so val nem delu in načinu. Za zbirke I—IX Fr. Štele t a je bila napravljena celotna evidenca izgubljenega grudiva in ugotovljeno gradivo na prelep I jenili hrbtnih straneh posameznih listov, ki bi se morebiti dalo rešiti.
b)	Dr. Z. Kamer je kot glavna urednica sodelovala pri zbiranju in redigiranju gradiva za 6. snopič omenjene mednarodne bibliografije, ki je izšel v decembru 1977 kot: Jahresbiblio-firaphie der Volksballadenforschung. Annual Bibliography of Folk Bailad Research. 6, 1976 Hrsg. von der S.LE.F, Komission fiir Volksdichtung ,,. durch Zmaga Kumer in Zusammcnarbcit mit Rolf Wilh. Brednich und Jiirgen Dittmar, Ljubljana 1977, 61. sir.
c)	Ob delu na gradivu za 3. knjigo korpusa SLP (gl. nalogo pod 3) se je pokazala potreba po podrobni analizi celotnega melodičnega gradiva v Vrazovih zapisih (Mapa XIX v Ms. 481, NLK). L'goto vili smo lahko, da je razmeroma precej napevov Vraz pristavil v čistopisu k napačnim pesemskim tekstom. Ker ni podpisoval besedila pod napeve, jc očitno sam večkrat pozabil, kam spadajo. Napravljene so melodične tabele za vsak metrični inodel posebej, zaenkrat za 50 od skupno 158 napevov, da se skuša vsaj delno razrešiti ta problem.
5) Sistematično se je začel — tudi v zvezi z raziskovalno nalogo pod 3. — pregled raznih Ms, v rokopisnem oddelku NUK glede na morebitno gradivo ljudskih pesmi, posebno pa je treba analizirati gradivo iz Korytkove zapuščine (Ms. 478 in 479), ki doslej ni bilo še sistematično raziskano. Za analizo v sekciji so bile napravljene kserokopije obeh navedenih Ms. in poleg tega prekopirano ali pa izpisano gradivo iz Ms. 451. 670, 689. 713. 781 in 1048; pregledani so bili vsi letniki dijaških rkp. časopisov »izvir* in »Plamen« {od 1909 do Í945).
3. Priprava strokovnih študij in obsežnejših strokovnih in zn anstvenih pubtikac i j ( P-618/661 ?-??)
a) Slovenski matica je bil oddati rokopis zu 2. knjigo korpusa íSlovenske ljudske pesmi». Od 41 pesemskiJt tipov, ki jih je bilo še treba obdelati, jih je 35 prevzela v obdelavo dr. Z. Kumer, 6 pa dr. M. Mati četo v. Dr. V. Vodušek je opravil redakcijo ustrezjiega glasbenega gradiva ter pregled v redakcijah besedil.
Delo na pripravi 3. knjige »Slovenskih ljudskih pesmi« sta prevzela kot sourednika dr, Z, Kumcr in dr. V. Vodušek. Gradivo za 78 pesetnskih tipov je bilo v večjem delu pripravljeno, moralo pa se je dopolnjevati še z najnovejšim nahranim gradivom, i. j, s tekstnimi in glasbenimi transkripcijami. Zaenkrat
je bilo napravljeno kakih 200 leh transkripcij. Zaradi dodatne obremenitve pri dokončanju rokopisa za 2. knjigo, je bilo namesto predvidenih 30 pesemskih tipov v 1077 obdelanih samo 10.
b)	M. Ramovš je za Antologijo slovenskih ljudskih plesov izdelal 250 strani tipkopisa .s koreografskim prikazom 110 plesov, kolikor jili bo obsegala knjiga. S tem je osrednji del za knjigo dokončan. Čistopise v posebnem labanotacijskein sistemu je delal mag. ing. Bruno Ravnikar. V prvi polovici 1978 bo delo oddano v tisk (Cankarjeva založba), za kar bo treba šc izdelati obsežnejšo uvodno studijo.
c)	Z. Kiinier je do začetka oktobra dokončala rokopis za priročnik Etnomuzikologija z ok. 360 tipkanih strani in ga oddala v tisk. Delo bo v založbi PZF za mnzikologijo Filozofske fakultete v ljubi jan i izšio predvidoma v februarju 1978.
II, Delo sekcije, ki ni obseženo v raziskovalnih nalogah
1.	Enodnevna terenska Snemanja na posebna vabila ali ob posebnih priložnostih so obsegala 19 terenskih ekskurzij posameznih sodelavcev v razne kraje in dve snemanji, v Ljubljani (iz \ uejc vasi pri Ljutomeru}: Krašnji vrh; Cero v log pri Šentjerneju, itaena pri Čušperku, Cušperk; Pirševo v Tub. dolini. Vrh polje p r i Kamniku, II rib nad Hibčami (Moravče); Ludranski vrh pri Črni: Žiri, Sentjošt pri Horjulu; Tomaž pri Ormožu; Grad v Prekmurjn. Skupno je bilo ob tem delu posneto 459 temeljnih enot.
Druga terenska pota. so obsegala strokovno svetovaIstvo in obenem študijsko potovanje M. Ramovša pri TV-sncmanju ljudskih plesov oz. lokalnih folklornih skupin na se vero-vzhod nem Štajerskem in v Pomnrju, Zvočno snemanje godčevske skupine na Galjeviei: J. Strftjnar za film ob razisk, nalogi Mojce Ravnik; pripravo in spremstvo pevske družine Sitnončič iz Cerovega loga za nastop na »Tednu srečanja« v Celovcu {V. Vodušck — 2 dneva).
2.	I deleži?a mi znanstvenih kongresih, simpozijih ipd.
a) Kongresa Zveze društev jugoslov. folkloristov v Piranu (3.-6. !0.) so se udeležili vsi strokovni delavci sckcije. Z referati so sodelovali: J, Slrajnar (Ljudska giasba na Krasu), Z. Kuuier (Socialno-kritični» * slov. ljudski pesmi), M. Tcrseglav (Odsev §Ocialnega porekla zapisovalcev v njihovem delu), V. Vodušck (O sodobnih nalogah folkloristikt).
b)	Zasedanje mednarodne študijske skupine I FM C za ljudska glasbila na Poljske ju (12.—16. 9.) sla se udeležila dr. Z. K um er in J. Strajnar (z referatom »La relation entre lu technique instrumentale et la musique populaire«)
c)	Mednarodnega simpozija o evropskih sred nje ve ski Ii baladah v Od en se na Danskem 21.—23. nov. se je udeležila Z. K um er z referatom s Zur Frage der mittelalterlichen Tradition der slowenischen Balladen u. ihrer Stellung innerhalb der europäischen Überlieferung t.
e| 8. Seminar Linn ethnomusicologicum, Sinolenice (CSSR): od 13.—17. 6.: J. Strajnar ?, referatom »Veröffentlichung der Volksmusik in Theorie u. Praxis^.
d)	Poleg tega je prisostvovala (na stroške prireditelja) Z. Kumer na 5. mednarodnem simpoziju za raziskavo zgodovinskih virov ljudske glasbe v Seggau (Avstrija, 9, 14. 5.); M. I erseglav pa se je udeležil kongresa Slov. slavističnega društva na Bledu (28.—30, 5.)
3.	Študijska poioDttnja:
Asistent M. Terseglav je bil od 9.—23.9. na študijskem obisku etnoloških in etnomuzikoloških ustanov v Bratislavi in Brnu. — Z. Kumer je prisostvovala kot povabljeni gost Festivalu ljudske glasbe v Vychodni na Slovaškem (1. -4. 7.)
4.	Interno študijsko in dokumentacijsko delo:
Poleg priprave kongresnih referatov (gl, pod 2) jc posebej omeniti še: za ^Etnologijo južnih Slovanost članka o slov. ljudski glasbi (Z. Kumer) in o slov. ljudskih plesih (M. Ramovš); presnemavanje glasbenega gradiva s posnetkov drugih ustanov ali posameznikov za arhiv sekcije in obratno (J. Sirajnar); podrobno evidentiranje temeljnih posnetkov sekcije v letih 1970 1972 (od št. GNI 30.672—33.667) z ustrezno označbo trakov in kazalk na odnosne terenske zapisnike (V. Vodušek); glasbena oprema z zvočnimi posnetki za razstavo SEM >Titov rojstni kraj«, in spremno besedilo za gramofonsko ploščo »Helidon« ženskega vok. okteta z Ohirskega (J. Strajnar),
Naglasiti je treba, da se obračajo na sekcijo v velikem številu za informacije, nasvete in gradivo skladatelji, režiserji gledališč, vodje folklornih plesnih skupin, študenti muzikologije, ki imajo seminarske naloge s tega področja, drugi posamezniki itn. ter so posamezni sodelavci (predvsem M, Ramovš, Strajnar, V. Vodušek) precej časovno obremenjeni s tnkiin delom, ki jc sekciji honorirano lahko le s strani večjih ustanov.
Radijske oddaje:
Sodelavci sekcije še izza časa bivšega GNI sodelujejo z RTV-Ljubljana pri oddajah za ciklus »Slovenska zemlja v pesmi in besedii, ki spadajo med najbolj poslušane v Sloveniji. S sezono 1977/78 je sekcija sklenila pogodbo z Glasbenim programom RTV-Ljubljana, da prispeva Uradno pO dve oddaji mesečno skozi vse leto, za kar dobi honorar le sekcija in ne več posamezni sodelavci. V letu 1977 so prispevali sodelavci oz. sckcija skupno 19 takih oddaj.
Delo sodelavcev zunaj sekcije:
Z. Kamer: predavanja »Uvod v glasbeno narodopisje« po 1 tedensko uro v 3. letnika P7.E za muzikologijo FF in v 2, letniku pedagoškega oddelka Akademije za glasbo.
M. Ramovš; 1. predavanja o ljudskem plesu za slušatelje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo; 2. predavanje o ljudskih plesih na Srednji baletni šoli v Ljubljani; 3. seminar slovenskih ljudskih plesov v organizaciji Zveze kult, organizacij Slovenije; 4-, seminar slov. ljudskih plesov na Mednarodni letni šoli folklora na Radiji {Korcula), od 14.—20, avgusta; scenarij in spremni tekst za 4 oddaje o slov. ljudskih plesih vzhodne Štajerske in Prekmurja; 6, strokovno in umetniško vodstvo AFS »France Marolt«; 7. priprava skupin iz Slovenije za Smotra folklora v Zagrebu {julija 1977); 8, priprava in režija srečanja izvirnih folkl. skupin v Ljubljani {24. junija); 9. organizacija 24. kongresa Zveze društev folkloristov Jugoslavije v Piranu (okt. 1977); (0. delo pri Odboru za plesno dejavnost Mestne zveze kult. organizacij: 11. postavitve plesov: Kozjanski plesi za folkl. skupino v Celju; V z hod noš ta je tak i plesi za folkl. skupino Piran; Prekmurski plesi za Šaleško folkl, skupino, Velenje; Belokranjski plesi za ansambel Kolo, Beograd,
J, Strajnar; L predavanje »Slov. ljudska pesem in načini pctja<r za folkl. skupino »Sava*, Kranj (seminar v Izoli, 22, apr.); 2, predavanja »Slov. ljudska pesem, Ljudska instrnm. glasba in glasbila« na Mednar. letni šoli folklora na Badiji (Korčula), 14,—18. avgusta; 3. Glasb, priredba za »Kozjanske plese« za folkl. skupino Celje; 4. Glasb, priredba za ¡»Prekmurske plese« za Šaleško folkl. skupino, Velenje.
.M. Te rs eg lav: Predavanje za podružnico Slavističnega društva Kamnik (26. maja); »Slovenska ljudska pesem danes*.
Objave:
Ob j sne v strokovnih in drugih publikacijah:
Op.: ETop = Etnološka topografija siovcoskcgu etničnega ozemlja, Ljubljana 1975.
Z. Kamer:
Ljudska glasba v Sloveniji. Muzicka enciklopedija, 2. izd,. 3. kaj., Zagreb 1977.
Mati ali ljubica. Prispevek k razlagi balade o pastirju in čarovnicah. Traditioacs 4/1975, Ljubljana 1977, 5—14.
Slovenska ljudska glasba. Glasbena mladina Slovenije, S t, 1 in 2, 1977/78.
Nekaj kritičnih misli o XX. kongresu Zveze društev jugoslovanskih folkloristov v Novem Sadu 27. sept. — 1. okt, 1973. T rad i tirnica 4/1975, Ljubljana 1977, 303—307.
(Red.) Jahresbibliograpbie der Volksballadenforschung. Aanual BibUography of Folk liallad Research, 6. 1970. II rs g. von der S. L E. F. Kommission fiir Volksdichtung ... durch. Zmaga Kainer in Zusammen-urbeit init Ilolf Wilh. Brednich und Jiirgen D it t in ur, Ljubljana 1977, bi sU.
15 ocen domačih in tujih strok, publikacij zu Tradiliones 4/1975, Ljubljana 1977, 319—320, 534—341, 35b—302.
Joži Bertoncljn v spomin. Glasnik SED 16/1976, sit. 4. Ljubljana, febr. 1977, bb.
8. mednarodno posvetovanje o ljudskih baladah. Kopcnhugen 27.-29. 8. 1976. Glasnik SED 16/1976, št. 4, Ljubljana, febr. 1977. 66.
2 occni tujih strokovnih publikacij. Glasnik SED 17/1977, št, 2, 26—27.
M. Ramovš:
Romarski vrtec. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 47—78.
Ples, ETop, Vprašalnicc X. Ljubljana 1977, 105-127.
2 oceni domačih strokovnih publikacij. Traditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 329—331,
Priložnostni članki V časopisih in koncertnih sporedih, J. S t r a j n a r :
Ohcet na Koroškem, Gospodinjski koledar za l 1978, Ljubljana 1977, 144—146,
Ljudska glasba na Krasu. Jadranski koledar, letnik 1978, Trst 1977, 154—159,
M. Terseglav:
Znanje o vremenu. ETop, Vprašala ice XI. Ljubljana 1977, 75—97.
Jenkov Knezov zet in ljudska balada o graščokovem vrtnarju, rl raditiones 4/1975, Ljubljana 1977, 15—26.
Nove težnje (ob 16, letniku Glasnika SED), Delo 19/1977, št. 140 (18. junij), 6.
Poročilu s pomisleki. Glasnik SED 17/1977, Si. 2, 24. 8 knjižnih ocen, Traditioncs 4: Narodna umjetnost 15, Zagreb 1977; Glasnik SKD 17/1977.
V. V o d u š e k
Oj. li španič inoj. Slovenska ljudska pesem s Sel na Koroškem. (Gramofonska plošča s komentarjem in narečno transkripcijo besedil.) K I V Ljubljana, Stcreo-SAKOJ LP 1101 [1977).
Glasba. ETop. Vprašal niče X. Ljubljana 1977, 95--104.
Znanje o rastlinskem svetu. ETop, Vprašalnice XI, Ljubljana 1977, 41—62.
(Ured.) ETop, Vprašalnice III (Rokodelstvo - obrt; Industrija - rudarstvo; Gozdno gospodarstvo). Ljubljana 1977, 87 str.
(Ured.J ETop, Vprašalnice X (Jezik: Resedna umetnost; Branje; Glasba; Ples; Likovno obzorje). Ljubljana 1977, 140 sir.
(Ured.) ETop, Vprašalnice XI (Viri znanja; Zdravilstvo; Znanje O rastlinskem Sveta; Znanje o živalskem svetu; Znanje O vremena; Zgodovinska zavest i a geografsko obzorje; Tehnično znanje). Ljubljana 1977, 152 Str.
(Pri t, 4—6 s na red ni k a ETop: Slavko Krcmenšek, Vilko Novak.)
MEDAK ADEMIJSKI ODBOR ZA ŠTUDIJ SODOBNIH TEŽENJ NA PODROČJU NEKATERIH HUMANISTIČNIH ZNANOSTI
Poročilo o delu v letu 1977
V letu 1977 delo v meda kad emijskem odboru ni napredovalo. Razlog za to je med drugim dejstvo, da avtorji ne pošiljajo svojih referatov v določenem roku (vsaj na 8 področjih), ne povsem urejeno finančno stanje, občasna odsotnost predsednika M O, ki tii mogel v zadostni ineri posvetiti svojega delovnega časa delu v MO, pomanjkanje ustreziiegu prostora za delo, dejstvo, da koordinatorji, ki so sjirejeli v oceno že poslane referate, svojih Ocen še niso izročili itn. Vendar se delo vsaj na tistih področjih, kjer je pretežno opravljeno, lahko sklene (npr. arheologija, arhitektura), za naprej pa morajo pristojni akademijski organi sprejeti sklepe o nadaljnjem delu.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE
Poročilo o delu v letu 19 77
Poglavitno delo je nalagala organizacija drugega zasedanja ekspertov Unesca za kvantno kemijo ter priprava dokumentov za zasedanje in sklepnega poročila. Zasedanje je bilo od b. do 8. julija na Bledu. Udeležilo se ga je 15 ekspertov (od 19 vabljenih) in vodju urada Unesca za znanstveno sodelovanje v Evlopi prof. J. Jaz. Sprejeti so bili 4 mednarodni raziskovalni projekti v raznih področjih kvantne kemije in njenih aplikacij. V dveh bodo udeleženi tudi naši raziskovalci. Sklepno poročilo je bilo pred kratkim razposluno in je na vpogled pri akad, D. Hadžiju.
Izšle so 3 številke Information Bul letina v nakladi 100 izvodov in bile poslane udeležencem v regionalnem kooperativnem projektu molekularnih ved.
V sodelovanju s prof, G. Del Rc-jem (Napoli) je bil zasnovan projekt »Interdisciplinarni pristop k površinam in površinskim fenomenom*. Prvi sestanek je bil od 23. do 25. junija v Rimu. Udeležilo se ga je 14 znanstvenikov iz 7 držav. Materiale za sestanek je pripravil odbor. Projekt je sprejet med prej omenjene, ki jih podpira 1 ncsco,
Pri teh mednarodnih obremenitvah je dejavnost odbora v Jugoslaviji zaostala, Delno je za to krivo dejstvo, da doslej še niso vse akademije imenovale svojih članov.
INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Poročilo o delu v letu 1977
Raziskovalni program inštituta financira nss, področna skupnost za geologijo, rudarstvo in metalurgijo, p od ročna skupnost za ekonomske in prostorske vede in skupnost za biomedi-cino; sofinancirajo pa ga tudi Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Kulturna skupnost Postojna in TI1P Postojnska jama, Obsega p renče vanje kraškega podzemlja (nosilec naloge je d t. Rado Gospodaric) s tremi podnalogami; te zajemajo vertikalno pretakanje vode v krasu, dinamiko in kronologijo kraških procesov ter pripravo osnovne spel eo loške karte Slovenije, ki je v 6. fazi. Druga nalogu obsega geografijo krasa, (njen nosilec
je dr. Peter Habič), a posameznimi temami s področju temeljnega preučevanja razvoja krasa in intenzivnosti kraških procesov, preučevanja razširjenosti krasa ter njegovega ekološkega vrednotenja. Tretja nalogu obsega ekologijo podzemeljskih kopenskih biocenoz v Sloveniji (nosilec je Egon Pretner); četrto področje pa je povezano Z raziskovalnim delom Kraške muzejske zbirke, kot posebne delovne enote inštituta, ki jo vodi Meh-tildu Urleb.
Izvajanje programu je bilo povezano s terenskim delom, z laboratorijskimi analizami in preparacijami, s študijem literature, obdelavo podatkov in rezultatov raziskuv. Rezultati so in bodo razvidni iz objavljenih del in sestavljenih letnih poročil. Precej raziskovalnega dela je bilo opravljenega tudi v zvezi s spcleohidrološkinii raziskavami krasa, ki jih financira Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Geodetsko je bil izmerjen teren v območju Najdene, Vranje in Tkalce jame. Opravili pa smo še druge občasne naloge po naročilu delovnih organizacij.
Pri izvajanju programa je sodelovalo 17 redno zaposlenih in 3 delno poleg zunanjih sodelavcev z Univerze, Geološkega in Geodetskega zavoda. Zveze vodnih skupnosti, Kemičnega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani, Zavoda za hidrotehniko iz Sarajeva, Jamarske zveze Slovenije in drugih raziskovalnih ustanov doma in v tujini. Posebej je omeniti povezanost inštituta z gospodarskimi in družbenopolitičnimi organizacijami, med ujmi s TI IP Postojnsko jamo, Baziskovalno in Kulturno skupnostjo občine Postojna in drugimi. Inštitut so kot vsako leto obiskovali številni domači in tuji gostje.
Raziskovalni program, inštituta je usmerjal njegov znanstveni svet, ki je pod predsedstvom akademika S. Hcšiča sprejemal študije za objavo v Krasoslovnein zborniku ter izbral nekaj novih sodelavcev. Pri inštitutu so redno zaposleni znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, pet asistentov, trije strokovni delavci, višji tehnični sodelavec, višji knjižničar, tajnica, jamski vodnik in snažilka, S polovičnim delovnim časom so zaposleni višji strokovni sodelavec, adininistratorka, snažilka, občasno pa je zaposlen tudi čuvaj razstavnih zbirk.
Kraška muzejska zbirka je izvajala raziskovalni in razstavni program po dogovoru z ustanovitelji, tj. SAZU, Kulturno skupnostjo in THP Postojnsko jamo. Raziskovanje je teklo v Postojnskem jamskem sistemu s preučevanjem receutnih in fosilnih kraških procesov z namenom, da dobimo gradivo za bodoči Kraški muzej v Postojni, zastavljeni program pa je bil izpolnjen z desetimi razstavami, ki si jih je v iilštiuitskih prostorih
ogledalo okoli 6000 občanov jn tujcev. Me J razstavami naj posebej omenimo prikaz življenja kapnikov, ki je vzbudil med ob i skovale i živo zanimanji;, kot tudi spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva postojnskega rojaka dr, Lojzeta Kraigherja, ki je bila prirejena skupaj z Mestno knjižnico Postojna, Muzejski delavci so opravljali še redno interno delo. dopolnjevali kartoteke i 11 lototeko, preparirali muzejske predmete in skrbeli za zbirko v Postojni, Pred jam i in v gradu Prema. Prav tako SO vzdrževali stike z muzejskimi ustanovami na Primorskem in v ostali Sloveniji. Dosti dela je bilo vloženega tudi v pripravo novih razstavnih panojev.
Za apravne posle inštituta in stike z upravo v Ljubljani sta bila zadolžena upravnik dr. Peter Habič in njegov pomočnik dr. Rado Gospodaric. Pri SDS SAZU in njenih komisijah so bili delegaii Andrej Kranjc in T, Novak ier France SušieršiČ, pri sindikatu pa Janja Hladnik in Ivan Kenda. Delegat OO ZKS je bil dr. Rado Gospodaric. Tajniške, personalne in pisarniške posle je izvrševala tajnica Katja Bencič, ki je v preteklem letu registrirala 1400 uradnih dopisov, pomagala pri izdelavi 1? poročil o raziskovalnem delu ter opravljala tajniške posle za
SUWT in Občinsko raziskovalno skupnost Postojna, ki ima sedež pri inštitutu.
Za knjižnico je hila zadolžena višja knjižničarka Maja Kranjc. Knjižnica jc v letu 1977 pridobila 735 novih enot, skupno jih ima 16.000. Posebej je treba šteli še Perkovo knjižnico s 1366 enotami in 1346 enot bivšega Notranjskega muzeja, kar je bilo na novo kataiogizirano. Knjižnica je izposodila 349 del notranjim in zunanjim uporabnikom, 58 del pa je bilo izposojenih drugim bibliotekam, Kranjčeva jc posredovala 77 dopisov, dopolnjevala obstoječo bibliografijo, izdelovala stvarne kartoteke in obdelovala tekoči prirastek knjig. Po potrebi je opravljala še tajniške posle, sodelovala pa je tudi pri terenskem delu v Postojnski in Planinski jami. Vodila je izdajo publikacij 3. SUW I. in opravljala prevajalske posle.
Višji tehnični sodelavec VI a d oš a Elesini je izdelala 108 spe-leoloških kart 5. in 6. faze, 100 različnih drugih načrtov in skic v zvezi z raziskovalnimi temami, sodelovala je pri pripravljanja razstav ter arhivirala kartografsko gradivo. Ravnala je s kopirnim strojem, kjer je naredila okoli 1000 kopij raznih načrtov.
Strokovni delavec Ivan Kenda je v povezavi z Jamarsko zvezo Slovenije urejal Kataster kraških pojavov. Sprejel in arhiviral je 146 zapisnikov o novo najdenih objektih ter še 481 raznih drugih katastrskih enot. Inštitutski sodelavci so od tega
prispevali 34 oziroma 203 eno le. L Kenda je pripravil arhivsko gradivo za 6. fazo speleološke kar le Slovenije, kjer je izločil 4~0 kras kili jam in ji!i vnesel na topografske podlage listov Ljubljana 1, 2, 3 in 4, Celje I, 2, 3 in 4, Rogatec i, 2, 3 in 4. Sodeloval je pri pripravi razstave življenje kapnikov, pri terenskem delu in posebej pri geodetskih izmerah Najdene. Vranje in Tkalce jame, o čemer je izdelal ustrezno poročilo. Pri tem delu in drugih tehničnih ter terenskih nalogah je sodeloval tudi jamski vodnik A. VadnjaL
Strokovni delavec Jurij Hajnu je opravljal številne tehnične posle pri vseh razstavah in internem delu Kraške muzejske zbirke, pomagal pri arheološkem izkopavanju in topografiji ter pri terenskem delu v zvezi z drugimi raziskovalnimi deli.
Strokovni delavec Tone Novak je po vrnitvi iz JLA februarja 1977 delal pri biospeleoloških raziskavah v kabinetu in na terenu, Sodeloval je pri raziskovalni temi o kopenskih podzemeljskih biocenozah, kjer je skupaj z Valerijo Kuštor pripravil dolgoročni delovni program ter opravil 1. fazo tega raziskovanja. Ekološke študije so obsegale pilotski ulov favne v talnih plasteh v Pred jami in Planinski jami ter v jamah na Štajerskem, Sodeloval je tudi pri izdelavi speleološke karte Celje 2. Zahtevno delo je bilo povezano z različnimi tehničnimi opravili, vzorčevanjem prsti, terenskimi in laboratorijskimi meritvami. Upravnik inštituta znanstveni svetnik dr. Peter llubič je svoje raziskovalno delo usmeril na tri področja. Preučeval je razporeditev, obliko in gostoto kraških gloheli na izbranih kraških predelih od Istre do Alp. Rezultate tega študija je pripravil za objavo v Geografskem vestniku. Nadaljeval je s študijem valorizacije krasa in kraških voda v porečju Ljubljanice in. Notranjske Reke ter pripravil poročila o prvi fazi teh raziskav, ki jili financira Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Sodeloval je tudi pri opazovanju in sledenju voda v Postojnskem krasu, kjer je bilo izvedeno dvoje barvanj, prvo v zvezi s preučevanjem samočistilne sposobnosti podzemeljske Pivke v organizaciji Zavoda za hidrotehniko Gl iz Sarajeva, drugo pa v zvezi s preučevanjem vertikalnih curkov v Planinski jami. Speleološko delo je bilo med drugim povezano z izdelavo listov osnovne speleološke karte Ljubljana 4, Celje 3 in 4, ki obsegajo osamljeni kras Posavskega hribovja. Za objavo v Acta carsologica je skupaj z tir. Radom Gospodaričcm pripravil razpravo o kraških pojavih Cerkniškega jezera. Za zbornik ob 500-letnici Loža je napisal krajši prispevek o geografskih značilnostih Lflške doline. Preccj časa je porabil za organizacijske zadeve, posvetovanja in razna strokovna poročila v zvezi z vodno oskrbo in zaščito
krasa, Junija je s sodelavci obiskal kraški; predele iu nekatere ustanove v Švici in Nemčiji, oktobra pa se je udeležil 7. mednarodnega kongresa v Sheffieldu in simpozija o tropskem krasu v Gsfordu, Med drugim je spremljal po krasu geomorfologa Nguyen Xnan Dan iz Vietnama in prof dr, Paula Williamsa iz Nove Zelandije.
Višji znanstveni sodelavec dr. France Habe je pred odhodom v pokoj marca 1977 preučeval starost sige v Prerijami in Škocjanskih jamah ter skupaj z drugimi avtorji (I- Gamsom, P. Gospodaricam in W, N. Frankejcm) pripravil ustrezno razpravo za tisk. Opravlja] je tudi posle predsednika Območne raziskovalne skupnosti za Postojno, Cerknico in Ilirsko Bistrico.
Višji znanstveni sodelavec dr. Rado Gospodaric je preučeval generaciji' sige v nekaterih kraških jamah Slovenije in vzroke podiranja kapnikov v kraških jamah. Pri tem so relativne in absolutne da taci je sige pokazale, da imamo v naših jamah razvite sige iz holocena, postglaciala in w ur ruskega stadiala oziroma tviirinsko-riškega glaciula. Te sige se razlikujejo po oblikah in hitrosti rasti. Podrti kapniki v jamah so sestavljeni iz več generacij sige, podiranje pa je bilo najbolj intenzivno v postglacialni dobi. Uporabljene metode raziskav so za slovenski prostor nove, dosedanji rezultati pa odpirajo široke možnosti za nadaljnje uspešno preučevanje (ake vrste. Izdelal je speleoloJke karte Celje 2 ter Rogatec J. 2, " in 4. ki obsegajo 120 tipkanih strani in obravnavajo kraške pojave panonskega dela Slovenije, kjer ic zakrasel posebno miocenski litotuninijski apnenec.
Skupaj 7. dr. P. Ha bičem je ua novo obdelal dosedanje znanje o kraških pojavili Cerkniškega jezera in polja v posebni razpravi, ki je sprejeta za tisk v Acta carsoiogica 8, Tu so zajete sintetične ugotovitve o nastanku in razvoju tega največjega in najbolj znanega slovenskega kraškega polja, S sodelavci je uredil publikacije »Predavanja SUWT, 2, knjiga in poročila SUWT, 5. številka, Naše jame, 18 (1976) ter poročila za Raziskovalno skupnost za leto P>77.
Upravni posli so obsegali administrativne naloge pri inštitutu v Postojni iu SAZi v Ljubljani; bil je predsednik strokovnega sveta Kraške muzejske zbirke; pripravil je osnove za razstavo Življenje kapnikov in spremne tekste vodnikov za Prvi idejni načrt o Kraškem muzeju. Bil je aktivni član znanstvenega sveta inštituta ter drugih strokovnih iu družbenopolitičnih organizacij v Postojni in Ljubljani. Na inštitutu in po krasit je vodil številne domače in tuje goste,
Strokovni svetnik Mehtilda llrleb je vodila Kraško muzejsko .zbirko ter ustvarjalno sodelovala pri načrtovanju in pripravah
različnih razstav ¡11 drugem muzejskem delu, Poleg tega je nadaljevala z arheološko topografijo Bloške planote ¡11 Hruške ter z arheološkim sondiranjem okoli cerkve v Zerovnici in na Uncu, kjer so najdbe in drugi rezultati pokazali obstoj človekove nnseljenosti .še pred doslej znano dotacijo. S tem je dopolnila obstoječe vire materialne kulture iz cerkniške in loške doline, kamor sodi tudi leto poprej odkopano arheološko gradivo iz Starega trga. ki ga je inventarizirala s predmetno kartoteko in Tototeko ter sestavila ustrezno poročilo zu RSS.
Upokojeni višji strokovni sodelavec Egon Preiner je bil zaposlen s skrajšanim delovnim časom. Obdeloval je bogato slovstvo ter zbiral in urejal biološko gradivo iz več kot 700 jam za razpravo o podzemski koleopterski favni Slovenije, ki obsega okoli 300 tipkanih strani, Za objavo pri JAZU v Zagrebu je oddal opis novega, izredno zanimivega roda Louricia jalzici iz Gospodarske pečine pri Vrliki. Nadalje je določil in deloma turli prepariral favno iz jam Popovega polja ter mnoge vodne hrošče iz potokov pri rudniku urana v Zirovskem vrhu, Terensko delo je opravljal v jamah Jelovice ¡11 Ralitovea ter na Vla-sulji, Volujaku in Zelengori, v Veliki Paklenici, v Liki in na Koren ti, vse skupaj z biologi biološkega inštituta SAZU. Kot podpredsednik Jugoslovanskega en (ontološkega društva se je udeležil redne letne skupščine in simpoziju v Tjentišiu ter srečanja avstrijskih« italijanskih in slovenskih entomologov v Piancavallu v Italiji,
Višji strokovni sodelavec Jože Čar je bil nastavljen pri inštitutu s 1. julijem 1977. V pol leta je sestavil vsebinski koncept Kraškega muzeja in program študija o geoloških osnovah krasa v Sloveniji kot eni izmed tem v raziskovalnem programu Kraške muzejske zbirke. Poleg priprav za razstavo Življenje kapnikov in drugih, je sodeloval pri pripravi idejnega načrta za umetni vpadnik iz udornice Globoščak v rov Tkalce je me za sifonom. V poročilu >Osnove za rudarsko oceno preboja Globoščak-TkaL ca jama« je navedel, da izdelava nameravanega preboja z geološke piati ni problematična. Geološko je kartiral požiralnike in njihovo zaledje ob severnem obrobju Planinskega polja med Grčarevcem in Lazami ter ugotovil, da so požiralniki v kred-nem apnencu razviti v glavnem ob odprtih prečnodinarskih prelomili, v zgornjetriasnem dolomitu pa so nastali predvsem ob lezikah. Študiral je tudi paleokraške pojave na Idrijskem ter delal na prijavljeni doktorski tezi »Razvoj srednjetriasnih sedi in entov v idrijskem tektonskem jarku<.
Asistent mag. Andrej Kranjc je dokončal obsežno delo »Razvoj krasa v Ribniški Mali gorii. Tu je podrobneje obdelal fi-
žično geografske in speleoloske pojave ter na podlagi analiz skušal določiti sedanji in pretekli hidrografski in geomorfo-loški položaj Male gore na razvodju Kolpe in Krke. Obdela! je tudi dva lista (Celje 1 in Ljubljana 2) speleoloske karte, kjer večina k raso sodi k Savinjskim Alpam in alpskemu predgorju. Zbrani in pregledno urejeni speleološki podatki zajemajo tudi številne nove raziskave in ugotovitve o razvoju jam v tem delu Slovenije. V sodelovanju z Janjo Hladnik je podrobneje obdela! fluvio-glaeialnc sedimente iz Jame v Strašilu pri Bohinju, o čemer je poročal na mednarodnem speleološkem kongresu v Angliji. V manjši meri je sodeloval pri pripravah geomorfo-loške karte Slovenije in pri preučevanju poplavnih področij Slovenije,, vse skupaj z geografi z Univerze in SAZU v Ljubljani. K a Filozofski fakulteti, PZE za geografijo v Ljubljani je uspešno dokončal podiplomski študij.
Asistent Valerija Kuštor je študirala in sestavljala kartoteko bioloških publikacij v zvezi z raziskavami in merjenjem občutljivosti oči jamskih hrošče v Laemošleuus ¡schreibersi. Mikrosko-pirala je jamske hrošče d rohnovratnike Lepiodirua hoben-rvarii ter opravljala potrebna druga laboratorijska in tehnična dela. Skupaj s T. Novakom je delalu p referenčne poskuse pri ulovu živali v talnih plasteh kraških jam, pri ekološkem poskusu ugotavljanja robnega efekta v P red jam i. pri favnistični in ekološki obdelavi osnntljenega krasa pri Radljah ob Dravi, pa tudi pri poskusu časovnega ulova živali v pasti v Planinski jami. Skupaj sta izvajala prvo fazo raziskovalne naloge pri sistematičnem pregledu kopenske favne v jamah severovzhodne Slovenije, kjer so nnloge zahtevale trikrat po dvanajst dni trajajoče teiensko delo in vmesno laboratorijsko obdelavo nabranega materiala. Informativni članek o izhodiščih in pristopu k ekološkim raziskavam podzemeljskih kopenskih biocenoz Slovenije je v tisku, sestavljeno pa je tudi poročilo o L fazi tega raziskovalnega dela.
Asistent ing, Janja li]udnik je nadaljevala s študijem vertikalnega pretakanja kraške vode v Planinski in Postojnski jami. Z na novo sestavljenimi in posebej prirejenimi lijaki iti registrirnimi napravami je tedensko nadzorovala pretok v jamah, v laboratoriju pa sproti analizirala kemične lastnosti prenikajoče vode. Zanimive podatke je skupaj z rezultati sledilnega poskusa obdelala v posebnem poročilu, ki daje koristne napotke za nadaljnji študij. Vodila je tudi dela v laboratoriju in pri dopolnjevanju njegove opreme. Za podiplomski študij je izkoristila enomesečni študijski dopust, za magistrsko nalogo pa ima odobreno temo z naslovom »Porazdelitev nekaterih elementov
pri odlaganju sige v kraških ja niali< pod mentorstvom prof. S. Gomišeka, Bila je predsednica SO sindikata in se je udeležila več seminarjev v okviru občinskega sindikalnega sveta ter Sej v ljubi ja ni.
Asistent Janez Bebec sc je v 8 mesecih, kolikor je bil zaposlen pri institutu, seznanjal z njegovim načinom dela in osnovnimi dejavnostmi. Študiraj je literaturo ter karte in specifične probleme geografije krasa. Pri raziskovalni nalogi Geo-gralija krasa je sodeloval s poskusom geografskega vrednotenja kraške občine Cerknica, kjer je primerja] pri rod ne osnove in družbeliogeografskc pojave na podlagi kart in obsežnega statističnega gradiva. Sodeloval jc pri merjenju 1 kalce, Najdene in Vranje jame ter pri raziskavah jam na Domžalskem krasu za speleološko karto Slovenije,
Asistent France Sušteršič jc v okviru Spcleološke karte Slovenije kartiral in obdelal podatke za liste Ljubljana 1 in Sestavil je ustrczOii tolmača iiu prav tako geološke Osnove za Več družili listov i>. faze te naloge, V raziskovalnem programu je tlokoočal temo ; Geomorfološki razvoj zatrepilih dolin Planinskega polja«, kjer je uspel podrobneje dokumentirati in podpreti z novimi dokazi goomorfološko dogajanje v območju Planinskega polja in Postojnskih vrat. Pri temi »Vzroki podiranja kapnikov v kraških jamah« jc sodeloval pri delu v Postojnski jami ter pri geomehanskih preiskavah vzorčene sige. Analiziral je fosilne naplavine ob Cerkniškem polju ter sodeloval pri geodetskih meritvah Vranje in Najdene jame. Z matematično obdelavo nunteričnih podatkov je sodeloval pri drugih raziskovalnih nalogah inštituta, posebej pa je izdelal »Uvod v speleo-mc tri jokjer obravnava postopke teorije informacij ter sploh numerične metode v speleologiji,
Udeležba na znanstvenih kongresih in sestankih:
Od 5. do it. 6. so dr. Bado Gospodaric, dr. Peter HubiČ, Andrej Kranjc, Janez Bebce, Janja Ffladnik. Valerija Kuštor in Tone Novak bili na strokovnih srečanjih na Univerzi Bern, Karlsruhe in Inštitutu za radiohidrometrijo v Miinchnu.
Od 11. do 24. 9. 1977 so se 7. mednarodnega speleološkega kongTcsu v Sheffieldu in simpozijev v Bristolu, Lancaslru, Oxford u i u Card i i t u udeležili dr. Rado Gospodaric in Janja Hlad-nik, Andrej in Maja Kranjc, dr. Peter Habič ter Tone Novak in Valerija Kuštor.
Od 16. do 21. H- 1977 sp jc rlr. Rado Gospudarič udeležil znanstvenega sestanka za pripravo 4. simpozija o sledenju podzemeljskih voda na Teh nič ni visoki šoli v Bernu.
Javna predavanja:
R. Gospodaric
Vzroki podiranja kapnikov v kraških jamah, Slovensko geološko društvo.
Siga v kraških jamah. Planinsko društvo Gorica.
Neue Ergelmisse be i d en hvdrogeologisehen Forschungen des klassischen Karstes, Univerza Kari srn lie.
The Collapse of Speleotheins in the Postojna Cave System, 7. medn. speleo loški kongres, Se h ef i el d.
Karsthydrological Results o F the Water Tracing Test 1975 in the Ljubljanica River Basin, 7, jncdn. speleološki kongres, hidrološki simpozij Bristol.
Pomembnejši obiski:
22. 2. 1977: Slovesne otvoritve razstave ob 100-le t niči rojstvu dr. Lojza Kraigherja »O se med drugimi udeležili S. Kraigher, L. Sen I jure, B. Kreft. A. K uhelj, B. Zupančič; Inštitut so obiskali: 22. 3. — Glavni tajnik SAZU akd. Gorazd Kušej ter upravni direktor Bojan Plavc; 18.—27. 4: Skupina hidrologov Zavoda za hidrotehniki» GF Sarajevo in Škole narodnog zdravi j a i z Zagreba pod vodstvom prof. dr. N. Lipoldove in prof. dr. N. Preka; 2b. 5. Mednarodna jugoslovansko-avstrijska komisija za Dravo pod vodstvom predsednika ing. L. Goriška; 17. h. Prof. dr. D. Dimi tri jevič, dr. M. Dimitrijev«:, dr. M. Marko vič iz Rudarsko geološke fakultete iz Beograda: Ift. 7. prof. Carlo Fi-noehiaro, predsednik Speleološke zveze Italije: 19.—21. 7. Mohamed A. Farjadi, Bureau of Parks and Res. Dept. of the Environment., Teheran, Iran: 30, 8. Predsednik znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa, akad. Svetozar Uešič; 3.—13. 10. geomorfolog Nguyen Xuan Dao iz Akademije znanosti SR Vietnam; 18.—20. 10. Prof. dr. Paul Williams iz Univerze Auckland, Nova Zelandija; 13. 12. Skupina petih strokovnjakov za gradnjo hidroelektrarn na krasu iz SR Vietnama v organizaciji ZAMTES-aj 17. 12. Skupina študentov geografije PA iz Ljubljane pod vodstvom prof. dr. J. Kunaverja in 22. 12. Skupina petih članov Kitajske akademije znanosti v spremstvu akad. M. Tišlerja.
Objaoe:
B. Gospoda ri 4:
The Cd I ap se of t he Speleothems in the Postojna Cave System. Proceedinga oí the 7™ International Speleological Congress, 223—225, Shéffietd.
fi, Gospodarit, Vlasta Neïimer, P. H a b i £ in Mehtilda Urlcb :
Kraški muzej pri Poslojnski jami, prvi idejni načrt. Vodnik, 2. 1976, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU. Postojna.
P. Habič, R. Gospodarit, F. Habe, A. K m n j C , F. SušteršiE :
Osnovna speleološka karta Slovenije, 3. nadaljevanje. Naše jame, 18 (1976), 55—62, Ljubljana.
I. Car:
Svetovna kriza živega srebra. Idrijski m zgledi, 1976, 1—8.
Pritagajan je velikih proizvajalcev i L ve (ra srebra razmeram na svetovnem trgu. Idrijski rudnik bo začasno ustavil proizvodnjo. Razmere ji a svetovnem trgu živega srebra sta gn i raj o. Idrijski razgledi, (1976), 1—tO, Idrija.
A. K r a n j C :
Poskus valorizacije kraških votlin v občini Kočevje z naravovarstvenega vidika. Varstvo narave, 9, 3—20, Ljubljana.
Dr, Alfred čSerko — speleolog in raziskovalec krasa (1910—1948). Naše jame, 18 (1976), 3—10, Ljubljana.
Les grandes cavités mondiales — Yougoslavie. Spel tinca, 2, supplément, 61-64-, Paris (Soavtorja S. Božičevič jn T. Kenda).
Najstarejši objavljeni načrt kraške jame. P roten s 39/7, 266—267, Ljubljana.
Jama v Strašilu, Planinski vestni k, 77/X 176—178, Ljubljana,
Kleahu D- Marciau — Morfología cars ti ca (knjižno poročilo). Naše jame, 18 (1976), 106—107, Ljubljana,
Janja Hladnik in A. Kranjc;
Fluvio-glacial Cave Sédiments — A Contribution to Speleoehrono-logy, Proceedings of the 7th International Spel col o pic al Congress, 2+0—243, Shefficld.
T. Novak in N. S i v e c :
Biološke raziskave v pegmatitnih jamah pri Ravnah. Naše jame, 18 (1976), 39—45, Ljubljana.
Biológica 1 île»earelies of Pegmatite Caves in Slovenija. Procec-diugs of thc International Spe leo) cgi cal Congress, 328—531, Shef-
fiela.
E. Protner:
On the ecology- of i lie allegedly cavernicolou* beetles, with remark % on llie classification of the alleged cave fauna, Proceedings of the 6th International Congress of Speleology, 2, 221, Praha.
E.	Preiser in K, A b s o 1 o n :
Geschichte der biospelnologischen Forschungen in Bosni en, Iler-zegnwinii and nngrenzenden Gebieteu, Glasnik Zemaljaikog muzej«, 13, (1976), 3«—253, Sarajevo.
Br. j a l z i 6 in E. P r e t n e r :
Prilog poznavanju faune koleoptera pečina i jama Hrvatske. K rs Jugoslavije JAZU, 9/5, 239—271, Zagreb.
F.	S u S t e r S i 6 :
Preračunavanje jamskih poligonov z žepnim računalnikom TEXAS SR 51-A. Naše jume, 18 (1976), 46—54, Ljubljana.
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MEHKA
Poročilo o delu v letu i 97 7
1 udi v letu 1977 smo posvetili največ pozornosti nalogi, ki poteka od leta 1971 pod naslovom >Geografija poplavnih območij uu Slovenskem* in jo votli akad. Svetozar llešič. Po predvidenem programu za tretjo etapo smo končali s proučevanjem doline Krke od Bele Cerkve navzdol (dr. Milan Šifrer, dr. Franc Lovrenčak, Milan Natek, dr, Marjan Žagar), porečja Rižane in Bariaševice (Dušan Plut), porečja Dragonje (Milan Orožen Adamič) ter Grosupeljske kotline (dr, Drago Mezo). Rezultati tega našega dela so štirje elaborati s skupaj 476 stranmi ter z 221 kartami, diagrami in slikami, ki smo jih 15. novembra 1977 predali Raziskovalni skupnosti Slovenije V oceno.
Poleg tega smo v letu 1977 začeli tudi z uresničevanjem četrte etape našega programa, s katerim želimo v letih 1977 in 1978 proučiti poplavna področja na Planinskem polju (dr. Ivan Gams), v porečju Iludinje (Milan Nalek), v dolini Rašca z Do* br ep oljem (dr. Drago Meze), na Kočevskem polju (Andrej Kranjc) ter na Ljubljanskem barju (Murko Kol bežen, dr. Milan šifrer).
Uspešno je potekalo delo tudi na nalogah z naslovi: iRedna vsakoletna merjenja ter proučevanja Triglavskega ledenika ter Ledenika pod Skuto i (Milan Šifrer), s Geografsko proučevanje
posledic potresa v severozahodni Sloveniji* (Milan Orožen Adamič), it Geografsko Vrednotenje prirodnega okolja za potrebe regionalnega planiranja na primeru Domžal in okolice« (Milan Orožen Adamič), it Razvoj hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini po leta 1967c (dr. Drago Meze), »Zemljiško posestna struktura v Spodnji Savinjski dolini* (Milan Natek), »Aplikacija kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik t (Marko Žerovnik), T od roben opis opravljenega dela na teh nalogah bo zajet v poročilih posameznih strokovuo-znan-strenih delavcev.
Dr, Val ter Bohinec je dopolnjeval geografsko bibliografsko kartoteko Slovenije z novejšo geografsko ter geografiji sorodno literaturo.
Izšla je 16. knjiga Geografskega zbornika z razpravami: Franc Lovrenčak, Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči v primerjavi s Snežnikom; Ivan Gams, O zgornji gozdni meji pa jugovzhodnem Koroškem; Milan Šifrer, Geografski učinki žleda v gozdovih okrog Idrije in Postojne.
Upravnik iaštitutn akademik dr, Svetozar TJešiic je poleg upravniškega deia kot glavni urednik Geografskega zbornika lektoriral in uredil gradivo za 1?. knjigo zbornika, aktivno pa je sodeloval tudi pri vodenju ter usmerjanju dela pri raziskovalni nalogi »Geografija poplavnih območij na Slovenskem*, katere nosilec je,
Drago Meze je sodeloval pri dveh raziskovalnih nalogah, ki ju ima inštitut prijavljeni pri RSS: »Geografija poplavnih območij na Slo venskem z (nosilec akademik prof. dr. Svetozar Ile-šič) i a »Razvoj hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini po letu 197(k (nadaljevanje), katere nosilec je sam.
Pri pr\';i nalogi je proučeval dve območji, Grosupeljsko kotlino ter porečje Rašice z Dobrepoljem.V Grosupeljski kotlini je končal s terenskimi proučevanji in izdelal elaborat, ki je bil skupaj z drngimi poslan RSS v pogodbeno določenem roku. Proučitev poplavnih območij v porečju Rašice z Dobrepoljem je po pogodbi i. RSS dveletna in naj bi bila dovršena konce leta 197S. V tekočem letu so bila začeta pripravljalna dela, izvršen je bil informativni oiientacijski terenski ogled območja in pregledani učinki ekstremne povod nji ter njen obseg 23. avgusta 1977: poplavna voda je v večjem obsegu zalila dan jo ravnico, podaljšala tok od požiralnika v Ponikvah v severozahodni del Dohrega polja, samostojno poplavila osrednji del Dohrepolja v Mlakah med Brezjem in Potiskavecm, na več krajih zalila ceste, jih trgala in povzročila zaporo v prometu (v Robu, v Mišjem
dolu, zahodno od Ponikev in južno «d Kneja v Velikem logu). Glavno terensko delo je predvideno za leto 1978.
Poglavitno delo pri nalogi >Razvoj hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini po letu 1%7i je Meze usmeril na terenski ogled večjega dela hribovskih kmetij ter na dopolnjevanje in kom p leti ran je statističnih podatkov, ki kažejo najnovejše «tanje, \ 43 terenskih dneh je pregledal 28(1 kmetij, kar je	vseh hri-
bovskih kmetij v proučevani pokrajini: na terenu je med drugim preveril in dopolnil tudi vse predhodno zbrane podatke V zadrugi in na matičnih uradih. Večjih popravkov in dopolnitev so bili deležni zlusti podatki O prebivalstvu, o stanju kmetijske mehanizacije ter o gospodarskih poslopjih: pri prvih zato, ker obstajajo na matičnih uradih le podutki o prebivalstvu, ki je na kmetijah prijavljeno, ne pu tudi o njegovi poklicni usmerjenosti, ki je zu značaj študije zelo pomembna (čiste in mešane kmetije), pri drugih pa zato, ker opremljenost s kmetijskimi stroji in preurejanje hlevov hitro narašča, zato so že eno leto stari podutki zastareli.
Iz dosedanjega dela je že mogoče izluščiti nekatere zanimive sklepe. Tu Ijodo navedeni le pomembnejši.
Povezava s cestami daje tudi prebivalcem hribovskih kmetij možnosti zaposlitve v neagrarnih dejavnostih in tako je danes le še 63% čistih kmetij, to jc kmetij, katerih člani ožje rodbine (starši, otroci) se preživljajo samo s kmetijstvom. Najbolj agrarne so kmetije na Solčavskem (80®/(t), nekaj manj v zaledju Ljuhnega (72 %), v kategorijo 60—70 °/o so uvrščene kmetije v Lučki pokrajini in v Rovtu pod Menino ter na Creti, vsa druga območja s hribovskimi kmetijami pa sodi ju v kategorijo 50 6<)c/o. Po zakonu je trenutno nezaščitenih hribovskih kmetij v Gornji Savinjski dolini 15*/o; presenetljivo veliko jih je v porečju gornje Drete do Gornjega Crada (30 n/o). najmanj pa v zaledju Ljubuega (6 tt/o) in na Solčavskem {9"/o), Odraz preusmerjanja na intenzivno tržno živinorejsko proizvodnjo, zlasti mlečno, so tako imenovane usmerjene kmetije. V vsej proučevani pokrajini je teh 35 "/t> od vseli hribovskih kmetij. Daleč največ jih je v Poljanah nad Rečico (5b°/o). ne mnogo manj na Solčavskem, sledi obrobje Mozirske kotlinice s 44 "/o, nato kmetije v porečju gornje Drete (40 "Vu), najmanj pa jih je v Rovtu in na Creti (10%). Število usmerjenih kmetij pa še naprej hitro rasic. Skoraj vse usmerjene kmetije imajo modernizirano hleve 133,5 Vo od vseh kmetij), znatno število med njimi pa je takih, ki imajo tudi že popolno kmetijsko mehanizacijo, prilagojeno hribovitemu in celo gorskemu svetu (15°/u). Tudi v tem močno izstopa Solčavsko (58°/o kmetij ima modernizirane llleve, 38®/»
pa p op nI ti o kmetijsko mehanizacijo), sledi Lučka pokrajina (42 °/i oziroma 16 tej porečje gornje Drete s 34 oziroma 12 "/<►, nato obrobje Mo z irske kotiinice (24c/a, 15%), itd. V glavnih obrisih je bilo ¡udi že možno ugotavljati perspektivnost hribovskih kmetij, upoštevajoč več pokazovaicev: nasledstvo in urejeni lastninski odnosi, moški potomci, delovna sila s posebnim ozirom na možnost upravljanja s kmetijskimi stroji, velikost kmetije, dostopnost, oziroma oddaljenost od tržišča, stopnjo kmetijske mehanizacije, trdnost kmetije glede na vire dohodka (cisti iztržek od mleka, mesa, lesa, eventualno od kmečkega turizma in iz drugih inanj pogostnih virov). V kategorijo najperspektivnejših kmetij šteje 2i % vseh hribovskih kmetij, največ na obrobju Mozirske kot.linice (32%), sledi Solčavsko s 24%, nato porečje gornje Drete (23 %), Lučka pokrajina s 16 % in zaledje Ljubnega z odstotkom manj. Nasprotje tej kategoriji so brezperspektivne kmetije, ki bodo prej ali slej propadle. To so predvsem kmetije s starimi ljudmi brez nasledstva, torej brez dediča, ki bi kmetijo prevzel. Takih je v vsej pokrajini 36 ali 7,3% vseh hribovskih kmetij. Na najslabšem so Poljane s 25%, tem sledi zaledje Ljubnega (13%), v Rovtu in na Creti jih je 10%. na Solčavskem 9%. v Lučki pokrajini 6,5%, najmanj pa na obrobju Mozirske kotiinice (3.5%) in v porečju gornje Drete (1,9%). Med obema naznaSenima skupinama je več vmesnih kategorij. Posebna skupina pa so mešane kmetije, ki jih je 37% od vseh hribovskih kmetij. Več jih je tam, kjer so hribovska območja bliže industrijskim središčem (Nazarje, Velenje, Kamnik), tako zaledje Rečice s 50% in obrobje Mozirske kotiinice ter porečje gornje Drete (47%), najmanj pa jih je na Solčavskem (20%), v hribovskem zaledju Ljubnega (28%) in v Lučki pokrajini (33®/«); v zadnje imenovanih treh območjih je izven kmetijstva veliko zaposlenih pri profesionalnem gozdnem delu, kar velja posebej za Lučko pokrajino.
Milan Na tek je opravil v letošnjem letu večino terenskega dela. ki je bilo povezano z družbenogeografskirn proučevanjem poplavnih območij v porečju Krke pod Otočcem. O tem je pripravil tudi ustrezno sklepno poročilo.
Delo na poplavnih območjih ob Krki je ponovno opozorilo na koristnost, pomembnost in potrebnost kompleksnega proučevanja teh predelov. Osnovni rezultati proučitve so pokazali na izredno močno vlogo nekaterih prirodnih danosti pri današnjih načinih preoblikovanja podeželja. Kakor so bili prenekateri človeški posegi že v preteklosti tako so še danes namenjeni izboljšanju naravnih prilik na zamočvirjenih območjih (predvsem v porečju levih Krkinih pritokov) ter omejevanju poplavnih
predelov (npr. regulacije, uredi le v drobnega omrežja osuševalnih kanalov, utrjevanje rečnih bregov, gradnja ia vzdrževanje jezov in mlinščic itd.}. Z najrazličnejšimi človekovimi dejavnostmi na poplavijenem svetu kakor iudi v njegovem neposrednem zaledju so bila porušena dotedanja razmerja in soodvisnosti med pri rodnim i prvinami okolja. Podoba je, da je sleherni večji in pomembnejši človekov poseg v pokrajino terjal od njega istočasno tudi stalno skrb za vzdrževanje novo vzpostavljenega ravnotežja med posameznimi prvinami (geografskega) okolja.
Na proučevanem območju Krke je bila pogonska moč potokov namenjena predvsem izrabi v mlinarskih in žagarskih dejavnostih. Ugotovljenih, kartiranih in razčlenjenih je bilo 192 obratov na vodni pogon, ki so bili naseljeni v 204 zgradbah oziroma stavbah. Med njimi je bilo 27 žag. Danes obratuje le še 42 mlinov in 4 žage. Od tega delajo redno Še 5 žage in 12 mlinov, vsi drugi obrali pa le občasno ali samo za domače potrebe. Po letu 1960 je prenehalo z delom kar 37 Vi ugotovljenih mlinov in žag, v obdobju 1946—1960 pa blizu 19%. V letih med obema vojnama in med drugo svetovno vojno je bilo opuščenih 25 mlinov in žag, pred letom 1919 pa 14 obratov, od tega 3 žage.
Oblika izrabe tal ua poplavnih območjih je odvisna (hI naravnih in družbeno-gospodarskih danosti. Na osnovi pregleda in razčlenitve katastrskih podatkov za leta 1896. 1955 in 1976 je bilo mogoče dognati spremembe v namembnosti kmetijskih zemljišč. Področje Krke pod Otoč.cem meri blizu 550,4 km4 in je ruzdeijeno na 49 katastrskih občin. Te zajemajo 337 naselij, v katerih je živelo 30.944 ljudi leta 1971 (leta 1869 celo 31.509), od katerih je bilo 50,54"/o kmečkega življa (1953. leta še 76,25®/o). Spremembe zemljiških kultur na obravnavanem območju, še posebej na poplavnih predelih so bile osvetljene z rastjo števila prebivalstva, z deagrarizacijo in s čedalje močnejšimi depopu-lacijskitni procesi. Spremembe v namembnosti kmetijskega zemljišča so bile v zadnjih dvajsetih letih (1955—1976) neprimerno korenitejše kot v vseh šestih desetletjih pred njimi (1896—1955). V povojnih letih so se zmanjšale njive za eno petino in vinogradi za 35,5 V o, povečale pa so se površine travnikov za 51 */* in sadovnjakov za eno četrtino.
Večino poplavnih območij ob Krki je zajelo ozelen je vanje po zadnji vojni. Agrarna proizvodnja se večinoma naslanja še na podedovane oblike kmetijstva. Razloge za to je potrebno iskati tudi v dejstvu, da Krška kotlina nima svojega izrazitejšega gravitacijskega jedra. Ker so neagrarne dejavnosti prehitro odtegovale ljudi od zemlje, so zamrla številna opravila na zemlji
in potokih; znatne površine poplavnega svet« so čedalje bolj prepuščene stihijskemu razvoju.
Proučevanje razvoja zeuiljiško-posestnc strukture po naseljih Spodnje Savinjske doline je potekalo po predloženem programa. Na osnovi arhivskega gradiva je hilo mogoče sestaviti začasni pregled stanja zemljišku-posesinih razmer v zadnji četrtini preteklega stolelja (okoli 1879. leta). Zbiranje, urejevanje in razčlenjevanje velikosti zemljiške posesti in števila zemljiških lastnikov je bilo opravljeno za 50 katastrskih občin, ki zajemajo blizu sto naselij. S tem je zajet v glavnem celotni teritorij Spodnje Savinjske doline ter njeno neposredno zaledje (gričevnati in hribovski predeli zahodnega riela Celjske kotline).
Geografske, predvsem pa gospodarske in socialne okoliščine SO narekovale razdelitev zemljiških posestnikov na obravnavanem območju v pet osnovnih velikostnih skupin: a) posestniki do 2 hu skupne zemljiške posesti; b) od 2 do 5 ha; c} od J do 10 ha; č) od 10 d o 20 ha in d) skupina posestnikov z več kot 20 ha zemljišča.
Za Spodnjo Savinjsko dolino je značilna razdrobljena zemljiška posest. Leta 187*) je znašala poprečna velikost kmečkega obrata 7,6032 ha. 1 edaj je imela narl polovica (54,5 "7*) zemljiških posestnikov manj kot 5 ha zemljišč z najrazličnejšimi kulturami. Prvi dve skupini kmečkih gospodarstev sta posedovali le eno osmino kmetijskih zemljišč, ki so pripadali tedaj savinjskim kmečkim obratom. ¡Nekdaj so bila šele gospodarstva z več kot 5 ha kmetijskega zemljišča sposobna preživljati celotno družino. Takšnih kmečkih obratov pa je bilo V obravnavanih naseljih 4-5,4 ki jim je pripadalo 87,6°/» vse kmečko zemlje.
Sodeloval je z republiškim koordinacijskim odborom s Znanost mladini«. Za geografsko skupino letošnjega mladinskega raziskovalnega tabora (projekt Mihovo I.) je pripravil program dela. Zasnovan je na kar tiran ju izrabe tal v k. o. Gradišče, Dobrava {pri Skocjanu) in Mršeča vas. Od 1976. leta je ponovno član izvršilnega odbora Geografskega društva Slovenije, v katerem je zadolžen za koordinacijo dela geografskih aktivov po Sloveniji.
V	letu 1977 je bil Milan Orožen Adamič ob reelekciji ponovno izvoljen na mesto asistenta.
V	okviru naloge »Geografija poplavnih območij na Slovenskem«, kjer opravlja tudi tajniške posle, je končal s proučevanjem poplav ob Dragonji in Dr niči, Dragonja se s svojimi pritoki vrezu je večinoma v flišni svet, kjer je ustvarila močno razvejano hidrografsko mrežo. Y spodnjem delu porečja so vode nadelale široko akumulacijsko ravnico, kjer so poplave najob-
sežnejše. Posebnost Dragonje je, da je zaradi svojevrstnih mediteranskih vplivov v večjem delu leta le neznatna rečica, ki ob inočnili nalivih liilro in znatno naraste- V porečju je zaradi majhne odpornosti kamnin izredno močna erozija in prav temu problemu bo potrebno v bodočo posvetiti veliko več pozornosti. Raziskovanja so pokazala, da so hila dosedanja prizadevanja za zmanjševanje poplav usmerjena v hitro odvajanje visokE vode, s tem se je obseg poplavnega območja zmanjšal, vendar so poplave še vedno ostale, ker ni hilo storjenega dovolj za kompleksno reševanje problema visokih voda, kjer bi morala biti v prvi vrsti v ospredju prizadevanja za uravnoteženje vodnega režima.
V	okviru naloge »Proučevanje večjih elementarnih nezgod v Sloveniji* je Orožen Adamič v tem letu dovršil proučevanje posledic potresov v Zgornjem Posočju. V proučevanje se je vključi! že lansko leto takoj po prvih potresnih sunkih in kasneje tesno sodeloval s posameznimi službami in organizacijami na terenu. Ugotovil je, da je bilo v Sloveniji zaradi te potresne aktivnosti bolj ali inanj poškodovanih približno 12.000 najrazličnejših objektov. V najbolj prizadetih občinah Tolmin, Novu Gorica in Idrija je bilo zaradi potresa začasno ob varna bivališča kar 8332 ljudi. V študiji je prikazana regionalna razporeditev poškodb in ocena prizadetosti posameznih območij. Ugotovljeno je, da so bile posledice tega potresa bolj katastrofalne od potresa, ki je leta 1805 prizadel l.jiibijano in da je bila to ena največjih naravnih katastrof, ki je prizadeta Slovence v zadnjih nekaj sto letih.
Nadaljeval je Še s proučevan jeni vrednotenja pri rodnega okolja za potrebe regionalnega planiranja na primeru Domžal in okolice ter s podiplomskim študijem na ljubljanski univerzi.
V	Svetu za varstvo in proučevanje človekovega okolja nri predsedstvu SAZU je opravljal tajniške posle in sodeloval v pripravah ter izvedbi posvetovanja »Vplivi okolja na človekov organizem«, ki je bilo maja 1977 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sodeluje tudi v uredniškem odboru revije ?>Naše okolje«, ki jo v sodelovanju s SAZU izdaja Republiški komite za varstvo okolja.
V	letu 1977 je bil Milan Orožen Adamič tudi delegat v SDS pri SAZU.
Dr. Milan Šifre i- je nadaljeval s proučevanjem fizično-geo-grafskih značilnosti poplavnih območij v porečju Krke, Pri tem se ni omejil samo na poplavni svet v dolini Krke od Bi le Cerkve navzdol, ki je bil v središču naših proučevanj, ampak je
vključil v svoje delo tudi ostala poplavna območja v njenem porečju z vsem širokim hidrogeografskim zaledjem, ki obsegu kar 2066 kin2. Zajema skoraj ves obsežni teritorij južno in jugozahodno od Posavskega hribovja s Suho krajino ter s širokim območjem polj (Grosupeljsko polje, Dobrepolje, Ribniško polje, del Kočevskega polja) tja do Blok, Velike gore, Rogu in Gorjancev, obsegajoč tudi vso obsežno Krško kotlino. Za tako široka proučevanja se je odločil, ker meni, da poplav ob spodnji Krki pogosto ne moremo razložiti samo z lokalnimi razmerami v Kostanjcviški kotlini, ampak da je treba upoštevati razmere v širšem zaledju. Rezultate tega dela je predal dne 14. novembra 1977 Raziskovalni skupnosti Slovenije v oceno.
V islem letu je začel tudi s sistematičnim proučevanjem fizično geografskih osnov poplavnega sveta na Ljubljanskem barju. Pregledal je obsežno literaturo, ki se loteva številnih geomorfoloških, klimatskih, pedoloških ter družbenogegref-skih značilnosti tega poplavnega sveta ter njegovega poplavnega zaledja. Začel pa je i udi že s čisto konkretnimi terenskimi raziskavami. Tako si je doslej že pridobil osnovno znanje o klimatskih, reliefnih, kamninskih ter morfogenetskih dejstvih obravnavanega poplavnega sveta. Zbral je tudi že osnovne podatke o obsegu poplav ter njihovih značilnosti (pogostnost iti trajanje poplav, njihova razporeditev tekom leta, višina poplavne vode itd.). Na osnovi tako zhranih podatkov je prišel tudi že k samemu tolmačenju poplav. Pri tem je skušal različne fizičnogeografske dejavnike, ki vplivajo na obseg poplav, vrednotiti s čisto konkretnimi opažanji na terenu. Tako je laziš ko val vodni odtok ob različnih vremenskih situacijah (npr, oh taljenju snega pozimi ter pomladi 1976/77, oh sončinkovanju dežja ter iopljenja snega v spomladanskih mesecih 1977 ter oh močnih nalivih jeseni 1977), v neenakih reliefnih prilikah, ob različnih vegetacijskih pogojih ter različno intenzivnih posegih človeka v ta svet.
Milan Sifrer je nadalje vodil tudi proučevanje Triglavskega ledenika ter Ledenika pod Skuto, Triglavski ledenik je bil letos vse do 23. avgusta pokrii s snegom in se je tako do 9, septembra, ko ga je ponovno prekril novi sneg, pokazala izpod snega le nekaj deset kvadratnih metrov obsežna zaplata ledu nad Glavo. Preostali najobsežnejši del ledenika pa je ostal čez vse leto pod snegom, Sneg se je širil z ledenika tudi po bližnjem skalnem površju in dosegel na spodnji vzhodni si ran i še morenske nasipe iz leta 1850. Vzroke za take razmere iščemo predvsem v izredno veliki količini snežnih padavin v redilnem delu leta (1976/1977), saj se je sneg na ledeniku povezal s sne-
žišči v steni Triglava nad njim, kar se zgodi samo v najbolj snežnih zimah. K temu jc veliko pripomoglo tudi sorazmerno hladno poletje leta 197?. Dolgo pa je pokrival sneg iz pretekle rcdilne dobe (1976/1977) tudi Ledenik pod Skuto. Vendar se je nadaljevalo taljenje snega na njem zaradi njegove zelo nizke nadmorske lege še v razmeroma toplem jesenskem času, tako da jc bila ob koncu talilne dobe razkrita vsa spodnja tretjina ledenika, Toda tudi na območju Ledenika na Skuti so se ohranila obsežna snežišča vse do novega snega, ki je prekinil njihovo taljenje.
V	dneh med 21. ter 24. novembrom 1977 se je dr. Milan Šifrer udeležil simpozija : >Nau&u> delo Jovana Cvijiča* v Beogradu ter je v ta namen sestavil tudi referat z naslovom ^Cvijieeva glaciološka otkriča na balkanskim planinama«. Na sestanku geomorfologov, ki so ga organizirali ob tem jubileju, je seznanil udeležence z delom ter uspehi Geografskega inštituta Antona Me lika SAZU. Obenem je dal tudi pobudo za koordiniran pristop k sistematičnemu proučevanju kvartarnega razvoja Panonske kotline, ki SO jo predstavniki jugoslovanskih geografskih institucij pa tudi zastopnik geografskega inštituta v Budimpešti z odobravanjem podprli Udeležil se je ekskurzije na Eruško goro, kjer se je dodobra seznanil z zelo zanimivo kvartarnn problematiko teh krajev.
V	zvezi z raziskavami klimatskih razmer v Evropi ob višku zadnje poledenitve (Í80ÜO let pred n. št.), ki jih v okviru Mednarodne geografske unije vodita prof. dr. H. Liedke z univerze v Bochumu ter prof. dr. S. Kozarski s Poljske, je tov. Sifrer sestavil tudi seznani strokovne literature o sledovih peri glacialnih strukturnih tal na Slovenskem.
V	letu t977 je ua inštitutu opravljal tudi tajuiške posle.
Objava
S. 11 c S i £ :
The regions of SI o venia. G eo grap h Lea Pol o ui ca, Warszawa, 1977. 73—82.
D. M e z e :
Novejše stauje prebivalstva Gornjo Savinjske doliae. Celjski zbornik 1975—1976, 209—246, Celje 1977.
Poplavna območja v Grosupeljski kotlini. Elaborat za KSS, 50 str. (tipkopis), Ljubljana 1977; dve karti v prilogi ia 44 fotografij.
Prispevek k hidrologiji Radenskega polja. Geografski vestnik XLIX/1977, 157—164, Ljubljana i977.
Bibliografija akademik ti dr. Sva lože rja llešiča po letu 1966. Geografski vestnik XLIX/1977. 9—13, Ljubljana 1977.
Škaf v Mat to vem kotu. Proteus 1976/77, 355—357, Ljubljana 1977.
Logarska dolina (skupaj z Antonom Ramovšem). Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov. (V tisku,)
M, Natek:
Nekatere geografske značilnosti v spreminjanju zemljiških kategorij (na primeru katastrske občine Podlog v Savinjski dolini). Geografski vestnik XLIX. 1977, 205—209.
Nekatere družbenogeografske značilnosti v razvoju hmeljarskega območja Spodnje Savinjske doline, Celjski zbornik 1975—1976, Celje 1977, 187—206.
Neki geografski aspekti posleratne deagrarizacije u pri vredno raz-vijenim oblastima (na primeru pol jopri vredno razvijene Don je Savinjske doline). Zbornik X- jubilarnog kongresa geografa Jugoslavije, održunog n Srbiji od 15, do 20, septembra 1976. Beograd 197", 326—333.
Nekatere geografske oznake Trnove in njene okolice. Trnava 1977, 5—35.
i 1 ni žb eno-geografske značilnosti v poplavnih območjih Krke pod OtoČcem (s 36 fotografijami in 3 tabelami med besedilom ter s karto in z 8 knrtogrami v prilogi). Geografija poplavnih območij \ porečju Krke nd Otočca navzdol ftipkopis}, 1977, 44 -49 in 70—166. Elaborat za RSS.
M. O r o ž e n Adamič:
Zelene površine, šport, rekreacija in turizem v Ljubljani. Gco-graphiea Slov eni ca 5. Ljubljana, 217—221.
Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drniei 1977. Elaborat Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana- 83 str.. 3 karte, 2 diagrama, 30 Fotografij.
Posledice potresov po 6. maju 1976 v Sloveniji 1977. Elaborat Paziš kovalna skupnost Slovenije, Ljubljana. 79 str., 7 kart. 4 diagrami, 28 fotografij.
Kartografija in varstvo okolja, Informativni bilten R.P.P, XI, št. "7, 47 - 49, Ljubljana 1977.
M. Š i f r e r :
Geografski n Sinki Žleda v gozdovih okrog Idrije ter Postojne. Geografski zbornik SVI/3-1976, Ljubljana 1977. 1—34.
Fizično geografske značilnosti poplavnih območij v porečju Krke. Ljubljana 1977, 67 str., i karta v prilogi in 18 slik. Elaborat za RSS.
Cvijičeva glaeiološka otkriča na balkanskim planinama. Ljubljana 1977 -— Simpozij >Naueng delo Jovana Cvijieat v Beogradu, 21.—23. novembra 1977, 19 str. (tipkopis).
Kartografski zavod
Marko Žerovnik je v okviru kartografske dejavnosti opravljal tehnično in strokovno vodstvena dela na kartografskih upodobitvah, ki so podana v nadaljevanju tega poročila, Organiziral jc tudi nabavo potrošnega materiala, kart in aparat ur, potrebnih za kartografsko delo. Aktivno je sodeloval pri raziskovalni nalogi »Geografija poplavnih območij na Slovenskem«. Sam pa ima v tlelu nalogo »Aplikacija kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik«. Do sedaj je na tej nalogi opravil osnovna pripravljalna dela (zbral in urejal je kartografsko in statistično gradivo ter proučeval tujo in domačo strokovno literaturo), izdelal je tudi topografske podloge V merilih i : 25 000, t : 50000 in 1 : 100 000 Z vrisanimi (nu posebnih oleatali) mejami upravno-administrativne razdelitve občine na katastrske občine, krajevne skupnosti, statistične okoliše, krajevne urade in vplivna območja, kot jih nhravnava ohčinski urbanistični program, Zbral je tudi nekatere ustrezne kartografske metode (izolinijske, absolutne in relativne), s katerimi bo ponazarjal na kartah dogajanja znotraj občbiskega prostora. Kartogralske metode bodo tvorile v končni obliki poglavitno vsebino analitičnih in kompleksnih tematskih (posebnih) kart, Opremljenih tudi s tekstovno razlago.
Kartografska enota, ki deluje v našem inštitutu, je tudi v letu 1977 opravljala predvsem dela na izdelavi kartografskih prikazov za ilustri ran je geografskih razprav in drugih strokov-nožna ust veni h del, katera so v programu inštituta. \ ta namen so bile izdelane naslednje tematske karte:
1.	Yečja poplavna območja in prodni vršaji v porečju Krke.
2.	Melioracije in regulacije ter izraba voda v porečju Krke pod Otočccm.
3.	Prst in rastje poplavnega sveta ob Krki.
4.	Grosupeljsko in Radensko polje — Poplavna območja, regulacije, melioracije in komunikacije-
5.	Grosupeljsko in Radensko polje — izraba tal, mlini in žage {stanje leta 1976),
6- Prst in rastje poplavnega sveta ter zaledja Grosupeljskega in Radenskega polja,
7,	Poplavno območje ob Dragonji in Drnici — reliefne značilnosti, obseg poplav, regulacije in melioracije,
8.	Izraba tal in obrati na vodni pogon ob Dragonji in Drnici leta 1975.
9. Prst in rastje poplavnega sveta oh Dragonji in Drnici.
10.	Poplavni območji Rižunc in Badascvicc.
11.	Izraba tal in ohrafi na vodni pogon ob Rižani in Bada-ševici leta 1977.
12.	Prst in ra sije poplavnega sveta oh Bižani in Badaše-vici.
Poleg teh tematskih kart je bilo še izdelanih večje število diagramov in k ar tog ramo v, ki poleg kaTt ilustrirajo tekstovni del raziskovalne naloge ^Geografija poplavnih območij na Slovenskem« in »Posledice poiresa v severozahodni Sloveniji leta 1976c,
Začeta dela;
V	izdelavi imamo 11 tematskih kart, 2 katrograma in več diagramov, s katerimi bomo ilustrirali prispevke v XVII. knjigi Geografskega zbornika. Prispevki bodo obravnavali poplavna območja v Savinjski dolini in v porečju Dravinje in posledice potresa v severozahodni Sloveniji leta J976,
V	okviru kartografske enote, ki šteje 3 člane, so bila opravljena tudi pomembna dela z nabavljanjem, registriranjem in vodenjem evidence listov ODK (TTN) 1 ¡5000 in 1 ; 10 000 ter TK t : 25 000, 1:50 000. 1:100 000, 1:200 000, 1:400 000 in 1 : 750 000, ki zajemajo SR Slovenijo in slovensko etnično ozemlje.
Geo f otolabo rut oii j
Za potrebe Geografskega instituta Antona Melika s kartografskim zavodom in za nekatere druge delovne enote SAZU jc fotografski mojster Vlado Vi vod opravil naslednje delo:
981 reprodukcij raznih topografskih karf in risb v merilih 1 : 5000, 1 : 10 000, 1 : 25 000, 1 : 50 000 ter 1 :100 000, 67S0 slik formata 18 X 24 in 13 X 18- Razen tega je razvil 453 črno-belih filmov, 82 barvnih diafilmov in izdelal 99 barvnih diapozitivov.
Poudariti je treba, da delo v fotolaboratoriju ni usmerjeno v serijsko izdelavo izdelkov, zato je večina teh v unikatu, ti pa zahtevajo daljša pripravljalna dela in zato zgoraj navedene številke le skromno nakazujejo celotno delo geofotolabora-torija.
Poleg rednega strokovnega dela urejuje Vlado Vivo d tudi priročno geof oto teko, delno tudi geografsko fototeko in vodi administracijo pri nabavi in potrebi materiala.
Knjižnic«
Za inšiituisko knjižnico smo t letu 197? prejeli 693 novih knjig in revij, ki jih dobivamo povečini v zameno za Geografski zbornik. V naši knjižnici se shranjujejo tudi knjige Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri S A 717. Izposodili smo 216 knjig, revij in elaboratov.
INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Poročilo o delu v letu 1977
Kratek pregled dela
V inštitutu so tekle leta 1977 raziskave zgornjckredne koralne favne iz okolice Stranic, solitarnih senonijskih koral z Med ved niče in priprava materiala za obdelavo krednili koral iz Prirodnjačkega muzeja v Beogradu. Nadaljnje preučevanje je veljalo zgornjekrednim velikim foraminiferam iz okolice Postojne in južnega obrohja Tržasko-komenske planote, koničnim foraminiferam ter recen tn i m foraminiferam iz srednje Dalmacije.
Terensko delo
Terensko delo je obsegalo pregled že znanih in iskanje novih nahajališč knidarijev in velikih foramniifer v okolici Stranic, Postojne, ter na relaciji Doto vi je-K repi je. Nadaljevali smo tudi z zbiranjem vzrocev S podvodnih sten z recentnimi forani in i f era m i v srednji Dalmaciji — na Kornaiskeni otočju ter otoku I Iv aru.
Laboratorijsko delo
Laboratorijsko delo je zajemalo preparira nje vzorcev knidarijev ali velikih foraminifer iz omenjenih nahajališč, kakor tudi spiranje recentnih sedimentov z Jndrana.
Podrobnejši opis dela posameznih delancev inštituta
Znanstveni svetnik dr. Dragica Turnšek je iz okolice Strnnic in Zreč ter Mcdvcdnice zbrala 135 primerkov koral. Yes ta material jc bil prepariran. Določila in paleontološko je obdelala
30 vrst koral, ki pripadajo rodovom; Procladocara, Aulosmk lia, Pkr&gmotmilia, Dasmiopsis, Phylloamilia, Diploctenium, Rennensismilia, Conicoamitotrockus n. gen., Stephanosmilia, Acrosmilia, Cunnolitea (Cunnolites), C. (Paruciumolites), C. (Plesiocunnolites) in C. {Plesiocunnolitopsish Iz štajerskih nahajališč je določila 21 vrst, z Med ved niče 11 vrst. Le dve vrsti se pojavljata v obeh območjih, medlem ko je 19 vrst vezanih sama na Slovenijo, 9 vrst pa samo na Medvednieo.
Po stratigrafski primerjavi z nahajališči v Avstriji, južni Franciji in Madžarskem je lahko naše najdbe uvrstila v san-tonij in kampanij. Nekatere vrste na Mcdvednici pa kažejo tudi maa strich tijsko starost. Soli tarne korale, najdene v omenjenih nahajališčih niso tvorci podmorskih grebenov, ampak so značilne za mirnejše okolje v večjih morskih globinah.
Rezultati letošnjih raziskav z opisi vrst, sinonimiko in vso palcontološko problematiko bodo v letu 1978 pripravljeni za tisk v Razpravah S AZU.
Iz beograjskega Pritodnjačkega muzeja je dobila Tutiiško-va v obdelavo čez 300 primerkov koral iz spodnje krede vzhodne Srbije. Po prvem pregledu je lahko ločila več kol 20 koloni jskih rodov. Poleg tega so vmes številne sol i turne korale, ki jih v Jugoslaviji doslej nismo poznali v taki množini. V letu 1978 bo nadaljevala z deterniiuacijo te Favne.
Iz kreditnih skladov Sardinije je opisala hidrozojsko vrsto Parkeria sphaerica Carter, ki jo je našel prof. Dien i z univerze v Padovi. Skupaj sta pripravila članek za objavo.
Geološki zavod iz Skopja je poslal v obdelavo Fosile iz nahajališč Tu rije in Sviujište v Makedoniji. Turnškova je determinirala rugozne in tabu lunine korale ter st roma t opore. Določila je 16 vrst (rodovi Thamnoporu, Pachyiheca, Coenites, Cy a -thophyllum, Alaiophyllum, Faootttes, Cracilopora, Pachyfaoo-sites, Alveolites, Gryphaphyllum in Acfinoxirama), k i so značilne za srednji devon ter spodnji dei zgornjega devona.
Višji znanstveni sodelavec dr. Katica Drobne je nadaljevala raziskovanja velikih foraminifer v okolici Postojne in pričela na južnem obrobju Tržaško-komeuske planote. V obeh primerih gre za seuonijske plasti. V okolici Postojne je že v letu 1976 determinirala del f orani i ni ferne združbe, starejše od plasti, ki vsebujejo vrslo Keramosphaerina tergentina. Z dopolnilnimi analizami favne v letu 1977 je ugotovila še vrste foraminifer Periloculina zitteli Munier-Chalmas, Raadshovenia. salentina (Papetti & Tadeschi) fer hidrozoj Cladocoropsis mir ab il is Felix:, Z njimi je mogla senonijski kompleks kamnin podrobneje opredeliti v santonij.
Na južnem obrobju Tržaško-komenske planote je vzorce vala sklade, ki po osnovni geološki karti pripadajo zgornji kredi in mejnim plastem kreda-paleocen. Za študij je izbrala profil med Krepi jami in Dutovljem. V sedanji fazi študija je ugotovila dve tipični združbi. V starejši nastopajo značilne vrste K, xaleníina, Panero plis gigant eut Gendrot, I dal in a cf. an tiqua íd'Orbigny). V mlajši združbi foramínifer se pojavljajo Rha-pydiotiina l ib u mie a (Slačite) in Murcie! la cuvfflieri Fou rt a de ob rodovih Die y dina, Cuneolina, Pseudbçyclammina, Nurnrno-loculin&j Chrysalidina, Accordiella in številnih primerkov ro-ialid.
Za raziskave koničnih foraminifer je Urobneiovu pripravila material z orientiranimi prerezi roda Coskinolina in Lituo-nella, Zbrala je material iz tipičnega nahajališča za vrsto Li-tuoriella liburnica na otoku Mola t 1er sosednjem otoku Silbi.
Na področju Koma takih otokov je dopolnjevala profile z vzorci iz različnih globin že preučevanih sten in vzorce va la doslej neobdelane podvodne stene, Posebno pozornost je posvetila severnim pobočjem z mirnejšimi podvodnimi tokovi i ji plitvini Ka Sabara s specifičnimi ekološkimi nišami. Na območju Paklenib otokov, južnozahodno od Jívara je zbirala vzorce od globine 55 m do površine. Z letošnjim profili ran jem je dopolnila podatke za ekološke niše na severni strani podvodnega otoka Kam panel in na njegovem južnem grebenu 1er južno steno na otoku Karbonu. Foruminîfere iz Koruatskega in livarskega modela podvodnih ekoloških niš tia stenah so v nadaljuj obdelavi, pri kateri sodeluje F. Ci mermáis.
Od jan tiar ja do marca 1977 je nadaljevala D robne t ova z urejanjem 4, in 5, knjige kongresne publikacije 8, jugoslovanskega geološkega kongresa ob pomoči dr. D. Tumšek in M. Hu zjan,
\ išja tehnična sodelavka Milojka Huzjan je opravljala tehnično delo inštituta, ki je obsegalo pripravo ter tehnično obdelavo razprave Paleogenske velike foraminifere med Mežico in Slovenj Gradcem, za tisk; tehnično pripravo elaboratov Raziskave paleogenskih plasti v severni in severovzhodni Sloveniji, 4. faza in Recentne foraminifere v Jadranskem morju, 2. fttza - izdelava tabel, slik in prilog. I aboratorijsko delo je obsegalo izdelavo mikroskopskih preparatov materiala iz Prirodnjačke-ga muzeja iz Beograda, materiala iz profila Dutovljc-Kreplje in Pivka jama. Narejenih, je bilo čez 700 preparatov. Nadalje je sprala vzorec sedimenta z recentaimi foraininiferatni iz Koruatskega otočja in otoka H vara, pobranih v letih 1976 in 1977. Očistila in pripravila je za determinacijo aubfoailne ži-
u> LetdpU
241
vaLske ostanke z Ljubljanskega barja, pobrane v letu 1976. Opravljala je tekoče administrativno delo, najnujnejše knjižničarska delo ter sodelovala pri terenskem delu.
.•> i u dijs k a potovanja
Višja znanstvena sodelavka dr, Katica Drobne je bila v ZDA na podlagi zamenjave med Svetom jugoslovanskih akademij in National Academy of Science ter delala nil temi Ekologija recentnih foraminifer na University of Miami, Rosentiel School of Marine and Atmospheric Science in na 9 drugih pa-Ieontoloških institucijah v ZDA, V času od aprila do julija je preučevala na p red greben skem območju ob Floridi razširjenost in ekološke pogoje velikih foraminifer. Pri tem je odkrila štiri vrste, neznane za ta predel Atlantika ter ekološke niše za več tipnv foramin if črnih združb. Nadalje je obiskala fakultete, muzeje in inštitute, kjer se ukvarjajo S fosilnimi foraminiferami in radiolarijami, Seznanila se je Z delovnim programom različnih skupin mikropaleontologov. njihovim načinom dola, možnostmi za raziskave in njihovimi rezultati dela.
V	času od 20. septembra do t. oktobru 1977 je sodelovala pri raziskavah koničnih foraminifer na Geološko-paleoiltološ-kem inštitutu v Baslu ter zbirala material iz tipičnih nahajališč krednih foraminifer v južni Franciji.
Udeležba na kongresih, simpozijih, kolokvijih
V	času bivanja v ZDA se jc višja znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne udeležila III. mednarodnega simpozija o recentnih koralnih grebenih v Miami ju in V. mednarodne konference protozoologov v New Yorku.
Od 8. do f9, septembra se je dr. Drobnetovn udeležila 15. evropskega mikropaleon t otoškega kolokvija na Danskem kot delegat Jugoslavije» Na sestanku predstavnikov vseh držav udeleženk je podala program 16. EMK, ki bo leta 1979 v Jugoslaviji.
Obiski:
V	mesecu oktobru 1977 je prišel na obisk prof. I. Dieni z univerze v Pa do v i. Skupaj z dr. Tnrnškovo sta o krednih hi-drozojih iz Sardinije pripravila članek za tisk.
Inštitut je obiskal tudi dr. 1. SehopF, profesor z univerze v Chicagu, strokovnjak za fosilne liriozoje. Z dr. Turnškovo sta pregledala našo zbirko grehenskth Fosilov iz mezozoika.
Konec avgusta je obiskal inštitut še prof. dr. II. Sehaub, direktor Prirodoslovnega inužeja v Baslu. Skupaj z dr. Druhne-tovo sta obiskala nekatera puleogenska nahajališču, kjer se pojavlja vodilni Fosil za lu teci j — Jssiiina spira.
Objave:
P o I š a k, A., D. D e v i d č - N e d e 1 a , D. T u t n š e k , I. G n -iS i e flt J. B e n i č t977: Biostraiigrafski odnosi grebenakih, prigrebea-skih i bazenskih naslaga gornje krede u podpičju Donjeg Orešja, SI Med ved niča. Geološki vjesnik, 30, Zagreb.
Drobne, K„ R, P a v 1 o v e c & F. D r ob n e 1977: Paleogenske velike foraminifere med Mežico in Slovenj Gradcem. Razprave 4-razreda SAZU, 2(1, 1—88, J 3 slik, 5 I a bel, 4 diagrami, zemljevid, Tab. 1—23, Ljubljana.
Elaborati:
Drobne, K., R. Pa vi o ve c & F, Drobne 1977: Raziskave p a) eo genskih plasti v severni in severovzhodni Sloveniji. 4. Faza: Med Makolami in vzhodnim obrobjem Halo/. 31. str,, 3 si., tO tab.
Cimerman, F. & K. Drobne 1977: Tiecentne foraminifere v Jadranskem morju. 2. faza: liecentne foraminifere v Piranskem zalivu. 22 str., 4 il, 13 tabel.
Predavanja:
Cimerman, F. & K. Drobne : Recentne foraminifere iz podvodnih sten na Kornatskih otokih. Slovensko geološko društvo. Ljubljana.
BIOLOŠKI INSTITUT JO V AN A HAD2IJ A
Poročilo o delu v letu 1977 Splošne ugotovitve
V letu 1977 je delalo v inštitutu 15 sodciaveev. V tem letu atu dr. 1,. Murinček in dr. I. PunCer napredovala V naziv znanstveni sodelavec, J. Carnelutti pa je napredoval v strokovnega svetnika. S štipendijo islandskega raziskovalnega skladu je dr. I. Munda od septembra do novembrn delala na Islandu.
7 eri'tisk'Q delo
Dr, J. Bole j ti raziskoval v Sloveniji predvsem gorski avut in je bilo veliko ekskurzij usmerjenih v Julijske Alpe in Kamniške planine in njiliova predgorja. Posebno na in učno je piéis kal predele okoli Vršiča, Trento, Ra v š ico, Korilnico, Ratito-vee in Mokrico. V zvezi z zoocennloškimi raziskavami je nabira! malakološki material v Zgornji Savski dolini, pri Hruševju ¡11 Koritnieah v okolici Pivke. Za reševanje posameznih iaksu-nomgkih in zoogeografskih problemov je opravil številne ekskurzija na Zelengoro v Bosni in v okolico Trnovačkega jezera no. na Dolenjsko in Šmarno goro. Uspešna je bila daljša ekskurzija ria Zelengoro v Bosni in v okolici Trnovačkega jezera z Magličem in Volujkom ob bosansko črnogorski meji. Začel je tudi z raziskavami mehkužcev v narodnem parku Plitvice.
J. ( aruelutti je naredil za favnistične raziskave 20 enodnevnih in dvodnevnih ekskurzij v Slovensko Primorje, kjer je raziskoval predvsem dolino Ospa, dolino Rižane in ter molilna pobočja od Socerha prek Črnega kala do Hrast O vel j, Nekaj ekskurzij pa je bilo na Divaški in Komenski kras, v Vipavsko dolino in okolico Gorice. Veliko je raziskoval v Zgornji I renti, Bavšici, Konitniei in na Mangartu, V predalpskem svetu je raziskoval v Selški dolini in na Ratitovcu. Nadaljeval je z raziskavami v Zgornji Savski dolini in na Krvavcu z okolico. Na Dolenjskem je posvetil več pozornosti pragozdnemu rezervatu Krakovski gozd. Več ekskurzij je naredil v druge republike, v narodni park Plitvice, V širšo okolico Ijentištu v Bosni in v narodni park na otoku Mljetu. Uspešna je bila ekskurzija v Makedonijo, kjer je temeljito pregledal zgornji del klisnre Freske, ter soteski in Demir Kap i jo. V zamejstvu pa je raziskoval obmejne predele v Slovenski Furlaniji in Benečiji.
B. Drovenik je raziskoval predvsem hrošče. V Sloveniji je naredil veliko enodnevnih in dvodnevnih ekskurzij v predele, ki so slalw preiskani. Redna Opazovanja je imel v zvezi z raziskavami zoocen oz, karabidov v Sloveniji, kjer je poskusne ploskve pri Pivki in v Zgornji Savski dolini pregledoval dvakrat mesečno. Nadaljeval je z raziskavami dinarskega krasu in je obiskal narodni park Sutjcska S širšo okolico, kjer je lovil trikrat. Veliko ekskurzij je bilo usmerjenih v predgorja Alp. zlasti na Ratitovec, na Mokrico v Kamniških planinah in na Pohorje. Uspešno je lovil tudi v okolici Dravograda, Preklinirja, na Notranjskem Snežniku in drugod.
Gcobotanična skupina je začela s terenskimi raziskavami že v aprilu, intenzivno terensko dela pa se je začelo sredi maja
in je z manjšimi prekinitvami trajalo do konca oktobra, Tako so zajeli v proučevanja pomladanski, poletni in jesenski as-pek t. vegetacije. Terenskih dni je bilo 14Î. Delo geobotanične skupine je vodil dr. M. Zupančič. Teža raziskovalnega rlela je slonela zlasti na dr. \T. Zupančiču, dr. L, Mtirinčku, dr. I. Panterja in A. Soliškarju. pomagala pa sta V. Žagar in N. Mišic. Za tehnična dela je skrbel dr. 1. Ptincer s sodelovanjem M. Prešerna, slednji je tudi samostojno vodil nekatera terenski tlela. Letos je skup in a proučevala visokogorsko vegetacijo Julijskih Alp, vegetacijo jelovo-bukovih gozdov alpskega in predalpskega sveta, gozdove belega gabra v p red dinarskem in predalpskem fitogeografskem območju, poplavne gozdove hrasta in belega gabra ter smrekove gozdove Slovenije. Skupina je nadaljevala z raziskavami vlažnih in mokrih travišč v predalpskem in preddinarskem svetu ter ruderalne vegetacije v okolici Ljubljanskega barja in v Beli krajini. K art i ran je vegetacije v merilu 1 i^OOOO je zajelo orografsko razgiban svet jugozakodnih Julijskih Alp in gričevnato območje subpunonskega obrobja Slovenije. Skartirano je okoli 40000 lia površine na listih Tolmin 1 in 3 ter Rogatec J in 2. V merilu 1 : 10 000 so skartirali okoii 3700ha gozdne vegetacije na območju enote Željne-Lazfe (GG Kočevje TOZD Rog).
Poleg navedenih rednih sodelavcev so to delo opravili še zunanji sodelavci: M. Aeeetto, M. Culiberg, dr. V. GlCgoriČ, dr. L. llijanic, F. Lobnik, dr. L. Markovîe, dr. V. Petkovšek, D. Robič, dr. A. ŠerCelj in tir. T. Wraber.
Dr. J. Matjašič je proučeval epizoične protozoje in dekapo-one rake v Piranskem zalivu, Favnistične raziskave je usmeril tudi v Delihlntsko pešcaro v Banatu in v širšo okolico narodnega parka Sntjeska v Rosni. \ decembru je obiskal nekatere znanstvene ustanove v Skopju in Prišiiui, kjer je pregledal več favn isti čirih zbirk,
Dr. I. Munda je v zimskih in pomladanskih mesecih raziskovala morsko hen tonsko vegetacijo v eu lit oralu in zgornjem subliloralu na otoku Lošinju in tO glede na vodilne asociacije, zmuicijo in hiomaso naselij alg. Nadaljevala je z raziskavami raznih predelov islandske ohale. Posebno pozornost je posvetila vegetaciji esluarijev, t. j. notranjih predelov različnih fjor-dov glede na upadanje sa lini tele. Obiskala je različne hidro-grafske predele Islanda z arktično vegetacijo in predele z borca! no vegetacijo. Pri tem je nabirala material nekaterih problematičnih vrst za poskuse v kulturah.
P. Tonkli se je udeležil večine ekskurzij z drugimi sodelavci. Glavno terensko delo pa je Lilo usmerjeno v raziskave in zbiranje metuljev, zlasti nekaterih zoogeografsko in taksonom-sko pomembnih skupin. Pri zbiranju materialu nu terenu je uspešno pomagal tudi drugim raziskovalcem.
Kabinetno delo
Dr. J. Bole je obdeloval na terenu zbrani malakološki material, ga determiniral in nadaljeval z urejanjem zbirke. Dokončal je raziskavo mehkužcev Šmarne gore in Ratitovea. Podrobno je anatomsko in konhološko obdeloval rod Hauffeniti in pripravil revizijo iega rodu in sorodnih oblik.
J. Curnelutti je prepariral in obdeloval na terenu zbrani material. Obdelal je dnevne metulje Cerkniške kotline. Pripravil je peti prispevek k poznavanju favne lepidopterov Slovenije in kataloge <1 nižin Spfiingid&e, Lilčioc&rnpLdtie in Sntiir-midac za Jugoslavijo.
B. Drovenik je nadaljeval z urejanjem zbirk hrošeev, determiniral vrste in utejal kartoteko hrošče v Slovenije in Jugoslavije. Zbiral je podatke iz zbirk slovenskih entomologov amaterjev. Obdelal je obsežen material hrošče v iz Cerkniške kotline in zu tisk pripravil prispevek o hroščih Cerkniškega jezera in okolice.
Kabinetno delo geobotanične skupine je obsegalo obdelavo zbranega gradiva, predvsem pa urejanje herbarija, determiniran je flore, urejanje zapiskov, tabeli ran je, obdelavo tabel, mi-krosknpiranje, študij ustrezne literature, pripravo in pisanje razprav in elaboratov, priprave za tisk, znanstvena posvetovanja, mentorsko delo, znanstvene kolegije, predavanja in organizacijo dela. Tehnično delo je obsegalo urejanje kartografskega gradiva, izdelavo č i štor i sov vegetacijskih kari, tematska Tisarska dela, izdelavo prilog k razpravam in elaboratom.
Dr. J. Matjašič je proučeval biologijo in morfologijo mige-talkarjev, temnocefalov in sladkovodnih dekapodov. Ukvarjal Se je s lilogenetskinii raziskavami višjih sistemskih kategorij. Koordinaral je delo za favno Slovenije.
Dr, I, Munda je delala poskuse gojitve vrste Fucus virsokles v različnih salinitetah in pri različnih temperaturah ter opuzo-valu spremembe dušičnih komponent v razredčeni It medijih. Izvedla je tudi poskuse akumulacije cinka v jadranskih algah F. oirsoides in F.nteromnrpha prolifern pri različnih tempera-
turah in koncentracijah cinka, Naredila je poskuse akumulacije ZN, Co, Mn in Cu v različnih salinitetah in koncentracijah teh mikroelementov v vrsti F, oirtoidea. Proučevala je razvojni krog vrste Giguriina istellata. Determinirala je alge iz okolice Rovinju, Lošinjn in z obal I slan da.
P. Tonkli je prepariral in determiniral entumološki material, dopolnjeval in vzdrževal inštituiske zbirke, lovil ne naprave, tehnični in laboratorijski material. Skrbel je tudi za agregate in službeni avtomobil,
0.	Dežman-Jokie je predvsem preparirala entomološki material, izbirala in sortirala malakološki material in pomagala pri različnih laboratorijskih in kabinetnih delih.
1.	Kalan je vodila inštitutako knjižnico in urejala vse administrativne posle,
Sodelooanje z zrianaitietiimi in strokoonimi organ izacijam i
J, C.arnelutti je deloval kot predsednik Slovenskega ento-mološkega društva Štefana Micbielija. Sodeloval je z naslednjimi ustanovami: Pol jop ri vred ni fakultet v Zagrebu, Ppljo-privredni fakultet v Novem Sadil, llejiubliški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Sil S, Zavod za sj) o meniš ko varstvo SRS, Zavod SR Slovenije za šolstvo. Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Zavod za zaštitu jirirode Dubrovnik, 1'itoka-ranienska pog ranic na služba v Zagrebu in Museo civico d i sto-ria naturale v Udinah (Vidmu).
B. Drovenik je delal kot podpredsednik Slovenskega ento-mološkega društva Štefana Miehielija. Za slovenske koleopte-Tologe amaterje je organiziral spopolnjevalni tečaj, ki je bil vsak drugi teden. Sodeluje z gozdarsko fakulteto v Sarajevu in s pri rod o.sl ovni m muzejem v Sarajevu.
Geobotanična skupina je v tem letu ohranila stike z vsemi institucijami iz preteklih let, ki so podrobneje navedene v 27, knjigi Letopisa SAZLL
Dr. J. Muijašič je predaval splošno zoologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodeloval je pri podiplomskem Študiju morske biologije na Biotehniški fakulteti in pri podiplomskem študiju za biokemijo in biofiziko na Medicinski fakulteti in iiu Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Urejal je zoološki del Razprav IV. razreda SAZU; bil je urednik Biološkega vest-nika; sodeloval je v komisiji za varstvo okolja pri skupščini občine Kamnik.
Zborovanja, posvetovanja in sestanki
J. Camelutti. B. Drovenik, tir. J. Matjašič in P, Ton k! i so se udeležili 7. letne skupščine in kolokvija Jugoslovanskega entomološkega društva na F jen ti Št u in 4, srečanja entomologov sosednjih dežel v Ljubljani, ki so ga tudi organizirali. Dr. J. Matjašič Se je udeležil 4. simpozija biosistemafikov Jugoslavije v Novem Sadil. Dr. L. Marinček, dr, L Punccr in dr. M. Zupančič sn se udeležili 9. seje Medrepubliškega odbora za koordinacijo dela na vegetacijski karti Jugoslavije V Ljubljani, delovnega posveta Vzliodnoalpskodinarskega društva za proučevanje vegetacije v Ljubljani in posvetovanja z ekskurzijo za gozdarje t'O Kočevje. Dr. L, Marinček in dr. M. Zupančič sta se udeležila 2. seje redakcijskega odbora za izdelavo vegetacijske karte t : t 000000 v Novem Sadu. M, Prešeren in dr. 1. PunCer sta se udeležila posvetovanja za izdelavo vegetacijskih kart pri YGI v Sarajevu, Dr, L PilIicer in dr. M. Zupančič sta se udeležila 8. seje Medrepubliškega odbora za koordinacijo dela na vegetacijski karti Jugoslavije v Baru in 1. seje rerlakcijskega odbora za izdelavo vegetacijske karte f : I 000 000 v Beogradu. A. Seliškar in dr, M. Zupančič sta sodelovala na 2. posvetovanju Jugoslovanskega pedološkega informativnega centra v Sarajevu, Dr. M. Zupančič je bil na 7. seji Medrepubliškega odbora za koordinacijo dela na vegetacijski karti Jugoslavije v Zagrebu, na 3. in 4, seji redakcijskega odbora za izdelavo vegetacijske karte 1 : 1 000 000 v Sarajevu, na J. posvetovanju za pripravo ustanovitve Med akademijskega odbora za proučevanje tal in Jugoslovanskega pedološkega informativnega trenira pri ANIJ BiH v Sarajevu.
Udeležba na znanstvenih sestankih
Strokovni svetnik J. Carnelutti, asistent B. Drovenik in p repa rator P, lonkli so se udeležili zbora koroških entomologov v Celovcu, zbora avstrijskega entomološkega društva na Dunaju in zbora češkoslovaškega entomološkega društva v Pragi;
dup. član prof. dr. J. Matjašič, strokovni svetnik J. CarOe-lutti, asistent B, Drovenik in preparator P, Tonk)i — 52, zbora švicarskih entomologov v Baslu;
znanstveni sodelavec dr. f.. Marin ček in višji znanstveni sodelavec dr. M. Zupančič — 21. zborovanja mednarodnega društva za proučevanje vegetacije v Bintelnu;
višja znanstvena sodelavka dr. I. Munda — 9. mednarodnega algološkega simpozija v Santa Barbara — ZDA in kongresa za oceanogra 1 ijo in morsko biologijo severnega Atlantika v Revkjnviku in to s sredstvi, ki si jili je sama pridobila.
V zvezi » študijskim delom «o potovali v iujuta
Višja znanstvena sodelavka dr. I. Munda — na Isiand, v Oslo, Giiteborg in Marburg zaradi raziskovalnega dela, pregleda materiala in zbirk ter ogleda kultiviranja morskih alg. Potrebna sredstva si je sama zagotovila in niso padla v breme inštituta;
višji znanstveni sodelavce dr. M. Zupančič — na ekskurzijo po švicarskih gozdovih zaradi primerjalnega proučevanja gozd-uih združb.
Ob i h ki in gostovanja
Inštitut so obiskali zOologi: dr, G. Nonveiller iz Zemuna, P. Sekulič iz Novega Sada, dr. Ch. Dcelemun-Reinehold iz Nizozemske, S. Steiner, l1. Rasse, tir. P. Schnrmann in prof, C. De-melt iz Celovca, dr. M. Sehmid in H. Kenyer>- z Dunaja, dr. P. Brandmayr, O. Pusarini in dr. C. Culligaris iz 1 rsta, G. VenerUa in 0. Quaiu iz Pordenoua, 11. Lukut iz Miinstra, C. Blumentlial iz I roisdorfa, O. Kriitsehmer iz Meinza, Bru-ciiat iz MUnehna, M. Kabler iz lunsbrucka, Geobotanično skupino so obiskali: akad. A. Holmann iz lorina, a kad. V. Biečič, prof. dr. B. Jovanovič, tir. Bajna JovallOviČ in dr. M. Popovi C iz Beograda, prof. dr. Džekov, akad. H. Em in doc. dr. R. Ri-zovski iz Skopja, akad, P. Fukarek, prof. dr, R, Lakušic in P. Grgič iz Sarajeva, prof. dr. S. Pnrabucski in M. Vukaja iz Novega Sada, prof. dr. L. Markovič, prof. dr. Z, Pavletic, dr. 1. Šugar in prof. dr, I. Trinajstič iz Zagreba, dr. M. Vuekovič iz 1 i tog rad a ter mag. Pi, Rantljtlovič in mag. Rexhepi iz Prištine,
Objave:
a) Znanstvena in strokovna dela
J. Bole:
MalakoiaSke razmere v mraziščili. Razprave i V. rasr, SAZU, 19 (5): 149—183.
Mehkužci Notranjega Snežnika in okolice. Varstvo narave, 9; 55—63.
Podzemeljski polzi v osamljenent krasu Posavskega hribovja, NaSe jame, 18 (1976): 31—56.
Mehkuzei Smarne gorc. Yarstvo na rave, 10: 57—62.
ß. Drovenik :
Beitrag zur Kenntnis des Genus G'arabus in Jngoslavien, mit Iie-Schreibung einer neuen Subspezies des Carabus croaticus, sowie Bemerkungen zur Verbreitung und Systematik einiger Arten (Col., Caru-liidae). Entomol, Z„ 89 (t): 213—219 (soavtor O. Krätschmer).
L, M a r i ti £ e k , I. P u n e e r . M. Z tt p a n e i e :
Prispevek fitocenoloskega prou Sevan ja vegetaeije k ohlikovanju optima Inega £lovekovega okolja. JVase ukolje, 3—4: 160—lb4.
I. M u n d a :
Historital stirvev of main phycological activities in Iceland, Nova Hedwigia, 28: 231—240.
A find of Zoxiera marina L. ut Helgoland, Germany. Aquatic Botany, 3; 9t—93 (soavior J. Markham).
ITie structure and distribution of the Gi gart in a at el lata (Staekli.) Batters and Chondrus crixpus Staekh. association in Icelandic waters. Bot. Marina, 20: 291—301.
Differences in amino acid composition of estuarine and marine fucoids. Aquatic Botany, 3: 273—280.
Combined effects of temperature and salinity on the growth rate of germ tings of three f'ueus species from Iceland, fiel go land and the Northern Adriatic. Helg. wiss. Meeresunt., 29: 302—311).
Growth performance of Alariu esculent a (L.) Grcv. off Helgoland, Helg. wiss. Meeresunt^ 29: 3t 1—314 (soavtor J. Liming).
Chemical composition and physiological properties of fucoids under conditions of reduced salinity. Marine Biology, 42: 9—15. (soavtor B. Kremer).
The benthie algal vegetation of the island of Grimsey. lies. Inst. Nedri As, Hvera genii, Bulb, 28: t—69.
M. Zupaniii et coll.:
Prodrom us vegetationis Sloveniae. Manuskript, 45 s>tr,
bj PoljudnoinanttDen& dela, članki, poročila J. Bole :
Mehkužci. Vodniki po Loškem ozemlju, 1, Lubaik: 70—74. B, Drovenik:
Hrošči. Vodniki po Loškem ozemlju, i, Lubnik: 74—79.
L. M & ri nček :
Poročilo o 21. mednarodnem fitocenotoškem zborovanju v Rintdnu. Gozdurski vestuik, 7—8: 326—327.
L, M a r i n č e k , T. Wraber:
Rastlinski svet Lubnika. Vodniki po Loškem ozemlju, 1, Lubnik: 53-59,
M. Zupančič:
Rastlinstvo in tlu na različnih geoloških podlag-ah. Proteua, 39 (9—10): 334—338.
Jugoslovansko zborovanje o uporabnosti tipologije v sodobnem gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski vestnik. 0: 268—269.
Nova učna knjiga o fitocenologiji. Gozdarski vestnik, 7—S: 330 do
351.
c) ZnaristDeno siroto on i elaborati
L. M a r l n č e k, L Puncer, M.Zupančič:
Vegetacijska in rastišču a analiza za GE Mozolj, Mozelj i in IL i 76 str. s kartami in prilogami.
Vegetacijska in rastišču a analiza za GGE Ljubao. zasebni sektor, 100 str. s kartami in prilogami.
Vegetacijska in rastiščna analiza za GE Trnovo. 130 str. s kanalni in prilogami.
M. Zupančič:
Gozdna vegetacija okolice 2irovskega vrha v Poljanski dolini. 14 str. s tabelo.
5) Predavanja J. Carneluttil
Hitro propadanje vrste Parnnsaiun apollo v Sloveniji. Referat na 7. letni skupščini in kolokviju J ugoslovanskega entoniološkega društva na Tjentiltu.
Parnatsiiu apollo in njegova zaščita v Jugoslaviji, Predavani« na zboru koroških entomolngov v Celovcu.
B. D r o v e n i k :
Delt omeniš bosnicus (bionomija in ekologija). Referat na 7. letni skupščini in kolokviju J ugoslovanskega entomološkega društva na
Tjentištu.
L. Marin.ček:
Naši znanstveniki pred mikrofonom, Predavanje za Radio Ljubljana.
Naravovarstveni pomen gozdov, Predavanje za Radio Ljubljana.
L. M a ri n Čfi k , I. Pmcer, M. Zupani ii :
(J vegetaciji in njeni problematiki v gozdnih enotah Željne-Laze na Kočevskem. Tri predavanja.
T., M a r i n č c k , M. Zupančič:
Das Mosaik der Pflanzengesellschaften im Bereich einer Verlassenen Kulturlandschaft. Referat na 2t. zborovanju Mednarodnega društva za proučevanje vegetacije.
ME D AKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE
Poročilo o del ti v letu 1977
Deio Med akademijskega odbora za floro iu favno Jugoslavije je v preteklem letu stagniralo zaradi neurejenega financiranja. Delno dokončani rokopis kataloga favne Jugoslavije — Aranea, je zaradi smrti avtorja F. Nikoli ca iz Dubrovnika, ponovno redigiral in dopolnil z novimi podatki dr. A. Polonce.
Ob prijavi nulog pri Raziskovalni skupnosti Slovenije je bila vložena nova prijava za financiranje dejavnosti Mcdaka-demijskega odbora za floro in favno Jugoslavije, ker bi delo lahko nemoteno potekalo le ob rednem financiranju in S stalno zaposlenim vodstvenim delavcem, ki je pripravljen prevzeti to delo.
INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Poročilo o delu v letu 1977
V	pravilniku Inštituta je med pomembnimi trajnimi nalogami na prvem mestu navedeno, da spremlja inštitut razvoj slovenske medicinske znanosti, ga usmerja in daje pobudo temu razvoju.
V	Želji, zadostili tej svoji osnovni nalogi, je inštitut v letu 1977 prirejal diskusijske večere, na katerih so raziskovalci in strokovnjaki različnih medicinskih vej poročali o izsledkih in dosežkih svojega dela.
Obravnavane so bile naslednje teme:
1. Funkcionalna diagnostika ¡intratorakalnih tumorjev — dr. Marjan Jereb, rentgenolog.
2.	Kinematika vranice - prof. dr. Bojan Vari, klinika za nuklearni) medicino,
3.	O problemih dialize in transplantacije v SMS — prim. tir. Saša Luzar, nefrolog,
i. Mi k rokirurgična tehnika in uporaba avtotransplan tatov pri zdravljenju bolnikov s poškodbami perifernih živcev — mag. tir. Vinko Dolenc, nevrokirurg.
3. Nevrologija gibov in gibanja — prof, dr, Milan B. Dimi-irijevic, inštitut za nevrofiziologijo.
6. Problemi razvoja klinične farmakologije pri nas — prof. dr. Franc Erjavec, inštitut za farnmkologijo M F
TE RM IN O LOŠKA KOMISIJ A Poročilo o delu v letu t1)??
Pravna sekcija
Komisija je imela 33 sej. Nadaljevala je s tretjim in tudi zadnjim komisijskim obravnavanjem osnutka slovenske pravne terminologije, ki se istočasno še tehnično redigira. V letu 1977 so bile končane črke K, L in tlel M,
Izven sej je honorarni ekscerptor izpisoval za slovensko pravno terminologijo pravne vire, tj. uradna lista SFRJ in Sli Slovenije. Konec leta 1977 je sekcijska kartoteka obsegala 266.649 izpisanih 1 i sikov.
Sekcija je tudi sodelovala z uredništvom Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tako da je odgovarjala na dodatna vprašanja v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli.
Tehniška sekcija
7.a drugo popravljeno in dopolnjeno izdajo Splošnega tehniškega slovarja, prve knjige od A do O. je gradivo v tekni oddano v tisk. Za leto 1977 načrtovani natisk se je zakasnil zaradi ovir v tiskarni. Opravljen bo v prvih mesecih leta 1978. Za drugo knjigo Splošnega tehniškega slovarja, od črke I' do Ž, je rokopis sestavljen do črke ?,.
Drugo pomembno nalogo, tj. dokončno potrjevanje jugoslovanskih standardov (JUS) v slovenščini opravlja sekcija po terminoloških vidikih. V letu 1977 je bilo za Jugoslovanski za-
vod za standardizacijo v Beogradu tako odobrenili 216 standardov.
Sekcija je sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik s pismenimi in ustnimi pojasnili v zvezi s tehniškimi izrazi za Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Medicinska sekcija
Sekcija je imela v letu 1977 31 sej. Na sejah je sekcija obravnavala pripombe, ki so jih dali strokovnjaki raznih medicinskih strok k poskusnemu snopiču črke A za medicinski terminološki slovar in k red ig i ran emu gradivu črk R—Č, Sekcija je več sej porabila za razpravo o pomanjkljivostih poskusnega snopiča, na katere so opozorili kritiki snopiča, in o načelih za teli nično ureditev slovarja.
Sekcija je prav tako kakor v prejšnjih letih sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik, tako da je odgovarjala na vprašanja inštituta in dajala pismena dopolnilna pojasnila in dopolnilne predloge razlagam nekaterih medicinskih terminov.
Veterinarska sekcija
Sekcija je v letu 1977 pripravljala razlage strokovnih izrazov za črki D in E. V sodelovanju s strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik pri SAZU je sekcija nadaljevala tudi z dodatno redakcijo izrazov črk A in B ter s pripravo za tisk. Pripravljen je bil tudi alfabetarij izrazov za slovar, in sicer do črke G.
Vse izraze za alfabetarij in razlage so člani sekcije preverjali na tedenskih delovnih sejah in upoštevali pripombe strokovnjakov s terena. Med leiom so člani ekscerpirali izraze iz veterinarske strokovne literature.
Sekcija je sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik s pismenimi in ustnimi pojasnili v zvezi z veterinarskimi strokovnimi izrazi za slovar slovenskega knjižnega jezika.
Načelnik sekcije je sodeloval kot član tudi pri delu Medicinske sekcije Terminološke komisije.
Naravoslovna sekcija
Sekcija je v letu 1977 opravila naslednje delo: nadaljevala je z cksccrpiranjem terminov iz zoologije, botanike, biologije, fiziologije, kemije in astronomije:
Zooiogija: Nadaljevanje ekscerpiranja delu II, W. Smoli k. Živalski svet ter sinonimika imen ptičev slovenskega ozemlja.
Botanika; Ekscerpiranjc knjige Margpt-Schubert: V domačem vrta.
Fbsologija in biologija; Izpisovanje gesel iz člankov mesec-nika Protcus, letniki l—XVIII.
Kemija: Marjan Diirtr; Anorganska ill splošna kemija: Jelena K o m a r - K a n s k y : Laboratorijske vaje iz fizikalne kemije; D. Bratko in drugi; Laboratorijske vaje iz fizikalne kemije.
Astronomija: Nadaljevanje cksccrpiranja ierminov iz tuje tovrstne literature.
Umetnostna sekcija
Tudi v letu 1977 so bile številne seje sekcije in redakcijskih komisij. Poleg tega so bili še delovni sestanki s pritegnitvijo zunanjih sodelavcev. Nadaljevalo se je pripravljanje kartotečno urejenega gradiva, tj. terminov s področja likovne umetnosti, gledališča, glasbe in baleta.
Bed akcijske komisije so zbirale termine in že začele z delom na njihovi razlagi. Ekscerpiratije se nadaljuje v vseli smereh. Aktualna problematika umetnostne sekcije je v glavnem ista. kot je bila omenjena v vseli dosedanjih poročilih, K temu naj bo še dodano, da bi bilo zaradi obsežnosti in strokovne zahtevnosti dela treba pritegniti strokovno usposobljenega sodelavca, ki bo povezoval podsekcije in redakcije komisije. Sredstva za nagrajevanje opravljenega dela so nezadostna in ucugodno vplivajo na rezultate, ki so zaželeni in tudi realni. Gotovo je značilno, da bomo prisiljeni izplačilo nekaterih honorarjev prenesti v naslednje leto, Če se po tej straai stanje ne ho izboljšalo, bi se napori lahko bistveno zožili ali celo ustavili, kar bi seveda nadaljnjemu delu škodovalo.
ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Poročilo o delu v letu 1977
Referat za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela
Referat ima določene, stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Tako je zbral gradivo za 27. knjigo Letopisa SAZU, opravil prvo redakcijo in sodeloval pri izdaji te knjige. Druga stalna
naloga referata je sodelovanje s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ in opravljanje nalog po naročilu sveta. Med te spada organizacija bivanja tujih znanstvenikov pri juis (ZDA. ZSSR, in dr.), pomoč pri študijskih potovanjih naših znanstvenikov v tujino, posredovanje med Svetom akademij in medakademijskimi odbori, ki delujejo pri nas, posredovanje med drugimi slovenskimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami i 11 Svetom akademij, obveščanje o dogovorih o kulturnem ali znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in drugimi deželami itn.
lleferat po potrebi informira zainteresirane tuje ustanove o tlelu akademije, v sodelovanju z upravo akademije izpolnjuje statistične liste, organizira predavanja v okviru akademije, posreduje informacije KSS in KSLj, vodi evidenco raziskovalnih nalog pri SAZU in odpošilja RSS elaborate in druga poročila.
lleferat opravlja še številne sprotne, akcijske naloge, zbira in posreduje predloge za razne nagrade (npr. AVNOJ, SRK in drugo).
Predstojnik oddelka znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah je podpredsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje družbenih dejavnosti, predsednik Rep. komiteja za varstvo okolja in predsednik Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu S A ZLI
Referat tajništva razredov SAZU
Referentka lajništvn razredov je kot doslej vodila VSO korespondenco in administracijo za pet razredov akademije S to razliko, da se je prvi razred razdelil na dve skupini; na prvo za zgodovinske in drugo za družbene vede. Skrbela je za sklicanje sej razredov, znanstvenik svetov, volilnih teles ¡11 raznih MO, pisala zapisnike le-feh in opravljala vsa sprotna organizacijska dela v zvezi z razredi. Zbirala, pripravljala in tudi pisala je material (utemeljitve, biografije, bibliografije) o znanstvenem delu kandidatov za nove člane SAZU in vsklajala vse to med razredi.
Razen tega je opravljala vse tajniške posie za pod predsednika SAZU akademika B, Krefta in za Mednarodni slavistični komite, ki pripravlja v letu t*J7H mednarodni slavistični kongres v Zagrebu in Ljubljani in katerega predsednik je prav tako akademik Kreft,
Nadalje je sodelovala pri pripravi in organizaciji Antologije lirike jugoslovanskih narodov v okviru UNESCO (akademik A. Slodnjuk), pomagala pri nameravani razstavi dop- članice SAZU Anice Sodnik-Zupančcve, pri razstavi jugoslovanskih sli-karjev-akademikov v Berlinu in pri pripravah za Zupančičev simpozij.
Organizirala je bivanje gostov Akademije umetnosti iz Berlina (NDR) pri nas, ki jih je bilo letos kar 7, jih sprejemala in odpravljala in skrbela za vse, kar je bilo s tem v zvezi in v zvezi s pripravo delovnega protokola med našo akademijo iu Akademijo umetnosti iz Berlina.
Referat za tisk SAZU
Od knjižnega programa za leto 1977 je izšlo li zvezkov razprav oziroma, monogrnfij in še dva zvezka razprav in programa za leto 1971). Pet zvezkov razprav prirodoslovnega razreda za leto 1977 pa bo zaradi tehničnih težav v tiskarni izšlo šele v letu 1978.
Sedem zvezkov razprav odnosno monografij iz programa za leto 1978 je že oddanih v tiskarno. Več razprav enega zbornika in dva rokopisa pa so v pripravi za tisk,
Vsebinski opis objavljenih publikacij je podan v poročilu biblioteke SAZU,
FOTOL ABOR ATORIJ SAZU
Poročilo o delu v letu 1977
Za potrebe predsedstva, razredov tu njihovih oddelkov, inštitutov in drugih delovnih enot SAZU deluje pri SAZU foto-laboratorij, ki ga vodi fotografski mojster Carmen Narobe.
Fotolaboratorij jc opravil naslednje delo: 1377 posnetkov različnih velikosti in 10,844 slik različnih velikosti od formata 6X7 Cm do form, 50 X 60.
V zgornji količini dela so zajeta pomembnejša dela večjega obsega:
1.	Kraigherjeva razstava v Postojni;
2.	Snemanje arheloških posebnosti v Mariboru in okolici;
3.	Arheološki posnetki na (erenu v barvni tehniki za študije dr. Franceta Lebna;
4.	Izdelava posnetkov za bodočo razstavo B. Kidriča;
17 LclopLt
257
5.	Redne reportaže za Predsedstvo SAZU;
6.	Izdelava dia-color posnetkov, ki jili je v tisku objavil Biološki institut J. Hadžija;
Fotolaboratorij opravlja dela na podlagi naročil posameznih inštitutov SAZU za njihove sprotne potrebe pri tekočem delu, kakor tudi za posamezne redne in dopisne člane SAZU. To so dela, ki se sicer pojavljajo pogosto, vendar pa v manjših količinah, ki terjajo zaradi priprav in pa posamične izdelave neprimerno več časa, kot pa delo večjega obsega.
Strokovna aktivnost fotografskega mojstra Carmen Narobe: član komiteja za organizacijo 5. internacionalnega kongresa fotografije EUROPHOT; delegat USUF Jugoslavije na 5. kongresu fotografije EUROPHOT v Beogradu; predsednik strokovne komisije za tisk in propagando društva poklicnih fotografov TJSUF Slovenije; član izvršilnega odl>ora dništva poklicnih fotografov USUF Slovenije; član sveta fotogalerije USUF Jugoslavije.
Sodelovanje na razstavah: »Delo in glasba i v Ljubljani in Banja Luki: sKoštahona, neznana zemlja«, s Avtoportret i v Kranju; mednarodna razstava umetniške fotografije EUROPHOT 77 v Beogradu.
ZNANSTVENO-STROKOVNA BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE V LETU 1977*
France B e Z1 a j :
Etimološki slovar slovenskega jezika, prva knjiga (A—J). Ljubljana, 1976 (ponatis 1977).
O imenih Sneberje, Soslro in drugo. Jezik in slovstvo, XXII, 8, 1976/1977, 225—227.
Slovansko *ifl>jb, *vvrLjl> in sorodno, On om as t i ca Ju gosi a vi ca, 6, 1976 (izšlo 1977), 57—79.'
Problematika imen Yir in Skočidjevojka. Zbornik Prve jugosla-venske onomastičke konferenci je, 1976 (izšlo 1977), 15—20.
Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskega ili srpskoga jezika. Radovi (Akademija nauka i umjetnosfi Bosne i Hercegovine). 1977. 21—60,
Predavanje na Simpoziju ob 100-letnici rojstva prof. R. Nahtigala.
* V tem razdelku člani SAZU lahko navedejo sprotno letno bibliografijo svojih znanstveno-strokovnih ali umetniških del po lastni presoji in izbiri.
Alojzij Finžgar;
Družbena lastnina t jugoslovanskem pravu. Razprave SAZU, I. razred, S/5, 1977, 176—239.
Nekateri problemi stečajnega prava. Pravnik 32, 1977, St. 4—6, 173—179.
Društvena svojina kao ekonomski, društveno-politički i pravni po jam. Socijalizani 20, 1977. št. 10, 1776—1785.
Social Ownership in Tngoslaw I.aw, Yugoslaw Law-Droit-Jn gos lave 1977, 2. 3—16.
Jože GoriEai :
-Sociologijac. Osnovi marksističke opšie sociologije. X. ¡zmenjeno i dopunjeno izdan je. izdava Oko preduzeče RAD, Beograd 1977, Biblioteka »PriručnieU, 483 str.
Anton Ingolič :
(Izbor)
Gorele so grmade. Zgodovinski roman. MK, Ljubljana, 1977, 556 str.
Ptiček brez kljunčka, Zgodbice za otroke, ilustrirala in opremila Jelka Heichman. MK, Ljubljana, 1977, 120 str.
Tajno društvo PGC. Povest za otroke. Ilustriral Štefan Planine, Spremni besedi napisale Iztok Ilich in Marijan Tršar. Izdaja v zbirki Zlata knjiga, MK, Ljubljana, 1977, 142 str.
Gimnazijka. Mladinski roman. Ilustrirala Mil j ta Vovk-Stihova. Spremni besedi napisala Berta Goloh in Marijan TrSar. Ponatis v zbirki Zlata knjiga, MK, Ljubljana, 1977, 252 str.
Smo bili, smo in bomo. Reportaža z ebiska pri I.užiških Srbih. Delo, 12. XI. 1977, 32.
Udarna brigada. Televizijska nadaljevanka v šestih delih za otroke, Premiera: RTV-Ljubljana, od 21. 9. do 26. 10. 1977.
Gimniizijalka. Mladinski roman. V srbohrvaščino prevedel Ivan Brajdič. Četrta izdaja. Mladost, Zagreb, 1977, 246 str.
Sonce v zinjcah. (Sonce v zenicah.) Odlomek iz mladinskega romana Pot po nasipu. V ukrajinščino prevedel Vil Griraič. Objava v zborniku Tvorci novogo svitu: Kijev, 1977, str. 109—115.
Stane Krašovec:
Achieving a balance between popa la lion and food: Priorities in decision making. (A follow-up of the Rome Seminar, December i975.) The main problems identified and approaches to solution. Report to i he 16th International Conference of Agricultural Economists in 1976 in Nairobi, Kenya, (soavlor: T, Singh). 28 strani, cikloslil. V tisku v Proceedings iste konference.
i?'	259
Croissancc zero? Paris, 1973, 328 sir. (Prikaz.) Ekonomska misao. God X, br. 2, str. 83—90. 1977, Beograd. (Soavtor: A. Sauvy).
Smith o vo učenje o podeli rada u svetlu današnjiee i hudučnosti. lieferat na znanstvenem simpoziju ekonomske fakultete v Beogradu >200 let ekonomske znanosti«. Ciklostil, 14 strani. V tisku v Smitho-vem Zborniku.
Part-tune farming: Implications lor income and price policy. Referat na mednarodnem simpoziju »The place of part-time farmitig in rural and regional development i od 11. do 14. julija 1974 v Wye College ii londonske uaiverze. Centre for European Agricultural Studies. (Proceedings v tisku.)
»Seljaci — industrijski radnici.c Ciklostil 14 strani. Referat na iSvetOznrevib suSTCtih« sept. 1977, Svetozarevo. V tisku v 'Zborniku rad ova s a naučnog skup a s Položaj i uloga seljaštva u drustveno-cko nomskom razvoju naše zemlje od Sveto/ara Markovima do d a nas,-, Biblioteka »Svetozarevi susreti*, knjiga lfl, Svetozarevo,
j Današnji problemi sm a nji vanja resursa i Čovekovc okoiioc u svetlu klasične ekonomije i Marksa*, Referat na simpoziju Črnogorske akademije nauka i umjetnosti pod geslom iRikardo - Marks - Len j in i sa vremen a ekonomska mis a o«, Ilerceg-Novi, 26. do 28. okl. 1977. Ciklostil, 14 strani.
Dušan M o r a v e c :
Lujz Kraigher: Školjka; Drama o a travniku. Mladinska knjiga 1977 [Kondor 169). Ureditev, spremna beseda in opombe, 99—125.
Ivan Cankar: Drame. Matica srpska 1977 (Slovenačka književnost 12). Izbor in uvodna študija, t—37.
Cankarjevi pogledi na poslanstvo narodnega gledališča. Zbornik Simpozij o Ivanu Cankarju (SAZU 1976). Slovenska matica 1977, 170—176.
Revoljucionaaja rol' Ivana Canknra v slovenskom i jugoslavskom teatre. Sovctskoe slavjauovedenic (Akademija nauk SSSR), Moskva 1977, 97—100,
Os vrt na dramsko stvaralaštvo Loj Za Krajgera. (Referat na Javni t ribi ni Sterij mega pozor ja > Zahora vi jene vrednosti nase dramske baš-tine«), Scena, Novi Sad. 1977, 37—40.
Loj z Kraigher spremljevalec slovenske moderne. Sobotna priloga Dela, 23. aprila 1977.
Anton P e t e r 1 i n :
Crazing and Fracture of Polymer Solids. »Frontiers in Materials Scieacet, ed. bv L. E. Murr and Ch. Stein, Marcel Dekker. New York 1976, 491—526.'
Acoustic Emission of a Crazing Polymer. J. Polymer Sei. (Phv-sics) 14. 651—662 (1976). (Soavtor J. Grabec.)
Crystallization from a Strained Melt or Solution. Polymer Engineering & Science 16, 136—i 37 (1976).
Matrix Algebra and Eigenvalues for the Bead/Spring Model ot Po-Ivmer Solutions. J. Res. Nat. Bur. Stand. SO B, 273—282 (1976), (Soft v tor; j. T- Fong.)
Mechanisms of Plastic Déformai ion of Crystalline Polymer Solids. Svmrt. High Polymer Physics 1975, Center for The or. Phys. & Chcm., Seoul, Korea, 113—{Î97&).
Plastic Deformation of Crystalline Polymers. J. Polymer Eng. & Sci. 17, (83— m (1577).
Frequency Dependence of Intrinsic Stress anil Birefringco.ee Tensor oT Bead/Spring Model of Polymer Solutions, 1. Bes. Nat. Bur. Siand. Si A, 97-107 (1977). (Snavtor: J. T. Fong)
Molecular Model of Fracture of Fibttffls PoWmeric Material. Fracture 1977, Yol. 1, ICF4, Waterloo, Canada. June 19—24, 1977, p. 471 to 435.
Individual Bead Contribution to Intrinsic Viscosity of Polymers. Polymer IS, 747—749 (197?).
intrinsic Viscosity According to Elastic Necklace Model with Fly-drodymimic Interaction. MacrOmol. 10, 975—977 (1977).
Drawing and Annealing of Fibrous Material. J. Appl, Phys. 48, 4099—4108 (1977).
Diffusion with Discontinuous Swelling. III. Type II Diffusion as a Particular Solution of the Conventional Diffusion Equation. ]. Res, Nat. Bur. Stand. St A. 243—350 (1977).
Stojan Pretnai:
1 .a crise de l'Uniou de Paris.	IzSlo v zhurniku: Volume Célébrativo del XXV Anno délia Jîivista di dîritto indus tri a le, Mflano f 977. 887 do 907.
Fran Zwitter :
XIV. m cd an a rod ni kongres za istorijske nauke u San Frančišku 22.-29. Vili. 1975. JIC 1976, br. 1—2, 3—11 (izšlo 1977).
Manjšine. JIC 1976, hr. t—2, 11—18 (izšlo 1977).
Bogo Grafenauer — šest deseti et nik. ZC XXX. 1976. 233—238 (izšle 1977).
Priprave Znanstvenega inštituta za reševanje mejnih vprašanj po vojni. Osvoboditev Slovenije 1945 (referati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 22. in 23. decembra 1975). Lj. 1977, 258—276.
Nationale Probleme und gesell sch a f tli ehe Struktur in der ITabsbnr-ger-monarchie. österreichische Osthefte 19. 3. Heft, Wien 1977, i47 du 160.
Die Donaumonarchie und die südslawische Frage voa 1848 bis 191 9. Texte des ersten österreichisch-jugoslawischen HistoriiicrlrelTens, Güsiiig 1976. Österreichische Akademie der Wissenschaften, Veröffentlichungen der Kommission für Geschichte Österreichs, Bau d 8, Wien 1977, J0—11. 33—56. 103—106, 140, 147—149 (udeležbe v diskusiji).
Marku Kostfcnčič (1884—1976). Letopis S A ZU, 27, L j. 1977, 137 do 138.
Andrei O. Zupancit;
V: Cholinergic Mechanisms (Waser, 1*. G. ed.), 321—325 Raven Press, Mew York, 1973,
1975	a: Zdiav. vestnik 44. 635—657, (Soavtorja: M. Sentjurc, A. Stale.)
1976	a: Mo I, Ce. Biochcm, 13. 137—139. (Soavtorja: M. Sentjurc,
A. Stale.)
1975	b; Jugoslav. Physiol. Pharmacol, Acta 11, 3—7. (Soavtorja M, Sentjurc, A. Stale.)
1976	b: Riot him. Biophys. Acta 438. 13 (—137. (Soavtorja M.
Sentjurc, A. Stale.)
1976 c: Biocbem, Biophys. Acta 439, 421 —428. (Soavtorji: M, Sentjurc, A. Stale, M. Seliarat)
On the location of the active serines of Torpedo inarmorats clec-tric organ membrane acetylcholinesterase. Period, biob 77: 141, 1975, (Soavtorja; A. Stale, M. Sentjurc.)
L'iinek d-tubokumrina mi acetilholinesterazo, odtopljctio iz membran elektrienega organ a skata Torpedo marmorata. Farm- vestnik 26. 99- 103, 1975. (Soavtor: A. Stale.)
BIBLIOTEKA
Poročilo o delu v letu 1 97 7
Uvod:
V preteklem letu je minilo 25 let, kar je biblioteka postala samostojna delovna enota v sklopu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kako koristna je bila takrat ta organizacijska sprememba, dokazuje uspešen razvoj biblioteke v vsem tem obdobju. Nikdar ne bi biblioteka doživela takega napredka in vzpona, če ji ne bi prav novi položaj v okviru akademije nudil vseli potrebnih možnosti za njen hiter napredek. Bolj kot kdaj-koli prej pa je prav preteklo jubilejno leto z izrednim vsestranskim porastom dejavnosti in uspešno izpolnitvijo danih nalog potrdilo pravilnost dosedanjega načina dela in Iikrnti pokazalo utemeljenost načrtov za prihodnje.
Za Omilitev prostorske stiske je treba omeniti dodelitev dveh dodatnih sob. katerih adaptacija je v (eku, kakor tudi nabavo novih knjižil i h polic. Seveda so vse te rešitve samo začasnega značaja, kajti knjižni fond biblioteke nenehno raste in bi bil potreben za rešitev te stiske samo resnično radikalen ukrep. Upanje obstoja v novi akademijski gradnji, ki bo pod svojo streho prevzela več akademijskih inštitutov, v njenih prostorih pa bo biblioteka našla dovolj prostora vsaj za nekaj let.
Zasluga dobre strokovne usposobljenosti, kakor tudi prizadevnosti biblioteških delavcev, ki je bila na resnični višini, je, da je bilo vse tekoče delo kljub ovirani zaradi več daljših bolniških dopustov vedno v redu opravljeno. Dodatna aktivnost nekaterih biblioteških delavcev se je poleg publieiranja izkazovala še z njihovo udeležbo na raznih kongresih, strokovnih posvetovanjih in seminarjih.
Akcesija:
Pri akcesiji daril je treba posebej omeniti dve dragoceni knjigi dopisnega člana Janka Lavrina in pa obsežnejša darila akademika 1. Rakovea ter znanstvenega svetnika dr. Nika Kureta, višjega znanstvenega sodelavca dr, Katice Drobne, višjega biblioteka!ja-spceiali.sta Ane Kobiar-Hoietzky ia tajnice Vide Baebler; največje knjižno darilo pa je poslal biblioteki Notranjski muzej v Postojni s približno 1300 enotami.
Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
	Zamena	Darilo	Nakup	Obvezni izvodi	Skupaj
knjige	6317	2440	4370	358	13 465
rokopisi	-	1	3	—-	4
mikrofilmi	1	-	—	- ■	1
geografske karte	9	19		—	571
fotografije in					
reprodukcije	3	105+	+4	—	1091
gramofonske plošče					
in kasete	l	13	2	—	16
Skupaj	6331	3506	4%3	358	15158
Dubletni fond:
Sezname dvojnic, ki so nabrale med letom, prejema v izbiro 119 ustanov, od tega 64 v inozemstvu. Zamenjanih je bilo 543 dvojnic.
Rokopisni oddelek:
Razen zapuščin po članih akademije Alfonzu Paulinu in Ivanu Regnu je gradivo rokopisnega oddelka v celoti urejeno in bibliotekarsko obdelano. V letu 1977 je treba posebej omeniti dopolnjevanje Ramovševe in Stclctovc ostaline.
Celotni knjižni fond:
Ob koncu leta 1977 je imela biblioteka SAZI. inveiitarizi-ranih:
knjig in letnikov revij .........250.802
rokopisov . . , , ,.............94
mikrofilmov............. 675
geograf škili kart............ 2.982
fotografij in reprodukcij ......... 5.595
gramofonskih plošč in kaset ....... 138
Skupaj 260.286
Katalogi:
Razen zapuščin, ki jih je SAZU prejela v zadnjih letih, to je po pok. članih SAZU J o van n Hadžiju, Francetu S tele t it in Maksa Wrabru ter prof. Vlado Tregubovu (zadevno k a to loško obdelavo ho zaradi obsežnosti fondov mogoče opraviti šele v nekaj letih), je ves knjižni fond katalogi z i ran. Klosificiran jc ves knjižni fond, ki je prispel po letu 1951.
Biblioteka izdeluje kataloške listke za akademijske inštitute ter za centralne kataloge SR Slovenije in Jugoslovanskega bibliografskega inštituta.
Krediti:
Odobrena sredstva za nabavo knjižnega materiala su znašala 957.000.— din in bila v celoti porabi j ena.
Zamena:
Ob koncu leta je bila zamenja lita mreža biblioteke SAZU razširjena na 82 držav vsega sveta in je obsegala 1.4K8 naslovov (t.242 v inozemstvu in 246 v SFRJ).
V preteklem letu je bilo redno poslovanje prekinjeno s 7 inozemskimi in 3 domačimi naslovniki. Novi zamenjalni stiki pa so bili navezani z naslednjimi 38 ustanovami:
SFRJ:
Ljubljana: Zavod SRS za zdravstveno varstvo Rooinj: Centar za historijska istraživauja Skopje: biološki fakultet na Univerzitetot »K i ril i Met od i j-t Va l/eoo: Društvo i&iraiivača > Vladimir Man H i č — Mandat
Gradska biblioteka iLjubolir Nenadovid« Varazdin: Cradski muzej
Avstrija:
C raz: Landes vercin fiir Holdenkunde in der Steietiaark Belgija :
Bruxelles: Comité National Belge de Spéléologie Ciper :
Nicosia: Community of La pet h os C S S It :
Praha; Mistopisnii k omise ČSAV
Filipini:
(¿iwzon City: Univeíflity of thc Phiiippines, Natural Science Research Center
Francija:
Luon; La bora toi re de Céramologie
Valdoie: Spélco-Clnb Arehéologique de Va Id ote
Grčija:
Athens: National Centre of Social Resta re It Indija:
Neni Del h i: Social Seicnce Documenta tion Centre Italija:
Bari: Isti tuto di líCtteratura Cristiana A n tica — Universitá dcgli
Studi
Biella: Grnppo Speleologieo Biellese Ferrara: Mutei Civici d'Arte Antica Torino: Gruppo Archcologico iAd [[uiutunn
Trieste: Istituto di Archeoiofria. Universitá de el i Stadi di Trieste Jordanija:
Ammán: Tlte Library, The University of Jordan Kanada:
Oí t ama: National Museum of Cañada L R Kitajska:
Peking: The Library of Academia Sínica Madžarska:
Szeged: Józscf Attila Tndomán yegyetcm Nizozemska :
Amsterdam: Oost-Europa Instituid. Universiteit van Amsterdam Norveška:
Stavanger: Arkeologisk museum i Stavanger Romunija;
Tirgu-Mvref: Muzcul jud^ean Mure? Síngapore:
A'irtgapore,- National Acudemy of Seicncc Sp a n ij a :
Barcelona: Centre Excursionista de Catalunya Instituto de Arqueología y Prehistoria Real Academia de Ciencias y Artes
Ciundalajuru: Museo Provincial rte Guadalajara Madrid: Instituta Arqueologieo Munjcipal Palma de Mallorca: Čemite Balear de Espelcologia
ZRN :
Bonn - Bad G odesbcrg: 1 liter Na t i o 11 e*
Hamburg: Dr. Frank Schvappach
Heidelberg; Geographisehes J ¡isti tu t der Universitat
H iirzburg: Seminar fiir deutsciic Philologie — Volkskimdliche Abteilung
v
Recenzija i
Akademijske publikaeijc prejema v oceno naslovnikov (od tega 26 inozemskih)
Ekspedit:
Skupno je bilo razposlanih 20.180 publikacij. Od tega publikacij SAZU ter skupnih publikacij naše akademije s Svetom, akademij, kakor tudi izdaj, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov: v zameno 10,542, v dar 2.835, v prodajo 2,524, obveznih izvodov 811. Biblioleških publikacij pa je bilo odposlanih v dar 2.066 in 882 kot obvezni primerek.
Tudi decembrska prodaja knjig z novoletnim popustom je bila uspešna. V prodaji je bilo 43 starejših akademijskih pnbli-kacij.
Stanje zaloge puhlikacij 31, 12, 1977 je znašalo 121.135 izvodov.
Izposojenim je;
Knjižni fond biblioteke je vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici, bodisi za isposojo na dom. V čitalnici so čitateljem na voljo po prostem pristopu enciklopediji;, leksikoni, atlasi, slovarji, prav tako pa še okrog 400 raznih revij. Vrelikega zanimanja so deležni tudi knjižni oglas j založb.
Biblioteka je izposojalu v preteklem letu dela i2 svojega knjižnegu fonda 856 bralcem. Ti s o biblioteko obiskali 8,879-krat (2.075-krat za izposojo v čitalnici, 6.804-krat za izposojo na dom)
Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je Lilo:
v čitalnici iia dom
8.776 11.132
13.213
inštitutskim bibliotekam m ed bi bi iotcčn a i z p oso ja: 3S bibliotekam v državi
213 8
3 bibliotekam v inozemstvu
Skupaj. . . 33.344.
Centralna biblioteka je v preteklem, letu posredovala 1.774 telefonskih informacij.
Pripomniti je treba, da bi bilo k temu številu prišteti še interno izposojo knjižnega fonda, deponiranega v inštitutskih bibliotekah, kjer je pristop prost in vedno na voijo inštitutskim fielavcem. O tej izposoji pa se statistični podatki ne vodijo.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da se je porast izposoje tudi v letu 1977 močno povečal. Zaslugo za to ima predvsem izboljšan je biblioteške informacijske službe, gotovo pa tudi poseben značaj knjižnega fonda, katerega večji del druge naše biblioteke sploh nimajo in je v njem zbrana najvažnejša znanstvena literatura vseh strok z vsega sveta.
Publikacije:
Vsak mesec izdaja biblioteka »Seznam o akcesiji knjigi. Razen tega je bilo v preteklem letu objavljeno še i Kratko poročilo o delu biblioteke v letu 1977«, »Letni seznam periodik 1977«;, 3 zvezki »Objav«, »Seznam razpoložljivih publikacij SAZU — 1977i, >Seznam publikacij SAZU s posebnim novoletnim popustom — december 1977« in 4 seznami dublet.
Vse biblioteške publikacije so tiskane v ciklostilni tehniki ter broširane. Naklada se giblje med 200 in 500 izvodi.
Adviimstracija:
Delov od nik biblioteke je obsegal v preteklem letu 2.643 številk.
Vsa prodaja publikacij se je opravljala v lokalu ekspedita na Trgu osvoboditve 7, po 31/2 ure dnevno. Izkupček za prodane publikacije je v preteklem letu znašal 28.919.33 din.
Knjigoveznica;
Akademijska knjigoveznica je v letu 1977 zvezala 925 knjig. Razen tega je broširala biblioteške publikacije, reslaviirala več starih tiskov ter izvrševala druga dela kn jigoveškega značaja.
Personnlia:
Centralna biblioteka je ob začetku leta imela 18 sistem lz i-ranih delovnih mest, med letom pa sta se jima pridružili še dve novi: knjižničarski manipulant in knjigovez s skrajšanim delovnim časom. Med letom se jc na ostalih mestih iz vrši hi samo i a sprememba, da jc bil zamenjan pisarniški delavec.
Pripravnica Vlasta Zigon je uspešno opravila strokovni ¡¿pit za bibliotekarja.
V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposoje vanje) njihovi uslužbenci. Od tega jih je le h iz knjižničarske stroke, drugi pa so administrativni, strokovni ali priložnostni uslužbenci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela.
Imenik uslužbencev cent rti! ne biblioteke ob koncu leta 1977: Primož Ramovš, upravnik
Ana Koblar-Horetzkv, višji bibliotekar-specialist Marija Klemenčič, bibliotekarski referent Sonja Stergaršek, bibliotekar Vlasta Žigon, bibliotekar Stana Tomšič, višji kuj ižničarski referent A nam arija Valantič, višji knjižničarski referent Darka Brejc, višji knjižničar Murina Sin igo j, višji knjižničar Milan Osrajnik, knjižničar Miriam Sušnik, knjižničar Murija Koz lev Čar, knjižničarski i nun ipulant Anton Mušič, knjižničarski inanipulant Vida Ruebler, tajnica Ireila Hren, pisarniški delavec Aleilku Luvrnč, oskrbnik knjižnega lotldn Zinka Gnjšek, vodja ekspedita (s skrajšanim delovnim časom)
Angela Skerl, knjigovez
Gabrijel Skerl, knjigoveski mojster (s skrajšanim delovnim časom)
Marija Medjimorcc, snažilka
Bibliografija:
M. K. 1 e m e n £ i č :
Publikacije Biblioteke SA7U do konca letu 1976. Bibliografija. — Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1977, 4—11. (Objave, i.) [CikL]
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1976. — Letopis SAZU, 27, 1977, 274—2r9.
A. K o b 1 a r »Htfi e t zk y ;
Zapuščina Ivana Jagra. i. Knjižnica. — Ljubljana, Biblioteka SAZU. ¡977, VI1 + 5" str- (Objave, 2.) [Cikl.]
Zapuščina Johna Jagra. — Slovenski koledar 1978, 247—249,
P. Ramo v g :
Publikacije Biblioteke SAZU do konca leta 1976. Uvod. — Ljubljana, Biblioteka SAZU- 1977, 2—3. (Objave, 1,} [Cikl.J
Kraiko poročilo o delu v letu 1976. — Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1977, 8 Str. + 3 pril. [Cikl.]
Biblioteka Matice srpske in biblioteka SAZU. razvoj in uspeh njunega sodelovanja. — Godišnjak Biblioteke Malice srpske (Novi Sad), 1, 1977, 36—38.
Biblioteka SAZU. Poročilo o delu v letu 1976, — Letopis SAZU, 27, 1977, 067—273,
Letni seznam periodik. Biblioteka SAZU, 1977. (Urednik.)
Seznam prejetih knjig. Biblioteka SAZU, januar—december 1977. (Urednik.)
Seznam razpoložljivih publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. April 1977, Biblioteka SAZU, 19?7. (Urednik.)
V. Z i g 0 n :
Biobiblingrafija akademika Maksa Samca. — Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1977, 52 str, (Objave, 3.) [Cikl,]
PUBLIKACI JE
Slovenske akademije znanosti in nmefnosii v letu 1977
SFLOSNE IZDAJE
Letopis Sin venske akademije znanosti in umetnosti, 27. knjiga. 1976. Ljubljena 1977. 511 + (III) str. 8*. 2200 i*v.
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRE2BENE VEDE Razprave X. Ljubljana 1976—1977. S". Vsebina:
2.	Boris Major: Smisel in značaj Marxovega pojmovanja ma-tcrializmn. Str. 161—184. 1977. 1000 izv.
3.	Alojzij F i n ž g a r : Družbena lastnina v jugoslovanskem pravu, Str. 1S5—240. 1977. 1000 izv.
4.	Vlado V a I e n č i č : Žitna trgovina na Kranjskem iti ljubljanske žitne cene od Srede 17. stoletja do prve svetovne vojne. Str. 241—433 + (V) str. 1977. 1000 izv.
Dela 19, Zgodovinski inštitut Milka Kosa 6, Petko L u k o v i č : Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875—1878. Ljubljana 1977. 416 + (IV) str. 8«. 800 izv.
Dela 20. Dragotin Cvetko: Vloga Gojmira Kreka v razvoju novejše slovenske glasbe, Ljubljana 1977. 173 + (I) str. + 1 p ril. S". 800 izv,
Arheološki veslnik XXVII. 1976. Ljubljana 1977. 625 + (I) Str. + (6) p ril, + 100 tab. 8", 1200 izv.
Vsebina:
F.[rane] Osole: Matjaževe kamre. Paleolitsko jamsko najdišče.
Str. 15—41 + 1 p ril. Zorko M a r k o v i e : Problem cneolita u nnšičkoj regiji. iPrilog
genezi i stupnjevaaju lasinjske kulture.) Str. 42—67. Nives Majnarič-Pandžič : Prilog problcmatici liccnskc keramike u sjevemoj Jugoslaviji, Str. 68—96, Vida Stare: Časovna opredelitev čolničastih fibul iz Sina rje te. Str. 97—119.
Ivan Puš: Latenski pašni sponi z dvorišča SAZU v Ljubljani. Str. 120—123.
Ivan Puš: Premazi in smolnati kit na prazgodovinskih posodah, Str. 124—12?.
D,[ušnn] H a d ž i in F.[r&nj C V e k ; Smolm kit in premaz za
žare. Str. 129—134. Iva M i k 1 - C U r k : Novo iz Formina. Str. 135—183 + 1 pril. Milena Jerman: Dva prazgodovinska grobova iz Form ¿na. Str. 184—190.
Anja Dular: Rimski grobovi iz Rosalnic, Strekljevca in Otoka
pri Podzemlju. Str. i9l—223, Peter Petru : Die ronicrzeitliehe keramische Produktion in ju-
goslawica. Str. 224—231, Stanko P a h i č : Poskusita izkopavanja rimske ceste v Slo venski
Bistrici. Str. 232—259 + (2) priL Mitja G u š ti n i Poročilo o izkopu kulturnih slojev v Lev a ko vi
jamu Str. 260—282. Marijan Slabe: Arheološke najdbe iz zbirke Jamarskega kluba
Kostanjevica na Krki. Str. 283—288. Tatjana T amazo-Ravnik : Antropološko poročilo o skeletnih
ostankih, Str. 209, Franc Tnrhlar; Problem refugijev v Sloveniji za jireseljcva-
nja. (Gradivo za diskusijo.) Str, 290—293, Knjižne ocene iu kritika» Str. 297-313, Biba T e r ž a n : Certoška fibula. Str. 317—536 + (2) pril. Bojan Djurič i Antični mozaiki na ozemlja SR Slovenije. Str. 537—625 + S00 tab.
Arheološki vesinik XXVIII. 1977. Ljubljana 197?. 476 + (I) str. + (35) pril, 8°. 1400 i z v.
Vsebina:
Stanko Pa h ič : Seznam rimskih kamnov v Podravju in Pomur-
ju. Str. 13—73 + (10) pril. Stanko P a h i č : Novi rimski napisi v Podravju, Str, 74—91 + (4) pril.
Zorka Snbic: Novi Timski napisi iz Poetovione (1968--1972).
Str, 92—100 + (3) pril, Peter Kos; Tri Gracije iz Ptuja, Str. 101-102 + {1) pril, Herbert G r a s s 1 : Neue städtische Beamte auf einer unveröffentlichten Inschrift in Celeia. Str. 105—105 + (1) pril. Mirina Zupančič: Atrans — nov napis. Str. 106—109 + (i) pril. Marijan Slabe: Veiika Stara vas, Črnomelj, ig: novi rimski napisi. Str. 110—113 + (1) pril.
J aro Sasel: Vilicus s Kučarja pri Podzemlju v Beli krajini. Str. 114—116 + (1] pni.
Ljudmila Plesničar-Gec: Nova napisa iz Emone. Sir. 117—118 + |1) prit
Elica Boltiu-Tome: Rimski nagrobnik i Bernardina v Par-tOTOŽu. Str. 119—121 + (!) prii.
Božidar Slapšak: Ad: CiL 5,695 (Materija): via dcrccta — translata (in fines alicuius) — restituta. Str, 122—128.
Manfred Ciauss : Die Epigraphik and das Förtima Primigeuia Heiligtum von Praeneste. Der Versuch einer Zusammenfassung. Str. 131—m,
Ante Sonje: Ulomci antiekih n&tpisa i razni drugi nalazi koji su nadeni poslijc drugoga svjetskogu rata na področju Porcšnne u Istri. Str. £37—152 + (2) pril.
Hclniul Hal f ni an n : Julius Alexander und lulius luliauus. Zur Prosopographie des 2. Jahrhunderts. Str. 133—162.
Slobodan Dušanic: Iz isiorije rimskog rudarstva u Cornjoj Meziji. Str. 163—179+ (1) pril.
Eric Bir Hey : A Severan governor of Upper Moesia. Str. ISO—
Miroslava Mirko v ič: Septimius Severus und die Lcgio Vif Claudia Antomuianu, Str. 187 + (1) prii.
Ivo Dojanovsk) ; Počasni natpis Maksiinina Traeanina iz Narone. Sir. 188—196 + (1) priL
Marjeta Sa Sel-K os: Latin inscriplioüä from Achaia and ihe Cyclades. Str. 197—206.
Tine Kurent, Lojze M u h i £; Vitruvius OH module. Str. 2u9 — 2j2.
Bibliographie von Hans-Georg Pflaum, Zusammengestellt von M.[anfred] ClausS Und tf.femard] Holtheide unter Mitarbeit von X. [avier] Lot i o t Sit. 2"55— 244.
Volker Weber: apie marin. Str. 24^—250.
Mario ToTeili: Senatori Elruschi della tarda rcpuhbliea e dell'impeia: qualche addendum. Str. 251—254.
Jerzy Kolendo : C. Sallustius Crispus, premier gouverneur de I'Africa Nova et la dispersiou geographique du gentilice Sallnstius en Afrique. Str. 255—277.
Emire Trith: *... protulique fines Uly rit i ad ripam fluminis Da nu v i i.« Str. 278—287.
Leiva Petersen : I}, Memmms Rcgulus. (Zu PIR2 vol. V fase, 2). Str. 288—291.
Kluus Wachtel: Einige Bemerkungen zum sena t o ri wehen cor-sus honorum vor dem Konsulat. Str. 292—298.
John Morris, Margaret Roxen: The witnesses to Roman military diplomata. Sir. 299—335.
J aro [Sasel] et Arma Sasel: Le préfet de îa le aile Britannique milliaire sous Trajan à Emono. Str. 534—345 + (1) pril.
Jean Mareillct-Jaubert: Le légat de Numidie A. fulius Pompilins Piso T. Vibius Laevillus... atus Berenicianus. Str. 346—359 + (2) pril.
Anthony R.[iehard] B i r I e y : The origin and eareer of Q. Pom-peius Faîco. Str, 360—368.
Barnabas L o ri nez: Zur Konsulliste des Jahres 154. Str. 369— 372.
Ladislav \idman: Die Stadtpräfektur des Q. LolliuS Urbicus und Apnleiu», Apologia 2—3. Sir. 373—384.
Istvün T 6 t h : Das lokale System der mithraischen Personifikationen im Gebiet von Poetovio. Str. 385— 392.
j eno Fitz: Epithètes impériaux sur les cursus bonorum. Str. 393—396.
And ras Micsy: Forenses in Brigetio. Str. 399—402.
Klans-Peter J ohne: L. Marius Ma x i mus Per pet uus Au relia nus, Zu PIB* pars V. f as ci cul us 2. Sir. 403—405.
Stanislav M r o z e k : La fondation CIL XIV 43i d'Ostie et îl'inflationi romaine. Str. 406—411.
Maria Jaczynowska; Quelques remarques sur le culte d'TIercule en Rhénanie. Str. 412—420.
Vel i za r V e 1 k o v : Die Reihenfolge der untermösisehcn Statthalter (270—300). Str. 421—424.
Rad isla v II o š e k : Si Iva nus Viator aus Geruiata. Str. 425-—427 + + (1) pril.
Josef Češka: Die Gaitin des Caesars Gallus — hiess sie Con-slamina oder Constantia. Str. 428—435.
Tadeusz K o t n I a : Les viri principales dans les textes épigra-pliiques de Lepcis Magna. Str. 436—443 + (1) pril.
J.[an] Buri an: Das dynastische Denken in der Historia Augusts. Str. 446—454.
Géza Alföldy: Kine frühchristliche Inschrift aus Rom. Str. 455 —462.
Rojati D j u r i c : Figuralna aplika s Hvara. Str. 465—467 + fl) pril.
Silvin K o š a k : Notes on rccent dîscoveries ai Tell Mardikh-Ebla. Str. 468—471.
[Knjižne ocene.] Str. 471—476.
IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOsKE IN LITER AH NE VEDE
Dela 52, Inštitut za slovenski jezik 12. Hieronyinus M e g i s e r Thesaurus polyg]ottus. Iz njega je slovensko bes«!je z latinskimi in nemški m 1 pomeni m »Slovensko-latinsko-nemiSki slovar c izpisal m uredil Jože Štabe j. Ljubljana 1977. XXX + 240 + fll) str. 8». 1000 izv.
Dela 33, Jože S i a b e j : Kruh ubog tli, Kulturnozgodovinski in jezikovni znčrt zgodovine krompirja na Slovenskem. Ljubljana 1977. 94 -r fll) str. 0». 800 izv.
Dela 34. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 7. Lino Legiša: Pisan i ce 1779—1782. Ljubljana 1977. 503 + (IT) str. 8". 800 izv.
Traditiones 4, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Ljubljana 1977. 580 + (IV) str. + (5) pril. + svnopses. 8°. 1000 izv.
Vsebina:
Zmaga K u m e r : Mati ali ljuliica. Prispevek k razlagi baiade o
pastirju in čarovnicah. Str. 5—t+. Marko Terseglav; Jenkov Knezov zel in ljudska balada O
graSEakovem vrtnarju. Str. 1!—26. Radoslav Hrovatin: Mctrič.ne in arhitektonske dvojice v ljudski pesmi. Str. 27—46. Mirko Ramovš: Romarski vrtec. Str. 47—78. Bruno Ravnikar: Glasbeno narodopisje v luči icorije o informaciji. Str. 79—88. Drago Masi: Haloška i.vegla. Str. 89—116, Jože Dular: Svetila v Beli krajini. Str. 117—158. Tone C e v e : Tri oblike lesenih ključavnic s stopi cami na Slovenskem. Str. 139—154 + (2) pri]. Vilko Novak: Madžarski spisi o ljudskem življenju v Prek-
mvrju. Str. 155—174. Janez Dolenc: Pripovedno izročilo v severnem poljanskem narečju. Str. 175—196. Pavle M e r k ii: Rokopisne ljudske pesmi iz arhiva Marenzijevih. Str. 197—199.
Pavle M e r k ii: Beseda o šavrinskih zapisih Na d je Roj če ve. Str. 200.
Nadja Bojac Orfano: Savrinsko ljudsko izročilo. Str. 20U — 211.
Marija Šuštar: O petju, godcih in plesu pod Menino planino. Str. 212—229.
Nežka V a v p o t i č : Pela bi, pela, pa sukati na vea... Str. 230—213.
Sonjo Lipušeek : Sourenki. Str. 236—23? + 1 pril.
Hrvoj Maister: O umiti in v prt zaviti lobanji pri Koroških Slovencih. Str. 238—24?.
Milan Dolenc: O dozdaj zbranih ljudskomedicinskih rokopisih. Str. 248—258.
Juže Gregorič: Sveta zdravnika Kozma in Damjan nn Slovenskem. Str. 250—278.
Peter K o s t i č : Osvrt na prikaz kataloga »Poreklo i značenjc godi.šnjih običaja t. Str. 270—280.
Angclos Baš: Corrigenda. Str. 281— 292.
Ni ko K are t: Nadangel Mihael in hudič. Str. 293—294,
Niko K ure t: Obhodni velikani. Sir. 295—298.
Marija Stananik : Nekaj delovnih vtisov z oddelka za (nemško) etnologijo V Goltiagenu. Str. 209—500.
Vitko Novak: Milovan Gavazzi — nscmdcsetletnik. Str. 301—303.
Znaca Kamer: Nekaj kritičnih misli o 5X. kongresu Zveze društev jugoslovanskih folkloristov v Novem Sadu 27. sepl- — 1. okt, 5973, Str. 303—307.
Tri pTedavanja S. A, Tokareva jz Moskve. (Ruske povzetke prevedla Francka B e n e d i k.) Str, 307—309.
Milko Mntieetov; Alpes Orientales VIII (Rezija 1975), StT. 309—310.
Niko K ure t: Akademik dr. France Koblar. upravnik Jnštitnta za slovensko narodopisje, 1972—1975. Str. 311—313.
Niko K ure t: Luka Krainoki (1892—1974). Str. 313—313.
Niko Kuret: Joža Berioncelj (1901—1971)). Str. 314.
Zapiski. Str. 315—311).
Knjižna poročila in ocene. Str. 317—379.
Sodelavci tega zvezka. Str. 380.
IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE Vb DE Razprave XX. Ljubljana 1977. S". 1000 izv.
Vsebina:
1,	Katica Drobne, Raj ko Pavlovec, Franc Drobne: Pa-leogonske velike toraminifere s področja med Mežico in Slovenj Gradcem, Str, 1—8$ + (3) pril, + 33 tab,
2,	Viktor PetkovSek; J. A, Scopoli, njegovo življenje in delo v slovenskem prostoru, Str. 89—192 + 3 geog. skice + (1) pril.
3,	Viktor Petkovšek : Travna združba Bromo-Brachypodietum p in na t i assoc, nova v Sloveniji. Str, 193—216.
4.	Pavel Ličar: UI i rasi raki ura filtrov v želodcu pri Asellus &quuiicus (Is op od a. Ase llota). Str. 217—226 + 12 iab.
5.	Andrej Martinčič: Prispevek k poznavaaja ekologije mra-zišč v Sloveniji. Botanično-ekološka skica. Str. 227—518 + (5) str.
Geografski zbornik XVI. 1976. Ljubljana 1977. 328 + (II) str. + (4)
priL + (2) karti, B«. i200 i z v.
Vsebina :
t. Prane Lovrenčak : '/.gornja gozdna uicja v Kamniških Alpah v geografski luči (v primerjavi s Snežnikom). Str. 5—150 + (4) pri). + (1) karta.
2.	Ivan Gams: O zgornji gozdni meji na jogovzhodnem Koroškem. Str. 151—193.
3.	Milan S i f r e r r Geografski učinki žleda v gozdovih okrog Idrije ter Postojne. Str. 195—229 + (1) karta.
IZDAJE RAZREDA ZA MEDICINSKE VEDE
Dela t. Peter Borisov : Od runocelniŽtva ilo začetkov znanstvene
kirurgije na Slovenskem, Ljubljana 1977. J39 +■ (I) str. 1000 iz v.
SUMMARY
The Members of the Slovene Academy of Sciences and Ails (On M*t December, 1977}
Honorary Members
Broz. Josip — Tito Kardelj, Edvard Vidmar, Josip
Section One — Historical and Social Sciences
Regular Members:
Cvetko, Dragoljn, Ph. D„ horn in 1911, Professor nf History oi Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Coriiar, Jože, IX, D„ born in 1907, Professor of Sociology, Faculty of l aw, University of Ljubljana, Ljubljena.
Crafenaner, Bogo, Ph. D„ born in 1916, Professor of History of |he .Slovenes. Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Korošec, Viktor. LL, D„ born in J899, Professor of Roman Law and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law. University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
K u še j, Gorazd. LL. D„ horn in 1907, Professor of the Theory of State and Law, and of Comparative Constitutional Law, Faculty oi Law, University of Ljubljana. Ljubljana.
Snuderl. Makso. LL. L>„ born in 1395, Professor of Constitutional Law of the SFR of Yugoslavia, Faculty ot Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
YavpetiE, Lado. LL. D,. born in 1902. Professor of Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law, LTni-versily o T Ljubljana, retired, Ljubljana.
Z w i H er, Frail, Ph. D„ born in ¡905, Professor of General Moder a History, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members:
Fin ž gar, Alojzij, LL. D.. born in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Krašovec, Stane, Fng. (Econ.), born in 1905, Professor, Fa-cully of Economics. University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kyovsky, Rndi, LL. D., born in 1906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana,
Ma jer, Boris, Ph. D., born in 1919, Professor of Philosophy, Fa-cully of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
l'retnar, Stojan, LL. D., born in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
A post, olski, Mihailo, born in 1906, historian and military theorist, President of Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje.
Djordjevié, Jovan, LL. D., born in 1908. Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade.
D j u r d j e v, Braníslav, Ph, D., born in 1908. Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo.
Gerskovic, Leon, LL. D„ born in 1910, Professor of Political Science, Belgrade.
Novak, Grga, Ph. D., born in 1888, Professor of Ancient History, University of Zagreb, retired, Zagreb.
P a v i £ e v i e , Branko. LL. D-, born in 1922, President of Academy of Sciences and Arts of Montenegro, Titograd.
Section Two — Philological and Literary Sciences
Regular Members:
R e 2 1 a j , France, ph. D,, born ill 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Facility oi Arts, University of Ljubljana, Ljubljana,
Čop, Bojan, Pli. L)., boru in 1923, Professor of I nd o-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Lj ubljana.
Grošelj, Milan, Ph. D„ born in 1902, Professor of Classical Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
O c v i r k, Anton, Ph, D„ born in 1907, Professor of History of World Literature and of Theory of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
5 1 o d d j a k, Anton, Ph. D., Dr. honoris causa, born io 1899, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Yidmar, Josip, Dr. honoris causa, horn 1895, literary critic and essayist, Ljubljana,
Corresponding Members:
B a j e c, Anion, Ph. D-, born in 1897, Professor of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
B o r s n i k , Mnrja, Ph. D„ born in t906. Professor of the Slovene Literature history, Philosophical Faculty in Ljubljana, retired, Ljubljana,
Grad, Anton, PJi. D„ born in 190?, Professor ot Romance Philology. Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
J urancic, Janko, I'h. D„ horn in 1902, Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old Croatian and Serbian Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Kos Janko, Ph. D., born in 1931, Professor of Comparative Literature and literary theory, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Logar, Valentin. Ph. D., born in 1916, Professor of History and Dialectology of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Meihar, Boris, born iu 1907, Professor of History of Slovene Literature, College of Education, retired, Ljubljana,
M 0 r a v e c, Dusan, born in 1920, Director, Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Berkopec, Oton, Ph. IX, born in 1906, senior scientific collaborator. The Slavonic Institute of the Czechoslovak Academy of Sciences, retired, Prague.
Deanovit, Mirko, Ph. D,. born in 1890, Professor of Romance Philology, University of Zagreb, Zagreb.
Gavazzi, Mile van, Ph. D. (Ethnography), born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb.
K one ski, Blaze, born ia 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje.
Lavrin, janko, born in 1887, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired. London,
Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences
Regular Members:
B 1 i n e , Robert, D- Pliys. Sc., born in 1953, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Facility oi Xatural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Dolar, Davorin, D, Chem. Se., Dipl. Tng. Chem., born in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gosar, Peter, D. Pliys. Sc., born in 1923, Professor of Physics of Solids, Faculty of Natural Seicnccs and Tec lino logy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Had ii, Dusau, D, Chem, Sc„ horn in 1921, Professor of Chemistry nf Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Kuhelj, Anton, D. Eng., Dipl. Tug. Elec. Eng., born in 1902, Professor of Mechanics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Pcterlin, Anton, D, Sc., born in 1906, Director, Camille Dreyfus Laboratory, Research: Triangle Institute, Durham, North Carolina, U.S.A.
Tiller, MiLa, D, Eng., Dipl. Ing. Chem., born in 1926, Faculty of Natural Seicnccs and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Vidav, Ivan, Ph. D„ born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana.
Corresponding Members:
Peklenik, Janez, D. Eng., Dipl. Ing. Habil,, born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University oT Ljubljana, Ljubljana,
fi u k I j e, Ltijo, D. Eng., Dipl. Ing. Civ. Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Vodornik Lojze, D. Phys. Sc., born in 1933, Professor of bio-It i be rue tics, University of Ljubljana. Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
B a I e n n v i 6 , Kresimir, D. Sc. (Chemistry), born in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb, Zagreb.
Despiu Aleksandar, D. Sc. (Physical Chemistry), born in 1927, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade.
G r d e n i c, Drago, D. Sc. (Chemistry), born in 1919, Director. Institute of Anorganic and Analytical Chemistry. University of Zagreb. Zagreb,
M i h a i I o vi c , Mihajlo, D. Sc. (Chemistry), born in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade.
P o v h, Bogdan, D. Phys, Sc., born in 1932, Professor of physics, University of Heidelberg. Director of Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg,
S a v i d, Pa vie, Dr. honoris causa, born in 1909» Professor of Physical Chemistry, tacuity of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Section four — Natural Scicnccs
Regular Members:
B r o d a r, STecko, Ph. D-, Dr. honoris causa, born in 1893, Professor of Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Elesic, Svetozar, Ph. D., born in 1907, Professor oi Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
B a k o v e c, Ivan, Ph. D., born in 1899, Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members:
Bole, Joze. D. Biol. Sc., born in ¡929, Scientific adviser of Biologic Institute I ova a Iladzi at Slovene Academy uf Sciences and Arts, Ljubljana.
Grafenancr, Stanko, D. Geo], Sc., born in 1922, Professor, Faculty of Natural Sciences and Techaology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Mat jasi£, Janez, D. Biol. Sc., Lorn in 1921, Scientific Adviser, Jo van Radii Institute of Biology, The Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana.
Mayer, Ernest, D. Biol. Sc., born in 1920, Professor of Botanies. Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana,
Nonresident Corresponding Members:
Kochansky-Devide, Van do, D. Nat. Sc., born in 1913, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geological-Palaeonlological Institute, Zagreb.
Kratochvil, Josef, D. Nat. Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture. Brno. Brno.
Stevanovid. Pctar. D. Nat. Sc., born in 1914, regular member of the Serbian Academy of Scicnces and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade,
Taviar, Alois, D, Eng.. Dr. honoris causa, Dipl. Ing, Agr., born in 1895, Professor of Genetics and Plant Refinement, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired, Zagreb,
Section five — Arts
Regular Members:
Gaspari, Maksim, horn in 1893, painter, Ljubljana,
J a k a e, Božidar, born in 1899, painter. Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kosmač, Ciril, born in 1910. writer, Portorož.
Kranjec, Miško, bora in 1908, writer, Ljubljana,
Kreft, Brat k o. Ph. D., born in ¡903. Professor of Modern Russian Literature, Fnculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana-
MihcliE, France, born in 190?. painter. Professor, Academy of Fino Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
PavŠič, Vladimir-Ma tej Bor. born in 1913, writer, Radovljica.
Corresponding Members:
Ingolič, Anton, writer, born in 1907, Ljubljana.
Kalin, Zdenko, sculptor, born in 1911, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, Ljubljana.
Music, Marjan, Dipl. ling. Arch., born in 1904, architect, Professor of the History of Architecture, Civil Engineering and Geodesy. University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
PoirC, Ivan, writer, born in 191.3, Ljubljana. R o m o vg.Primoi, composer, horn in 1931, head of Library of Slovene Academy or Sciences and Arts, Ljubljana.
Ravnikar, Edvard, Dipl. fug. Arch,, born in 1907, architect. Professor of Public Buildings. Projecting and Arranging Settlements. Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana,
Sodnik-Zupnnn, Anica. paintress, born in 1692, Rndovljica. Stupica, Gabriel, ac. pointer, born in 1913, Professor at Academy of plastic Arts in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Cilensek, Johann, born in 1913, composer. Professor, Franz Liszt Hochs chide für Musik, Weimar, Weimar.
Krleza, Miroslav, born in 1893, writer, Zagreb. Maksimovit, Desanka, born in 1898, poetess, Belgrade. Rajiiiß, Stanojlo, born in 1910, regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts. Professor, Academy of Music, Belgrade, Belgrade.
Saevemd, Harald, composer, born in 1897, Norway.
Section Sis — Medical Scienecs
Regular Members:
B r e c e I j, Bogdan, M. D., born in 1906, Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Milcinski, Jancz, M. D., LL. D.. born in 1013, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Novak, Franc, D. Sc., M. D., born in 1908, Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana,
2upan£i£, Andrej, M. D., born in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Batis Janez, D. V, M.. horn in 1914. regular Professor of Faenllv of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Brzin, Miroslav, D. Sc., born in 192 j, Professor uf Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser in the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana.
F e 11 i c h , Janez, D. Sc., M. !>., born in t921, Professor of Dcrmatovenerology, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Camo, Etlhem, D. V. M., born in 1909, Professor of Zoohygicne, Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, Sarajevo.
Dm jan, Boris, D. Client. Sc., born in 1928, Director of Laboratory of ti e n roe hem i st ry 1VTC in Venezuela, Venezuela.
Kogoj, Franjo, M, D., born in 1894. Professor of Dennatove-ncrology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb.
V o 1 k o v , Mstislav Vasiljevit, D. of Orthopaedics, born in 1923, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopaedics, Moscow.
The Presidency
President:	Jane/ Milfiinski
Vice-President:	Braiko Kreft
Vice-President:	Anton Kuhelj
Secretary-General:	Oorazd K. u s e j
The members of	the Presidency are also the secretaries of the Sections.
Section One — Historical and Social Sciences
Secretary: Fran Z witter
1.	Institute for General and National History Director: Fran Zwittcr
2.	France Stele Institute for History of Art Director: Emilijan Ceve
5. Institute for Archaeology Director: Mitja B r n d a r
4-, Institute for Ancient Oriental Legal Systems Director: Viktor Koiosec Institute for Musicology Director: not appointed
6.	Centre for the Problems of Social Sciences Chairman : La do V a v p et i 6
7.	('entre of Studies of History of the Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran Zwitfter
8.	Institute of Marxistie Stndies Head: Boris Majer
Section Two — Philological and Literary Sciences
Secretary: Valentin L o g a r
1.	Institute of the Slovene Language Director: Braiko Kreft
(a) Dial etiological Section
Head : Martian O r u i e n (h) Lexicological Section
Head: Janko Juraniii (e) Etymological-Onomastical Section Head : France B e 1.1 a j
(d)	Commission for the Slovene Grammar, Philology Discharged Presidency represented by Bratko Kreft
(e)	Comittee on Historical Dictionaries of the Slovene laugoage Chairman: France Bezlnj
2.	institute for the Slovene Literature and Literary Sciences Director: Anton Ocvirk
3.	Institute of the Slovene Ethnography Director: Milko MatiÈetov.
Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences
Secretary (Acting): Anton Kith el j
Section Four — Natural Sciences
Secretary : Ivan R a k o v e e
1. lustiiute of Karst Research Dirrctor : Peter H a b i £
2. Geographical Institute and Department for Cartography
Director : S vetozar 11 e s i i K. Institute of Palaeontology
Director; Ivan Kakovec 4. Jovan Iladii Institute of Biology Director; Jože Bole
Section Five —Arts Secretary: Anton I n g o 1 i £
Section Six — Medical Sciences
Secretary: Franc Novak 1. Institute of Medical Sciences Director: Bogdan B r e c e 1 j
Other Units
1,	Terminological Commission Chairman: Albert Struna
2,	Library
Director: Primož Ramovš
3,	Department for Projecting and Co-ordinating Research Work Director: AvguStin Lab
4,	Council for Environmental Research un d Protection Head: Avguštin Lah
5,	Administration management Director: Bojan P 1 a v e
REPORT ON THE WORK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE TEAR 1977
general
In December 1977 there vvere 3 honorary members, 36 regular members, 32 corresponding members and 29 nonresident corresponding members, in total 1(10 members of the Slovene Academy of Sciences and Arts. In Section One there were 8 regular, 5 corresponding and
6 nonresident corresponding members; jn Section Two (i regular, 9 corresponding and 4 nonresident corresponding members; in Section Three 8 regular, 3 corresponding and 6 nonresident corresponding' members; in Section Four 3 regular, 4 corresponding and 4 nonresident corresponding members: in Section Five 7 regular, S corresponding and 3 nonresident cor responding1 members; in Section Six 4 regular, 3 corresponding and 4 nonresident corresponding members (December 31, 1977: 100 members, out of them 3 honorary, regolar, 32 corresponding und 39 nonresident corresponding members).
At the end of the year 1977 llicre were employed with the Slovene Academy of Sciences and Arts 173 full-time workers; out oT them there were 90 research workers, 2 probationers, S specialists, 16 bi-bliotlu'carv and library workers, 09 administrative "ltd accountancy workers; there were 2 research workers and 9 workers as part time workers, There were 9 permanent external collaborators.
1 ri lite year 1977 the following members of the Slovene Acadcniy of Sciences and Arts died: regular member Matija Bravničar (November 2?, 1977), n on resident corresponding members el i bor Gligorié (October 10. 1977) and Gustav Krkke (October 30. 1977) and retired scientific adviser Jlfonz G s pan (September 23, 1977).
Institutes and Other Working Units
Ihe Slovene Academy of Sciences and Arts has 14 institutes, the Terminological Commission with its legal, technical, medical, veterinary, natural scientific and arts sections; study center for Social Sciences with five working groups; Council for Environmental Research and Protection within the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts and ihe Cabinet of Josip Vidmar,
Ihe Institute of Marxistic studies as 14th Institute of the Aeadcmy has been estai dished by the decision of the Slovene Academyr of Sciences and Arts assembly on March 10, 1977. For the Institute's head the Presidency has appointed on July 1, 1977 the corresponding member Rotîs Majer; with its work Ihe institute began in autumn 1977. Regarding the variety of branches comprised in its working sphere it is connected directly with Presidency of the Slovene Academy of Sciences ami Arts,
Décorai tons. Awards, and Honourable Mentions
The Kidrič award for the year 1977 was given to: academician Svetozar lies it (for bis life work in the sphere of geography in Slovenia);
academician Mi lia Tisler [for his results in I he field of chemistry of organic lieterocyclic composition) : and
corresponding member Prof. Dr. Rudi Kyovski (for liis life work in the field of labour law).
The Kid rie Fund award was given to;
corresponding member Prof. Dr, J a nez Eatis (for his treatise Life and Work of J. M, 2agar);
the collaborators of the Institute for archaeology of the Slovene Academy of Sciences and Arts for their work >Archaeological Finding-places in Slovenia«
AVNOJ award for the year 1977 was conferred upon the corresponding member Gabriel S tu pica.
In the year 197? were giver moreover:
the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts academician J a nez MilCinski was given, on June 29, J 977, the decoration of the Republic of France Officier de l'Ordre national du mérite pour la République and memorial plaque of University of Regensbnrg;
academician Jozc Goriear — the Order of Republic with Silver "Wreath : academician Bo go Grafenauer and academician Viktor Ko-rosee and corresponding member Gabriel Stupica — the Order of Work with Red Flag:
academician Robert Rline — the Order of Work with Golden Wreath and ISMAR award;
academician France Mihelië — the Order of Merit for the People with Golden Star and award oT iPolitikas:
corresponding member Prof. Stojan Pretnar, LL. D, — ilie Order of Merit for the People with Silver Star;
academician Makso Snuderl — AVNOJ Silver memorial plaque and Golden plaque of University of Ljubljana;
corresponding member Anton InpoliC — the Diploma of >Zmaj children playsc;
corresponding member Prof, Dr. I a nez Rati s — the Plaque of the Faculty of Natural Sciences and Technology;
academician Josip Yidmar — Golden Badge with Plaque of 12th Borstnik Meeting:
academician Bratko Kreft — Golden Blazon of Town of Maribor: Prof. Fnn Pctrc^ Ph. D, — 2tipanÈi£ Document of Merit for deepening the literary contacts among the Nations and Nationalities of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia:
the academician Janess Miléinski, the academician Anton Slodnjak and the acadcmieian La do Yavpetic were named, on June IL 1977, corresponding members of Yugoslav Academy of Sciences and Arts;
the title iProfessor of Merit« was given to academicians Svetozar llesic and Fran Zwitter and to corresponding member Prof. Dr. Marja Borsnik on June 6;
on Jnoc 2B this title was given to academician Bogdan Brccelj.
Important Events
January i, 1977, the President took part in the talks about the printing problematics during the National Liberation War; the talks were organized by Press Council of the Presidium of the Socialist Union of Working People;
February 2, 1977, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts had a speech on ihe central celebration of Slovene culture holiday *Pre5eren Day«;
February II, 1977, at first death anniversary of Vice-President Boris 7iherl the members of the Presidency and the working community of the SloveF'e \ en demy of Sciences and Arts have honoured his memory;
February 15, 1977, the President attended the opening of Symposium, consecrated to the late academician Milko Bcdjanic;
February 17, 1977, the honorary member of the Slovene Academy of Sciences and Arts Edvard Kardelj was appointed as regular professor of political economy of socialism on the Economic Faculty in Ljubljana;
February 25, 1977, the President of the Republic and honorary member of the Slovene Academy of Sciences and Arts Josip Brnz-Tito was appointed the first honorary member of Academy of Sciences ami Arts in Montenegro; the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts took part in the solemnity;
March tO, 1977, the session of regular annual meeting of the Slovene Academy nf Sciences and Arts;
March 14. 1977, the President met at University the representatives of the Slovene organizations in Carinthia;
March J 3, 1977, the President, Secretary General and administrative director of the Slovene Academy of Sciences and Arts attended the meeting of Academies Council on Yugoslav Academy of Sciences and Arts in Zagreb, representing the beginning of preparations of Yugoslav Academies to Symposium on Tito's contribution to theory and practice of self-management socialism, dedicated to 65th anniversary of Josip Broz-Tito and 40lh anniversary of bis leadership of the Union of the Communisls of Yugoslavia;
March 26. 1977, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts had a talk with Vice-President of the Executive Council
□f the Socialist Republic of Slovenia dr. Avguštin Lah and reprc-sentalives of the Research Community of Slovenia, where some problems and proposals of the Academy, mostly o i financial nature weTe interpreted and explained. On this meeting, among other ihings, the future finances of the Academy -were discussed;
March 31. 1977, the President departed to Kyolo in order to attend the meeting of the Executive board of International Universities Association and to Tokio to ceremony on the occasion of 100th anniversary of the there University, where he handed over the memorial document and Golden Plaque of University in Ljubljana;
April 14-, 1977, there was the cclehralion on (he occasion of 100th anniversary of birth of first president of the Slovene Academy of Sciences and Arts Prof. Dr. Rajko Nahligal with solemn speech of Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, academician B. Kreft;
April 16, 1977, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts and the Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Arts academician B. Kreft attended the ceremony in Cebine on the occasion of 40th anniversary of the founding Congress of the Union of the Communists of Slovenia, of 40'11 anniversary of coming Tito to the head of the Union of the Communists of Yugoslavia and of B5111 anniversary of Tito's birth;
April 18, 1977, the President aud the Vice-President academician B. Kreft attended central celebration of receiving the Tito's relay on Revolutions Square in Ljubljaaa:
April 25, 1977 the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts took part in the solemn session or Central Committee of the Union of the Communists of Slovenia on the occasion of 4fltJi anniversary of foundation of the Union of the Communists of Slovenia, where was present also the President of the Republic Tito;
May 5, 1977, the President attended in Portorož the scientific meeting Dialectic Proportion between Working Class and its Revo-lutiooary Avantgarde, being organized by Marxistic Center of Central Committee of the Union of the Communists of Slovenia;
May 7, 1977, the President participated to central ceremony to honour the 40lh anniversary of foundation Congress of the Union of the Communists of Slovenia, combined with concluding honour of 21st manifesta live march on the roads of Comradeship and Memories, which has been attended by the workers of the Slovene Academy of Sciences and Arts too;
May lb, 1977, the President attended the reception which was given by the President of Assembly of Socialist Republic of Slovenia in honour to delegation of all Chinese Congress;
May 20, 1977 (in I Liu Slovene Academy of Scicnces and A ris there was the ceremony ua the occasion of historical jubilees of the Union of the Communists of Slovenia, of the Union of the Communists of Yugoslavia and of Si'h anniversary of birth of Marshal Tito;
May 26, 1977, in the lecture-room of Economic Faculty in Ljubljana there was the lecture of Eng. S. Wiesenthal;
May 30, 1977, the President of the Slovene Academy of Sciences aild Arts attended the first session of Council of Yugoslav Center for theory and practice of self-management;
June 7, 1977, the President attended the presentation of archive material returned front Austria on the base of agreement from the year 1928;
June 3. 1977, the title »Professor of Merit* was given to academicians Fran Zwitter and Svetozar llcšie and to corresponding member Ma rja Boršnik:
June 28, 1977, the President attended the administering the title »Professor of Meriti to academician dr. B. Brecelj;
June iu, 1977, ihe President of the Slovene Academy of Sciences and Arts adrcssed on its behalf in Philosophical Faculty of the University in Ljubljana the symposium participants: the Symposium was consecrated to nX)^1 anniversary of birth of the first president of the Slovene Academy o C Sciences and Arts Bajko Naiiligs!; the President look pact in the opening of the exhibition in Prešeren Hall in the Slovene Academy of Sciences and Arts, which bas been organized by the Slovene Slavonic Society on the occasion of this anniversary;
joly S, 1977, in Berlin (GDR) was opened the exhibition of paintings of Yugoslav painters-academicians, where the Slovene Academy oT Sciences and Arts presented the pictures of Jakopič, Jama. K OS, Jakac and Mfhelič;
July 21, 1977, the President attended the solemn session of Republic Committee of the Union of the ZZB of Slovenia and administering of awards of rising of Slovene people and of plagues of Federal Committee of ZZB;
July 22, 1977, the President attended the cc rem o ay of ZB couriers and transmitters on Snežnik Mountain;
September 25, 1977, the Vice-President academician B. Kreft chaired the session of the Presidency of the International Slavonic Committee in Saloniki;
September 28, 1977, the Protocol chief of the Executive Council of I lie Socialist Republic oi Slovenia has given to the President the decoration, by which he was honoured by the President of France;
October 11, 1977, OH the Academy was unveiled the bust — work of corresponding member Zdenko Kalin — of many year's Standing
president of the Slovene Academy (it Sciences ¡md Arts academician Josip Vidmar;
October 12, 197?, the President departed to Halle and attended the ceremony on the occasion of 325th anniversary of Natural Sciences Academy Leopoldina;
October IS. 1977, the President, the Vice-President Kohelj and the administrative director Plave attended the ceremony on 10th anniversary of Macedonian Academy of Sciences and Arts and on ibis occasion handed over a memorial document of the Slovene Academy of Sciences and Arts;
October 2a, 1977, the Vice-President academician Kreft has opened the Borštnik Meeting, on the solemn session he has given the Golden p la (pie of Borštnik Meeting with the tablet to the President of the Presidency of the Socialist Republic of Slovenia Serge j Kraigher and to honorary member of the Slovene Academy of Sciences and Arts the academician J. Vidmar;
November 15, 1977, the President took [»art on the meeting of members of the Union of the Communists of Slovenia of all Yugoslav Academies of Sciences and Arts, which was organized by the Executive Committee of Central Committee of the Union of the Communists of Yugoslavia;
November 18. 1977 was signed the contract aboot further collaboration between the Slovene Academy of Sciences and Arts and the Academy of Arts of G PR;
December 12, 1977, was on Yugoslav Academy of Sciences and Arts solemn session of the Council of the Academies of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia on the occasion of honour of Tito's jubilees;
December 13, 1977, the President attended the administering of the AVNOJ awards;
December 29. 1977, the President has given the New Year's reception for members and workers of the Slovene Academy of Sciences and Arts.
Exhibitions
March 7, 1977, the exhibition of works of the corresponding member Anton Ingolič on the occasion oi his 70th anniversary, organized by National and University Library, was opened in Prešeren Hall;
April 14, 1977, the exhibition »Svetozar Mnrkovič — his life and worki in Prešeren Hall; it was organized by: National Library of Socialist Republic of Serbia, Archives of Serbia and Archives of Slovenia;
June 30, 1977, the exhibition dedicated to R. N ah t i gal marking the t(J0lh anniversary of his birth, organized by Slavonic Society.
Lecture t
At the Slovene Academy of Sciences and Arts there were lectures given by:
February lit, [977, corresponding member Prof, Dr, Slojan Pre tua r >About Actual Problems of Scientific Discoveries and about their Legal Protectioni ;
March 23, 1977, Corresponding member Dr. Stanko Grafenauer >About the Development of Chromites in Alpinetype Ofiolithest;
Apt il 00, 1977, corresponding member Prof. Dr. Ernest Mayer »Endcmism of Central Balkan Vegetational Region*;
May 18, 1977 corresponding member Prof. Dr. J a nez Mstjasic >Some Animai Curiosities of Slovenian;
May 27, 1977, academician jnrij Brez«u, the member of the Academy of Arts ol German Democratic Republic »About Lusatia-Serbîàn Literature«;
June 20, 1977, academician Nikolaj Tolstoj »Calling the Rain in Poles je« ami »The Value of Religious Culiure of Poles je for Slavonic Studies*.
Foreign Relations
February 8, 1977, the President received the Consul-Genera 1 of the Union of the Soviet Socialist Republics in Zagreb Valentin Alek-sejev Gusev;
March 8, 1977. the President received the rector of the University of Trieste Prof. Dr. Gianpaolo de Ferro:
March 17, 1977, the President received newly appointed Cons ill -Genera! of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia in Celovec
Same;
March 28, 1977. the President received the rector of the University in Regensburg Prof. Dr, Henrich and Prof. Dr. Mayer from the saute University;
March 29. 1977, the President received the academician Prof, Bey-non from Great Britain;
April 13, 1977, the Secretary General of the Slovene Academy of Sciences and Arts received the Consul of West Germany Siegfried J. W. Opitz;
April 23, 1977, Prof Richard K. Kindcrsley from St. Antony College iu Oxford,
Max- 14, 1977, and Prof. Andre Rosambert. the former President of the Académie Stanislas in Nancy;
June 2, 197?, the President received the American scientist Prof. Paul John Flory (Nobel Prize Winner for chemistry in 1974};
June 10, i977, the President received Prof. Nikolaj Tolstoi, member of the Academy of Sciences of the Union of the Soviet Socialist Republics;
June 27, 1977, the President received the guests of the Slovene Academy of Sciences and Arts, members of the Academy of German Democratic Republic, painters Wilhebn Sciuniedt and Karl Erich Miillcr and historian of art Dr. Hilniar Frauck;
July 20, 1977, the President received newly appointed austrian ambassador in Yugoslavia Dr. Helmut Liedermann;
September 14, 1977, the President received Prof. Joseph Hawkins, director of the Research Institute uf Acoustics in Ann-Arbor (USA);
October b, 1977, the Secretary General academician Kusej attended the reception, organized on the occasion of 28th anniversary o£ GDR by Consul-Gen era I of GDR Gerhard Aimer;
December 12, 1977, the Vice-Resident academician Kreft received to protocolary visit the Consul-General of GDR talking about the cooperation between the Academy of GDR and the Slovene Academy of Sciences and Arts;
December 22. 1977, the President received seven members delegation from Academy of Natural Sciences of Socialist Republic of China, which was led by Chi en San Chiang, the responsible leader of the mentioned Academy.
Within the frame of cooperation with foreign Academies there were in Ljubljana:
March 17 to 21, 1977, Prof. Frederick Singleton from British Academy of Scienccs;
March 20 to April 4, 1977, Prof. J, II, Beynon, the member of the Royal Society;
April 21 to 24. 1977, Prof. Richard Kinderslcy from USA:
May 22 to 2~, 1977, academician 5ur'i Brezan from the Academy of Arts of GDR in Berlin;
June f>, 1977, Prof. Dr, Nikolaj Toistoj from the Academy of Sciences of USSR;
June 26 to 29. 1977, painters Wilhelni Schmicdt and Kurt Erich Muller and the historian of art Dr, Hi]mar Frauck, all from the Academy of Arts of GDR;
June 27 to 30, 1977, Prof. Stephen EL Sacks from USA;
September 7 to 9, 1977, Prof. Kenneth M. Case from USA;
September it to 14, 197". PrnF. J. E. Hawkins Trom USA; November 2 to 6, 1977, Prof. John Ridge, geologist from USA, who visited the mines of Mežica and idrijn.
The Council of ihe Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia
In the year 1977 the Council of the Academies of Sciences and Arts held its sessions: June 16 to i7 in Brezovica near Priština; November 10 to H in Jajce: December 12 in Zagreb, where at tbe Yugoslav Academy of Sciences and arts was the solemn session of the Council of the Academies, consecrated to jubilees of the President Tito:
The Presidency of the Council of the Academies held its session: February 24 in Titograd. March 18 in Zagreb.
The Committee on Inter-Academies cooperation, founded on March 11. 1976, held its session on October 25, 1977 in Belgrade. On Plenary session on June 16 and 17 it was resolved: to prepare the cooperation with foreign Academies in more Organized manner,
that the scientific cooperation with loreiga Academies should develop according to plans; all the members of the Council have to produce to the Committee on In ter-Ac a demies cooperation the themes and the projects, on which their cooperation with foreign Academics will be based;
furthermore it Was decided that the scientific cooperation with tbe Academies of neighbouring Countries, as well as Willi the Academies of Scandinavian Countries, and with the Academies of West Germany and France have to be established;
tbe members of tbe Council should attend the state and development of particular spheres of ihe sciences and on this base, tbe Council on its sessions could establish the place and the part of Academics connected with sciences development plan ami inclusion of the Academies into development of our society:
tbe financial plan of the Council for the year 1977 and the final account for the year 1976 were adopted.
Other conclusions from the same session were; to adopt the proposal of act about Inter-Academics Coordination Committee for mutual researches of ihe Council of the Academies of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and NAS, USA;
to establish the Intcr-Acadcmics Committee for mutual researches of the Council and NAS;
the Council has ¡¡riven iis consent to signed protocols about the cooperation with Polish Academy of Sciences and Academy of Sciences of the Union of the Soviet Socialist Republics;
the Council will prepare the common publication about the work, establishment, organization and membership of the Academies, members of the Council.
On plenary session on November 10 and 11 it was resolved: that during the years 1978 aud 1979 the projects will be prepared in detail; on them the long-term cooperation with the Academy of Sciences of the Union of the Soviet Socialist Republics will be based after the year I960 and referring fo this the chairmen of the projects have to be fixed;
during (he period from 1978 to 1980 the extent of scientific cooperation with the Academy of Sciences of the Union of the Soviet Socialist Republics comprises 140 (weeks) persons per year and that the members of the Council within (he extent of tliis quota inform the Council with their plans of cooperation;
furthermore i( was proposed that on (he basis of scientific coope-ratioo with NAS, the cooperation should be consolidated through the thematic conferences which could improve the present manner of cooperation, based on individual exchange:
in fnlure the chairman and the projects coordinator, on which the scientific cooperation with NAS will bp based, have to he an academician;
the Council should propose to Austrian Academy of Sciences to sign the general agreement about the scientific cooperation in the first half of the year 1978;
to propose to Academy of Sciences of German Democratic He-public to sign (tie general agreement about (he scientific cooperation;
the Council invites the representatives of the Italian Academies to talks, connected with conclusion about the agreement of scientific cooperation:
the Council contacts the French Academy of Sciences and the corresponding organization in West Germany in order to establish the scientific cooperation;
to study the possibilities of scientific cooperation with Greek and Albanian Academies, as well as with Egypt, India and other non-bloc countries.
REPORT ON THE WORK OF THE INSTITUTES OK THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1977
Milko Kos Institute for History
In the year 1977 i he Institute fur general ami national history has changed its name to Milko Kos Institute for history. The jnonographies of Peter Lukovié The Attitude of the Slovenes lo the Rebellion in Herzegovina and Bosnia and to the Bosniau-Hcrzcgovinian Question in the Years 18 75 to 1878 (420 pages) and VI a do Valcacic The Grain Trading in Carniola and the Grain Prices at Ljubljana from the Middle of the 17tb century up to the First World War (216 pages), both with summaries in gernian, have been published. The mono-graphy of Ferdo Gestrin Maritime activities of the Middle Ages Town of Piran was sent to print. The manuscripts for second (and last) hook the Histor> of Agraria o Branches (the first book was published in the year 1970) ■within the series of publications of the Economic and Social History of the Slovenes are ready for print; it is foreseen that the second volume will be published in the year 1978. The long-term plan of the Institute is presented by work on the Diploma tari urn for the History of the Slovenes in the Middle Ages. There arc foreseen also the printings of several other sources, specially the first book of the sources for the history of the peasants' uprisings (for the period including the year lül5). The other long-term project includes the pnblicatioo of the Historical Topography of Slovenia in the Middle .Ages; till now as a temporary internal publication has been published the Historical Topographyr of Carniola, belonging to manuscript inheritance of the late Prof, Milko Kos, and now the second volume of the same character for the Slovene Styria, written by P. Blaznik is almost prepared for the print. The institute co-operates in several inter-academic committees of Yugoslav Academies, in the committee for Historic-geographic Dictionary and for Atlas of Yugoslav Countries in the Middle Ages and in the 16ttl century, in the committee for the colonization history of Yugoslav countries and in the committee for the Latin dictionary in the territory of Yugoslavia which lias its center at Yugoslav Academy of Sciences and Arts in Zagreb, the there publication of I.cx i eon a latinitatis medí i aevi lugos la viae is ready for print and similar dictionary for new era is foreseen to be published in future five years.
France Steli Institute for History of Art
In the year 1977 the Institute's work was directed towards the examinations within the long-term tasks and towards the current documentation. Within the frame of the research work The Sculpture between the Gothic and the Baroque Periods in Slovenia the phase of material gathering was finished while the results will be formed in the year 1978. A special attention was paid io opus of Leonard Kern in Slovenia and to protectant tombstones iconography from 16th and early 17th century. Regarding the last, the monographic paintings problematics in »Lutrovska kleti in Sevniea was deepened. Within the frame of the work Architecture in Slovenia from 1600 to 1920 field and archives documentations have been evidenced and checkcd. The architecture examinations partly included the 18th century (the echoes of Palladian architecture in Slovenia). Within the frame of the work The beginnings of the Slovene Illustration and Car mature the gathering and the analyses of extensive material from the end of 19th century up to 1920 continued and the comparison with the contemporary foreign material (mostly in Munich and in Vienna) has been performed. The research oi painting opus of Maksim Gas pari was accomplished with special accent to artist's early creations. We continued gathering the sources for the art history of Slovenia by treatment of works of Baroqoc historian J. G. Dolni£ar. Progress was made in preparing the Art History Atlas of Slovcaia for print: clearly is precised the atlas form, in work is material from some periods from late Antiquity to Romanesque. Considerably^ is completed the Institute's library book stock. Specially regarding the lexicons and professional periodicals. The regular documentation work, presenting an important part of laslitute's activity, has been carried oil after defined principles < heme rot heca, photolheea. bibliography etc.)
Institute for Archaeology
The work of the Institute, directed and uccompanied by the Scientific Council of the Institute, proceeded according to the program of investigating Slovenia from the palaeolithical period up io the early Middle Ages, where all the workers of the Institute were engaged. In this work took part also numerous external Slovene archaeologists.
The Institute financed and directed the field topographic activities. The work of urban topography of Poetovio proceeded and card indexes for Eaton a were completed. WTith Institute's means and by other museums realization 10 trial-trcnch ings of greater Of smaller
extent were organized. The photos of prehistoric settlements in Ljubljana vicinity and cxact surveys of the settlement on Kuriujski hrib were performed. Excerpting of literature of archaeological sites proceeded regularly, as well the card indexes of examined literature and putting in order the finding-places data and cadastre maps.
The field work included systematical excavations. Fataeolithical investigations were carried out in the caves: Skednenca near I.azc, TrhiSka zijalka near Luce, KoliSevka near Pivka jam a and in Vilhar-jeva jama, where new palaeolithic station in Slovenia was found; the investigations continued in Podrtsovec and in Janm pod TTerkovimi peCmi. The systematical digging up the cave Trhtovca near Divaca began, where in thick Holoccne layers interesting prehistoric findings were discovered and thus for the first time in Slovenia the neolithic pottery of Adriatic type was found. The excavations con tinned on Kuear near Podzemlje by discovering the late antiquity settlement. Unforeseen field work was presented by protective excavations in Peuj, where the four members group of the Institute with collaborators investigated the threatened area in suburban complex Poetovi-ona; the second unforeseen action was the iriai-trcuching in the caves which will belong to the industrial zone near Sezana,
The work on archaeological terminology expired regularly as well as the work on systematic card indexes of finding-places in five archaeological regions, and the work for the central archaeological card index and documentation of Slovene archaeological material in the muse inns abroad. The Institute actively supported the investigations on roman military history and limes, the last mostly connected with elausira on Karsf, The institute co-op crates and propagates professional contacts wilh yngoslav and foreign archaeological scientific institutions and also the memberships in our and international societies acknowledge the work oi the individual members of Our Institute. In the year 1977 the members of the Institute participated on 5 international congresses, symposia respectively and published It scientific papers and 4 book reviews. Immediately before the issue there are aztn (i9?6) and 26th (1977) volumes of Acta archaeologiea. whereas the 29th volume is prepared and ready for print.
Within the Institute there works the Palynological Laboratory where two researchers are working. The basic Laboratory's activity were the investigations of the paleovegetational conditions in geological and archaeological Quaternary period anil the study of the pleistocene vegetation, mostly on the base of palinological, xilotho-micnl and carpological analyses. The parallel activity is pollen morphology together with formation of reference collection of recent and fossil pollen. It continues by aeropalinological investigations and regularly observes the pollen dispersion in the air of Ljubljana.
Institute for the Ancient Oriental Legal Systems
Institute lor ilic Ancient Oriental Legal Systems examined the recently received A ssyrio logical literature, hooks and periodicals. At scientific meeting on 24th Nuvcmber 1977 the reports about t lie XIIth international Linguistic Congress in Vienna, held from 29ttl August to secoud September 1977 (reported by academician Prof, Dr. Jiojan Cop), about development of Assyriology up to the year (92S (rep. Marko Urbanija) and after the year 1925 (rep. academician Prof. Dr. Viktor Korošec) have been given.
Lessons about the legal terminology of the cunciform legal monuments. organized at the request of Vivian Angelo. Dr. Litt. (Firenze) have started in October 1976 and ended on Jane 1977 after 52 hours of text reading and 20 hours of consultations.
Institute of the Shoene /-anguage
The Dialectological department collaborated in t lie work on the General Slav Linguistic Atlas (OLA). In the year 1(177 Prof. Dr. T. Logar participated on working session in Moscow; there were organized the session of OLA commission at International Sla i~ is tic Coiuiniiti'c ami editorial board and OLA working group in Ljubljana ami in Portorož, For these meetings the professional materials were prepared.
Some materials were prepared for ALE (European Linguistic Atlas) too.
For SLA (Slovene Linguistic Atlas) the dialectologieal material is supplied and experimental cartography perforated. The theme Tertiary displacement uf long circumflex in Slovene Rovte dialects has been concluded, while at the Study The description of Notranjsko dialccts on the region Razdrto-Postojna-Slavina the long voealism has been treated.
The Lexicological department continued in the year 1977 the editorial work for the third book of the Dictionary of ihe Slovene Literary Language and has composed about 6000 keywords. Thus three quarters of the elementary editorial work for this book are finished. The Alphabetarhim and the behind dictionary for the 4th book of dictionary are prepared.
In the beginning of the year 1977 the first book of the main work of the Etymological Onomastical department, the Etymological Dictionary of the Slovene Language by academician F. Be^laj was published. In this year the author continued dealing with the keywords for the second part, from K to O. The gathering of the materials for
the scientific dictionary of the Slovene popular plant names was continued as well as tlie completing of tlie card indices of the toponymes and of the toponymie bases. The elaboration of the card indices for the Indices to the Etymological Dictionary of the Slovene Language was started.
Within the Commission for the Historical Dictionaries of the Slovene Language there was continued the glossing of the cards for a complete excerpting of the works of Dal matin, Trubar, Temlin, Sever, Kiimic. There was prepared the glossary Alphabetarium of Trubar booklet Abecedarian or tablet. By xerographic method the collection of old texts, mostly Protestant ones, has been enriched. Tlie comparison of historic dictionaries was continued and the investigation of older Slovene glossary problematics was going on. Tlie re were started the comparisons of different editorial works o[ particular texts.
The Commission Tor Orthography, Orthoepy and Grammar organized four meetings in this year. Because of disagreements occurred at recension of introduction proposal to Slovene Orthography on the Slovene Academy of Sciences and Arts, the work on it is preliminary stopped.
Institute of the Slovene Literature and Literary Sciences
Department of the Slovene Literary History
The Department of the Slovene Literary History has published Pi sanice, editor Dr. Lino Legi so. For press is ready France Kidrič Selected works, editor Darko Dolinnr and first book of Fran Go veka r Letters, ediior Prof. Dušan Moravec, The research work NLS in Slovene Artistic Prose, managed by Dr. France Bcrnik, is going on.
Department of Literary Theory
The Department of Literary Theory included two research works: a) the preparation of the Slovene Literary Lexicon and b) the complying of the card index of the Slovene literary-theoretical terms anil ol the card index of the non-Slovene literary authors, treated in the Slovene periodicals from the end of the ism century up to 19 70,
In this year the accent of the preparation ol the Slovene Literary-Lex icon has moved to preparing the individual ihcmatically rounded off booklets. There have been ready for the press two new booklets: Literary Theory and Positivism. The following booklets ere about to be finished: Romanticism, Greek Lyrical and Metrical Formulae, Old
German Poetical Forms and i he Slovens Literature, Some Reccnt English and American Literary Movements and the Slovene Literature, Old Indian Pociics. Six further booklets of Lexicon ore being prepared.
The card index materials have been increased by approximately 9000 new exccrpts. The total number o[ the excerpts has reached >9r>,OUO. The card index of the Slovene literary-theoretical terms js already available for the persons scientifically interested, The card index of the non-Slovene literary authors will be arranged, because of better clearness, after particular national literatures.
Deportment i or Biography, Bibliography and DuCu mentation
The Department for Biography, Bibliography and Documentation, established in the year 1973, lias not yet Iwen organized due to a scarcity of place. Within its framework is active only the editorial board of the Slovene Biographical Lexicon, composed of fonr workers: one scientific councillor (editor), one senior technical collaborator and two assistants, A proposal for advertisement of one scientific collaborator is done.
The manuscript for the 12th volume of the Slovene Biographical I. ex icon is prepared, containing 44(J keywords, missing still S, for which the authors have great delay already. The delays refer to protestant writers and personalities from north-eastern Slovenia. The first manuscript's half has been revised by three referents, while the second half is still waiting for late-comers. Otherwise the manuscript would be given to the printing-office already. For the 13th volume of the Slovene Biographical Lexicon are foreseen keywords with letters Y and W, 713 all together. To the editorial board were sent 327 articles, non-written are 366, the editorial work is going on.
The Cabinet of Josip Vidmar
In the year 1977 ihe first four books of the collection the Famous Slovenes, edited by Josip Vidmar Cabinet, were published: Primož Trubar (Jože Javoršek), Jernej Kopitar (Jože Pogačnik), France Prešeren (Niko Košir), Janez and Jurij Sobic (France Mesesnel), In the year 1977 the portrait studies for the same collcction were prepared: academician Josip Vidmar about Oton Žopančič, corresponding member of the Slovene Academy of sciences and arts Dni an Moravec about Ivan Cankar, Dr. Juraj Martinovie about Dragotiu Kette, Jože Snoj about Josip Murn, scientific councillor Dr. France Bernik about Si-
inoit J ca k o, corresponding member of the Slovene Academy of sciences and arts Dr. janko Kos a bo at Matija Cop, Lng. Prof. Filip Knmbatovič about Anton TomaŽ Linhart and Prof. Dr. Lavo Cermclj about JnžcF Stela a. Academician Josip Vidmar has takca part at miscellany Symposium on i van Cankur 1976 and at miscellany In the Life Circle, lie has prepared the anthology of Župančič poems for regular collection of Prešernova družba and anthology of Župančič poetry for Selected works of the Slovene literature at Matica srpska in Novi Sad. In Hungarian language was published his book Esszek cs medi-tacidk at i orum publishing-house in Novi Sad and liazumijevanje književnog stvaranja at Yeselin Maslcša in Sarajevo. Josip V id mar Cabinet regularly takes care of cultural informative critical scrvice and prepares the International Symposinm on dramaturgical problems and Book about i be Performer. Simultaneously takes care about all archive needs connected with activity of honorary member of the Slovene Academy of sciences and arts acudcmiciua Josip Vidmar.
i ns t ii it te of Slovene Ethnology
Departmeat of folk literature
At the revision — it means a sort of scientific stock-taking — of fairy tales from Archives of Slovene stories it was shown that actually in Slovenia there are in evidence 519 different types of fairytales, which have corresponding parallels in international index Aarne-Thompson, The Types of the Folktale, Helsinki 1961. Connected with preparations for publishing the Slovene folk legends a wider action was organized for getting the tnles material oi all kinds. From four museums and from some individuals we have got precious notes, partly copied, partly they have to be excerpted (L e. in Slovene School Museum). Excerpting work was done according to instructions of assistant M. Stanonik mostly by ethnology students-probationers, who have reviewed also several (31) years of older newspapers and periodicals. M. Matičetov has revised the chronicle of Sedlo near Bregmj parish and has copied from it about 30 pages; the chronicle was Written at transition of 19<h to 20lil century by S. Gregorčič ju n. The department got the collection of slovene folk riddles, which was prepared after published sources by Lj u bom i r-Andrej LisaC from Zagreb, This collection will be combined with rich manuscript material, preserved on our institute, so that the first scientific edition o T slu-vcue folk riddles can lie published earlier than we have supposed. M. Stanonik participated at research work entitled Slovene folk poetry during the NLW 1941—1945.
Department of folk customs and ihcutre
The research uork of wedding eostems in Carinthia wns going on by tjucstionnary (the material is written on perforated cards), by field research work of H. Lozar-Podlogar, by transcription from tapes and from different, already published reports. Dr. N. Kuret transferred to cards the data about masks in Slovenia which rendered possible the beginning- of 24 ihematic maps elaboration, and will be published together with commentary as independent publication. He started with new research work about students costonis.
For the department archive a lot of material was gathered from archives and collections in Austria (Giith series and Ferk archive in Graz, Pogatschnigg Collection in Celovec [Klagenfurt]}. There was also gathered some new material for the archive of Corinthian folk poet and dramatist Drabosnjak, which comprises now 189 units. The two department collaborators have contributed to Slovene part of publication Ethnology of South Slavs, which is prepared by Academy of Sciences of USSR.
Department of material cnltore
Within the frame of research work relating to periodically settled dwelling-places in Slovenia, dr. T. Ccvc has evidented and with help of external collaborators architectonically documented several mentioned buildings. The backward [illotodocumentation was arranged and all the years of Planinski vestnik were excerpted. AIT the data about dwelling culture of season wood workers were gathered by questionnary. The department chief collaborated ai encyclopedia 11 review for miscellany Ethnology for South Slavs.
In the time from to 9th September the Institute has organized the 12th common editorial conference of »DEMOS* review, Internationale elhnographische and folklonstische Informational!. The representatives of editorial boards from East European countries and national editorial boards of Yugoslav republics have taken part. The institute was visited by several yugoslav and foreign scientists occupied with ethnology, In the autumn the 4tH number of miscellany vTraditionest was published,
Department of Ethnomusicology
A. Work On research themes
I. Field investigations together with material collecting in the regions not yet investigated: Slovene Carinthia, Southern Pohorje Mountains, Gora above the Yipava valley.
a) Among the Slovenes in Carinthia {Austria) the department collaborators have eoncladed their work in Zilja Valley (Gaihal), be-
lunging to the research programme of 1976, mostly in villages Zaho-mee (Acbomitz), Dole near Smohof (Dellach) and i" Blaie (Vorderberg), fa March the work continued east from I he road Trbii (far vis io) — Bfjjak (Villach) in 13 settlements from Brnca (Fllrnitz) to Ma-loife (fin ken stein) and in vicinity of Rasko Lake (Faaker-See) up to St, Jakob in Roz (St. Jakob im Roscntal), In December 5 collaborators investigated the region between Drava (Drau) and Yrba Lake (Wort her See) in 11 settlements with center in Bilcovs (Ludmanns-dorf), 39 days were done, 331 folk music items and great number of data connected with singing, folk instruments, dancing, customs etc, with more than 25 hours of tape recording were gathered. The third July four collaborators have recorded by film and sound the customs of »itehvanje* and >prvi rej* in Blacc (Vorderberg).
b)	On Southern Pohorje Mountains the material collecting in wider vicinity oT Yitanje was going on. In 11 days 144 folk music items and 160 units of data about dancing, singing, wedding, wake at dead, musicians, instruments and customs, connected with music and also an old manoscript song-book were collected,
c)	Gora above the V ipnva Valley. The work begoo io i976 and was concluded in 1977. It is arranged that we shall record the boys singing and afterwards the treatise about past and actuul state about folk music tradition on this, relatively isolated mountainous region will be achieved.
2. Transcription with analysis, classification and catalogoizathm iif song material and other documentation.
a)	In the year 1976 started the work on documentation of not yet published manuscript materials from the collections of some song-collectors in inheritances of K. Strekelj and J. Glonar; it was continued and was in general concluded in this year. 5? manuscript collections with 1976 non-published units were treated, so that in 132 collections this number amounts to 5286 units. The manuscript with 1350 pages for cataloguization of Ihis material in 4 card indexes is prepared.
b)	As editor-in-chief dr. Z, Kumet participated at 6tn bibliography booklet, which was published in December: Jahresbibliugraphie dcr Volkshalladenforschung. Annual Bibliography of Folk Ballad Research. 6. 1976, (Irsg, von der S, I. E. F, Remission fur Volksdich-tung...darch Zmaga Kumer in Zusammenarbeit nut Rolf Wilh. Brednieh und Jiirgen Dittmar. Ljubljana 197", 61 sir.
c)	The work on detailed analysis of melodical material in notes of S. Vraz was Started because of his mistakes at melodies identification which were — mostly without underlaid text — in several cases annexed to vvroog texts.
d) The systematic revision of several manuscripts in Manuscript department of National and University Library in Ljubljana continued regarding the eventual material of folk songs. Specially important are the nuinuscHpt^ 478 and 479 with material from Koryt-ko inheritance which has not been yet systematically studied and requires detailed analysis.
3. Preparation of professional studies and extensive professional and scientific publications.
a)	Concluded and sent to print was the manuscript for 2"11 hook of »Slovene Folk Songs i, including legends and ballads with social-critical content. This work partly impeded ihe preparations for study and material redaction for third book, including in total 78 song types. Till now from 30 foreseen in this year 10 types were treated.
b)	M. Rnmovs has realized for Anthology of siovene folk dances 230 pages of manuscript with coreographic definition of 110 dunces, which will be completed by uotes in labanotation. In the first half of the year 1978 the work will be sent to print; it needs an extensive introduction study.
c)	At the begining of October 7-, Kumer had finished the manuscript for manual s-Kthnomusicology with about 36E) typed pages and has sent it to print. The work will be published at CSU for musicology of Philosophical Faculty in Ljubljana likely in February 1978.
R. Department work non-included in research Ihetne*
t. One day field recording connected with special invitations or at special occasions included 19 field excursions of individual collaborators in different places and two recordings in Ljubljana (fmm Vuijn vas near Ljutomer).
Other field excursions included mostly professional Counsels and study voyages of M. Ramovs at TV filming of Tulk dances, respectively local folklore groups in north-eastern Styria and in Pomurje.
2. Radio transmissions
The department collaborators participate with It TV Ljubljana from the time of the former GNI at transmissions for cycle sSIovcnc Lands in Song and Word*. In the year 1977 the collaborators, the department respectively have contributed 19 such transmissions in total.
Institute of Kant Research
The investigations Institute's program included works connectcd with three Helds at Research Community of Slovenia, which were partly cofiuanced by some economic organizations.
1.	Speleology — study of karst u ndergromrd, included three suh-themes, as it follows — vertical water percolation in kaifit, dynamics and chronology of karst processes and basic speleological map of Slovenia, 6th phase,
2,	Karst geography — intensivity of reccnl and fossil karst processes, karat distribution and its ecological valorization iu Slovenia,
Ecology of underground floor bioeenoses of Slovenia,
Under b special contract with Cultural Community of Postojna and Slovenian Cultural Community, arid Tourist Enterprise Postojnska jama the research work of Karst Museum Collection, a special work unit of the Institute, has been achieved.
In the year 1977 10 investigators and 10 institute collaborators have carried out geological, speleological, geomorphological. areheo-logieal and biological investigations in central and eastern part of Slovenia, then in the karst among Postojna. Cerknica and Planina h s well between Jlibnica and Kočevje. A singular investigations have been achieved also in other parts of karst Slovenia, In the karst among Postojna, Cerknica and Planina the hydroehemieal properties of vertical water jets in Postojnska and Planinska jama have been studied, then the sinter generations and collapsed speleothems in Postojna and near-lying eaves, geotnorphological development of steepheads on Planinsko polje, karst phenomena of Cerkniško polje and topographic relations between collapsed dolines and underground passages near Tkalca and Najdena caves and further on the geologic mapping of sink-holes on Planinsko polje.
Within a frame of Basic Speleological Map the karst of Sava folds, alpine promontories anil panonuian border has been studied, 12 mapH with corresponding commentaries have been elaborated, and about J00 new speleological objects, karst springs and sinking Streams anil Superficial karst phenomena have been investigated.
Speleobiological investigations included systematica] ecological studies iu the caves o T eastern Slovenia, further on specific investigations about the temporal capture and marginal fauna eTfcct in sn h-so i I layers in Predjama and Planinska jama, about eye sensibility ol coleoptcra Laemostenus schrcibersi, and further on preparation, determination, disposal and arch i vat i on of biological material from 700 caves regarding the eolcoptcrologieal fauna.
The collaborators of Karst Museum Collection have studied the recent and the fossil karst phenomena in Postojnska jama, have achieved the archaeological diggings in Unec and in other parts of Notranjsko. and have prepared several expositions of cultural and natural science content, Among them the most important and the best visited has been the one about the life of speleothems-
in the year 1977 the Institute's collaborators have published 18 different treatises, communications and reports, have organized 5 public lectures and have organized professional excursion to collaborators from Switzerland and Germany ami have actively participated on 7th International Speleological Congress in Sheffield. They have participated also on several yu gos la v professional meetings. The Institute has received 13 important visits of yugoslav and foreign guests and has guided them in neighbour karst and caves.
The Institute keeps and organizes the Karst Objects Cadastre of Slovenia. At the end of the year 1977 there were registered on the Cadastre ¿651 karst caves, i024 water objects and 182 karst morphological objects. The library has augmented in 1977 for 735 units, thus there are 18,713 units of karstological yugoslav and foreign literature all together.
At the end of the year 1977 on the Institute there were 17 scientific, professional and technical collaborators with full and 5 workers with uncomplete working time employed. The function of director has been carried out by dr. Peter Habič, while he was helped by dr. H ado Gospodarit.
The program for 1978 includes the further speleological knrst studies among Postojna, Cerknica and Planina, the elaboration of speleological maps and geographical and ecological studies of karst underground and surface in Slovenia. Beside the fundamental the program includes also the applied investigations connected with exploitation of water res sources in Ljubljanica and Soča river basins. The 8th volume of Acta carsologica will be printed, entirely dedicated lo Cerkniško polje, and ihc preparations will be made for 9th volume of this Institute's publication. The Karst Museum Collection will prepare the summarized program of Karst Museum, will continue with archaeological and ethnographical investigations of Notranjsko, will restore the Bios penological Station in Postojnska jama and will prepare several expositions.
Anion Metik Institute for Geography
In the year 1977 the research work, going on from the year 1971, was continued under the title »The Geography of the Flood Areas in Sloveniak, managed by academician Svetozar Ilesic helped by Institute's and external collaborators. After the foreseen program the field investigations of flood area in the Krka river Valley, downstream from He I a Cerkev, in the lliiana, the BadaSevica and the Dragonja river basins and in the Grosuplje basin were carried out. The results of this our work are gathered within four elaborations, 476 pages
and 221 maps, diagrams and photos all together, Within the frame of the same work the studies of the flood area of Pianino polje, of Hu-dinja river basin, of Rasca with Dobrepolje basin, of polje of Kocevje and of Ljubljana Moor were started.
Successful were the works Carried out within the following themes; Regular yearly observations of the Triglav Glacier and of the Skuta Glacier, Geographical Studies of earthquakes consequences in north-western Slovenia, Geographical Evaluation of the natural environments for the needs of regional planning in the ense of Domzale and its surroundings, The development of the mountainous farms in L'pper Savinja Talley after the year 1967, Land possessory structure in Lower Savin ja Valley, The application of cartographic methods in the Case of settlement development in Katnnik commune.
The 10lh volume of Acta geographica was published containing the papers: Francc Lovreucak, The upper timberline in the Kainnik Alps from the geographical aspect compared with that of Sneinik; Ivan Gams, On the timberline in the southeastern Carinthia; Milan SiTrer, Geographic Consequences of Glaze in Forests around Tdrjja and Postojna,
The material for the 17th volume of Acta geographica is prepared, presumably to be published in the year 1978.
Inxtiiuie of Paleontology
In the year 1977 the Institute was engaged in investigations of Uppercretaceous coral fauna from St ran ice vicinity, solitary Scnoniait corals from Medvednica and by the material preparation for study of Cretaceous corals from Natural History Museum in Belgrade. A further studies were eonccrned with the Uppereretaeeous large forami-nifcra from Postojna surroundings and southern border of Trieste Komcn plateau, with the conical foraminifera and with the recent foraminifera from Central Dalmalia.
J on an Badii Institute of Biology
The zoological examinations included the regular observations in six bioccnoses in submediterranean and alpine areas. A lot of field and laboratory works were concerned with the faunistic and zoogeo-graphic examinations of Slovenia and Yugoslavia. These investigations were directed mostly to julian and Kamnik Alps and to their promontories, A part of investigations included karst regions in Slovene Littoral, in Inner Carniola and in Lower Carniola, There were some
informative excursions to eastern Slovenia, III Oilier republics the fauuistic investigations were carried out in Croatia, Bosnia, Serbia and Macedonia. The geobotanie group worked on the field from April until October and mapped tlic vegetation on about 440km1 in alpine area and in subpanouinn border. The algoiogieal investigations included the ben ton marine vegetation of Losinj and Island islands.
The collaborators of the Institute co-operated with several scientific institutions in this country and abroad. They participated to seven scientific meetings abroad and to ti meetings and working sessions in Yugoslavia. The Institute was visited by 22 yugoslav and 18 foreign scientists. The Institute collaborators have published 15 scientific works, 7 popular scientific articles, they have conceived 4 scientific professional elaborations, they have given 6 reports on scientific meetings and 4 other lectures.
Instituts of Medicine .Sciences
In order to accomplish its basic task the Institute has Organized in the year 1977 debate evenings where the research workers and the scientists of different medicine branches have carried out the results of their work.
Termino logical Commission
Legal Section: the Section continued excerpting legal sources. At its sessions it finally and also technically examined the keywords of the letters K, L and partly M. The Section co-operated also wifh the editorial board of the Dictionary of the Slovene Literary Language-Technical Section: the materials for the first book of second edition of the General Technical Dictionary, including fhe letters A to O were sent to print. The manuscript for the second book, including the letters P to 2, is prepared up to letter Z. In the year 1977 the Section collaborators checked and approved 2th yugoslov standards (JUS). The Section co-opcratcd with the Institute of the Slovene Language at interpretations and explanations of technical terms in the Dictionary of the Slovene Literary Language.
Medical Section: treated the remarks of several scientists regarding the experimental booklet of the Medicine Terminological Dictionary and the final editorial work of the letters from B to C. It discussed the principles of technical dictionary organization. Tí cooperated with the supplementary explanations with the Institute of the Slovene Language.
The Veterinary Section was preparing explanations of the technical terms of letters D and E and continued the supplementary redaction of the letters A and B. it prepared the Alphabetarium of the terms for the dictionary up to letter G. Also in this year the section co-operated with the Institute of the Slovene Language explaining the veterinary technical terms for ihc Dictionary of tlie Slovene Literary Language.
The Natural Sciences Section continued excerpting the terras oi zoology, botany, biology and physiology, chemistry and astronomy.
The Section of Arts continued excerpting the terms in allfields, the editorial Commissions for particular dictionaries of art started to work.
Library of the Slovene Academy of Sciencet and Arts
Before 25 years the 1 ihrary has become the independent working unit within the frame of the Slovene Academy of Sciences and Arts. How useful was the then organizing change is proved by successful Library development in all this period. Never the Library could attain such progress and rise if the new sit nation within the Academy will give it all the necessary possibilities for its quick improvement. More then ever before just the past jubilee year with extraordinary uaiversal progress of the activity and successful accomplishments of done tasks proves the correctness of previous work and at the same time shows the accuracy of the projects for the future.
No doubt, the book exchange of the Academy's publications and that of the doublet copies is the most significant and the most active field of work of the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts. It has been regularly established with 1,488 institutions all over the world. On account thereof the book stock was increased by 6.531 volumes last year. Taking into consideration the donations, the purchase and the obligatory copies the accession in the previous year amounted to 15.158 bibliothecarial units.
At the end of the year ihc Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts had a stock of 96(1.286 units registered. All this stock has been registered in the various catalogues, either alphabetical catalogues of names or systematical ones. Through its monthly bulletins of accession the Library is informing the persons interested about the new acquisitions, and through its other brochures about its activities.
The Library book stock is accessible to everyone either in the reading-room, either for the home borrowing. In the reading-room the works of encyclopedic character and a!so several periodicals are arranged after the free access. The library lias borrowed to 836 readers who have visited it 8879-limes 33.34+ copies.
The Library is entrusted by the entire dispatching of the Academy's publications.
At the end of the year the stafT on the Library amounted to 20 employees, 13 of whom belonging to (he bildiothccarial profession.
VSEBINA
I. Oz0mixacija
Skupščina SAZU.....................................7
Predsedstvo SAZU..........................................9
Organizacija akademije....................................II)
Uprava inštitutov, komisij in studijskih centrov ..... .	10
ti. Člani
Častni člani................................................21
Bedni in dopisni člani......................................21
Novi člani..................................................51
Razred za zgodovinske in dm£benc vede
M i hail o Apostolski..................................55
15ran ko PavičevEč..................................56
Razred za filološke in literarne vede
MaTja Borsnik ................................59
Auton Grad ................. , ,	65
Milan Grošelj ...................	bt>
Janko Kos .................... ,	til
Razred za matematične, fizikalne in teli nične vede
Davorin Dolar.....................7%
Bogdan Povh .........................."5
Miha Tišler ..........................78
Lojze Vodovnik .........................SI
Razred za prirodoslovne vede
Joie Bole..................................Bi
Razred za umetnosti
Ivan Potrč -,.,...,.....................86
Primož Ramo vi...........................89
Gahriel Stupiea....................................92
Razred za mcdicinskc vede
Janez Batis........................95
Boris Drujan ..............................98
Umrli člani .........................101
Veli bar Gligoric ....,.-. ...........113
Matija Bravnicar	..........117
Gustav Krklec .....,.,.,......., . . .	123
III,	Poročilo o delu akademije
Akademija v letu 1977 ......................................129
Svet delovne skupnosti...................150
Osnovna organizacija sindikata..............151
Zgodovinski inštitut Milka Kosa..............153
Umetnostaozgodo vinski inštitut Franceta S tele ta......158
Inštitut za arheologijo...................162
Inštitut za prava starega Orienta.............170
Inštitut za slovenski jezik.................172
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede......185
Kabinet Josipa Vidmarja............... < ¡	193
Institut za slovenska narodopisje............ , ,	195
tfcd&katlemijski ud bor za študij sodobnih teženj na področju
nekaterih humanističnih znanosti............21 b
Koordinacijski odbor za molekularne vede.........217
Inštitut za raziskovanje kTasa...............217
Geografski inštitut Antona Melika.............227
Inštitut za paleontologijo................;	240
Biološki inštitut Jovana Hadžija............ .	243
Med akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije , . - ,	252
Inštitut za medicinske vede...............»	252
Terminološka komisija ...........253
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela	255
Fot »laboratorij SAZU...................257
Znanstveno-strokovna bibliografija nekaterih članov akademije v letu 1977 .................................258
Biblioteka SAZU.....................263
IV.	Publikacije SAZU.....................271
Sunimarv , . .......................278
letofls slovenske akademije znanosti tn umetnosti, 38, knjiga. fsflf 17tiulij sioicnska akademija znanosti in umetnosti v ljubljani natisnila ti-s tarna »južr moškričc v ljubljani, 1978 not i ud a 2200 izvodov