Zgodaj a
Eatoližh cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. (JO kr., za pol leta 2 sld. 40 kr., za četert leta 1 "ld 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. zaeetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIl,	V Ijubljani 3. vinotoka 1879.	List 40.
Prošnja za Jezusa r labernaheljnu do rseh usmiljenih sere.
(S Koroškega.)
Prosim te, dragi bralec! blagovoljno mi danes svoje uho nagni in serce odpri; odkril in opisal ti bodem rano, ktera nas mora vse boleti, ker smo je mi v?i krivi, ter bodemo enkrat odgovor za njo dajali.
Ko bi ti mogel biti povsod pričujoč, vse viditi, vse človeške serca preiskati; gledal in vedel bi-za tako ne-preštevne in grozne razžaljenja Jezusa Kristusa v taber-nakeljnu, da tega spomina ne bi mogel preživeti, naj si tudi bodeš terdega serca.
Koliko, je po svetu cerkvá, kjer imaJezu3 zavoljo revšine in iz druzih vzrokov tako slabo postrežbo, posebno mašno pripravo tako borno in raztergano, da bi se še ti take sramoval, ako bi jo moral rabiti. Pa še marsikaj druzega je, kar se nahaja po cerkvah, na oltarjih, posebno na velikem, krog tabernakeljoa in tudi notri, potem oziroma svetih posod, svečave itd., česar ne morem natančneje razpravljati, ker me v dušo boli; samo to lepo prosim one, ki jih zadeva, naj se usmilijo nebeškega Prebivalca ter mu spodobno strežejo in prebivanje po mocéh zlajšujejo. Koliko ljudi pride v cerkev Jezusa zasmehovat in mesto Njemu darovat le Njegovemu zakletemu sovražniku satanu z nesramnim obnašanjem in nasitovanjem naj ostudniših svojih strasti služit. Koliko greha se stori zunaj cerkvá! Da molčim o drugem, koliko jih gre slehern dan memo hiše Božje, ki se še ne odkrijejo; če pa srečajo kakega znanca, nikdar ni jim dosti poklonov in pozdravov. Koliko bo-goskrunstev se stori, ko se Jezus pri slovesnih obhodih očitno pokaže; božjih ropov — celó na smertni postelji, in pri obbajilnih mizah; koliko pregrešnih besed se govori po kerčmab, tiska po tiskarnicah zoper Jezusa v najsv. Zakramentu! Za verhunec hudobijam odperl je nedavno nekdo (Bog se ga usmili ter ga pripflji k pravi pokori!) v Ebersdorfu pri Hartbergu na Štajarakem tabernakelj in seboj odnesel štirdeset posvečenih Hostij! Res hudobija, pred ktero bi se satan stresel! Groza me spreletava, ko premišljujem, kje so zdaj one sv. Hostije, kaj se z njimi godi, kaj se utegne še goditi, dokler se podobe kruha ne spremenijo!
Tem grehom, ki se zdaj godijo, dodaj še one, kar se jih je storilo v davni preteklosti, pa kar se jih še le
bode do sodnjega dneva! Nihče ne more teh pšic gre-nov sošteti, ki merijo na Jezusa, nihče ne more njih velikosti obaeči, nihče njih teže pretehtati, še angelji Božji ne; On sam spoznd, kaj se Mu krivice godi.
Da bolj zapopadeš težo teh pregrčh, pomisli koliko je njim nasproti Jezusova ljubezen do nas in kako gorečo protiljubezen On zasluži od nas. Oh koliko razžaljenja zoper Jezusa! — Kdo pa je tega kriv? Najprej mi sami. — Premalo ?e varujemo greha, ne zatiramo dosti evojih poželjivosti, ne dajemo dosti dobrih izgledov, pač pa tem več slabih; tako hujšamo druge in )ih od 2r.stusa torgamo, re da bi jih Njemu pridobivali z lepim izg edom; tako pohujševanje vedno daljniše kroge razjeda in greh se širi kakor ogenj, ki se ne gasi. — Premalo tudi molimo za razširjanje svete vere, pravega ker-šanskega življenja in za spreobernjenje grešnikov. Ako bi to bolj goreče in zaupno delali, uslišal bi nas Jezus, večna Resnica, ki je obljubil uslišati nas in se nam ne more izneveriti; pred sveto vero in keršansko nravnostjo bi greh bežal kakor černa noč pred vzhajajočo juterno žarijo. — Prenemarni smo za Božjo čast. Ako bi bili bolj goreči, lahko bi prevpili ves krik Bogu sovražne derbali nevernikov, krivovercev, slabih katolikov, peklenskih duhov in vseh pogubljenih; kar bi mi tako dosegli za Božjo čast, zatemnilo bi ono, kar oni delajo iz jeze in sovraštva do Boga. — Lotila se nas je neka zanikernost in mlačnost do zakladov gndd, ktere nam Jezus po Svoji Cerkvi zdaj bogateje odpira, ko nekdaj. Rabimo jih sicer, morebiti še dokai pogosto, toda tsko, da zraven še sami Boga žalimo. Kar se dan danes po svetu groznega godi, posebno zoper sv. Rešnje Telo, s tem nas Jezus, ki po skrivnih sklepih to dopusti, hoče pretresti ter nas iz mlačnosti dvigniti do prave gorečnosti, kakor pravijo mil. knez in škof Sekovski v poslednjem pastirskem listu.
Zatoraj spoznajmo že svoje zadolženjs, poslusajmo glas Jezusov in Mu spolnujmo voljo. Varimo se greha, zatirajmo poželjivosti, ne dajajmo slabih izgledov, molimo zaupniše, gorimo bolj za Božjo čast, rabimo svete zakramente in druge gnade z ono pobožnostjo, ktera se jim spodobi, posebno pa ponižno in goreče molimo in častimo Jezusa v tabernakeljnu.
(Konec sledi.)
Bratovšine in drugi pripomočki r pomoč dušam r vieah.
Spisuje V. K.
(Dalje.)
„Serce Marijno" pomot in tolažba dušam v vicah.
Kakor je „Serce Marijno" nam pravovernim kristjanom na zemlji zaklad vsih milost, vsega osmiljeoja, sedež vsih čednost in naj čistejše ljubezni; tako je pa tudi dušam v vicah naj veči pomoč in tolažba, ker Marija ni samo naša mati, ampak tudi mati vernih duš v * " vicab. S križa namreč jo je Jezus Kristus nam vsim, kakor tudi dušam v vicah za svojo mater izročil. S amertjo, ako se v gnaai božji iz sveta ločimo, ne nehamo meni otroci biti, kakor tudi ona ne neha biti naša naj boljši, naj bolj usmiljena mati. Njena materna ljubezen in njeno usmiljeno serce seže tudi še unkraj groba, v vice. Marija je namreč tudi mati ubogih duš v vicah, kakor je ona sama razodela sv. Brigiti in ji rekla: „Jas aem mati vsih tistih, ki so v kraju očisevanja; moje molitve njim zlajšujejo kazni, ki so jim naložene zavoljo njih grehov." (Razodenje sv. Brigite 4. bukve, I. poglavje, 38. št.) Ker je ona usmiljena mati, gotovo ae ji verne duše v vicah zavoljo strašanskega terpljenja na vso moč amilijo; ona jih torej ondi tolaži, prosi jim pri Bogu polajsanja in rešenja, zlasti o svojih zapovedanih praznikih. V njenem „sladkem Sercu" išejo one hladu, miru, pokoja in zavetja, kjer ga tudi najdejo. Ako že pozemeljska mati ne more svojih otrčk v njih terpljenju brez tolažbe in pomoči pustiti, koliko manj torej še le Marija! Pa če bi tudi pozemljska mati na avoje otroke pozabila; Marija, mati ubogih duš v vicah tega nikoli ne bo storila, zakaj čim svetejše so one od nas, tim bolj jih tudi ona ljubi, tim bolj j:h v njih terpljenju tolaži in njih nepopisljive bolečine zlajsuje.
Le težko čaka, kedaj da bomo v njih imenu pri njenem „sladkem Sercu" za nje prosili pomoči, rešenja in jim (tako rekoč) usta in jezik posodili, da bi potem one k Mariji klicale: „Sladko Serce Marijno, bodi naše rešenje!" V psalmu pri besedah: „Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod, usliši moj glas; naj poslušajo tvoje ušesa gias moje prošnje itd.", na videz za-se prosimo, v resnici pa vsa prošnja pred vsim le dušam v vicah velja; tako tudi z zdihljejem „Sladko Serce Marije, bodi moje rešenje!" (v rožnem vencu za duše v vicah) pred vsim za-nje prosimo rešenja; zakaj njim v pomoč so namenjene vse molitve in zdihljeji tega rožnega venca. Zdi se človeku pri tem zdihljeju, kakor da bi v sercu molil: O sladko Serce Marijno, morje milosti, bodi vernim dušam v vicah tolažba, in rešenje ia kraja njih grozovitega terpljenja!
Globoki pomen tega zdihljeja, njegova lepota in korist, ki odtod dohaja živim in mertvim, že to človeka vabi ta zd hljej večkrat ponavljati.
Razun tega je pa še cerkev za ta zdihljej mnogo odpuatkov podelila, kakor je brati v P. Sajevčevib bu kvab od odpuatkov atr. 123.
Odpustki: 1. Odpustek 300 dni, kolikorkrat to molitvico izrečeš pobožno in s skesanim sercem.
2. Popolni odpustek enkrat v mescu, kdor jo opravlja mesec dni, sv. Obhajilo prejme, eno cerkev ali kapelo obiše in moli v namen av. Očeta. (Pij IX, 30. aept. 1852.)
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Slovesnost v urŠulinskem samostanu.) Z* 70. god preč. gospoda Mihaela Potočnika, pre-ljubljenega samostanskega očeta, ao gospodičine notranje šole prav izveratno predatavljale pesniško igro: „Sv. Urš ula", ktero je znani Radoalav tako lepo in ginljivo zložil (gl. „Dan." 1873), zdaj po M. St. nekoliko bolj izpeljano. Vdeležile so ae igre gospodičine: Peedirec Terez., Lazar Eliz., Hudovernikovi Antonija in Josipina, in več druaih učenk. Priprava, obleka in predstava — vse je bilo prav dobro zadeto, mično in ginljivo izpe-ljevano. S tem niso samo deklice pokazale svojih lepih zmožnost, ampak tudi uršulinski samostan je razodel, da si prizadeva za vsestransko izobraževanje sebi izročenih deklic, pa da ima duhovne moči in vse priprave, da zamore enake nedolžne in podučne veselice napraviti v slovenskem ali tudi v kakem drugem jeziku; moči izurjene ima enako v jezicih, kakor v petji, v raznoteri glasbi, v slikanji, — tudi pesništvo v slovenskem in nemškem jeziku je dobro zastopano. — Druga predstava je bila na glasoviru in s citrami: Serafinin zadnji dan v samostanu: a) Pogled v preteklost; b) V kapeli; c) Serafinina molitev; d) Poslov z vsimi; e) Mortvaski zvonček.
Iz Ljubljane. Pomoč dušam v vicah, ali premišljevanja in molitve za naše ljube ranjke — se imenuje knjiga, ki jo je ravnokar izdala katoliška družba za Kranjsko. Po P. St. Dosenbacb u jo je poslovenil P. tirisogon M., in je v našem jeziku perva tacega zapo-padka. Na 318 straneh obsega v pervem delu nekake Smarnice za duše v vicah, to je, trideset premišljevanj o vernih dušah v vicah je razdeljenih na vse dni celega mesca, in pridjana je v^acemu tudi molitev za ranjce in zgled. — V drugi polovici knjižice pa so razne molitve in pobožnosti za verne duše v vicah. Na pr. ju-terne, večerne, spovedne in obbajilne molitve; dve av. maši za duše v vicah; čvetere litanije; križev pot za ranjke; dvojna devetdnevnica za duše v vicah; bilje ali dnevnice za umerle; nauk o bratovščini za duše v vicah itd. — Ker se ravno sedaj pobožnost za naše ljube ranjke med nami zel6 razširja, utegne a to knjižico maraikte-remu močno ua;reženo biti.
Tudi vnanja oblika je čedna in prav pripravna. Dobiva se knjiga pri katoliški družbi in stane terdo vezana v papirju 50 kr., vsa v ličnem platnu 65 kr., a usujatim herbtom 70 kr., v usnje vezana 75 kr. in z zlatim obrezkom v usnji 1 gl. 10 kr.
Dr. A. Jarc.
Iz Ljubljane. Razlaga svete maše po čast. o. Martinu Kobemu. Domače in molilne bukve; 2. natis 1879 v zalogi pri Henriku Ničmanu v Ljubljani. — Kolikor bolj nespoštljivo se mnogi obnašajo pri naj svetejšem opravilu sv. maše — da se Bogu usmili: ne le mladina, ampak večkrat cel6 njeni učeniki in vodniki 1 Toliko bolj je želeti, da se nauk o tej veliki skrivnosti med vernike razširja. Omenjena knjiga obsega prelepe in globoko v serce segajoče nauke: o bistvu, preimenit-nosti, skrivnosti, nebeški dobroti sv. maše, o vdeieže-vanji, pobožnosti, kako prehudo se pregrešijo nespošt-ljivci itd. K temu so pa še raanotere maše in druge molitve — v vsem skupaj 510 strani. Zsrča tako potrebno delo ne more zadosti priporočeno biti. Cena teh bukev je v usnji veaanih 1 gl. 40 kr, z zlatim obrezkom pa 2 gl.
Iz Stajartkega. (Perva očitna skušnja pri Šolskih, sestrah celjskih) Perva akušnja 31. mal. aerp. na dekliški šoli celjake okolice ae je obnesla zarea verlo dobro.
Veselja serce igralo je nam, ki Bmo sami gledali in poslušali pridne učenke prelepo odgovarjati. Vse njihovo vedenje je kazalo, kako serčno vdane so deklice svo)im skerbnim učiteljicam, šolskim sestrami Nepotrebno se mi sdi, na drobno popisovati vso skušnjo. Le to rečem, da je bila zares zaslužena hvala, ktero so vsi pričujoči p. n. gostje, med njimi preč. g. kanonik Košar, očitno iarekli toliko verlim učiteljicam, ktere ne opravljajo svojega težavnega posla zaradi svetnega, temveč zavoljo boljšega, večuega plačila; ktere ne podučujejo samo deklic, temveč jih tudi izrejajo v keršanskem duhu, ter napeljujejo k bogoljubnemu življenju!
V dan skušnje se je pokazalo, kolika škoda bi bila sa vso celjsko fnrc, če bi nas bile morale toliko izverstne učiteljice med letom zapustiti, česar smo se že bali. — Dan skušnje je pa tudi pokazal, kako prazen je bil strah tistih, ki so mislili, da utegnejo šolske sestre našo dekliško mladež in po tem takem tudi našo okolico po-nemčevati! Da bi se le po vseh naših spodnje štajarskih šolah toliko v slovenskem jeziku podučevalo, kakor v celjski okoličanski dekliški šoli, smeli bi biti za zdaj zadovoljni! Dan skušnje nam je nadal je pokazal, kako neumno je bilo blebetanje nekterih obrekovalcev, češ: v tej nunski soli se dekleta drugega ne učijo, kakor le da pojejo, molijo in napravljajo tenke ročne dela. Kedaj so se pa neki tako izveratno izurile v druzih predmetih, kterih se morajo, učiti po učnem načertu, veljavnem za vso Štajarsko? Še več drusih potuhnjenih laži zoper to šolo bi mi trebalo zaverniti; toda za zdaj molčim, ker upam, da jih utegne vendar še pamet srečati!
(Konec prih.)
Iz Ternovega na Notranjskem, 30. avgusta. {Šolske sestre. Nova učiteljica. Smert starega moža. Letina in suša.) *) Naj ti, draga Danica! danes zopet iz naših krajev poročam. Gotovo bo tvoje bralce veselilo kaj takega dosnati. Z*? več let namreč imajo v Mariboru šolske sestre velik vstav in selč obiskovano šolo za deklice. Nedavno so te redovnice tudi v Celju dekliško šolo z naj boljšim vspehom pričele. Brali smo živo pohvalo te samostanske šole zavoljo splošnega napredka učenk pa tudi zarad marljivega poduka in dobrega znanja učenk v narodnem slovenskem jeziku. Danes Vam, čast. bralci, poročam, da tudi mi na južni meji kranjske dežele bomo dobili, ako Bog d&, in ako nam stvar prav steče, redovniško dekliško učilnico, ki bo na Kranjskem perva učilnica take verste, ako izločimo velike samostanske šole v Ljubljani in v Škofi i Loki. Bog je vnčl serce bogatemu in pobožnemu ternovcu gosp. J. V., ki hoče v ta namen darovati svojo veliko lepo hišo z ver-tom in je tudi pripravljen redovnicam, ako sprejmejo dar, napraviti hišno kapelico. Bila je te dni pri nas čast. mati prednica is Maribora še z drugo Celjsko redovnico ; ogledali ste nuni poslopje in zemljišče, ter ste bili prav zadovoljni in veseli in ste nam obljubili vse storiti, da se faranom serčna želja spolni, ter se začne dobra ženska šola, ktera bo sa V3e Notranjsko velika dobrota in korist. Bog daj, da se nam želja skorej izpolni!
Ker govorim ravno o šoli, naj Vam še naznanim, da izgubimo tukajšnega tretjega učitelja g. St.-a, kteri je v Budanje premeščen. Žal nam je po njem, ker je otroke dobro podučeval, posebno si je mnogo prizadeval, da je mladino lepega petja naučil. Slišali smo šolarje v cerkvi in v šoli takč lepo peti, da smo se kar čudili vapehu, kterega je g. St v tako kratkem času dosegel. Pošteno lepo petje blaži um in serce mladini in spodriva gerdo tuljenje umazanih napevov; zatč naj bi se učitelji
*) Po naključji se nam je ta verli dopis zakasnil. Vr.
povsod trudili navaditi otroke lepega petja. Telovadba je pa v kmetiških š jlah, pravijo, nepotrebna, pri deklicah nevarna, pogostoma žali moralični čut otrčk. Zato ljudje te igrače nekako nevoljno gledajo in pretre-jujejo. Sliši se, da pride namesto g. St. neka učiteljica v Ternovo. Tudi to ni našim Ijudém po volji in je ss nas kaj popolnoma novega, da bo dečke učiteljica pod-učevala. Ne vejo, kako bo mleda gospodičina rasbers-dane in neposajene fante berzdala in krotila, kar še učitelju prizadeva mnogo truda? Tako se ljudje poprašu-jejo. Za deklice naj bi bilo; ali fantičem je treba moškega učitelja.
(Jmerl je 25. in 27. t. m. je bil pokopan 981etni starček J. Valenčič, po domače „stari Fadiguc". Še v svojem 95. letu je vsaki dan v cerkev k sv. maši prihajal. Bil je pred mnogimi leti cerkveni ključar ali sta-rašina, kakor pri nas ključarje imenujemo, in si je leta 1827 mnogo prizadeval, da se je velikanski zvonik pri farni cerkvi sozidal. Sploh je bil jako pošten in boga-boječ mož. Naj v miru počiva!
Ze dva mesca nas tare strašna suša, ktera je vae
poljske pridelke Bkorej popolnoma pokončala. Še slabše se čuje iz Kastavgčine i« bližnjega primorja, kjer je vse popolnoma zgorelo in že drevju listje odpada. Letošnje leto se bo pripisovalo pri nas med naj slabše leta; zato se mnogo ljudi zopet v Bosno odpravlja, dasiravno jih je lani tam malo kaj zaslužilo in so prišli večidel goli in lačni nazaj. Bog se usmili revnega kmeta!
Cepovan, 26. kimouca. (Cerkveno obiskovanje in sv. birma.) Na praznik Matere Božje rešiteljice jetnikov so imeli prevzvišeni knezo-nadškof cerkveno obiskovanje in so delili zakrament sv. birme v Čepovanu. Da se je slavnost mogla toliko dostojnejše praznovati, zbralo se je 15 gg. duhovnov iz Gorice in bližnje okolice. Pripeljali so se vikši pastir prešnji večer. Pri vhodu v občino so jih spodobno pozdravili in sprejeli preč. gg. Fr. Vidic, dekan v Kanalu, T. Rutar, vikarij v gornjem Trihuši, in domači g. vikarij. Od tukaj do cerkve — poldrugo uro dolga pot — bila je čedno okinčana z mlaji, zastavami in cvetičjem. Pred cerkvijo in pred dubovsko hišo so bili napravljeni slavnosti primérni napisi. Prevzvišeni so šli naj pred v cerkev pomolit in obiskat Delivca vsih milost v najsvetejšem Zakramentu. Med kratko večerjo so cerkveni pevci pred hišo vneli bengalsko svečavo, ter zapeli primérno pesem, prav za ta dan napravljeno.
Drugo jutro sta došla razun druzih gg. duhovnov tudi p. n. monsignora dekan goriške okolice dr. Castel-lani, in župnik solkanski Fr. Ka. Podreka. Birmancev je bilo čez 350, a vendar so Prevzvišeni officiator s čudovito živostjo doversili sveto opravilo bres počivaoja, dasiravno bodo 28. listop. t. 1. dopolnili svoje 83. leto.
Popoldne med kosilom ao otroci birmanci v čast in zahvalo prevzvišenemu nadpastirju zapeli nekaj pesem. Potem sta se eu fantič in ena deklica prišla poklonit. Deklica je govorila zahvalo v vezani besedi; fantič pa je taisto spisano podal v roke prevzvišenemu nadškofu. Blagovolili so to detinsko ginljivo zahvalo s dopadajenjem sprejeti, so otroke opominjevali, naj lepo zivé po dani obljubi, so jih blagoslovili, ter odpustili.
Ta lepi in ginljivi prizor so precej porabili p. n. monsignrr dekan dr. Castellani, so povzeli od „malih in nedolžnih otrók" izrečene voščila, ter napili Njih pre-vzvišenosti. Izmed druzih napitnic naj omenim še ono mons. župnika, ktero mu je kot gorečemu in pravnemu pastirju tudi čepovanjske vikarije napravil domači dušni pastir; dalje one č. g. dekanu kanalskemu, ki se je za
današnjo Blavnost zaslužnega storil, ker je g. vikanju
*
pridno pomagal t »porodnici; posebno pa oe smem pregreti radostno sprejetih besedi prečastitega g. Fr. Vidica, a katerimi je povabil častito družbo terčiti na zdravje in slavo mons. dr. Caateilanu, ki danes obhaja 401etni dan tvoje nove mase. Tudi prevzvišeni nadpastir so spregovorili tpodbudne besede gledč zložnega in vspeš-nega dušnega pastirovanja. Komur je znano, kako ljubljeni to naš nadpastir od duhovnov in vernega ljudstva, temu ni treba praviti, t kakimi čutili ao bile sprejete Njih besede. Razšli smo se poslovivši se t Prevzvišenim iskreno želeči in proseči, „naj bi zdravi prišli spet, ko bo šest preteklo ičt".
Omenim naj še, da bodo prevzvišeni knezooadškof drugo leto prssnovali svojega škofovstva 251etnico. Bili so namreč izvoljeni 18. listopada 1854 in so slovesno sasedli nadškofovski sedež 24. rožnika 1855. Bog nam ohrani Njih prevzvišenost, in obetamo si ob letu lep dan. *)
Sarija-Zveida, 22. kim. (Delavnost redovnikov Tra-pistov za olikanje Bosne. Vabilo.) Že 10 let je preteklo, kar imamo mi Trapisti svoj samostan v Marija-Zvezdi pri Banjaluki. V tem času je vedno Božja pomoč pri nas bivala, ds smo v vsakem ozira dobro napredovali. Kjer se je prej puščava in gotičava širila, se sedaj razprostirajo lepo obdelani verti, njive in travniki, in talco red močno vpliva za napredek in izobraževanje zapu-Šenega ljudstva. Tudi mnogo dečkov se odreja in ker-iansko poduČuje v našem samostanu; vse imajo pri nas, Česar potrebujejo za dušo in za telo. Tudi imamo bolnišnico za bolne domače in ptuje. Za zanemarjeno Bosno to take naprave gotovo močno potrebne. Milovati pa je, da nas sedaj bolj ko kedaj nadloga in pomanjkanje tare. Prej nam je vojska mnogo škode prisadjala; letos pa je bila suša in vsled tega silo slaba letina. Pri vsem tem še dobivamo le prav malo podpore; studenec milih darov se nam je skoraj do kraja posušil. Tudi is bližnje, nam po kervi sorodne Slovenije nam silo redki darovi dohajajo. Vemo, da tudi pri Slovencih ne manjka reve-iev, tudi brate Slovence nadloge tarejo. Vendar se nahaja še semtertje kaka blaga duša, ki nam pomagati kaj zamore. Zatoraj se prederznemo prositi, naj nam Slovenci svoje pomoči ne odtegujejo, naj nas še zanaprej s milimi darovi podpirajo, da ne bomo primorani sirot-nišnice in bolnišnice zapreti, ker bi bila to velika škoda sa ves okraj. — Mile darove, prosimo, naj sprejema „Zg. Danica"; od tod nam vsak dar dohaja. Kar se pa tiče osebstva, bi v našem redu zel6 potrebovali bratov Slovencev in sploh Slovanov, ki bi z ljudmi ložej občevali. Da bi pač Bog omehčal serca dobrih mčž, — duhovna ali neduhovca, učenega ali neizobraženega Slovenca; vsaki se tu z veseljem sprejme, ako ima le poklic sa naš red in voljo pri nas ostati. Koristil bode bližnjemu in sam sebi, mnogo zakladov si nabral sa dušno sveličanje. Spolnil bode besede Zveličarjeve, kteri pravi: „Išite naj popred Božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drug3 vam bo priverženo." Mnogo jih je, kterim ni znano naše življenje; nekteri si mislijo, kdo ve, kako mi terpimo in se martramo, ter morebiti kdo ima veselje za samostan, pa se boji, dane bi mogel prestati. Temu dam v premisli k besede svetega Avguština, velikega cerkvenega učenika, kteri pravi: „Kar ssmorejo ti in ti, sakaj ne bi tudi ti, Avguštin?" Kako pa je nate življenje mislim pisati ob kratkem svojim rojakom drugi pot.	Fr. Kazimir Benc.
Is Btnjtluke ? Bosni. Prečastiti P. Frančišk Fan-ner, prior redovnikov Trapistov, kakor tam piše gotp.
*) Iskrena hvala za lepo sporočilo. Omenjenega, kolikor je nam znano, nihče oe pripravlja; torej dobro došlo! Vr.
V. Lshu, sida pol ure od Banjaluke samostan sa redovnice presv. Rešnje Kervi, in mesca listopada ima kacih 20 Sester vseliti se v to poslopje. Zraven drnsega se bodo pečale tudi s isdelovanjem cerkvene obleke. Ni dvomiti, da bodo mnogo pripomogle ss omiko ženstva v Bosni in Ercegovini.
Znamenito je tudi, kar je včliki shod redovnikov Trapistov sklenil rsvno preteklega mesca kimovcs. Is-volil je namreč priora P. Frančiška, da bode 15 bratov svojega reda peljal v južno Afriko na obrežje „Dobrega upa", ter bodo ondi bhso Kafro v Zulovcev se vstanoviti in to divje ljudstvo olikovali. To je serčnost! Bog daj dobrega vspeha.
Is Amerike. (Iz lista amerikanskega bogoslovca, našega verlega rojaka.) Vaš prijasni list dospel je 4. rožnika k sv. Frančišku jako utrujen. Moral je is Novega Jorka, mesto naravnost tu gori, še prej ven tje doli v San Francisco iti, ker je bila menda neka kermežljava gospica, poštarica, ime „St. Francis", sa španjsko „San Francisco" zamenjala in imena „Wisconsin" (ki je pri naslovi naj bolj važen) videla ni. No, pa vsaj sem drago pismo vse eno prejel.. .
Prihodnjo kvaterno nedeljo v postu postal bom, Če Bog hoče, dijakon. Za mašnika bom morebiti že o binkoštib posvečen, če bom zamogel do tedaj študije dokončati. Tako so mi obljubili mil. g. škof, ko sem bil mej preteklimi počitnicami pri njih. Če pa do binkostih še ne bom mogel vsega opraviti, prejel bom sadnji blagoslov — prej ko ne — okoli sv. Petra in Pavla. Zadostno starost, ki je v tukajšnih misijonih 22 lčt in 10 mescev, dosežem še le prihodnjega 28. maja.
Letošnje šolsko leto pričeli smo 3. kimovca in sa-časno je zopet vse v navadnem teku. Jutri bo že teden, odkar sem se ločil od blagega g. Trobeča v Vabašah. Počitnice, ki so mi bile jako kratkočaene, prebil tem večidel le pri tem prijatelju. Četertega mal. serp., ko Amerikani obhajajo „their declaration of independence" (oklic samostojnosti), bila sva z gospodom pri mil. g. vladiku Št. Pavlu. Ponovili so pri tej priliki mil. g. škof že poprej g. Trobcu storjeno obljubo, da me hočejo, beri ko končam študije, poslati njim za pomočnika. Pervo leto, kali, misijonarila bova potem z gospodom skupaj, dokler kmetje na deželi na Visčkem (Heigbland) in v Hrastji (Oakwood) ne sozidajo novih hiš. Potem ko bo to vravnano, preselil se bom jaz menda na Visčko in bom jčl sam orati. Kraji, ki jih imenovana mitijona obsegata, so jako lepi, sama plsnjsva (Hochland, ali mar Hocbebene), čez ktero so rasširjene jako obširne kmetije. Kmečki pridelki so večidel v pšenici. Dosti kmetov ne seje nič rasun pšenice. So pa tudi, ki sejejo rež in ječmen in ovet, in tadč koruzo in krompir. Gotovo se bote čudili, če Vam povčm, da najmanjši posettniki na Visčkem in v Hrastji imajo navadno čes 200 ordl zemlje; naj premožniši ps po 900, po 1000 in več. Oče enega mojih prijateljev, ki se tudi pri sv. Frančišku šola, in je is Visokega doma, ima okoli 1350 or4l dobre semlje, ktero vsako leto rasun kscih 100 or£l, na kterih ima oves, vso s pšenico obteje. Letos je imel okoli 17.000 mernikov pšenice, pa letina ni bila posebno sdatna in sernje v nekterih krajih ne posebno dobro. Sejejo, žanjejo, povezujejo, mlatijo in kosč tukajšnji kmetje vse le s mašinami. Smejali bi se, ko bi vidili uboge Kranjce, kako se posebno s mlitjo ubadajo in pri vtem tem po celi teden toliko ne namlatijo, kot td ena mašina v par urah. Pa načertal tem td le tolnčno stran naših kmetov; senčno bom sa danes opustil. Omenim naj le toliko, da je sploh življenje amerikanskih kmetov dosti manj veselo in sadovoljno kot poitenih Kranjcev. — Kedar se vstsnovim na Visčkem, morsl boa vsako
nedeljo msševati enkrat na Visčkem, in eokrat v H ras tj i. Pridigoval bom na Visokem eno nedelj angleški, drago nemški, v H ras tj i pa zmiraj angleški. Družin v celem misijvna je najmanj 250. Večina jih je Ircev; dragi so Nemci, razan par Čehov. V tisti Vest Albany, o kteri aem Vam že enkrat nekaj omenil, je sedaj prejšni g. Trobcev pomočnik, g. Jacobs za žapnika.
En teden bil sem na kmetih pri nekem prijatlu. Tndi g. Stariha sem bil enekrati obiskal; oni so namreč v Red-Wiogu, le kacih 35 milj od Vabaše. Gosp. Trobec so sedaj „jadex causarum" in „decanas ruralis". Vsled nove inštrakcije, ki jo je poslala Propaganda ame-rikanskim škofom, morali so škofje vstanoviti v svojih Škofijah pomožno duhovsko sodnijo, obstoječo iz pet sodnikov. Eden teb peterih sodnikov za Št. Pavel so č. g. Trobec, kot zastopnik slovanskih duhovnov imenovane škofije. Ta dahovna pomožna sodnija ima škofa pomagati, kedar se ima kaki sacerdos suspendirati ali odpraviti ex dioecesi, če nsmreč taki zahteva, da bi peteri sodniki, poprej kot ga škof obsodijo, preiskavali njegove zadeve. Vendar izreki — ali izrek peterih sodnikov je oziroma Škofa zmiraj le: „sententia consulta-tiva et adjutoria quasi", nikoli pa ne definitiva, deci-eivaque.
Da so vis. č. g. Vertin iz Dolenjskega postali novi Marquettski škof, je Vam že prej ko ne znano. Danes teden, to je, 14. kimovca, bodo posvečeni v farni cerkvi ▼ Negaunee h, v Michigan-u, kjer so bili dosihmal za župnika. Škof Heiss iz La Crosse-a bodo menda: Epi-scopus consecrans in št. Pavelški coadjutor Ireland bodo imeli angleški govor. Gg. Stariha in Žužek gresta s škofom Irelandom k slovesnosti. Slovencev ne bo menda rasun imenovanih dveh in g. Možinata nikogar nasočib. Pač da, tudi vis. čast. gosp. Mrak bodo. Oni bodo menda pri g. škofu Vertinu v Marquettu stanovali.
Gosp. Ločni kar O. S. B., nekdanji prior, benedik-tinar v Minesoti, postali so letos: „D. S. Th.", ali kakor mi v Ameriki pišemo: „D. D." To je tudi nekaj sa nas Slovence. (Blezo: Doctor S. Thomae, ali Dr. Tho-mist. Vr.)
V semeniši je letos zraven mene tudi še en Slovenec, brat č. g. Stariha, in v vstavu za kupce študira tudi sin gorenjske družine, ki stanuje v Vabašah: Šebat po imenu. Hvala Bogu! včasih bom toraj vendar imel priliko malo slovensko tudi v semenišči kramljati.
Letos se imamo učiti še precej dogmatike, nravo-alovja, liturgijo, concilium Baltimorense II. in cerkveno zgovornost.' Časa mi gotovo ostajalo ne bo ravno.
Pismu priložim svoje spričalo *) od preteklega leta, ktero, prosim, pošljite č. g. botru... in pa zavitek a naslovom...
Pri sv. Frančišku, 7. kimovca 1879. P. J.
Moja želja.
Ko spoml&d na zemljo pride In nas s cvetjem obdari, Vse sspušča mestne side In se zunaj veseli.
*) Spričevalo ima naslednje zaznamke : Mores : Optimi ; Industria: Permagna; Theologia dogmatice: Optimas (namreč progreaaus) ; Theologia moralis : Optimus ; Sacra scriptura : Optimos; Jus ecclesiaaticum : Optimus. — Da se to vé ceniti, «luži naslednjica gréd: 1. Progressas optimus, 2. Laudabilis, 8. Mediocris, 4. Minus sufficiens, 5. Insufficiens. — Profesor theologm. J. Wülfing ima prej omenjeni naslov, namreč „D. D/1. Ali niso vse to svitle iskre za rojake tukaj? Vr.
Al v jeseni mersla sapa Zadnjo cvetko osmodi, In a drevesa listje kapa; — Oh takrat serce medli!
Meni pa ni mar spomUdi, Se jeseni ne bojim; Ko mi sčver čelo gladi, Ondaj a nova oživim.
Kar posnam Te, Jezas mili! Za Te vedno se bojim, Toraj k grobu serce sili; Potlej več Te ne zgubim.
P. H.
Kropivnik.
Sred tihe samije Z odkrito glavó
Koprivnik mi pije Nebeško rosó.
Orjaške postave V nebó ne kupi,
Pa šege je prave — Mu kósa ga ni!
V	višave mnog'teri Se dviga junak:
V	poštenju pri meri Nobeden ni ták.
Obleka zelena Ga kinča lepó;
Kraljéva nobena Ni tkana takó.
In suknje domače
^-Je vselej voljáo,
Ceš: tuje naj hlače Le nosi meščan.
Čez meje domače Ni prčžal nikdar;
Neslane igrače Nič niso mu mar.
Ne tergs, ne mesta Ni gledal nikolj:
„Tam prašna je cesta, Tam čistih ni pólj!(<
Al v složnosti zlati S sosedi živi;
Po Časti bahati Ne spenja oči.
Kot brata ga včrno Je Mlsdverh objél;
Se vsélil tam mirno Je Vácovc vesél.
Mu srenjska gospóda Je Blegoš slavit,
In Pórez oproda, Ratitovec zvit.
Kjer mati zibala Je mene kedaj. Naj ljubši postaja Je meni ta kraj.
Pa vendar svobode
Se on veseli; Gosposka mu vode Nikolj ne kali.
Ga var'je vladarjev Sovražnih moči: Pogubnih viharjev Od štirih strani.
Mu v hrambo naj viie So zbrane glavé, — Kdo té vse popiše? Kropivnik jih vé.
Na strani jsdranski
Se Nanos poti; Snežnik velikanski Med zvezde hiti.
Mu Grintovec, Kočna,
In slavni Ljubelj Zavét je mogočna Prot' burji dovelj.
Zmed sinjih zaslonov
Pri Bistri niživ Pozdravlja blaponov Ga černa derhal.
Čestita mu Sava In ravno poljé, So straža mu prava Triglava kopé.
Naj boljši pijače
Mu polna je klét, Zastonj se natače Po zimi, po lét'.
Naj pije, le pije,
Kdor hoče — bo prav ; če večkrat nalije, Bolj um mu bo sdrav.
Le brana težavno
Spod palca mu gré, Obilno čeravno Ga trejo ljudjé.
Se žgati, orati
Pohlevno pasti; Ga treba kopáti, Da krahek deli.
On trezne aposta je,
In pridne roké; Serdito pa kaje Požrešne zobé.
Je trikrat prisegel Z odkrito glavó : Lenuha bo stregel Le s samo vodó!
Štef. Kosem.
Razgled po sveta.
Na Dunaju bo 30. kim. ob 11 dopoldne presvitli cessr novemu kardinalu, dunajskemu apostoljskemu nunciju Jakobini-u kardinalski klobuk na glavo posadili. Slovesnost se je veriile v dvorni kapeli; potem je bil Te Deum po pontifikalni masi škofa Angererja. Poslednjič je podelil kardinal pontifikalni blagoslov. Njih veličanstvo so po vsih opravilih na svojem dvoru sprejeli kardinala, papeževega poročnika (ki je prinesel papeževo pismo is Rima) in papeževega častnega stražnika.
Baron Haymerle je imenovan za ministra vnanjih opravil namesto grofa Andraši-a. — Knez Karol Auers-perg je odstopil od predsedstva v gosposki zbornici.
Sad nekeršanske politike se tudi v jutrovih zadevah smeraj bolj kaže. Imel je boje Rus nalogo: kristjane pod Turkom rešiti turškega jarma. Ali se je to zgodilo po mednarodovskih pravicah ali ne, to prašanje naj ostane na strani; resnica je, da Rus je s strahovitimi žertvami to dosegel, ali prav sa prav imel doseči, ker bil je v obličji Carigrada in le politika keršan-skih vlad ga ni pustila dalje, temuč umakniti se je moral do Balkana in čez Balkan nazaj. Bolgarija — pod Turkom zedinjena — je bila adaj razdeljena, en del je dobil poglavarja tujega (nemškega) kneza, en del pa turškega pašata. Nadgospodar je ostal sultan, vstave sa vladanje liberalne. Naslednjič je bila Bosna in Er-cegovina rešena z obilnim prelivanjem kervi. „Vaterland" pojasnuje, da je temu sledila veljavi deržave škodljiva zveza avstro-ogersko-turska. Kaj je resnice v tem, to se mora v kratkem pokazati; misliti pa je, da sedanji novi deržavni zbor, ako se včversti konservativna večina, bode v dosedanji jutrovi politiki marsikaj prena-redil. Sad dosedanje politike na rešenem (?) Bulgarskem pa se kaže tako-le: Bolgarska skupšina je v nasprotji z vlado svojega kneza; vzhodnje rumelsko ljudstvo v sporu do sultanovih vradnikov, po Macedoniji in Albaniji pa nepokoji.
Glavna tarča v politiki ni Turk, ampak tisti „dragi jaz" — „ego", to je, „egoizem", nekeršanska sebičnost. Prus, Anglež in Rus — vsi trije krivoverci ali razkol-niki — so hudo grešili zoper katoliško Cerkev s preganjanjem, ktere je poslednje leta posnemala tudi ne-katoliška politika po katoliških deželah: od tod je vsa nesreča in vse zmešnjave. Kako taka politika sama sebe šiba, to je znano; kako se še bo, predenj se olikane glave spametujejo, to je v Božjih rokah.
Katoliška usmiljenost Vsak se spominja grozovitega trinostva požigaicev v Parizu I. 1871; spominja se, koliko so mčgli preterpeti katoličani, posebno pa duhovni (med kterimi jih je bilo veliko pomorjenih) in med temi celo milg. L)arboy, pariški nadškof, kteri je bil postal mučenec za sveto reč, in je bil vstreljen od kervolokov.
K«iro°j jp bil njegov naslednik, milg. Guibert, zasedel škofijski sedež, ki se jo tako rekoč še kadil od
kervi umorjenega nadškofa, je vračal hudodelstvo s keršansko nsmiljenostjo. Njegova naj perva skerb je bila, da je zbiral vse otroke in sirote nesrečnih, ki jih je bila sodnija obsodila v smert ali v pregnanstvo, in a pomočjo pariške miloserčnosti je dal te nesrečne sirote, njih nad 600, po keršansko gojiti ter jih je storil koristne ude človeštva, kajti zdelo se je, da bodo za vselej časno in večno zaverženi. In zdaj, ko so bili njih očetje pomilosteni in so se iz pregnanstva vernili domú, jim nadškof izročuje njihove otroke — nepokvarjene in e keršanskim duhom napolnjene.
Časnik „Voce catt." pristavlja temu blagrenemu junaškemu djanju prelepo opombo: Ali ne rani globoko v serce vsakega katoličana, ko vidi, kako strašansko se preganja sv. katoliška vera v tem trenutku, ko je ona po keršansko dogojila in izročila stotine sirot njihovim očetom, — ko preganja usmiljene brate in sestre, ki so zanje skerbeli, — ko zatira duhovne, ki so jih poduče-vali? Katoličani, ki ste na klic vašega nadškofa vsako leto darovali nad 60.000 lir v blagor sirót onih nesrečnih očetov, ki bo Pariz polivali s petroljem in s kervjo, vašo dobroserčnost vam povračujejo s tem, da zapirajo vaše šole, da zatirajo sv. vero, ktera nas uči ljubezen, odpušanje razžaijenj in spravo s sovražniki!
Kako protestantom spodletnje v Rima. Znana je neznanska krivoverska nadležoost, s kakoršno katoličane lové in išejo zapeljati v Rimu. Kako pa se jim nesrečne žertve zopet izmuzujejo, kaže ta le dogodek:
Sestdesetleten rokodelec, v Rimu v duhovniji sv. Katarine, oboli nevarno in je pri koncu s življenjem« Nesrečnež se je bil dal pred 10 leti zapeljati po pre-kanljivosti protestanških obljub, ki so bili z novo laško vlado vred prihruli v Rim, ter se je bil odpovedal katoliški veri, v kteri je bil rojen in odraatel. Njegovi sorodniki vidijo, da ima nesrečni odpadnik zdaj zdaj stopiti pred Bodnji stol Božji in pokličejo nagloma duhovna, naj bi ga spravil s Bogom. Vneti duhoven dobre volje prevzame delo keršanskega usmiljenja, se podá k bolniku, kteri ves ginjen posluša dobre svete in zahteva sam od sebe ss. zakramente pokore in obhajila, ki so mu tudi bili podeljeni po vrednem pripravljanji in potem ko je bil preklical svojo zmoto.
Komaj zvedó luteranski pastorji, da se je odpadnik spreobernil, že so — kar štirje pastorji na enkrat pred bolnikovo hišo in isejo, kako bi prišli v stanovanje k bolniku. (Zakaj neki? Ali ne verujejo luterani, da v katoliški veri je človek lahko zveličan ! Óemu potlej tako farizejstvo? Se vé: satan najde hišo lepo pometeno in osnaženo, torej gre in si privzame sedem druzih, da bi jo zopet ponesofežil.)
V nedeljo večer greste dve gospé, prijatiici bolnikovi, zopet klicat duhovna, kteri je bil pa med tem sam obolel za merzlico in ni mogel vstreči prošnji ; drugo jutro ponovi bolnik svojo prošnjo in dušni pastir pošlje namesto sebe druzega duhovna k njemu. Pa ravno da je bil dospel v bolnikovo sobo, že so vnovič oni štirje nadležniki luteranski pred bolnikom s strašanskim hrupom in krikom, ter hočejo po sili pregnati katoliškega duhovna, ta jim pa resno odgovori, da je bil povabljen od bolnika in da ga ne bo zapustil, dokler bo iskrica življenja v njem. Tedaj začnejo sleparji grozno rogovi-liti in celó s svojimi brezbožnimi rokami se lotijo katoliškega duhovna, da bi ga šiloma pregnali iz sobe in hiše.
Na hrup in vpitje pritečejo bližnji sosedje, ki so se vsi potegnili za bolnika soper napadnike. Med njimi je bil vojask stotnik, kteri fanatikarjem resno zapové, naj se hipoma poberejo. Toda siloviteži ne poslušajo, izgovarjaje se, da ga ne poznajo; stotnik šine v svojo
eobo, obleče uniformo, se verne v bolnikovo stanovanje in med velikim veaeljem vseh pričujočih, med zahvalo sorodnikov in bolnika samega iztira pastorje iz sobe, kajti bolnik je med tem ropotom večkrat milo prosil, naj ga pustč s katoliškim duhovnom samega. V življenji marsikterega svetnika se bere, da se je večkrat v njegovem zadnjem vojskovanji prikazal satan, kigajeter-pinčil in vse počenjal, da bi si ložej plen ugrabil; ali niso ti skušnjavci njemu enaki!
Treba je bilo hišo bolnikovo zabraniti pred novimi napadi; toraj pošlje njegova žena naznanilo k gosposki 8 prošojo, naj bi dala vradno pomoč in brambo. Vrad-nija pa se izgovarja, da ne more v tej zadevi nič storiti, dokler bolnikova žena ne dokaže pismeno, da želi bolnik samo od katoliškega duhovna imeti pomoč. Žena precej pošlje zahtevani dokaz in vradnija d& stražo v uniformi pred bolnikovo stanovanje z nalogo, da mora precej priteči na klic družine in zabraniti vhod luteran-skim služabnikom. Od takrat je katoliški duhoven pri postelji bolnikovi, pred hišoimi vrati pa straža; vendar Štirje pastorji le še pohajsjo okoli hiše in prevdarjajo, kako bi se mogli vriniti k umirajočemu. („Osserv. Rom.")
Cret in nad zreste moiitve.
Zahvala.
Št. 1. Po Marijini pomoči, ko sem 9dnevnico nji v čast opravljala, sem bila prec uslišana v neki veliki stiski. Visoko češeni io hvaljeni bodite sv. Serci Jezusovo in Marij no!
V Ljubljani, 23. kimovca 1879.	M. K.
St. 2. Tisuč krat bodi z Jezusom češena in hvaljena Naša ljuba GospA preev. Serca, za pomoč doseženo v veliki potrebi in stiski. Vsi, ki ste v potrebi ali stiski, terdno zaupajte v sveto božjo previdnost in v Marijno pomoč.
Iz Ljubljane, 25. kimovca 1879.
St. 3. Iz Savinske doline prosi deklina, da bi vzeli v „Danico" to-le zahvalo, kakor je njo sama pisala, in je b la zel6 vesela, ker je bila tako kmalo in že tudi poprej večkrat uslišana: Imela sem hude bolečine v glavi in so se se vedno množile, zdravila niso nič pomagale; v tem terpljenji se obernem k N. lj. G. presv. Serca ter začnem devetdnevnico opravljati, z obljubo, če se mi zboljša, da hočem po „Danici" razglasiti, — pa kar hitro mi je bilo boljše tako, da sem že drugič mogla vstati in svoje navadne dela opravljati. Torej bodi vedno češeno in hvaljeno presv. Serce Jezusovo, hvaljena N. lj. G.!	Fr. Z.
St. 4. Najponižnejsa zahvala preblaženi Gospej presv. Serca Jezusovega za milostljivo uslišanje vročih prošenj in želj, doseženo po njeni mogočni priprošnji in se še nadalje priporočam v bratovsko molitev, da bi mi Ona Še zanaprej bila mogočna Pomočnica, sprosila pomoči v dušnih in telesnih potrebah, posebno v nekih zadevah.
Iz Štajarskega, 24. kimovca 1879.	J. P.
Št. 5. Čast Bogu usmiljenemu in priserčna zahvala N. lj. G. od neke družine za poboljšanje pred nekaj časom v molitev priporočenega očeta.
Pri Ljubljani, 28. kimovca 1879.	F. S.
Prošnje.
Da bi pravica zmagala, se priporočuje v posredovanje N. lj. G. in bratovskih molitev neka družina. — Neka bolna, ki je že v naj važniši reči uslišana, prosi
s hvaležnostjo in zsupanjem še daljne pomoči. — Že večkrat, in ravno undan zopet uslišan, — se zopet v veliki nevarnosti serčno priporočujem v bratovske prošnje N. lj. G. z obljubo naznanila, ako bodem uslišan. Duhoven.— Več ljudi v neki zadevi za poboljšanje — Za mir vesti. — Bolna deklica. — Z velikim zaupanjem v Marijno pomoč se priporočam N. lj. G. v veliki na-stoječi potrebi in stiski, da bi se na 'dobro izšla. Uslišanje se naznani. — Priporočam se zopet za zdravje oči, Če je Bogu v čast in dušno zveličanje; zahvala se naznani. — Šolsk učenec, ds bi bil rešen nekih sk&z, ki ga zaderžujejo pri učenji, je prav živo priporočen v bratovsko molitev. Uslišanje se naznani. — Odprava neke splošne napake in pohujšanja o določenem nekem času. — Oseba bolna na nogi.
Bratovske sadeve.
Nameni in priporo&emanja pri sv. masi. in sploh v molitvi za mesec vinotok 1879.
I.	Glavni namen: Zmaga katoliške vere nad posvetnjaštvom.
II.	Posebni nameni:
6.	vinotoka. Sv. Brunon. Priporoč.: Bolnik, da bi se z Bogom spravil po ss. zakramentih. Cerkev na Nemškem. Sedanje politiške zmešnjave, da se obernejo v prid narodov in sv. Cerkve.
7.	Sv. Marka papež. Priporoč.: Sv. katoliška Cerkev, zlasti njene zadeve v Rimu. Šolska mladina. Kmečki mladenČi za obvarovanje pred divjaštvom, pijanstvom, nečistostjo, kletvinjo itd.
8.	Sv. Brigita, vdova. Priporoč.: Cerkev v Švediji in sploh na severu. Vdove v dušnih in telesnih potrebah. Novorojenci za sprejetje sv. kersta.
9.	Sv. Dijonizij in tovarši, mučenci. Priporoč.: Učenjaki, da bi iskali neminljive učenosti in modrosti. Vsi zarad vere in čednosti terpeči. Hudo skušani za stanovitnost.
10.	Sv. Frančišk Borgijan. Priporoč.: Vladarske družine za sti;ah Božji. Deželni in deržavni zbori za koristno in modro djanje. Otročiči za obvarovanje nedolžnosti.
11.	Sv. Justina, devica muč. Priporoč.: Keršanske device za živo ljubezen do Jezusa. Miadina sploh sa lepo obnašanje v hiši Božji. Gospoda za obiskovanje Božje službe.
12.	Devetnsjsta nedelja po Bink. Evang.: Klicanje na nebeško ženitnino. (Mat. 22.) Sv. Maksimilijan, škof in muČ. Priporoč.: Cerkev na Stajarskem. Boljšanje mladine. EdinoBt cerkvenih poglavarjev v prid svete Cerkve.
Listek za raznoterosti.
Deržavni in deželni poslanci Kranjski, sklicani od dr. Jan. Bleiweisa 25. u. m., so izrekli, da se vjemajo s tem, kar so konservativni poslanci 18. kim. sklenili na Dunaju, sklicani od gr. Hohenwarta, in pa, da hočejo podpirati sedanjo vlado, ako djansko pokaže, da hoče spolniti pravične zahteve narodov. Sklepi na drobno so še skriti. — V posebnem členku (ki še ni končan) „Novice" povdarjajo 19. § in posebej vseučiliše v Ljubljani; mi pa upamo, da na Cerkev se tudi ne bode pozabilo, zlasti še, ker imamo tudi zastopnika izmed duhovstva, ki vé nsše rane.
f 6. Pavel Skalé, skoro 30 lét učitelj na ljubljanski podkovijski in živinozdravski šoli, jo 29. kim. umeri,
previden ■ sa. lakramenti sa umirajoče, 54 lčt star, in imel je 1.1 m. prav lčp pogreb. Bog mu daj večni mir.
BogOSlOTSkO vprašanje. Kdaj se sačne pri sv. maši „in canone" in v druzih liturgiških molitvah sa novega ikofa moliti: od dneva naznanila, če tudi ne vradnega, njegove izvolitve v konzistoriji, ali v dan, ko vzame v oblast cerkev, kteri je od papeža dan? — S. R. C. je 4. mal. serpana 1879 razločila, da od dneva, ko vzame cerkev v oblast, ali sam, ali po svojem oskerbniku: „A die captae possesaionis vel per Episcopum ipaum, vel per sunm procuratorem."
Rešeno učiteljstvo. Vsi domači časniki z začudo-vanjem pripovedujejo, kolika truma gg. učiteljev, nekaj tudi stalno postavljenih, je prestavljenih in kako hudo
preselitve de jo---- Bode pa že ljubljanska „Schulzei-
tunga" jim alasčič našla, sej jim še zmeraj trobenta, kako blaženo-rešeni so „duhovskega jarma"!
Pl- Langer, poslanec vel. posestva v deželnem zboru, •e je poslanstvu odpovedal.
Poterdilo. Prejel sem s preserčno hvaležnostjo znesek za naše pogorelce po ,,Zg. Danica" nabranih in po g. kaplanu Jan. Zdražbatu poslanih darov, namreč 156 gl. 35 sld., ktere bom prihodnjo nedeljo z darovi vred, kteri so bili naravnost do mene pošiljani, razdelil poškodovanim. Vsim dobrotnikom naznanjam svojo in vsih poškodovanih očitno zahvalo. Naj jim Bog obilno poplača vse, kar so darovali nesrečnim! Zlasti naj jih sa vselej obvaruje takih hudih nesreč, kakoršno so nas v kratkem že tretjič zadele.
Na Verhniki, 26. kimovca 1879.
M. Slibar, dekan.
Duhovne vaje za lavantinsko škofijo so se veršile v Slatini, ktere je vodil izverstni jezuit, č. o. Juri Patisa. Nenavadno veliko število, 82 duhovnov, se jih je vde-ležilo.
Misijon 00. jezuitov v Slivnici pri Mariboru, piše „SI. Gosp.", je bil tudi obilno obiskovan; nad 3000 odrašenih je bilo pri mizi Gospodovi, tudi 300 otrčk.
Novih bogoslovcev v mariborsko duhovšnico je sprejetih deset.
Ix Istre in sploh primorskih krajev se slišijo zgoli glasi nadloge, vse je suša popalila, dežela je pušava. Naj bi se bil denar porabil za pogojzdovanje pustih primorskih krajev, ki se je moral v teh nemirnih časih za vojske obračati, tako bi sčasoma v lepšem redu deževalo in namesto prelivanja kervi bi se dežele osrečevale. Kdaj že se bodo ljudje zmodrili?
Gornje-avstrijanci bodo deržavnemu zboru oddali prošnjo, naj bi se olajšave 25. § vojne postave razširile tudi na d jake više gimnazije, ki se po doveršenem 8. razredu v bogoslovje sprejmejo. Vedno veče pomanjkanje duhovnov po vsih deželah je vzrok te prošnje. — Tudi teržaški Slovenci so boje to reč obravnavali v nekem zboru, kteri se je pa slabo obnesei.... Slava Gornje-avstrijancem!
Povišano češenje sv. Joahima in s?. Ane. Sv. Oče
Leon XIII so po lastnem nagibu praznika sv. Joahima (v nedeljo med osmino Marijinega vnebovzetja) in sv. Ane (26. mal. serp.) od večega povzdignili do dru-zega reda (a duplici maiori ad ritum duplicis secundae classis) — in to samo za cerkveno pratiko po vesoljnem svetu. (Decr. Urbis et Orbis, 1. vel. serp. 1879.)
V Modeni na Laškem bode od 21. do 24. okt. peti veliki katoliški shod. Katoliške družbe in naprave
so posebej vabljene, naj po pismih ali telegramih pošljejo kak sočut in oserčevanje petemu katoliškemu kongresa na Italijanskem. Napis: „Al Sig. Presidente del Con-gresBO Cattolico Italiano. Modena. (Italia.)"
Jndov v Avstriji je 1 milijon 533 tisuč. Kranjska ima predpravico, da judje v deželi ne smejo biti posestniki (razun-ene družine); vendar je zdaj že 240 judov na Kranjskem, kakor piše „Slov.". Če bo tako šlo dalje, jih bo kmali 2400. '
Poslednje novice. Angleži na Afganskem so na poti proti glavnemu mestu Kabulu, ki ga upajo kmali in brez velikega truda v oblast dobiti. Ravno naznanjajo, da afganski vladar Jakub-kan je s svojim sinom, z nekte-rimi velikaši in dvema stotinama vojakov prišel k angleškemu generalu Baker ju v Kuši; v Kabulu pa, da je bresvladje. General Roberta, ki s tremi polki z veliko naglico gre proti Kabulu, upa že 5. t. m. tje gori dospeti. ..
MHthovshe spremembe*
¥ Lavaatinski Škofiji: Č. g. Janez Ev. Žuža, kn.-šk. tajnik, dub. svetovalec itd, je postal konzistorijalni svetovalec lavantinske škofije. (Popravek tisk. pogreška: V zadnji štev., prosimo, naj se perve verstice tako-le berejo: Visokočast. gosp. zlatomašnik in inful. opat št. Lambertski Aleksander Setznagel je,postal kn.-šk. La-vantinski konzistorijalni svetovalec. Č. g. Jož. Propst je postal župnik na Muti itd.)
MMobroini darovi.
Za pogorelce na Igu: Č. g. BI. Vomberger 3 gld.
—	Iz Kranja 50 sld. — G. Ž. B. 1 gl.
Za pogorelce na Verhniki: Č. g. BI. Vomberger 3 gld. — Iz Kranja 1 gld. — Po čast. gosp. J. Nakusu 1 gld.
Za pogorelce v Terzinu: G. Z. B. 1 gl. Za pogorelce pri Sv. Trojici: G. Ž. B. 1 gl. Za katol. pogorelo cerkev v Sarajevu v Bosni: G. Ž. B. 2 gold. - Č. P. B. Vovk v Novem mestu 4 gl.
—	č. g BI. Vomberger 3 gl. — Iz Železnikov 6 gl. — G. L. G. 2 gl.
Za pogorelce v Sarajevu: C. P. B. Vovk v Novem mestu 4 gl.
Za sv. Očeta: G. L. G. 1 gl. — Iz Kranja 1 gl. Za afrikanski misijon: Č. g. Lušin 1 gl. — Jera Lakner 1 gl.
Za redovnike Trapiste v Bosni: Neimenovana 5 gl. Za sv. Detinstvo: Po č. g. J. Dolencu 24 sld. — S Pod kraja č. g. Lušin 1 gl.
Za družbo sv. Bonifacija: C. g. Al. Košir 4 gld. 25 sld.
Za stradajoče v Kini in druzih jutr. deželah: Is Polhovega gradca 10 gl. st. den. v srebru. — Iz Kranja 2 gl. — G. L. G. 2 gl. — Neimen. 3 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
F. Z. v Br.: Prav tako; le pridno popišite, za drugo se poskerbelo bode. — 6. A. Str. v Koz.: Poslana srečka Vam po pošti. — 6. P. v L.: V naznanila tacih reči se ne moremo spušati, še zlasti tudi ne, ker priporočati posojila proti obrestim 10 odstotkov se ne zlaga s katol. nravo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožnf Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.