Politiski pregled. * Avstrljsko plemstTO se je dne 27. p. m. cesarju poklonilo o priliki njpgovega vladarskega jubileja. V cesarskem gradu se je zbralo sedemsto članov naiviš.je aristokracije iz starodavnih časov, plpmičev izpred 1848 1. ter zastopnikov ouib, ki lih je cesar povišal v plem>-nitaški stan. V irnenu zbranpga plpmstva je ogovoril cesarja knez Ferdinand Lobkovie ki je cesarju izrazil ob tej svečaui priliki svojo zrestobo in vdanost. Cesar je na to odgovoril ter poudarjal, da je plemstvo poklicano z Ijud8tvom sodelovati na politiškem in kulturnem razvoju in samovzgo.ji narodov. * OsHrjer opomin uridništvu. Oesar je porabil priliko poklooitve uradništva da je izrekpl tudi svoje muenje o politiških dolžnostih uraduištva Oesar je rekel v svojpm odgovoru: BVašega delovanja začetnk iu konpc mora biti zakon in sarao zakon. čirn živahnpjše je strankarsko življenje, tera trdnpje se morate držati postavnosti nad strankami." V nadaljevanju pravi, da naj bodi uradništvu zmeraj pred o^mi, da služi skupnosti in da ne sme biti pristransko. Ne narodui čut. pač pa narodni boj raora izginiti iz urada. — Hoči^mo upati, da se bodu tudi nemški uradniki tako držali tpb cesarjevih bpsed, kakor se jih bodo in se jih drže slovenski. To naj si zapomuijo pospbno oni gospodje uradniki, ki mislijo, da morajo tudi v izvršpvanju svoje uradne službe kazati svoje uemškonacionaloo mišljenje ia ne strpnost proti vežini slovenskega prebivalstva, ki mu morajo služiti po svojem poklicu. * Duhovstvo vseh Terolzpovedanj se je poklonilo cesarju dne 26. pret. m. Katoliške škofe in prelate vodil je dunajski kardinal Gruscha. Cesar je v svojem odgovoru na vdano.-too izjavo kardinala Grusche rckel tudi to-le: »Vsakdanje skrbi bodo Ijudi vedno delile, pivpiri in stranke so neizogibne. Vaše poslanstvo je pa v tem, da učite ljudi spravljivosti in miru, ki ga svet ne more dati. Vera je ona trdnjava, v kateri najde ?sak v viharjih življenja ia v borbah obrambo in oporo. V poučevanju vere in v izvrševanju svojnga pokliea se smete vedno zanašati na obrambo državne moči ..." V imenu grško-vzhodaega duhovništya je govoril nadškof Repta, v imenu protestantov predstojnik Franc, v imenu Židov pa predsednik židovske verske občine dunajske Stern. Vsakerau je cesar pospbe odgovoril. * Državni zbor je bil otvorjen 26. pr. m. Ministrski predseduik je rekel, da ima vlada nalogo v prehodni dobi voditi poslov ter rešiti najnujnejše državne potrebe, obenem pa pripraviti tta za parlameutarno ministrstvo. Vlada predloži jpzikovni zakon, baviti se moramo z reformami, kakor z zavarovanjem za starost itd. — Marckl je interpeliral zaradi ljubljanskib. dogodkov. Dr. Korošec je dujdo predlagal, na.j se preišfejo nppristransko septpmberski dogodki v Ptu.ju, Oelju io Mariboru. Hribar je stavil predlog glede oficialnega poročanja in zaradi nastopanja vojaštva pri demon-itraci.jah v Ljubliani. Dr. Ploj je nujno pr^dlasjal preiskavo zaradi nemčurskih izgredov v Ptuju ob skupščini družbe sv. 0. in M. Dr. Eybaf je vprašal glpd^ ustanovitve državne obrtae šole v Trstu. Malik je vprašal, če bo res slavoostna seja zaradi cesarjevpga jubileja ter rekel, da se Vsenemci ne udeleže lojalnostnih prirpditev. * Sloga med jngosloranskimi poslanci. Taktična spojitev obeh jugoslovanskih klubov je dognana stvar. Nova zveza se imeuuje BNarodna zveza". Določi se skupna parlamentarna komisi.ja in v važuib slučajih bodo plenarni sestanki članov obph klubov, ki pa si ohranita vsak svojo samostaloost. Sklppi skupnega predsedstva in plenarne seje so za vse člaae obvpzni. Predspdnika se menjata. * Nemci za spojiter Bosne In flercegOTine 8 Hrvaško. V dunajskem nemškem klubu je v navzočnosti ministra dr. Schreinerja govoril tajnik trgovinske zborniee Eiedl o anek.siji Bo^ne ter izjavil, da je v iuteresu Nprncev. da se Bosna in Hercegovina priklopite Hrvaški ia Dalraaeiji. * KonfVrenca klnboTih nafelnikov. Pod predsedstvom dr. Weiskirchnerja se je vršila konfereDca klubovih načelnikov, da določi proKrHra za letošnje državnozbor<ko zasedanje. Po daljši debati se je sklenilo, da se za bosansko predlogo sestavi poseben odsek 26 člaDov. Na predlog poslauca dr. Krarnafa se je sklenilo. da se predloga o podržavljanju žeieznic izroči brpz prvega branja žplezuiškemu odseku Vlada bi bila rada imela, da bi se vse te stvari, poleg tpga še proračuuski provizorij in trgovinsko-po'itiški pooblastilui zakoa rešile nujnim potom. Ker se to ni zgodilo pride Bienerthova vlada najbrže v zagato. Eadikalne stranke nameravajo z mnogobrojnimi nuinimi predlogi prepreeiti pravočasuo razpravo o aneksijski predlogi, a agrarci prepreči.jo sprejem pooblastilnega zakona. Brez dovolitve teh dveh pr^dlog pa je nemogoč nadaljtii obstoj vlade ali pa parlamenta. Ako bodo tedaj klubovi načelniki vztrajali pri daoašnjem sklepu, ,je skoraj neizogibna nova kriza. ki pa ne bo toliko usodna za vlado kakor za parlament. * Za laško vspučilišfie. V gosposki zborniei ,je stavil dr. Grabmayer nujni predlog, naj se ustanovi laško vseufilišče. * Bosansko dopntacijo, obstoječo iz katoliškib dubovoikuv in bosanskih katolikov, je spipjel cesar dne 26. pret. m. v posebni avdijenei. * Bosna. Vojašt™ in orožniki stražijo Bosno; vse je tiho, podobna je grobišču. Ce kdo le izpregovori o Srbiji, Crni gori, je že v nevarnosti, da ga sliši kako tako uho, da pride v zapor. Ječe so polne. Vsi sestauki so prepovedani, še pravoslavnim službam božjirn se stavijo ovire. Na občinska starašinstva se pritiska, da moraio nabirati podpise za adreso, V kateri je zahvala za anpksijo Bosne. * Pang;erinanizem t Istrl. Na električni žel^zuici Matulje-Opatija so zadnje doi začeli odpuščati slovauske uslužbpnce in jih nadomeščati z Nemci, ki ne ziiajo besedice hrvaški. * Dnnnjski državni zbor bo baje r a z p u š č e n , če se ne reši proračun in aneksijska predloga nujnim potom. Doslej Bieuertb Se nima dvetretjinxke večine. * Poklonstvena adresa bosansklh nčlteljeT. Bosansko-hrcpgovsko učitelistvo je izročilo načeluiku drželne vlade poklonstveno adreso na cesarja. * 0 starostnem zavaroTanja je dejal Bipnprth v svoji programatični izjavi: nStarostno in invaliditetno zavarovanje ni le korak človeškpga čuta, ampak tudi stvar zdrave gospodar.ske politike, zakaj rešiti naše delavne sodržavljane skibi za bodočnost, se pravi, dvigniti njihovo veselje za delo. Menica, ki se narn predlaga, ima podpise raznih vlad. pa tudi podpise vseh strank, da, takorekoč vsakega posameznega člana tu zbornice. Skrbite, da se ta menica pravočasno izplača, da se nam prihrani biidka tožba." * Z jezibovnim zakonom namerava vlada predložiti tudi zakon o okrožnih zastopib. Iz Bienerthove izjave ni razvidno, ali se misli tu na zakon za vso državo ali le za Oeško. Najbrže računa vlada s češko. Ampak to ne bi bila nikakršna rešitev avstrijskega jezikovnega vprašnDJa. * PoTišanje tastniških plad. Iz uradnih krogov poročajo, da izide v kratkpm odredba o ureditvi častniških plač. Potemtakem dobijo častniki plačo po novi ureditvi že s 1. decembrom t. l. * Nore zahteve Črne gore. črnogoraka vlada je poslala zastopnikom velesil noto, v kateri zahteva, naj ji Avstrija vrne Špioo. Noto opremlja obširna spomenica, v katpri dokazuje vzroke za svojo najnovejšo zahtevo, a obeoem izjavlja, da se s tem nikakor ne misli odpovedati prvotnim kompenzaeijam, ki se nanašajo Da aneksijo Bosue in Hercegovine ter značijo življenske interese za Srbijo ia črno goro. Avstro-ogrski poslanik je to noto vrnil črnogorski vladi. Sploh smatrajo v politiških krogih to črnogorsko zahtevo za nekaj takpga, o čemer se ne da razpravljati. Crnogorsko vlado je na to zahtevo naščuvala npka inostranska velesila. Prebivalci Špjce so katoliški ter zaradi tega nočpjo postati Črnogorci. * Veliko rnsko posojilo. Finančni minister je pn-dložil dumi pooblastilni zakon, da si sme ruska vlada najeti v inozemstvu 450 milijonov rubljev posojila v pokritje državnpga proračuna za leto 1909 ia v pokritje starejših dolgov. Vse podrobnosti se bodo obravnavale v tajni seji. * Turčija noče denarne kompenzacije za Bosno, raarveč zabteva, da se da Bosni in Hercegovini prejšnji drža?nopravni položaj ali pa da se proglasi za avtonomno knezevino. — Avstro-ogrska vlada je izrcčila turški vladi noto, t kateri grozi, da bo smatrala srbskoturško zvezo, ako se sklene definitivno, za povod za tojdo. * Protl sedanji strahorladi na Hrraškem. Hrva&ki iu srbski dijaki v Gradcu so priredili dne 24. pret. ra. mnogošteviloo obiskan shod, ki je sprejel resolucijo, s katero se najodločneje obsoja Eauchor režim na Hrvaškem in njegovega pomagača — Franka. Eesolucija pravi, da vlada sedaj na Hrvaškem protikonstitucionalen terorizem, dasi je Hrvaška ena najstarejih konstitucionalnib držav. Zlasti protestuje.io proti snovanju Fraukove legije ali kakor pravijo: črnih band. Z najnizkotnejim cinizmom se tira frakcijska politika in se hodi na roko grobokopom narodne svobode. Besoluci.ja pa zaupa t trezno zavednost naroda in izraža hrvaško-srbski koaliciji popoluo zaupanje. — Hrvaški in srbski dijaki vidijo v sedanjem proganjanju patriotičnih Srbov eno tistih, nevrednih sredstev, s katerimi si hočpjo sedanji oblastniki po devizi ndivide et impera" utrditi ornajano stališče. Strahovlada teh eferaernih veličiu je dospgla svoj višek v tlačenju najprimitivnejih človečanskih pravic s tem, da sili obdolžence, da sezajo po skrajnem sredstvu samoobrambe — štrajku z gladovanjem. Hrvaško in srbsko dijaštvo smatra za potrebiio koncentracijo vseh plempnito mislečih elementov, ter pozdravlja z navdušenjem idejo ustanovitve narodnega sveta, da zadobi narodni odpor enoteu značaj in da se prepreči postavljanje strankarskih nad skupne narodue interese.