Ust ljudstvu v pouk tn zabavo.
gsSftJa vsak četrtek In velja s poStnino vred ln v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto < K, pol leta 2 K In za Četrt leta 1 K. Naročnina ga Nemčijo 5 K, za drage IzrenavstrfjFSi: 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K, Naročnina se pošilja na: Upravnlitvo „Slovenskega Gospodarja" t Maribora- >— List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katafc Mikavnega drufitva" dobivajo list bre« posebne naročnlnej *-> Posamezni listi stanejo 10 vin« — Uredništvo: KoroSka cesta itevs 6, — Eokopisl se ne vračajo, »— Upravni&tvo: Koroite
cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije« 1& taseraie se plačuje od snostopna petitvrsie Si enkrat 15 sis* » dvakrat 25 vtn., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primere» popust*, InseraB se «prejema? do »rede zjutraj; t— Se-
zaprte reklamacij« so poštnine prost»,,
_ Današnja Številka obsega 12 strani.
Darila pridnim agitatorjem.
Za pridne agitatorje, ki nam pridobijo do 31. jan.
1913 nove naročnike in nam tudi pošljejo od
njih celcfelno naročnino, razpisujemo sledeče nagrade:
1.	Za 5 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep molitvenik v zlati obrezi.
2.	Za 10 novih, za celo leto plačanih naročnikov fino vezan molitvenik.
3.	Za 15 novih, za celo leto plačanih naročnikov lep križ ali pa lepo stensko podobo.
4.	Za 20 novih, za celo leto plačanih naročnikov dragocen križ ali pa veliko stensko podobo.
Te nagrade bomo razposlali koncem februarja 1913.
Slovenski Gospodar stane za'celo leto 4 K, za I polleta 2 K za četrt leta 1 K,
Upratniifvo. 3
Svetovni položaj.
V	Londlonu, prestolnein mestu velikega angleškega kraljestva, so se začela mirovna pogajanja med Turčijo in balkanskimi državami. Različni preroki vstajajo, ki nam podajajo svoja mnenja o izidu teli mirovnih' pogajainj. V enem tab/oru so preroki, Iki pravijo, da vse pogajajoče se države že težko pričakujejo miru in da je Turčija tudi v notranjem tako razdejana, da ima za desetletja dovolj clela za svojo notranjo prenovitev. Drug tabor pa prerokuje, da se bodo pogajanja čisto gotovo razbila, ker Turčija ne bo nikdar privolila, da odstopi nezavzeti Drinopelj Bolgarom in Skader Črnogorcem. Že sedaj se Turčija na tiliem pripravlja za nadaljevanje vojske, ki jo bo zapričela z vso silo takoj, k<o se razbijejo v Londonu mirovna pogajanja. Iz Male Azije prihajajo baje neprenehoma sveže, dobro opremljene turške vojaške čete ter se odpravljajo projti CataldČi. Tudi oskrbovar nje z živili, ki se je dosedaj tako slabo in pomanjkljivo izvrševalo na turški strani, je baje sedaj že dobro pripravljeno in turškim četam ne bo več treba, da bi ostale po 4 dni brez živeža in gladovale.
Bolgarija, Srbija, Črna gora in Grčija bodo nastopale pri pogajanjih kot enota, to se pravi, skupno bodo zahtevale, Kaj jim ima Turčija odstopiti, in Šele potem si bodo delile od Turkdv odstopljeno zemljo med seboj. O tem pa balkanske države Še vedno trdo-\ ratno molčijo, ali so se glede medsebojne razdelitve že med seboj pred vojsko pogodile ali ne. Bržčas ne, kajti saj same niso vedele, koliko turške zemlje si bodo z mečem pridobile. Tudi nesporazumljenja med Bolgari in Grki zaradi Soluna nam kažejo na to, da take pogodbe med seboj niso sklenile. Potem je gotovo, €a bo prišlo pozneje med balkanskfimi državami do nesporazumljenj. Toda nasprotniki Slovanov gotovo zastonj pričakujejo,da se bodo ta nesporazumljenja končala z vojsko med sedanjimi prijatelji. Verjetno je, da se bodo glede nesporazumljenj brezpogojno podvrgli razsodbi kakega njim prijaznega vladarja, na primer ruskega carja.
O možeh, ki so prišli za svoje države se pogajat ▼ London, gre glas, da imajo najmanj sposobne odposlance Turki.. Njihovi možje so z londonskimi političnimi krogi in tamošnjimi razmerami popolnoma neznani in se bodo torej na tleh, ki so jim popolnoma tuja, težko kretali. Na Čelu so zopet Bolgari, kar našemu slovanskemu ponosu seveda najbolj ugaja. Mod>-rost in siguren nastop njihovih odposlancev se že sedaj splošno h.vali.
Tudi Grčija se udeležuje mirovnih pogajanj, čeprav ni podpisala premirja in še vojsko nadaljuje. Toda sedaj je njen vpliv v zvezi s slovanskimi držar vami mnogo večji, kakor Če bi se morala pozneje sama pogajati s Turčijo, posebno Še, ako v nadaljpi vojski ne bo tako srečna kot dosedaj. Iz bojnegS torišča prihajajo namreč tudi neugodna poročila,
V	političnem svetu se vedno bolj množijo poročila, da se bliža Bolgarija naši državi in da išče ž njo trdne politične zveze. Gotovo je, da so razmere med Bolgarijo in Avstro-OgrsKo žp sedaj zelo prijateljske. Tega Še Žal ne moremo reči o našem razmerju do Srbije in Rusije.- Čeprav je v zadnjih dneh napetost popustila, vendar bi se slepili, ako bi si zatrjevali, da je to prijateljstvo. |Toda mnenje, da ne bo vojske, postaja vedno bolj splošno.
O osebno dohodninskem davku in o „priznalnicah" za njegovo odmero,
(Piše dtž. in dež. posl. Fr. Pištk).
I.
Davke plačevati je vedno neprijetno in mnogokrat težavno. Vsak državljan, kateri ima male dohodke, naj bi plačal malo, kateri pa ima velike, naj bi plačal tudi primerno višji davek; to bodi načelo. Brez davka ne more nobena država obstati.
Davčne oblasti so večkrat drugega mnenja in se držijo načela: Derem tega, ki se mirno pusti, in ščitim onega, ki vrišči in se brani.
Postavno in umestno je, da se za odmero osebne dohodnine uporablja Katastralni Čisti dohodek. Tisti znaša res na papirju menda 500, &90 ali 1000 K, in davčna oblast navadno še več dohodkov samai pripiše ter se ne ozira na elementarne nezgode, ujme in nesreče. Davčna oblast, ki razmere tudi dobro pozna, si misli: Ce bo plačal, je prav, država denar potrebuje, in Če se z natančno utemeljeno priznalnico brani, nima država nobene Škode, in to tem manj, ker jih mnogo po nevednosti Še plača kolek za rekurz. Jaz sem mnenja, da se od posestnika, kateri itak davek od posesti ter razne velike doklade in hišno raz-rednino plačuje, aie more zahtevati, da bi plačeval vrhu tega še osebno-dohodninski davek. To je krivično, kajti uradnik plača pri ravno isti svoti samo o-sebno-dohodninski davek, s nobenih doklad.
Dobro se Še spominjamo, da se je leta 15%., ko se je vpeljala ta postava, javno pisalo, da ne bo zadel ta davek posestnikov, ld se bavijo samo s kmetijo, ker nobeden kmet nima G00 gld. čistega dohodka. Zadnja leta se pa slišijo od mnogih kmetov hude pritožbe, da se jim nalaga osebno-dohodninski davek. Krivično je, da se proti kapitalistom in industrijalcem zdaleka ne postopa tako strogo, kakor proti kmetom. Kmet mora za vsak prostor, v katerem stanujejo družina in delavci, plačati hišnO-razredni davek. Odi 15 tisoč tovarniških poslopij v Avstriji se pa niti 1 vinar hišno-razrednega davka ne plača. Ce ima kmet dobro letino ali kak izvajnredni dohodek, se mu davek zviša, Če pa je po ujmi poškodovan, se mu za tisto leto ne odpiše. Občutne stroške povzročajo davčne oblasti strankam, ker jih kličejo v Urade, kjer se jim dokazuje na njih veliko začudenje, da imajo dohodke, o katerih se jim Še niti ne sanja. Ljudje na deželi, ki imajo še pogum in vstrajnost, da se s trdim delom mučijo in si v sedanjih težavnih razmerah kaj pridelajo ter skrbijo za živež, bi se morali od vseh strani države podpirati, nikar pa z neopravičenimi davki mučiti. Davčne oblasti ne pomislijo, da mora kmet visoke, neposredne davke pri nakupu tovarniškega blaga plačevati, ker so vsled kartelov Vsi pridelki, katere mora kmet kupovati, silno podraže-ni. Ogrski zid narekuje kmetu žitno ceno, dunajski žid mu nastavlja cene živini, socialni demokratje pa dolžijo kmeta, da je oderuh in vse draginje kriv samo on. Dolžnost vlade bi bila, da ne bi preobložila kmečkega stanu, Kajti Če pade on, padla bode tudi država. Imamo opravičene vzroke, se proti davčnim oblastim pritoževati in se braniti napram prehudemu bremenu osebno-dohodninskega davka.
Poslanci S. K. Z. zahtevamo pravično davčno preosnovo, po kateri se morata Kmečki in obrtni stan razbremeniti, velekiapitalisti pa pravično obdavčiti. Ker zadnja leta davčne oblasti veiino huje pritiskajo z osebno dohodnino, nameravam v prid in obrambo naših kmečkih posestnikov izpregovoriti o najvažnejših postavnih določilih in v. lahko umljivih oblikah podati nekaj navodil, kako se naj ravnajo posestniki in kako naj izpolnjujejo „priznalnice", katere bodo tekom meseca januarja dobili od davčne oblasti za odmero osebno-dohodninskega davka. To navodilo naj služi našemu kmetu v olajšavo in pouk, da si lahko vsak sam izpolni priznalnico, Ki je in mora biti postavna podlaga za odmero osebno-dohodnipskega davka. Na podlagi izpolnjene priznalnice rrtore naš kmet doseči, da se mu osebno-dohodninski davek pe predpiše, oziroma se mu zbriše ali pa primerno zniža.
(Dalje prihodnjič.)
Dogodki na Balkanu.
GrSko-turškl boji.
Kakor znano, Grki niso hoteli podpisati premirja s Turki, Hoteli so še poprej zasesti več važnejših
mest v Epiru, pred vsem pa so gojili Grki želje, dobiti mesto Janino v svoje roke. V Janini se nahajajo ostanki zahodne turške armade, ki je bila pod poveljstvom Zekki-paše. Dne 12. decembra je začela cela grška epirska armada napadati Janino. Grla so zasedli z bajonetnim naskokom turške postojanke pri Bi-zancu pred^ Janino. Boj je vodil osebno general Sa-puncalds. Čete so zavzele griče Aetorahon. Turki so pustili na bojišču 8 topov.
Turška poročila pa grškim popolnoma nasprotujejo. Turki namreč poročajo, da so bili po 3dnevni bitki pred Janino Grki poraženi in so se morali umakniti.
Dne 14. t. m. so zasedle grške čete mesto Scala Paramphia v Epiru. Boj, ki je bil zelo ljut, je trajal cel dan. Turki so imeli velike izgube, Scala Paramphia je zelo važna postojanka med okrajema Janino in Zamiirio.
Turško-albanske prostovoljne čete so uničile 30 grških vasi v Epiru ter pomorile tamošnje prebivalce.
Dne 14. decembra so se spoprijeli tudi Grki in Turki na morju pred Dardanelami. Grški torpedni ru-šilec „Sfendoni" je streljal na turško križarico „Mpd-scliidie", katera je hotela napasti grške ladjice. Ko je zapazila „Medsciiidie" Še 6 drugih grških1 ladij, je odplula v Dardanele. Tudi grške ladje so odplule. — V ponedeljek", dne 16. decembra, se je zopet vršil nek' spopad med grškimi in turškimi ladjami.
Pred Skadrom.
Iz Kotora se poroča, da "se boji priSKadru nadaljujejo. Turški poveljnik v Skajdru namreč noče verjeti, da bi se bilo sklenilo premirje te» dan za dnevom napada črnogorske poMojanKe pred mestom. Položaj črnogorske armade baje ni ugoden. O skorajšnjem padcu Skadra ni govora. Mraz, pomanjkanje vojnih potrebščin ter težavno dovažanje živeža so baje odločnost oblegovalne armade precej zmanjšale.
Vkljub vsem neprilikam pa se Črnogorci zopet živahno pripravljajo na napad na Skader. Ko so dne 13. t. m. začeli Turki s Taraboša obstreljevati črnogorske postojanke, so Črnogorci krepko odgovarjali s
svojimi topovi. Turški topovi so morali umolkniti. * *
*
Zgodovinski sestanek.
Zadnjič smo poročali o enem izmed onih sestankov, ki so jih imeli pri CataldČi Bolgari iji turški pooblaščenci. Danes poročamo o zadnjem sestanku, ki je vsled tega zgodovinske važnosti, Ker se je na njem sklenilo premirje ter podpisala pogodba. Glavni list hrvaške stranke prava: „Hrvatska", popisuje ta sestanek tak.o-le:
„Dne 3. grudna ob 4. uri 30 minut popoldne sta se sestala dva vlaka na mostu Karasu. Eden je privo-zil od Cataldce, drugi pa od carigrajske strani. V prvem so bili odposlanci zavezniških držav, v drugem pa zastopniki Turčije. Iz prvega izstopijo Danev, Sa-vov, Fičev, pooblaščenci Srbije, Črne gore in Bolgarske, ter grški poslanik v Sofiji, Panas. Za njimi so izstopili častniki, V tej tišini se je začulo turško povelje in turški vojaki so izkazali došlim vojaško čast. Bolgari in Grki so odgovorili z vojaškim pozdravom. Rešid-paša, Nazim-paŠa in zapoveanlk glavne turške armade, so čakali izven voza. svojega vlaka na drugem Kraju mostu.
Točno ob 5. uri so se pooblaščenci zaprli v poseben oddelek turškega vlaka na koncu mostu. Malo časa za tem izstopi grški poslanik, v licu razvnet, globoko ganjen, ne izpregovori niti besedice, za njim pa pride grški vojni ataše (prideljenec); oba sta se vrnila v železniški voz, s katerim sta se pripeljala. Kaj se je neki dogodilo? Grška se je odtegnila od pogajanj.
Turški in bolgarski Častniki, ki so bili v spremstvu zastopnikov, a so sedeli v železničnem oddelku, blizu onega, v katerem so se nahajali zastopniki, so videli, da je stari grški diplomat odhajal, ^on, ki je storil toliko za- balkansko zvezo, so obmolknili za nekaj časa, Kakor da so razumeli veliki pomen njegovega odhoda. Uvideli so, da se ustvarja nov položaj in da se še ne bo nehalo krvoprelitje.
Celi 2% ure so se pogovarjali turški in bolgarski zastopniki samo o enem vprašanju, mamreč o Dri-nopolju. Trebalo je, da Turki pristanejo na najtežji lx>lgarski pogoj, da dovolijo bolgarskim vlakom prevoz mimo Drinopolja, najsi bodo otovorjeni s Čimur-koli. S to zahtevo je postalo Drinopolje izgubljeno.
Posadta se sicer ni predala, a Bolgari so dobili, kar so hoteli, namreč železniško zvezo Sofije s Cataldčo. Umljivo je, da so se Turki z vsemi silami upirali tem zahtevam zmagovalcev. Izmišljali so si razne posredne poti, da bi ublažili ostrino te zahteve, ali zaman. Od tega je bila odvisna vojska ali mir. Bolgarom se je šlo za to, da dobijo zanesljivo jamstvo, da pride do miru, in to jamstvo je bilo v tem, da jim dovoli Turška svobodno vožnjo kakoršnihkoli vlakov mimo Dri-nopolja. Med tem, ko so se oni pogajali, ko so se mučili okoli besedila mirovnih pogojev, se je slišalo od daleč, od drinopoljske strani, gromenje topov. Ravno tedaj se je bila odločilna bitka okrog te trdnjave, katero so pričeli Bolgari v nadi, da osvojijo mesto Še poprej, nego se sklene premirje. To gromenje je bilo grozovito spremstvo onega prizora, ki se je odigral v vagonu na mostu Karasu.
Turki so izprevideli, da če s svoje strani popustijo, kaže to, opustiti vsako nado, zopet uspešno započeti vojskovanje. Nazim-paša je dolgo in dolgo molčal, ker je to vse uvidel. Naenkrat vstane, pa reče Danevu: „Pa naj vam bo tudi to. Toda čakajte 10 dni s svojimi vlaki, namreč do onega dneva, ko se sestanejo odposlanci za mir v Londonu". Danev, kije sedel Nazim-paši nasproti, vstane, mu ponudi roko in reče: „Dobro, dovršeno, sporazumljeni smo".
Bila je ravno 7, ura in 20 minut. Vsi udeleženci, ganjeni vsled teh besed, vstanejo. Duševna napetost je bila predolga in prevelika. Ti državni vojskovodje so Čutili veliko odgovornost, ki je ležala na njih za bodočnost balkanskih narodov. V njihovih utrujenih dušah je nastal odpor ter se jih je polastila gin-jenost. Ko je padla poslednja zavira med njimi, zapustila jih je prejšnja hladnost, pozabili so na dotedanje neprijateljstvo, padli so drug drugemu v naročje in so se poljubili, Savov, osorni bolgarski poveljnik, molče objame turškega tovariša Nazim-pašo, Za nekaj časa pozabijo vsi na radost zmag kakor tudi na žalost porazov. Takoj za tem pokliče FiČev kraljevega zasebnega tajnika CapraČikova, ki je bil tudi za tajnika pooblaščencem, ter ga pozove, naj takoj sestavi 4 izvode pogodbe o premirju,
Vest o premirju se je nagloma raznesla v vlaku med one, ki so bili v spremstvu pooblaščencev. Odprejo 2 steklenici šampanjca, Nazim-paša, bled, a poln dostojanstva, stopi med vrata oddelka, držeč v roki čašo Šampanjca, obrne se proti bolgarskim častnikom in pravi: „Gospodje, jaz pijem na zdravje hrabre bolgarske vojske". Roka se mu je nalahko tresla, ko je nesel čašo proti ustom,
„Na zdravje hrabre otomanske (turške) vojske" odvrnejo bolgarski Častniki ter stopijo iz svojega oddelka med pooblaščence, da ž njimi skupno dele veselje. Cez nekaj časa se častniki zopet povrnejo v svoj oddelek, a Turkov se je polastila pekla žalost. Hoteli so se pokazali gostoljubne, a se je videlo na njih licih, da jih nekaj tišči na duši. Točno ob 8. uri je bil podpisan uradni spis o premirju. Nato se oboji pooblaščenci pozdravijo, Bolgari se vrnejo v svoj vagon in krenejo proti zapadu, spremlja pa jih gromenje topov od drinopoljske strani,
Bolgarska carica streže ranjencem.
Bolgarska carica Eleonora je zelo blagega srca. Ko je za časa balkanske vojske primanjkovalo strežnic za ranjence, katerih je vsak dan na stotine dohajalo v bolnišnice, se je tudi carica posvetila postrežbi ranjenim vojakom. Carica je obiskala skoro vsako bolnišnico v Sofiji, kaikor v ostalih mestih« Kot postrežnica pa se pokaže tudi na postajali, ko pripeljejo vlaki ranjene vojake. Kot prava mati skrbi za u-l)Oge ranjence, nadzoruje postrežbo in določa, kar se ima storiti. S prijazno besedo tolaži ranjence, da, celo, prevezuje sama težko ranjene vojake. Pri obvezo-vanju ranjencev Je zelo razumna. Poroča se, da je v zadnji rusko-japonski vojski dalje časa izvrševala to samaritansko delo krščanskega usmiljenja. Za Čas balkanske vojne je skoro ni bilo spoznati za carico; oblečena je bila navadno kot usmiljena sestra z rude-čim križem na prsih ali na roki. Pred nekjaj dnevi se je pripeljala v Svilen-graid (Mustafar-paŠa). Takoj so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ravnokar nesli ranjenega vojaka na nosilih v bolniško sobo.
„Kaj ti je, fante?" ga vpraša carica. — „Ranjen sem s kroglo v ramo, sestra, daj mi čašico vode", odgovori vojak. — „Da, jaz sem sestra... carica. Ali imaš rodbino, imaš otroke?" — Obraz ranjenega vojaka se zažari veselja in ganjenosti. „Zdravstvuj, carica! . . . Jaz imam 2 sina; oba sta vojaka pri Cor-lu. Eden je še zdaj živ, a drugi, ne vem, kje je. — Dovoli, carica, da Ti poljubim roko!"
Omenimo, da je tikanje pri Bolgarih sploh navadno. Sin tiče očeta in mater, učenec tiče učitelja, vojak svojega bližnjega načelnika itd. To je stara slovanska navada.
„Leži, mili moj, leži, naj te rajŠe jaz poljubim", odgovori carica in se skloni nad nosila. — Nobene razlike ni pri taki priliki med carico in ranjenim vojakom, priprostim kmetom. Vojak se je od veselja razjokal, a solze mu je brisala carica!
Turške grozovitosti.
Iz Sofije poročajo iz prve polovice meseca novembra: Vlaki vozijo dan za dnevom ranjence iz bojnega polja. Dne 4. novembra je pripeljal vlak ranjence izpod Drinopolja. Ko so že vse ranjence spravili iz vozov, ostala sta le še 2 v vagonu; bila sta 1 v nogo ustreljen Bolgar in 1 v hrbet zadet Turek. Ko je poslednji videl, da ni pobenega blizu, je porabil to priliko ter je kot satan potegnil svoj nož izza pasa ter
je po bliskovito vrezal Bolgara Čez obe očesi, da je revež takoj oslepel!
Vojaki, ki so stali po noči na straži in so bili od Turkov vjeti, so se navadno sami ustrelili, da bi se odtegnili mukam, katere so jim pripravljali Turki. Tako so nekega gardista (vojaka kraljeve straže) do glave zasuli v pesek, ga močno zaphali, a potem so mu Turki odrezali še nos in ušesa, in celo noč je nesrečnež vpil zastonj na pomoč. Nekega drugega gardista so posadili na neosedlanega konja, in sicer z zvezanimi rokami. Ko je padel raz konja, katerega so poprej s tepenjem popolnoma zdivjali, so privezali vojaka konju na rep in med roganjem drinopoljskega prebivalstva so ga tako vlačili po ulicah, dia je iz-dahnil, Bolgare, ki so turški podaniki in so vkljub 5-kratnemu odkupljenju morali v vojsko, postavljajo Turki v prvo bojno vrsto, tja bi jih lastni rojaki u-strelili. Prvotno se je to Še posrečilo; pozlneje pa so streljali raje v zrak, da so jih Bolgari spoznali. Vojska s Turki je tem groznejša, ker ti ne upoštevajo nobenih vojnih določil in bolj živinsko postopajo kot najbolj divji paganski narodi. Vsak dan se pomori na stotine žena in otrok ali pa se jih do smrti pretepe, trpinči se vjete bolgarske vojake in oficirje, in vojaki, ki so bili pred nekaj tedni Še doma, so morali prestati slične- muke, kot nekdaj kristjani v Rimu. In kjako dobro se godi turškim vjetnikom v Sofiji, namreč ranjencem! Ti ležijo na dobrih posteljah, Bolgar-ke jim strežejo v bolnišnicah, med tem ko novodošli bolgarski ranjenci ne najdejo prostora in morajo ležati na slami.
Naravnost grozni prizori se dogajajo v bolgarskih bolnišnicah. Nek bolgarski ranocelnik je našel svojega sina v bolnišnici. Živega sicer, a v kakšnem položaju! Z odrezanim nosom, samo eno uho, z izvr-tanimi očmi in razparanim trebuhom! Nekega vojaka so prinesli v bolnišnico z odrezanim ušesom. Pripovedoval je, da je ostal na bojnem polju, ležeč poleg težko ranjenega TurČina, in se je delal mrtvega. A to mu ni nič pomagalo. Turek se je stokaje splazil do njega in mu je s porabo zadnjih moči odrezal uho. Bolgar niti mišice ni zganil, v upanju, da bo TurČin mislil, da je mrtev. Toda Turek je začel praskati z nohti po očeh Bolgara. Ta je začel vpiti na' vse pre-tege in k sreči ga je slišal nekdo, ki ga je rešil iz krempljev te umirajoče pošasti. In vendar! Ali ta izraz ni nepravičen ? Ali more ubogi, do smrti trpinčeni, lajkoto trpeči in zmrzujoČi Turek kaj za to, da zahteva njegovo praznoverje take reči? Ne! Ampak Evropa je kriva, da je pustila mohamedansko krivo vero tako dolgo v svojem ozemlju.
Mirovna pogajanja v Londonu.
V ponedeljek, dne 16. decembra ob 12. uri o-poldne, je bilo slovesno otvorjeno mirovno pogajanje balkanskih zveznih držav s Turčijo. Palača St. James, v kateri se vršijo pogajanja, je bila zastražena. Prvi je vstopil v palačo angleški zunanji minister Grey, 20 minut pozneje so došli tajniki, potem pa pooblaščenci sami, kalteri so se pripeljali v samodrčih. Prvi so bili Turki, potem Srbi, za njimi so se pripeljali Črnogorci in Bolgari, nazadnje pa Grki, Otvoritev pogajanj ni vzbudila posebne pozornosti. Okrog 100 časnikarjev, fotografov in radovednežev se je zbralo pred St* James-palačo. Izdane so bile stroge varnostne odredbe, da ne bi krdo nepoklican prišel v palačo. — Ko je bilo zborovanje otvorjeno, je povzel minister Grey besedo, pozdravil došle zastopnike v francoskem jeziku imenom angleškega kralja in vlade, povdarjal veliki pomen sedanjih pogajapj ter želel vsem sk.upaj skorajšnjega in ugodnega uspeha. Po govoru so se predsedniki odposlancev posameznih držav zahvalili angleškemu državniku. Minister Grey je nato sprejel častno predsedništvo pogajanj. Seja se je ob y23, uri popoldne zaključila, Druga seja se je začela v torek ob 11, uri dopoldne. Sejam bodo predsedovali zastopniki posameznih držav, in sicer se bodo vrstili po abecednem redu imen zastopanih držav.
Kakor poročajo listi, so stavili zastopniki Bolgarske, Črne gore, Srbije in Grške sledeče zahteve:
1, Tu rčija odstopi zaveznikom (balkanskim zveznim državam) Makedonijo in E -p i r; 2. Turčijaizroči zaveznikom D r-i. nopolje, S kader in 'Janino z vso k tem trdnjavam spadajočo okolico; 3, Tu r č i j a o d s t o-p i T r a k i j o do črte Midia-Enos (od Črnega do Marmarskega morja), z Lile Burgasom in Lozengra-dom (Kirkilise) vred; 4. Tu rčija izroči zaveznikom Kreto in Egejske otoke; 5. Tu rčija dovoli za Srednjo Albanijo lastno upravo (avtonomijo) pod mohamedanskim oblastnikom (guvernerjem), kji bo pa neodvisen od Turčije, in 6, Turčijapripusti, dase priklopi severni del Albanije Srbiji, južnipaGrški. — Poleg teh pogojev bodo zvezne države gotovo še zahtevale od Turčije tudi veliko vojno odškodnino.
Resnica o konzulu Prohaski.
Krepko so dobili po ustih tisti nemšlki hujskači, ki so neprestano Ščuvali po nemških1 Časnikih proti Srbiji, češ, da je v osebi konzula Prohaske našo državo smrtno razžalila. Izmislili so si ti veliki nemški „patrijoti" cele krvave povesti o činih proti avstrijskemu konzulu, katere se navadno berejo o Indijancih. Pisalo in govorilo se je o njegovem umoru, o zaporu, o mučenju, o onečaščenju in o drugih takih1 rečeh, običajnih pri Indijancih, ki vjetniku nazadnje
odrežejo z glave skalp, to je kožo z lasmi vrett. £Fe-liko je še ravno manjkalo, da niso naravnost poročali ime tistega srbskega generala, ki je Prohaskin skalp vtaknil za pas. In kaj se je v resnici zgodilo s Prohasko? C, kr. zunanje ministrstvo je poslalo konzula Edla v Prizren, kjer je avstrijcrKi kbnzul Proha-ska stanoval, da uradno preišče celo zadevo med Srbi in Prohasko. In sedaj je c, k r. m i rf i s t r s t ▼ « zazunanje zadeve na podlagi Edlove preiskave izdalo uradno poročilo, v katerem poudarja, da je p o p o 1 n o m a n e r e s n i S n o , da bi bili Srbi avstrijskega konzula zaprli ali obdržali v zaporu ali celo grdo ž njim ravnali. Sicer si je dovolilo srbsko vojaštvo nekaj mednarodno-pravilnih nepravilnosti proti Prohaski in celemu konzularnemu osobju, toda naše ministrstvo pričakuje primernega zadoščenja od srbske vlade, ki je pooblaščenca našega ministrstva, konzula Edla, pri izvršitvi njegove naloge blagohotno podpirala. Tako je torej naše zunanje ministrstvo z uradnim poročilom zamašilo usta tistim brezstidnim hujskačem, ki so si po nemških listih izmišljevali cele krvave „historije" o konzulu Prohaski ia tako hudobno hujskali proti Srbiji in sploh proti Jugoslovanom. Bili smo priča, kako se sme po nemških in nemškutarskih listih nesramno lagati in nemoteno hujskati proti jugoslovanskemu narodu, ki ima tudi v naši monarhiji na tisoče svojih rojakov po krvi. Kako daleč je šla ta nemškutarska predrznost, se vidi tudi iz tega, da je smel ptujski „Stajerc" in ž njim nemško-liberalni listi,. nekpjznjeno objaviti gorostasno, nesramno laž, da slovenski duhovniki s prižnice pridigajo, da se v slučaju vojske s Srbi ne sme streljati na Srbe. Trpke besede nam silijo v pero o javnih razmerah' v naši ljubi Avstriji. Pa ne maramo jih zapisati, ker bi se lahko ta^-ko tolmačile, kakor da bi hoteli braniti domovinski Čut in patrijotično zvestobo našega slovenskega ljudstva. V tako obrambo izpregovoriti le besedo, bi pomenilo žaliti naše pošteno in vse krivice voljno trpeče ljudstvo. Zato pa tudi brez vsake škodoželjnosti poročamo, da so nesramni hujskači v nemških in uem-Škutarskih listih krepko dobili od nagega zunanjega ministrstva po svojih lažnjivih ustih.
Politični ogla
—	Dne 12, decembra: Vlada grozi, da bo zaiključila državni zbor, ako se ne sprejme novopred-loženi vojni zakon. Položaj je nejasen. — V ponedeljek se bo pričela v Budimpešti glavna obravnava proti poslancu Kovaču, ki je svoječasno v ogrski zbornici streljal na predsednika Tiso, —■ Na Švicarskem so izvolili novega predsednika ljudovladi. Novi mož se imenuje E. Miiller. — V Monakovem je umrl bavarski princ-vladar Luitpold, Star je bil 91 let.
—	Dne 13. decembra: Češki radikaloi na^ daljujejo obŠtrukcijo proti predlogi glede vojaških 'dajatev. Listi pišejo, da bo poslala vlada poslance domov in uvedla paragraf 14. — Danes so se pripeljali že večinoma vsi mirovni pooblaščenci balkanskih držav v London, V Londonu bivajoči balkanski Slovani so pooblaščence burno pozdravili, — Konzul Edl, katerega je poslala paša vlada v Srbijo, da preišče zar-devo konzula Prohaske, se je vrnil na Dunaj. Edl je izjavil, da so mu srbske oblasti šle pri preiskavi povsod ljubeznjivo na roko. Poročilo o uspehu preiskave se izda pozneje.
—	Dne 14. decembra: Državni zbor je sprejel danes postavo glede dobave vojaških konj ne-izpremenjeno. V proračunskem odseku, kateri razpravlja o začasnem proračunu, je govoril Irrvatsfei poslanec Dulibič več ur. Jugoslovanski poslanci delajo na to, da bi javnost z dolgimi govori opozorili na krivice, ki se gode nam Jugoslovanom. — "Ogrski državni zbor je sprejel postavo o vojaških dajatvah. — Na Bavarskem je nastopil vlado princ Ludovik, sin umrlega vladarja; novi vladar je rojen leta 1845.
—	Dne 15, decembra: Ker češki radikal-ci ne odnehajo od obštrukcije proti postavnemu predlogu o vojaških dajatvah, je baje vlada pripravljena, zaključiti državni zbor, — Na Ogrskem se Širi stranka, katera hoče odpraviti cesarsko oblast in vpeljati ljudovlado, kar postavlja Madžare v Čudno luč. V Hodmezo-Basarhely pa je priredila danes ogrska domoljubna stranka velik shod proti pristašem ljudovla-de, — Na Češkem so priredili Češki radikalci danes mnogo shodov proti vojaškim predlogam. — Predsed--nik bolgarskega državnega zbora je obiskal francoske politike v Parizu. Pogovarjal se je ž njimi o mirovnih pogajanjih v Londonu.
—	Dne 16, decembra: Cesar se je izjavil danes napram predsedstvu kontrolne komisije za drž. dolgove, da je zunanji položaj ugoden in da je napetost jela popuščati. Radi te cesarjeve izjave je upar nje, da ne bo prišlo do vojske. — V proračunskem odseku državnega zbora so jugoslovanski poslanci nadaljevali obštrukcijo. Poslanec Gostinčar je pričel govoriti ob 6. uri zvečer in je govoril čez polnoč. — Srbija je odpoklicala z Dunaja poslanika SimiČa. Za naslednika mu je imenovan konzul JovanoviČ. Siiaiča je cesar pri slovesu zelo prijazno sprejel. — Dames opoldne so se začela v Jamestpalači mirovna podajanja.
—	Dne 17. decembra: Cesar se je danes nasproti dvema poslancema izjavil, da se je mednarodni položaj izboljšal. Po tej izjavi se torej lahko sklepa, da je vojna nevarnost minila. — SloveBski poslanec Gostinčar je v proračunskem odseku državnega zbora govoril 13'/2 ure, S tem je prekosil sloves-
19, clecemhra 1912.
SLOVENSKI QÖBPDDÄIL
Strao i»
s'ki poslanec vse dosedanje vstrajne govornike. Govoriti je začel dne 16. decembra zvečer okoli 6. ure, a končal je svoj govor v jutru dne 17. decembra ob en Četrt na osmo uro. Za njim je govoril poslanec dr. Korošec do 11. ure, na kar se je'zabela seja. državnega zbora, kjer se razpravlja postava o vojaških dajatvah. Poslanec dr. VerstovŠek je izjavil, da bodo Slovenci kot domovini zvesta stranka glasovali za to postavo. Češki radikalci pa obštruirajo naprej in hočejo z dolgimi govori zabraniti sprejetje postave. Seja je trajala celo noč in bo baje trajala kar 3 dni, da se stre Češka obštrukcija, — Med Rusini in Poljaki se vrše pogajanja glede rusinskega vseučiliškega vprašanja. Ako se rusinskim željam ne ugodi, bodo začeli tudi Rusini obštruirati. — Poslanec Kovač, ki je bil obtožen, da je streljal na. predsednika ogrskega!, državnega zbora, je bil pri porotni obravnavi oproščen. — Mirovna pogajanja v Londonu so se do če-irtka prekinila. Turški pooblaščenci hočejo stopiti s svojo vlado v zvezo, da dobe potrebna navodila.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
22.	nedelja: 4. adventsa, Demetrij in Horn, rat, mučenca; Cenon, mnčenec.
23.	pondeljek: Viktorija, devica; Dagobert, kralj.
24.	torek: Adam in Eva; Irmina, devica.
25.	sreda: Božič. Rajstvo Gospodovo.
26.	četrtek: Štefan, muč>nec; Arhelsj, škof.
27.	petek: Janez, evangelist; Fabiola, vdova.
28.	sobota: Nedolžni otročiči; Kastor, mnčenec.
*	Razpisano mesto. Na poŠti na Muti ob koroški železnici je razpisana služba poštarja. Opozarjamo naše uradnike, da se potegnejo za to mesto.
*	Iz finančne službe. Računski revident Aleksander Ussar je prestavljen od deželnega finančnega ravnateljstva k okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Maribor.
*	Naročnikom na, znanje. Božično prilogo smo priložili že današnji številki. Radi praznikov izide prihodnja številka „Slovenskega Gospodarja" že v torek, dne 24, decembra. Prihodnja številka „Gospodarskih Novic" bo izšla še-le v 1, številki „Slovenskega Gospodarja" 1, 1913. Sklep uredništva za božično Številko bo že v ponedeljek, dne 23. decembra dopoldne. Naj blagovolijo naši naročniki to upoštevati.
*	Napredek našega lista. Novi naročniki prina-jajo dan za dnevom. Povprečno dobimo vsak dan naročnine od 20—30 novih naročnikov. Ce pomislimo, da bodo naši vrli agitatorji razvili najživalipejšo agitacijo Še-le o božičnih praznikih in Novem letu, lahko že v naprej preračunimo, da se bo število naših naročnikov letos izredno pomnožilo. Ta teden prednjači glede novih naročnikov M e s t n i v r h pri Ptuju, od koder smo dobili v enem dnevu okrog 10 novih plačujočih naročnikov, Zivio!
*	Segularija. „Sloga" še vedno gloda kost z večerje delegatov v Budimpešti, Ker ima ta hudobna klepetulja vsled vednega obrekovanja in natolcevanja poštenih ljudi že Čisto prhle zobe in ker je vrhu tega tista kost takoj od početka bila sulia in brez mastnega priveska, ji glodanje nič kaj ne gre po sreči. Zavoljo tega jeza, rezanje in zadirapje v poslanca dr. Korošca, Kako malenkostna in smešna je ta papirnata ble-betavka in obenem kako hudobna! „Sloga" laže naprej, da je delegat dr. Korošec cesarju samo odgovoril: „Jawohl" in „leider" ; v resnici pa je še e ozirom na štajerski deželni zbor se napram cesarju izjavil: „V deželnem zboru se bodo razmere izboljšale, če se bodo izpolnile pravične zahteve Slovencev". Vsi nemški liberalni in celo najbolj zagrizeni listi so ta Korošcev odgovor objavili. „Sloga" nadalje laže, da je „SI, Gospodar" ta Korošcev odgovor zamolčal. Resnica pa je, da je „Slovenski Gospodar" že v številki z 'dpe 21. novembra prinesel te Koroščeve besede. Nadejamo se, da bo ta papirnata klepetulja, v kateri nekateri ne-zadovoljneži z vesoljnim svetom izlagajo svoj gnjev, še dalje lagala.
*	„Štajerc", se jezi, če se mu očita šnopsarstvo. Toda v vsaki številki dokazuje s svojo surovo pisavo, za katere kroge je pisan. V zadnji Številki n. pr. piše: „Narodni gospodje imajo danes vse hlače polne od sajmega navdušenja za brate Srbe". Polne hlače, to je izraz, ki razsvetljuje izobraževalno delo ptujskega „Štajerca" med našim narodom, „Štajerc" dokazuje vedno iznova, da je „leibblatlc" tistih šnopsarjev, ki imajo večkrat v resnici „polne hlače". Česa, to pove njih prijatelj „Štajerc".
*	Linhart, nekdaj anarhističen socialni demokrat, je med vožnjo iz Trbovelj v Ptuj postal nad vse goreč „avstrijski domoljub". V svojem perečem domoljubju je ta „patrijot" (!) v „Štajercu" zapisal o slovenski politiki to-le smrtno obsodbo: „Slovenska politika se giblje danes po polzki, gladki plošči proti -avstrijske vel le iz daj e". — Bra^o, dični „pajtrijot" Linhart, le še večkrat zinite tako „patrijo-tično"! Za nas je to taka. zabava, kakor če se na predpust igrajo maškare.
*	Liberalci--prijateljikmeta. Liberalna stranka se preraja na podlagi novih političnih društev, začela je tudi nov način boja. Liberalna stranka si želi tudi poplačati vse dolgove, katere ji je povzročila na-auiia, strastna agitacija pri raznih volitvah. Plačalo bi pa naj to agitacijo kmečko ljudstvo, in sicer Oni posestniki, ki že itak težko izhajajo, namreč dolžniki posojilnic. Brez vsakega vzroka so začeli liberalci, nemški kakor tudi slovenski, zviševati obrestno mero in je že sedaj cela vrsta liberalnih posojilnic, ki zahtevajo 654 in 7% obresti za posojila, Upanje, da bodo z zvišan i mi obrestmi dobili nove vlagatelje in se bodo
njih blagajne napolnile, je prazno, ker so drugi zavodi prisiljeni tudi zvišati obrestno mero za hranilne vloge, dočim ne zvišajo v talci meri obrestne mere za posojila kakor liberalni zavodu G, Štibler seveda nima Časa, se brigati za te zadeve, on sodeluje pri liberalnih političnih društvih in pripravah za bodoče deželnozborske volitve. Hvala Bogu, da ima. naša gospodarska organizacija že dovolj lastnih denarnih zavodov, da se ni treba posluževati liberalnih zavodov, sicer bi liberalci Še liuie izžemali naše ljudstvo. Kdor želi sam sebi dobro, se bode vedno posluževal le posojilnic, katere vodijo pristaši S. K. Z, Liberalcem pa naj ljudstvo, ko pridejo ustanavljat liberalna društva, izpraša njih „gospodarsko" vest!
*	Kako širijo liberalci ljudsko omiko? Ravnokar je izšla ura/dna Statistika Francoske. Novodobna kultura, ki je izgnala iz dežele samostanske učenjake, je srečno privedla do tega, da se s pomočjo novodobnih brezverskih šol množi število tistih, ki ne zinajo brati. Omenjena Statistika namreč dokazuje, da ima Francoska danes 30% analfabetov. Leta 1872. se je izdalo na Francoskem za pouk 96 milijonov irankiov, danes pa stane pouk 350 milijonov frankov. Število a-nalfabetov je poskočilo v tem Času za 16%. Število mladoletnih obsojencev je v tej dobi dospelo od 13.000 do 30,000 na leto. To je sad svobodne šole! In naši slovenski liberalci slikajo na svojih shodih in v svojih listih liberalno Francijo kot vzgled za „naprednost" !
*	Za božiču icc slovenskim otrokom n a Štajerskem so letos prišle do Slovenske Straže Še večje zahteve kakor lani. Naši nasprotniki delujejo z vsemi silami — tudi mi v požrtvovalnosti ne smemo zaostati. Kdor je lani poslal kak dar Slovenski Straži v Ljubljano za bo žičnice slovenskim otrokom na jezikovni meji posebno pa na Koroškem, naj t o t u -d i letos stori, med znanci naj pa dobi še kaj novih darovalcev. Darove, namenjene božičnicam na, Štajerskem, bo Slovenska Straža na tem mestu hvaležno objavila.
*	Na smrtni postelji — vnet rodoljub. V Ljubljani je umrl g. Valentin Krisper, bivši tovarnar v Radečah pri Zidanem mostu. Rajni je bil dober katoličan in vrl Slovenec. To je posebno pokazal v svoji poslednji volji, ko je daroval v oporoki Slovenski Straži 1000 K, Svetila vrlemu rodoljubu večna luč!
*	Nepotreben davek. Pri deželnem šolskem svetu štajerskem so si izmislili, da hočejo izdajati na račun krajnih šolskih svetov, to je davkoplačevalcev, poseben uradni list, ki ga bi bili primorani sprejemati krajni šolski sveti in šolska vodstva. Nemški bi veljal letno 1 izvod 5 K, slovensko-nemški pa 7 K, Toda deželni šolski svet tako dobi za svoje upravne stroške, to je izdajanje uradnih odlokov, letni prispevek iz državnih sredstev, čemu bi si naj še krajni šolski sveti plačevali odloke, katere so sedaj tako dobivali. Zakaj smo zapostavljeni Slovenci, da bi veljal za nas ta list 7 K, za Nemce pa 5K? Cemu tudi treba za vsa Šolska vodstva in krajne Šolske svete posebej, ko pa ima krajni šolski svet navadno pisarno v šoli in se pri sejah tako preberejo odloki in dopisi? Tudi je čudno vedenje deželnega šolskega sveta, ki te okrožnice niti ni poslal krajnim šolskim svetom, ampak samo šolskim vodstvom v samonemškem jeziku z zahtevo, da se z obratno pošto že naznani, če se želi nemške ali nemško-slovenske izvode. Za plačati bi bil pa krajni šolski svet dober,
*	Minister ponesrečil. V torek, diie 17. dec., je padel naučni minister dr. vitez Hussarek, ko je hotel iti k seji v državno zbornico, na stopnicah neke hiše tako nesrečno, da si je močno pokvaril pregibal-pico levega kolena. Ministra so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj preiskali. Minister Zaleski, ki je bil v družbi Hussarekovi, je takoj sporočil vest o nesreči v državni zbor. Zdravniki pravijo, da bo trajalo zdravljenje pokvarjene noge 2 ali 3 tedne.
*	Bavarski kralj umrl. V četrtek;, dne 12. t. m , je zatisnil oči bavarski kralj Luitpold, Id je bil rojen 1. 1821. in je doživel lepo starost 91. let. Poročen je bil skozi 20 let z avstrijsko nadvojvodinjo Avgusto, u-mrlo 1, 1864. Od takrat je živel kralj kot udovec. Naslova kralj si pravzaprav ni nadel nikoli, ampak se imenoval le „regent" (vladar). Kot vladar je bil zelo priprost in skromen. Princ Luitpold, ki je bil najstarejši vladar na celem svetu, noben vladar ga v tem ne prekaša. Kralj Luitpold je imel s svojima bratoma Maksimilijanom, poznejšim kraljem bavarskim, in Otonom, prvim grškim kraljem, izborno vzgojo, obzorje pa si je Širil na mnogih potovanjih. Ko je izbruhnila nemško-francoska vojska, je glasoval princ Luitpold za to, da se priklopi Bavarska Nemčiji, in se je pozneje tudi osebno vojskoval. V Versail-lesu je dne 3, decembra 1870 predal kralju Viljemu pismo svojega kraljevega nečaka, ki mu v imenu nemških knezov in' svobodnih mest ponuja nemško cesarsko krono. Bil je priča prizora, ko je bil proglašen Viljem za nemškega cesarja. Ko je umrl bavarski prestolonaslednik Oton, je prevzel Luitpold razne posle, a leta 1886 je prešla vlada popolnoma nanj. Luitpold je znatno dvignil promet in izobrazbo. Iz njegovega zakona se je rodilo troje sinov in ena hčerka. Ljudstvo je ljubilo Luitpolda in spoštovalo kot očeta in v priprosti bavarski suknji med ljudstvom se je pokojnik počutil najboljše.
*	Lep vzgled. V Gorici prebiva visoka mlada gospa, vnukinja našega cesarja, poročena z dragon-skim nadporočnikom grofom Waldburg. Visoka gospa se udeležuje vsak dan svete maše na Tratniku ter prejema ob nedeljah z vzgledno pobožnostjo sv. zakramente. Tudi v nedeljo, dne 8, t. mes., na
praznik Device Marije, je visoka dvojica, pristopila skupno k sv, obhajilu sredi drugega preprostega ljudstva, ki je bilo ginjeno nad tem prekrasnim zgledom verske gorečnosti in pobožnosti,
*	Novi lOOkronski bankovci. lOOkronski bankovci, kateri so bili izdani dne 2. januarja 1910, se bodo umaknili iz prometa, za kar izidejo posebina določila. Dne 23, decembra bo, kakor določuje finančno ministrstvo, c. kr. avstrijsko-ogrska banka začela izdajati nove lOOkronske bankovce, ki nosijo datum 2. januarja 1912. Ti bankovci so 163 mm Široki in 1 OS mm visoki ier imajo na eni strani nemško, na drugi pa madžarsko besedilo, Bankovčna podoba, je 151 mm široka i.n 96 mm visoka. Obe strani bankovca sta v risbi in tudi barvi popolnoma neenaki.
*	Delo bogatašev. Milijonarjem, ki so združeni v kartelu vžigalic, cvete pšenica vedno bolj in bolj. Manjše tovarne, ki so izdelovale vžigalice, so že zaradi prepovedi rabe fosforja zelo udarjene, najhuje jih pa tlači kartel „Solo", kateri se je polastil že sk.o-ro vsega trga. Sedaj se je pa ustanovil na Dunaju še en tak kartel z imenom „Helios". Ta kartel so o-snovale največje avstrijske banke. Vlada pa, ki je pri sestavi državnega proračuna glede na kmečke zahteve tako skopa, je dala tem bogatašem kar celih 600 tisoč kron davčnega denarja na razpolago za nakup tovarn za vžigalice. A najdejo se še ljudje, ki jim ni prav, ako se naši poslanci v proračunskem odseku postavijo vladi radi takega razsipahja davčnega denarja po robu.
*	Zavezanci za vojaško takso se imajo za leto 1913. zglasiti v mesecu januarju pismeno (z izpolnjenimi zglasilnicami) ali pa ustmeno pri občinskih uradih svojega bivališča, da ne bo radi opustitve zgla-silne dolžnosti nepotrebnih sitnosti, ki so navadno ob-Čutnejše, kakor je bila v prejšnjih Časih za nižje sloje vojaška taksa,
*	Slovensko slovstvo. Odlični slovenski pisatelj Peter Bohinjec je začel izdajati svoje zbrane spise. Ravno je izšel 1. zvezek: „Drobnice", ki je namenjen mladini. Vsebina je jako lepa in poučna, slog in jezik, kakor v vseh Bohinjčevih spisih, zbrano lep. Zvezek je vreden vsega priporočila; posebno šolska vodstva in Šolski sveti se nanj opozarjajo. Cena, 1 K. Založništvo je „Tisk. društvo" v Kranju.
*	Velika železniška nesreča se je pripetila v Manganu v Siciliji. Tam sta trčila skupaj 2 vlaka. Mrtvih je 25 oseb, težko i.n lahko ranjenih 90.
Ifaročnikom!
OCT- Kako se naj izpolnijo položnice ali pa tudi nakaznice ? "3S2
1.	Ime, kral stanovanja in poŠta se naj napišejo razločno in natančno, ker drugače ne vemo, kam naj list pošljemo.
2.	Vsak dosedanji naročnik ima na ovitku, v katerem dobiva list, tiskano posbno števiko. To številko naj gotovo nupiie nad besedo „Položnica" med oni dve roki .... raw, ki sta tam napravljeni.
3.	Tisti, ki so Slov. Gospodarja dobivali že dozdaj, naj med oni dve roki, ki jih najdejo nad besedo »Položnica«, zapišejo še tudi
ar* Star naročnik, S evllo ovitka..?
4.	Tisti, ki še dozdaj niso bili naročeni na list, naj napišejo med tisti roki ......besedi
Kov naročnik <98.
5.	Kdor pošlje naročnino po nakaznici, naj tudi zapiše poleg svojega imena, ali je nov ali star naročnik in številko ovitka.
Ako bodo cenjeni naročniki natančno izpolnili te predpise, potem ne bode pri pošiljanju lista nobenih pomot. Ce so položnice pravilno popisane, se nam prihrani pri vknjiževanju več kakor polovica dela, kajti mi vknjižimo prej 100 pravilnih položnic, kakor 30 nepopolnih. Mnogokrat so položnice tako slabo izpolnjene, da sploh ne moremo vknjižiti plačila, ker je ime slabo pisano, ali ker ni kraja zraven, ali ker imena brati ne znamo, ali ker sploh imena ni. Kdor se pri naro^evan n lista ne bo ravnal pe gornjih predpisih, bo sam kriv, ako lista ne bo dobival redno.
Kdaj se naj začne pošiljati naročnina?
Naročnina se naj začne po možnosti takoj pošiljati, da se delo spravi naprej. Okoli Novega leta dobimo na dan po 500 do 800 položnic in včasih res komaj zmagujemo delo, dasiravno dela uprav-ništvo pozno v noč. Zato prosimo, da cenjeni naročniki že zdaj začnejo pošiljati naročnino, da se nam delo okoli Novega leta ne bo preveč kupičilo. Novim naročnikom, ki nam denar že zdaj pošljejo, se bo naročnina zapisala od Novega leta naprej, tako da bodo v decembru list dobivali pravzaprav zastonj.
Novi naročniki dobijo še le tisto številko lista, ki izide po prejemu denarja. Prej izšle številke se ne bodo pošiljale, ker jih navadno nimamo več. Kdor hoče imeti torej celi letnik skupaj, naj si list fakoj naroči.
Ali se dobi Slov. Gospodar brez denarja?
Brez denarja nikdo ne dobi lista. Časniki se morajo plačevati naprej. Kdor si list naroči, pa ne pošlje nič denarja, dobi samo dve številki, potem se pošiljanje lista brezpogojno vsakemu ustavi.
Upravnižtvo.
*	V Ljubljani je 'dne 8. decembra na ulici nag-loma umrl liberalni deželni poslanec, odvetnik dr. J'. Vfrfc^a iz Radovljice, Zadela ga je kap. Naj v miru počiva!
*	Tržna poročila. Z dunajskega trga prihaja poročilo, da je cena žitu v soboto, dne 14. t. m., padla. Pšenico, katere se je zelo mnogo pripeljalo na trg, so plačevali za 10—15 vin. nižje, rž je izgubila na ceni 5—10 vin., oves 20—25 vin., koruza pa celo 60 vin. pri 100 kg; edino ječmen je ostal trden v ceni. — Na sobotnem Špeharskem trgui v "Mariboru se je tudi opazilo padanje cen. Za Špeh se je plačevalo 1 K 60 do 1 K 80 vin. za 1 k'g» — Cena živini je neizpre-menjena.
*	Kuga-slinovka pri goveji živini se je zopet pojavila na Gornjem Stajersktem v judenburškem o-kraju. Pozor živinorejci! Red in snaga v hlevih in pri živini sta prvi pogoj, da se slinovka ne vgnjezdi.
Za dijv&Ko kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n do brctniki: Haubenreich, duh. svet 10 K; Janžekovič Vid, župnik, 2 K; Frangež Jernej, ta .nik, 10 K; N. za kruh sv. Antona 5 K; sodnijski nadsvetnik dr. Vovšek namesto venca na grob umrlega š Iskega svetnika in profesorja Janeza Koprivnik, 16 K. Vsem dobrotn kom stotero Bog plati.
*	Za Slov. Stražo je nabrala gospdč. Eluabeta Gabrijan v Mariboru čez 8000 obrabljenih znamk. — Veliko število obrabljenih znamk je ni brala tudi Pepica Senie* v Šmarju pri SevnH. Hvala.
*	Marijin o'rox sem! Zivlienska slika v 3 dejunjih Iz nemškega prestavila Albina Tre ven Zložila učiteljica Marijine konuregacije. 1913. Založilo Kat bralno društvo pri Sv. Jurju ob juž. žel. Igra je različna od one že znane .Marijin otrok". Priporoča se zlasti deklišk.Marijinim družbam v predstavo kot jako primerna. Tiskala Cirilova tiskarna v Mar,boru. Cena izvodu je 60 vin.
Mariborski okraj.
m Maribor. Družba vednega češčenja nresv. Rešnjega Telesa in v podporo ubogih cerkev lavan-tinske Škofije, je imela dne 15. t, m. v stolnem župni-šču občni zbor. Ob tej priliki se je tudi otvorila razstava cerkvene oprave. Zborovanje so počastili pre-milostljivi gospod knezoškof, ki so imeli na navzoče prisrčen nagovor, v katerem so pozdravljali veliki pomen in izredne uspehe te družbe tekom njenega 31-letnega obstanka. Družba je, Kakor je poročal njen predsednik g. stolni župnik Moravec, pridobila letos 527 novih udov, tako, da šteje zdaj 26.723 udov. V tem letu se je nabralo 5476,09 K za družbine namene, m v 31 letih svojega obstanka je družba izdala za cerkveno opravo 139.633 K 15 vin. Ob lconou so premi-lostljivi knezoškof podelili vsem navzočim svoj višje-pastirski blagoslov, podarili družbi 100 K in otvorili izredno bogato razstavo cerfivene oprave.
m Kamnica pri Mariboru. Naš gospod naduči-telj so po dolgih težavnih potih vendar zopet srečno postali župan kamniški. Prva volitev bi bila imela biti že 8» decembra, ko smo imeli začetek sv. misijona. Pripeljali so se Mariboržani, a drugi niso prišli. No, nazadnje je bil g. Hofbauer dne 13. t. m. vendar zopet izvoljen. Pa bolan je baje, tako pravi sam. Sicer pa ne vemo, kako bo kaj z njegovim županstvom, ker se ljudje zelo pritožujejo proti njemu.
m Zg. Sv. Kungota. Splošna sodba vseh d o b-r i h tukajšnjih in sosednih faranov je, da je na praznik Brezmadežnega Spočetja Marijinega, dne 8. dec;, ko smo imeli prvi slovesni sprejem v dekliško Marijino družbo in blagoslovljene družbene zastave, pri nas bilo res lepo, kakor je o tem poročal „Slovenski Gospodar" v svoji zadnji številki. Iz tega poročila pa je razvidno, da so z našo mlado dekliško Marijino družbo v ozki zvezi visoke osebe, kar je brezdvomno v veliko čast družbi, v vzgled in vzpodbudo pa ne samo družbi, ampak vsej iari. Zato se ne sme prezreti, ampak naj bo še dodatno sporočeno, da so našo mlado dekliško Marijino družbo na njen prvi glavni praznik, dne 8. decembra, povodom njene prve svečanosti brzojavno pozdravile Kumica zastave, visokorod-na gospa Karolina Lowenthal-Linau v Carigradu, ter grofica Viljemina in Aglaj Nostitz-Rieneck na Dunaju.
m Št. Ilj v Slov. gor. Poročam vam veselo vest, da v občinah Selnica ob Muri in Ceršaik ni nobenega „Stajerčevega" naročnika več» Pred tedni je zmrznil ' zadnji. „Slovenskih! Gospodarjev" pa se v teh dveh1 občinah Čita do 60.
dj St. Lenart v Slov. gor. Posojiln e» pri Sv. Lenartu v Slov gor., registrovana zadruga z neo/n zavezo, uljudno naznanja, da prekine hvojo urado vanje radi sestave letnih računov od 15, deo 1912 do 3. januarja 1913. 1287 m Sv. Benedikt v Slovanskih goricah. 'fjObčina Drvanje.) Vojsko smo imeli. Mesto meča je bila koli, na, mesto krvi je bilo dosti vina. Dne 30. listopada smo imeli volitev občinskega odbora, stali sta si nasproti dve stranki: stranka g. Tomažiča in nova stranka. Smilil se nam je g. M. T., ker je vneto agitiral, pa propadel. Zato mu izrekamo globoko sožalje. Občani piso bili zadovoljni z občinskim gospodarstvom in zato so si izvolili nov zastop. Izid volitve je sledeč: V III. volilnem razredu so izvoljeni: Janez Ploj, Ja-kob Berič, Dominik Rajšp, Franc Konrad; v II, razredu: Lenart Ploj, Janez Krambergar, Simon Kurbos, Janez Rajšp; v I. razredu: Janez Lorbek, Matija Zi-mič, Tomaž Zemljič, Jožef Zorman. Dne 11. grudna je bil enoglasno izvoljen za župana g. Simon Kurbos, svetovalcem pa: Janez Krambergar in Jakob Berič. — Vesele božične praznike želim vsem naročnikom „Slovenskega Gospodarja".	Opazovalec.
m Studenci pri Mariboru. V torek, dnfe 17. dec. so se začele pri nas občinske volitve. Volil je III. razred. Nemci so strahovito delali, da bi zmagali v tem razredu proti opoziciji, a ni se jim posrečilo. Opozicija je zmagala s 60 glasovi veČine. Nemci so spravili vse svoje na volišče, vozili so jih z izvoščeki, vabili
s sladkimi obljubami, a zmaga jim je vkljub temu splavala po vodi. Slabo nemško-nacionalno gospodarstvo je privedlo trezne volilce v Studencih do prepričanja, da morajo priti v občinski odbor drugi možje, ki bodo z občinskim denarjem bolj varčno gospodarili. _ v petek, dne 20. t. m., voli II. razred. Nemce silovito jezi, da jim Slovenci ip druge opozicionalne stranke tako gledajo na prste in jim izpodrivajo tla. Se zvijača jim ne pomaga do zmage.
m Lehen. Da mu bodo pohorski vozniki in slovenski potniki raje nosili denar, je prevzel krčmar AVinder varuštvo in oskrb podveljčke nemškutarske trdnjave (Sulferajna in Siidmarke), da ima vsaj enega pristnega Nemca v pačelstvu. Pa to je njegova zasebna zadeva. Drugo pa je, da je na dvojezičnih razglasih c» kr. oblastnij iz Gradca in Maribora, prilepljenih na njegovi hiši, navadno razcefrana slovenska polovica!
m iaieniim Na Novega leta dan, se vrši po večernicah občni zbor Kmečkega brainega društva Na vsporedu je poročilo odbora, volitev nove« a odbora, Bpr jem novih udov, govor in šaljivi srečolov, s krasnimi dobitki. Jareninčani in s- s> dje pr dite polnoštevilno.
m Sv. Lenart v Slov. gor Š-larska kuhinja ;n njeni dobrotniki. Šolarski kuhinji, ki se je dne 2. decembra t. 1 petok at (tvorila, so daroval' sledeči p n dobrotniki: Slov. Straža v Ljubljani 50 K, družba sv Cirila in Metoda 150 K, posojilnica pri Sv. Lenartu 60 K, okr. hranilnica 30 K, Glavna hranilnic* in posojilnica 30 K, Sv. Lenart 20 K: dr. Tiplič, dr. Gorišek, dr. Kron »ogel, dr. Leščnik, c. kr. notar Stupica po 10 K; dr. Ilaunig, A Zemljič, trgovec po 6 K; A. Arnuž, gostilničar, Fr. Slana, kaplan, Neimenovan in c. kr. notar Stupica sod. poravnava po 5 K; V. Fabijani, c. kr. poštar 4 K, dr. Lovrec, D Polič, rdv. uradnik, Ig. Kurbos, pos ta;uik po 2 K; Fr. Golle, posestnik, O Š fko, posestnica po 1 K; nabiralnik v trgovini g. spoda Zemljiča 2KB g plati. Živila so darovali sledeči gosp. pose tniki: Iz Partinja: M. Partlič, J. Marhold, F. Kranar, V Kacj: n V. Grajner, J K'am-berger, V Mlakar, F. Knezar, T. Ti maž č, J. Schonwetter. Iz Lorman-ja: J. Polič, A. Jančič, Vi Štamper, J. Koser. A Purgaj, A G rjup, J. Rop. I« Šetarjeve: M. Ku nik, J. Polič, J Ploj, A. Ceb, K. skof, J. Damiš, Fr. Arnui. Iz Navarde: J. Rop, K. Pugaj, J. Čuček. Iz Sv. Lenar'a: A Zabukošek, A Sle1., M D.-.miš in Fr. Krajnc Bog plati. Zahvala se izrfka tudi poa-stnikom: gg Fr. Arnnž, Fr. Knezar in Kranar Fr., kateri so darovana živila v St Lenart zapeljali.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Božičnica. Tukajšnja petrazredna ljudska šola priredi v nedeljo, dne 22 t. m. po lečernicah v dvorani g. Amuša božičoico z zan mivim vspfredom. Prijatelji šole in njene mladine ter stariši so najuljndueje <ab\jeni.
m Sv. Jurij v Siov gor. Bralno društvo „Edinost" priredi na Štefanovo, dne 26. dec. t. 1. po večernicah Božično slavnost". Na vspo reda je petje, de»lamacije, govor o balkanskih Slovanih in sedanjih dogodkih, igra „Mojstra Križnika božični večer" ter prosta zabava s tombolo. Prijatelji naših društvinih priredi ev pridite!
m Sv Martin pod Vurbergom. Slov. kat izobraževalno društvo priredi v četrtek, dne 26. decembra, to je na Štefanovo, žaloigro v 6 dejar jih „Mlinar in njegova hči". Začetek tako.j po večernicah. Vstopnina 30 vin. Igra s* vrši ob vsakem vreo.enu. Pridite polnoštevilno.
P114j siri c* kraj.
p Ptuj. V nedeljo, dne 15. decembra, se je hotel na Ptuju ustreliti nek feldvebel, a se je slabo «a. del; krogla je šla nad srcem skozi pljuča. Upati je, da, okreva.
p Starše pri St. Janžu na Dr. polju. Naš vaški štajerčijanec nas vaščane le ne pusti v miru, zdaj nas že celo nadleguje s ptujskim „Štajercem". A povemo ti, da boš slabo zadel ter nas ne boš za-se pridobil. Ko bo tvoje življenje tako kot se spodobi, potem pa dajaj drugim nauke! V 49. Številki „Štajerca" se precej oblastno zaletavaš v dopisnika „Slovenskega Gospodarja", pa vidim, kako slabo ga poznaš. Jaz nisem Še nikoli „feh,tal" po fari, in Če Bog da, tudi ne bom, a poznam te že iz mladih nog, zato te moram malo okrtačiti. Obljubil si, da mi boš zmiraj odgovarjal; torej, če ti bo ljubo, povej, kaj lepega je v raznih pismih, ki jih dobiš z Nemškega in ki so ti nekatera prav neljuba. Dalje razjasni tvoj „kšeft" z nekaterimi lovci itd. Ce boši povoljno razjasnil, izveš prihodnjič več, če to lepo uganeš ip rešiš.
p Ormož. Nek učenec nemške šole je napadel učenca slovenske Šole, Catoriča, in ga vrgel tako nesrečno, da si je ta zlomil nogo. Ali se bomo temu čudili? Večno hujskanje ormoških1 janičarjev rodi svoje sadove! Stariši! Opozarjamo vas na vzorno slovensko šolo za Ormoško okolico na Hardeku. Tam se u-Čijo otroci dovolj nemščine, zraven pa ni nevarnosti, da bi postali janičarji, ki bi klali in bili lastne brate ter teptali v blato najdražjo dedŠČino svojih starišev, slovenski materni jezik. Znam "dobro nemško, toda u-čil sem se na podlagi slovenskega jezika; pa par drugih jezikov tudi še znam. Toda najljubša mi je mila materina beseda. Slovenec sem. Ne bom se sramoval svoje narodnosti, če pride nad mene tudi vsa nemška drugal. Rojaki! Spoštujte sebe in svoj jezik, če hočete, da vam tujci ne bodo gospodovali! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Somišljenik.
p Ormož. Somišljenik nam poroča, da so nem-Škutarji v Ormožu in okolici začeli hudo agitacijo proti našemu listu s trditvijo, da je državno pravdni-štvo zaplenilo celo 48. številko „Slovenskega Gospodarja". To je nesramna laž! Dotična številka „Slovenskega Gospodarja" se je izgubila na poŠti, in sicer cel zavoj, namenjen za ormoško pošto. Ker nam je radi obilnih novih naročpikov 48. Številka pošla, pismo mogli druge poslati. Prosimo naše naročnike, da nam naznanijo imena tistih, ki širijo laž, da bi bila 48. številka „Slovenskega Gospodarja" zaplenjena, da zamoremo proti tem nemškutarskim „resnicoljubom" primerno nastopiti.
p Sv. IJolfenk pri Središču. V občipi Vitam se nahaja nek čuden Človek, kateri se sveti v vseh barvah ; v Vitanu je strasten liberalec, izven Vitana pa se kaže pri raznih cerkvah vnet „klerikalec". Hudomušni ZasavČari ga ne morejo spoznati, ali je v kik. lji ali v hlačah. Vitenčari pa so ga sedaj prav dobro spoznali, najbolj pa pri agitaciji za občinske volitve. Tu je vtikal po vseh kotih svoj srbeči nos, razpe volilce pa je „farbal", da so bili že vsi rdeči; a prišel
je dan spoznanja, 'da sedaj pri ponovnih občinskih volitvah ne bomo temu liberalnemu velikanu ničesar verjeli.
p Ptuj. V nedt-ljo 22. dec po večernicah se vrli občni zbor Krčevinskeg» braln>g» društva. Govorit pride Fr. Zebot iz Maribora. Zborovanje se vrši v Na odnem domu. Na vsporedu običajna poročila, volitev, petje deklamacije in konečno srečolov. Ob enem tudi ob^ni zbor Dekl. zveze.
p Ormož. Mladeniška in Dekliška zveza ima prihodnjo nedeljo, t. j. 22. t. m. redni mesečni shod. Na vsporedu je poleg mnogo drugega tudi zanimivo predavanje veleč. g. kaplana. Pridite vsi.
Lj n tomerskl okraj.
1 Ljutomer. Vrli naš somišljenik g, Jos. Karba, posestnik na Krapji, je bil predzadnji Četrtek odlikovan s Častno diplomo za njegovo 301etno vzorno delovanje pri ljutomerski okrajni posojilnici» G. Karba si je stekel za naše organizacije, posebno za posojilnico in gasilna društva v ljutomerskem okraju velike zasluge.
I Sv. Križ na Murskem polju. Tu je umrla minulo soboto mati vlč. g. župnika Weixl. Blaga pokoj-nica je bila skrbna gospodinja, dobra mati, sploh vzorna krščanska žena. Najdražje, kar je imela, svojega edinega sina, je posvetila duhovskemu stanu. Njen sin, pri katerem je srečno in zadovoljno preživela večer svojega življenja, ji je pomagal držati mrtvaško svečo in opravil za-njo mrtvaške molitve ter sv. daritev, sreča, kakoršno si želi marsikatera sloven ska mati. Kako priljubljena je bila blaga poicojnica pri vseh, je pokazal veličasten sprevod v ponedeljek, dne 16. t. m. Razven 10 duhovnikov-sosedov, katerim je rajna mati mnogokrat gostoljubno postregla, sio-rodnikov iz Maribora, znancev iz Ljutomera in drugod, se je udeležilo sprevoda veliko Število križevskih faranov in šolska mladina pod vodstvom cen j. učitelj-stva. Pevski zbor je v cerkvi, pred cerkvijo in na pokopališču pod vodstvom g. nadučitelja Herzoga. pel pretresljive žalostinke. Ob odprtem grobu je ganljivo govoril č. g. Fr. 8tuh.ee iz Kapele. Blaga pokojnica naj počiva v miru, vlč. g. župniku in njihovi sestri pa veljaj naše sožalje nad izgubo dobre matere!
1 Radomerje. Umrl je pretečeni teden po hudi bolezni Martin Skrlec, kmet v Radomerju. Rajni je bil splošno priljubljen. Naj v miru počiva!
1 Križevci. Vučenskemu Cvetku se je izpolnila njegova vroča želja: postal je odbornik liberalne stranke. Dolgo časa se je mož trudil, d.a bi zlezel na politični stolček, a ni šlo, pa ni šlo. Ko je ustanovil „agrarno mišljenje" slavnega spomina, je bil že blizu cilja, a mu je vendar spodletelo — vsi upi so splavali po vodi. Mož je nato dolgo časa tuhtal, kako bi se dalo priti do politične Šarže, dokler ni s „slavnostnim govorom" pri Mali Nedelji našel milosti v očeh celjskih liberalcev, ki so ga napravili za korporaja Narodne stranke. Hudobni jeziki sicer pravijo, da je prišel Cvetko radi tega do tega dostojanstva, k'er je večina predlaganih kandidatov to čast s spodobno hvaležnostjo odklonila. Mi seveda tega ne verjamemo, ampak smo globoko uverjeni, da je g, Cvetko mož nad strankami, ki z navdušenjem dopisuje vsem listom, odborništvo liberalne stranke je le njegova — zasebna prosta zabava.
1 6 rtjja R»(Jg n* Ridi sklepanja računov poxojdnica od 22 decembra J912 do januarja 1913 ne bode poslovala s strankami, vsh-d česar odpadejo uradni dnevi 24., 27. in 31. decembra 1V12.
1 Veržej. Na gostiji Ivana Koroša, se je nabralo za Slov. Stražo K 6"—. Zivio svatje
1 Kmet podružnica pri Sv. Jurju ob Sčavnici ima letni občni zbor dne 27. decembra na Janževo rb 10. uri predpoldne v Ivanjcih v gostilni Slogovič. N* dnevnem redu: Pozdrav, poročila, volitev rač. pregledovalcev, potrdilo račun' v, volitev delegatov za glavno skupščino, predlogi za glavno skupščino, predavanje, žrebanje kmet. orodja in potrebščin, naročila, želje, nasveti. Vsi udje in kmetovalci ste uljudno vabljeni. Napovedani 'ečaj za kmetijsko knjigovodstvo se prestavi na dne 4, 5. io 6. jannarja. Prjave se še sprejemajo.
1 Gornja Radgot<a. N^-ša mlidenška zveza priredi v nedeljo, dne 26 t m. veselico z gledališko predstavo „Mojstra Križnik* božični večer" in sicer v gostilni g, Alberta Horvat v Gor Radgoni. Na vsporedu je tudi petje amb'.iranje in šaljiva poŠta. Začetek ob 4. uri pop.
1 Mala Nede'ja. Km-t podnižni-a priredi v nedeljo, 22. t. m. po rani službi božji v ,oli g spodar.ko zborovanj«, na katerem preda*» deželni živiaorejrfki nadzornik g. Jelovšek. Ist časno se bode sprejemala udniua za ^r.hoduje leto.
S]o¥eBjgrašlri okraj.
s Smiklavž pri Slovenjem Gradcu. V spomin evharističnega leta se je letošnje poletje tukajšna farna cerkev s prizidanjem nove kapele primerno razširila. Dobri župljani so v to svrho vse gradivo in vse, kar je bilo potrebno, zastonj darovali. Tudi iz-vanredno lepe denarne doneske so prispevali. Na šmiklavško nedeljo, dne 8. decembra, so mil. g. kanonik Anton Slander ob obilni asistenci blagoslovili novo zgradbo in imeli prisrčen cerkveni govor, ki je napravil na poslušalce globok vtis,
s Dravska dolina. Po dolgih letih me je privedla pOt v moj dom ob Dravi. Spremenilo se je marsikaj. Mrtvih je mnogo znancev, tujih obrazov vse polno. StariŠe in sorodnike sem obiskal še-le na njih gomilah .... Pa bolj ko vse to vkup, so me zaskeleli v srce tuji napisi tam, kjer jih pred nekaj leti Še pi bilo, in one črne, mrzle tablice z zlatimi črkami: „Errichtet (!Ali je res?) mit Unterstützung des deutschen Schulvereines in Wien" na Šolah. Oj ti opravičen ponos nekdanjih Pohorcev in Zadravcev, kam si izginil? Ali so te res izpodjedli in odnesli valovi deroč» reke? Za vse drugo ste imeli nekdaj bogate roke in odprto srce, za šolo pa ne bi imeli več toliko, da bi si jih postavljali, ohranjevali, pa tudi vladali sami brez tujčevega jerobstva? Gorje! Kdor zaničuje s® sam, podlaga je tujčevi peti!
s Marenberg. Meseca oktobra so „požegjnali" in pokadili novi protestantovski larovž. Tudi par u-čiteljev se je udeležilo tistih, ceremonij in zraven sodelovalo s petjem. Tako delujejo učitelji za versko-nravno vzgojo otrok, s svojim zgledom. V farotvžu i-majo tudi neko dvorano, kjer se zbirajo ne le protestanti, ampak tudi katoličani, med njimi neka slovenska gospodična ob nedeljah in drugih dneviht da tam berejo protestantovske knjige in časopise, pojejo pro~ testantovske pesmi, igrajo, imajo govore, liodijo v Šolo telovadit itd. Smili se nam naš, za lutršrvero navdušen pastor, ker mu niso podelili avstrijskega državljanstva, dasiravno je prosil za njega. On je eden izmed tistih, ki nagovarja ljudi k protestantovstvu. Neki Ceh se je hotel namreč poročiti s protestantov-skim dekletom, a pastor mu pravi, da če jo hoče dobiti, mora postati protestant. Tako zatrjuje Ceh sam. Svetujemo pastorju, naj si vzame za vzgled svojega tovariša v Lipnici, ki je že pobral svoja šila in kopita in jo zopet popihal v Nemčijo, od koder je prišel. Učitelj Poljak, ki ni hotel moliti v šoli z otroci, je povišan iz Marenberga v Soboto. StariŠi so se oddahnili,. — V nedeljo popoldne se je poskušal pri mesarju Brudermannu neki hlapec z RemŠnika obesiti. Že je visel in se guincal, a je nekdo vrv odrezal.
s Pri Sv. Primožu nad Muto so imeli v soboto zvečer velik, požar, ki je vpepelil Županu Ilolblu, p. d. Krenčniku, vsa poslopja in vso opravo ter živež. Samo živino so rešili. Zažgal je po neprevidnosti neki občinski ubožec, ki si je prižigal pipo. Škode je okrog 12.000 K. Zavarovano pa je bilo komaj za 2000 K.
g Šmartno pri Velenio. Tukajšnje bralno društvo priredi 56. t m. t. j. na Štefanovo po večerni ab b( žičnico z obdarovanjem revnih šolskih otrok in z igrokaz m v 4 dejanjih „Božja dekla", katero igra Dekliška zveza. Med p-sameznimi točkami svira gramof m. Vstopnina: sedež pr ; vrste 80 vin., druge vrste 60 vin., stojišča 40 vin Odbor.
s Šoštanj. Saleika podružnica 'slov. planinskega društva v Šoštanju priredi v nedeljo 5. januarja velik planinski sejem združen z burko „Izposojena soproga", pri Rašterju.
s (flarenb-irg Na božično noč, 24. t. m. ob 10. uri zvečer pred polnočaic.o se priredi v m=žnariji pr; Sv. Jauezu gledališka. igra in sicer „Pri gospodi" in „Jezuščkn v jaslih". Zraven se bo pelo, govorilo in deklaminlo.
Konjiški okraj»
K Konjice. Pretekli petek, dne 13. decembra, se je končal pouk iz najpotrebnejših vednosti za prvo pomoč v sili s skušnjo vpričo g. dr. Adolfa Kadiunika, gospe glavarjeve, Lehmann, in gospe dr, Ledererje-ve v bolnišnici („na Prevratu") pri „Rudečem križu''. To skušnjo so z najboljšim uspehom napravile: Gospa Marija Kroj in naslednja dekleta: Malta Šolar, predsednica D. Z., in njena sestra Terezija, Marija Lamut in sestra Terezija, potem Jula Kumer, Alojzija in Ivana Šelih, Neža Lamut, in Julčka- Lebič. Te so se pod vodstvom gdč. Milke Pirnat z občudovanja vredno pridnostjo učile in vežbale in so vsak Čas pripravljene, v sili pomagati. — V okoliški občini so se 9. in 10. decembra vršile občinske volitve prav mirno. V odbor so izvoljeni v vseh treh razredih sami pošteni krščanski možje. Za župana bodo gotovo zopet izvolili g. Ignacija Potnik-a, ki vživa splošno zaupanje. — Bralno društvo je dalo za revne otroke 51 K kot cisti dohodek od prireditve dne 24, povembra, — V Ca-dramu se vrši od 18.—26. decembra 9dnevnica s pri-diganjem in drugimi slovesnostmi.
K Stranice. Umrla je v ponedeljek, cKne 16. t. m., gospa Ana Arzenšek, mati preč. g. duh. svetnika Alojzija Arzenšek, župnika v Vitajnji. Rajna gospa je bila prava zlata duša, verna in dobra, od vseh ljubljena. Pogreb se je vršil v sredo ob 10, Uri dopoldne. Sprevod je vodil mil. g. arhidijakon, spremljan od vseh sosednjih gg. duhovnikov. Ob odprtem grobu je govoril krasne besede v slovo blagi rajni in v tolažbo za njo žalujočim. Svetila ji večna luč!
k Zreče. Rudarji obhajajo vsako leto praznik sv. Barbare kolikor mogoče slovesno. Letos so ob pokanju topičev z godbo prikorakali k službi božji. Za slovesnost v cerkvi je gospa Ferdinanda Schnetzer, soproga nadzornikova, darovala neki predmet, z voljo, naj bi se isti rabil vsako leto na dan imertovane svetnice, zavetnice rudarjev,
k Zreče. Dekliška zveza ima na Novega leta dan po večernicah občni zb 'r. Na dnevnem redu so važne stvari. Por čilo tajnice, blagaj-ničorke, pt givor glede nove knjižnice, vol tev odbora itd. Pridite torej vge brez izjeme 1
Celj ski okraj *
c Celje. V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil glavni občni zbor Slovenskega katoliškega političnega društva. Vrtna dvorana hotela „Pri Belem volu" je bila nabito polna; zborovanje sta vodila dr. BenkoviČ kot načelnik društva, in ugledni župan petrovški, Koren. Poslanec dr. Korošec je bil zadržan vsled nočne seje proračunskega odseka v državnem zboru, deželni poslanec Terglav pa po svojih županskih poslih'. Dr. BenkoviČ je ponočal najprej o delovanju političnega društva, V Celju se osnuje tajništvo tega društva, ki bode ljudstvu na prosto razpolago za nauke in svete vsako drugo nedeljo. Dr. BenkoviČ je nadalje obširno poročal o položaju v državnem in deželnem zboru, posebno o stališču Slovencev nasproti napetemu zunanjemu položaju. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje in poslancem S. K. Z., posebno dr. Korošcu kot državnemu poslancu celjskega okraja izreklo neomajano zaupanje na predlog g. Samca, dr. Benkoviču pa zaupanje in zahvalo za njegovo temeljito poročilo. Dr. BenkoviČ je posebno ostro zavrnil podtikanje štajerČijanske stranice, kakor da bi sloven-
sko ljudstvo v sedanjem težkem položaju ne bilo udar no Avstriji. Ob velikanskem navdušenju se je sklenila vdanostna izjava, ki se je takoj brzojavno odposlala na pisarno Nj. veličanstva cesarja. V tej izjavi se poudarja neomajna in nespremenljiva zvestoba slovenskega ljudstva. S tem prvim večjim shodom je Slovensko katoliško politično društvo v Celju lahko za^ dovoljno.
c Celje. Katoliško podporno drušftvo v Celju je prejelo tudi letos, tako kakor lani, 100 K od Slovenske Straže za božičnico slovenskih šolskih otrok. S tem je omogočeno, da se bo obdarovalo več otrok z o-buvalom in toplo obleko. Našemu vrlemu narodno-o-brambnemu društvu pa paj bo izrečena tem potom v imenu revnih otrok, ki bodo obdarovani, prisrčna zahvala! Podpirajmo Slovensko Stražo vsak po svojih močeh in kupujmo radi blago, katero zalaga v prid obmejnim Slovencem!
c Celje. V nedeljo, dne 8. decembra, se je vršil „Pri Belem volu" shod Jugoslovanske strokovne zveze, ki je lepo uspel. Shod je otvoril g. dr. Veble ter p,am na kratko orisal, kakega pomena je strokovna organizacija. Odposlanec JI. S, Z., Vekoslav Zaje, nam je v zelo poljudnih in lepih besedah opisal iz svojega prepričanja, kako važnega pomena je v seda-njem Času strokovna organizacija. Zborovalci so izrekli z navdušenjem željo, da se tudi tukaj kmalu u-stanovi J. S. Z. Nato se je izvolil pripravljalni odbor. Predsednik shoda se lepo zahvali govorniku in zaključi lepo uspelo zborovanje,
c Celje. Celjski liberalni Zadružni zvezi mora presti še hujše kakor njenim članicam. Vkljub temu, da zahteva od vsake večje posojilnice po 300 K in še več letnega prispevka, ne more izhajati. Kaj si izmislijo zvite glavice? Zahtevati so začeli letne prispevke od onih posojilnic, ki so že davno izstopile iz celjske Zveze, menda v zahvalo za to, da so se vsled pravočasnega izstopa izognile vsaki zvezi z Glavno posojilnico. Kar se tiče liberalnih denarnih zavodov, se ne čudimo, da je potreba denarja velika. Agitacija propadlega kompetenta Štiblerja in propadlih kandidatov dr. Božiča in dr. Kukovca stane obilo denarja, ravno tako tudi priprave za deželnozborske volitve, pri katerih bodo baje kandidirali gg. Štibler, Špind-ler, dr. Kalan, nadučitelj Cvetko, Petovar itd.
c Celje. GostilniČarka Jožeia Karba v Gaberjih je baje zasledila ponarejalca denarja, ki je že pod IdjuČem,
o Celje. Okrajni živinozdravnik Jurij Gass je od tukaj prestavljen, k namestniji v Gradec. V Celje pride deželni živinozdravnik Janez Fišer iz Gleisdor-la.
c Hmelj. Cena hmelju na hmeljštkem tržišču v Zatcu je ostala tudi ta teden večinoma neizpremenjena. Plačuje se za češki hmelj 120—145 K za 50 kg. Za tujim hmeljem se zelo povprašuje, a ga je le malo na trgu. Plačuje se izvenčeški hmelj po 116—130 K 50 kg. Dosedaj se je prek.o žatečkega tržišča prodalo okrog 60,000 bal hmelja.
c Teharje. V noči od 16. na 17- t. m. se je na postaji Štore ponoči ponesrečil nek sprevodnik iz Ma-ribora, ker je prišel po nesreči med dva voza pri premikanju. Bil je grozno razmesarjen in takoj mrtev.
c Teharje. Dne &. decembra je bilo pri nas skupno sv. obhajilo, katerega so se udeležili Marijina družba in Orli. Kaj lepo je bilo videti, ko je 10 telovadcev pristopilo v kroju k božji mizi, drugi v na.-vadnih oblekah. Na tem potu krščanske neustrašeno-sti naprej. Popoldne so priredile nove Marijine druž-benice lepo zabavo z deklamacijami, zlasti Marica in Ivanka sta dobro rešili svojo nalogo. Na božični večer priredi božičnico telovadni odsek Orla; vstop imajo povabljeni. Dne 5. januarja pa priredi Izobraževalno društvo isto, igro: „Mojstra Kričnika božični večer", petje, deklamacije; vstop imajo udje brezplačno, drugi plačajo vstopnino 20 vin. Sedeži bodo nekaj dražji.
c Št. Jurij ob juž.ni železnici. Po novem letu se vrše v obeh občinah občinske volitve. Imeniki so ravnokar razpoloženi.
c Rožna dolina pri Celju, Lep in obenem pomenljiv je bil za nas 15. gruden, ko smo na osmino brez madeža Spočete ustanovili v naši župniji Marijino družbo ter tako postavili dobri Šmartinski mladini temelj za nadaljno izobraževanje in organizacijo. Zunaj v zimski naravi je pihal ta dan prijeten topel jug, toplo in pomladansko živo pa je bilo tudi v srcih naše mladine, kakor mislim, nič manj v srcih stari-šev, saj so tudi stariŠi zvesto poslušali mnoge preko-, ristne in za mladino prepotrebne nauke, ki sta jih ta dan dajala našim mladeničem in mlaeenkam domači g. župnik, zlasti pa vlČ. g. prof. dr. H o h n j e c , ki je zdaj v resni, zdaj v šiaJjivi obliki govoril — „kakor bi rožice plel", Prisrčna mu hv,ala. Po cerkvenem opravilu, ki je bilo nad vse prisrčno in ganljivo — saj je prisegalo okoli 100 najboljših mladenk naše župnije Brezmadežni ljubezen in zvestobo — smo se po ve-černicah zbrali v kaplanijskih prostorih ter se navduševali za one lepe in vzvišene misli, k.i jih je tako gorko mladini priporočal ;naš nepozabni Slomšek. Zborovanja se je udeležilo /tudi lepo število naših mladeničev, ki so z očitnim veseljem poslušali govornike ter si v srce zapisali zlasti besede Slomšekove: „Kdor se v mladosti prav uči, Za mizo lahko on sedi; Zanikrna prismoda Za vratmi kosti gloda". — Zato pa so tudi dobri šmartinski mladeniči sklenili, sedaj v mladosti se izobraževati, organizirati ter vse storiti, da prav sedaj položijo trden temelj svoji časni in večni sreči. V to nam pa pomagaj Bog in Marija brezmadežna.
c Sv. Pavel pri Preboldu, V nedeljo, dne 8, de-
cembra po večernicah, je imela naša Dekliška zveza svoj letni občni zbor, ki je pokazal, da se je Zveza v tem letu živahno gibala. Predsednica Julika Ocvirk je otvorila zborovanje in pozdravila v imenu Dekliške zveze vse navzoče. Nato je sledilo poročilo tajnice, ki nam je orisala vse, kar se je že storilo. Blagajničar-ka in knjižničarka pa sta tudi pokazali na svoje delovanje, "da je Zveza res lepo napredovala. Končno so naš duhovni voditelj še predlagali, 'dat se je izvolil ves prejšnji odbor, kar se je z veseljem sprejelo. Nato je nastopil predsednik Zveze slovenskih mladeničev, Vek,. Zaje, ki nam je polagal na srce, kakšne Čednosti mora imeti vsaka mladenka, Če hoče biti res pr i-v.a članica Dekliške zveze. Opomnil nas je na razne napake, ki se godijo pri naših' prireditvah. Nato se je predsednica lepo zahvalila govorniku za nauke in zaključila zborovanje.
c Dramlje. Tukaj je umrl g. nadučitelj Frano Košutnik, Pogreb je bil v nedeljo, dne 15. decembra. N, v m. p.!
c Sv. Peter na Medvedovem seltf. Dpe 4. decembra popoldne je velik požar upepelil trojno poslopje Janeza Škorc. Zgorelo je vse: vsi pridelki, gospodarsko orodje, stroji in druge premičnine. Posestnika zadene nesreča tem huje, ker ni bil zavarovan. Škoda znaša skupno okrog 10,000 K. Pogorelec prosi sosede in druge, da bi mu z darovi priskočili na pomoč.,
c Št. Lovrenc nad Prožinom. Dne 12, decembra je umrla dobra in krščanska žena, 80 let stara mati našega vrlega pristaša župana GajŠeka, Jera. Njen pogreb dne 14. t. m., in nad vse dolg in lep sprevod je pričal, kako je bila ranjca povsod priljubi ljena. Umrla je bila do zadnjega Čila in zdrava. N. v m. p.!
c Šmarje pri Jelšah. Naša Kmečka posojilnica je morala zvišati obrestno mero pri hranilnih1 vlogab. na 5% in pri vseh posojilih na 6%, To je morala storiti, četudi nerada, ker že tudi naša konkurenti« j a (nasprotnica) je zvišala, obrestno mero. Čeravno pa mi plačujemo za hranilne vloge iste obresti kakor Konkurenca, vendar imamo dosti nižjo obrestno rflero za posojila. Zvišanje velja s 1. januarjem 1913.
c Rimske toplice. V nedeljo, dne 8, decembra je nekdo vdrl na tukajšnji poštni urad in hotel krasti. Poštna upraviteljica se je morala braniti z revolverjem, Tat je zbežal, a so ga kmalu prijeli orožniki.
c Laško. V Laškem se je ustanovilo Podptorno društvo za revne šolarje na slovenski šoli v Laškem. Isto priredi v nedeljo, dne 22. t. m., ob 3. uri popoldne božičnico v pivnici § 11. Na vsporedu je petje, deklamacije in govor, potem obdarovanje otrok. Vstopnina je prosta. Stariši in prijatelji mladine se uljudoio vabijo.
c Št. Jur ob juž. žel. Kmet. podružn'ca ima svoj občni zbor v nedeljo, dno 22. dec mbra t. 1. ob tretji ari popoldne v gostilni A. Nendl u.
c Št. Jur tb ju'', že . Kat. bralni društvo priredi ob priliki desetletnice svojega oi-sfanka na Štefanovo dne 26. decembra 1912 dve gledališki predstavi „Na BetlehenBfcih poljanah" in „Veseli god". Začetek ob 3 uri pop K obilni udeležbi vabi odbor.
c Nova cerKev Izobraževalno društvo priredi na praznik bt. 8tefana, 26. decembri ob 3. uri rop ldne v društvenih prostorih gledališko predstavo „Pri gospodi" z deklamacijo in pitjem.
c Gom l8<0. Braslovško okrožje deklet ima v nedeljo, 22. t. m. ob 3. uri pop v društveni sobi na G^mdskem svojo redno odborovo sejo.
c Fran «'lovo. Odbor Dekl. zveze je 15. t. m. d bčil, da bo seja vsako drugo nedeljo po zborovanju Dekl. z-eze. V nedeljo, dne 22. t. m. ima naša nnvo ustanovljena Dek. zreza, prvo mesečno zborovanje.
c M, zirje. Dekliška zveza priredi občni zbor na kvatrno nedeljo dne 22. t. m. D. kleta pridite v obilnem številu
c Mozirje Kat. slov. izobraževalno društvo ima občni sbor t nedeljo pred Novim letom dne 29. t. m. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva
c Moi i ja. P močii' i rokodelski; zadruge za Mozirje, Rečico ia Kokarje priredijo dne 29. grudna ob 7 uri zvečer v gostilni -Ilirija" sedaj Franc Bračič v Mozrju svojo veselico v prid utrjenja blagajn* pom čaiškega zb ra Prijatelji udeležite stl
c S». Mik'avž nad Laškim. Podpisano šolsko vodstvo se zahvaljuje v imenu tukajSnje mladine gospej Ivanki Peče, soprogi c. kr. poštnega nadofic jala, za velikodušni dar, ki ga je poslala našim šolarjem za Miklavževo. Bog plati I
Brežiški okraj*
b Brežice. Po brežiškem okraju se klati človek-., ki prodaja neke ničvredne spise. Posebno ponuja ne_ ke „Beračeve skrivnosti", „Ciganska sirota" itd. Obenem pa priporoča kmetom tudi „Štajerca", ali, kjer naleti na bolj narodno misleče ljudi, „Narodni List".. Pa še celo vsiljiv je ta židovček. Ce ga kdo zavrne, pa si predrzne celo pretiti s tožbo. Taki so nemšku-tarji ip liberalci. Kmetje, poaor!
b Posavje. Prijatelj nam piše: Eno leto sem ž« naročnik „Slovenskega Gospodarja". Dasiravno sem ubog železničar, vendar hočem ostati zvest naročpik Vašega lista. Vsi se že veselimo, ko ga dobimo v roke, Kadar ga preberem, pa roma list iz roke v roke. Posebno sedaj, ko prinašate tako lepa poročila o vojski in drugih dogodkih na Balkanu, se ljudje Kar trgajo za list. Celo socialni demiokratje, ki so sicer velijd sovražniki naše stranke, se sedaj kar trgajo za „Slovenskega Gospodarja". Posavci, le agitirajte pridno za naše glasilo! Saj „Slovenski Gospodar piše za kmečko in delavsko ljudstvo, — Iv, B.
b Rajhenburg. V ponedeljek, dne 16, decembra, smo pokopali g. Mateja Presker, veletrgovca in župana rajheiiburškega. Bil je to pogreb, kakoršnega Rajhenburg kmalu ne pomni. Vsakdo, ki je rajnega poznal, mu jo hotel izkazati zadnjo čast s tem, da g» je spremil k' zadnjemu počitku. Zato se je zbrala nešteta množica njegovih znancev ln prijateljev ob njegovem grobu in se tužpim srcem poslovila od njega. Da, vsi, ki smo te poznali, blagi gospod, ti kličemo: spavaj sladko v mirnem grobu, mi pa te ohranimo v
prijetnem spominu. Žalujoči rodbini Preskerjevi pa izražamo globoko sožalje.
b Videm. Mihael Vodopivec v Z'dolah je dobil nedavno izplačanega posojila v znesku 300 K. Nato je pijan&eval z nekim delavcem Požarjem po raznih videmskih gostilnah in se spravil precej Basno na pot proti domu. Med potjo pa je Vodopivec depar izgubil ali pa mu ga je kdo vzel.
b Rajhenburg. V četrtek, dne 26. decembra na praznik bv. Štefana priredi naše izobraževalno društvo predstavo velezanimive Finž-garjev. igre „Naša kri". Vrli Slovenci od blizu ia daleč, pridite si p< gledat, kako so ljnbili svoj narod naši predniki pred 100 leti 1 Za-ietek z ozirom ca vlake ob pol štirih popoldne.
b Sevnica, Sevniški gg. trgovci so storili hvalevreden sklep, da darujejo namesto običajnih koledarjev o Novem leta za uboge šolarje vsak po 20 K. Tako so izročili gg. Earol Cimperšek, Franc Kavčič, Luka Senica, Ludovik Smole, Kristijan Starki in Anton Verbič podpisanemu skupaj 120 K, koji znesek se obrne deloma za nakup obleke revnim šolarjem, deloma za šolarsko kuhinjo, kjer dobiva vsak dan ^o 300 učeneev toplo kosilce. Imenom nbogih šolarjev izreka gori imenovanim gospodom za blagodušen dar prisrčno zahvalo. Jože Mešiček, madučitelj.

Šoštanj. Na praznik sv. Štelana, dne 26. dec. oh Vi9. uri se vrši pri g. Josipu Ravlenu v Soštainju shod Jugoslovanske strokovne zveze, ter obenem tudi občni zbor skupine j. S. Z. in volitev novejga odbora. Vabljeni ste vsi tovarniški delavci od vseh tovarn. Ne pozabite priti tudi obrtniki, kmetje in posli iz sosednjih krajev. Poročat pride tudi od načelstva J, S. Z. poslan govornik.
Galicija. Naše S. k. kim. izobraževalno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. decembra t, 1. popoldne po večernieah v bralni sobi z navadnim dnevnim redom: Poročilo predsedstva, tajništva, blagajničarja in knjižničarja, za tem vpisovanje udov in volitev odbora in nazadnje predavanje o treznem izobraževanju in gospodarstvu.
Državni zbor razpravlja o zakonu o vojnih1 dajatvah, proti kateremu obštruirajo Češki radikalci, Večinske stranke hočejo to obštrukcijo streti z dolgotrajno sejo. Seja se je začela v torek ob 11, uri dopoldne in v trenotku, ko to pišemo, traja Še naprej. V torek je govoril dr. Verstov&ek ter izjavil v imenu Slovencev, da glasujejo za to postavo. Za njim je za-čel govoriti češki radikalec Fresl, ki je govoril od 8. ure zvečer do 12. opoldne, torej 16 ur. Govorilo je Še tudi več poslancev, osobito Čeških radikalcev.
Mirovna pogajanja v Londonu gredo počasi naprej, ker Turčija zavlačuje. Do današnjega dne so pogajanja odgodili, ker turški pooblaščenci izjavljajo., da se smejo pogajati samo z Bolgari, Srbi in Črnogorci, ne pa tudi z Grki, Ki premirja niso podpisali. Balkanski zavezniki pa vstrajajo pri tem, da se pogaja Turčija ali z vsemi skupaj ali pa z nobenim; v tem slučaju se s Turki, tako je izjavil Bolgar dr. Danev, zopet vidimo pri Cat.aldčU
Vojska. Vkljub premirju pokajo topovi pred Dardanelami. V ponedeljek se je bila pomorska bitka med grškim in turškim brodovjem. Izpočetka so seveda poslali Turki med svet poročilo, da so zmagali ter najboljšo grško ladjo „Avera" poškodovali. Pa ni bilo res. Iz Aten se uradno poroča, da so v tej bitki turške ladje precej trpele ter se umaknile v Dardane-le, kar je že radi tega verjetno, ker se od ponedeljka bitka ni več nadaljevala. Grško vojno ministrstvo je izreklo častnikom in mornarjem častno priznanje. — Iz Epira prihaja preko Londona vest, da je mesto Janina padlo Grkom v roke; vest Še ni potrjena. Tudi pred Skadrom se boji nadaljifjlejo, ,Hasan Riza^-bej, škiadrski poveljnik, noče nič slišati o premirju, temveč strelja dalje.
Velika nesreča v rudniku na Nemškem. V sredo, dne 18. decembra zjutraj, se je v rudniku „Minister Achenbach." pri Mengende v zahodni Nemčiji vnel podzemeljski plin. V jami se je nahajalo večje število rudarjev, ki so večinoma mrtvi in, težko ra-njani,. Do včeraj zvečer so izvlekli iz jame 43 mrtvih in 13 ranjenih.
Listnica upravništva.
FF. Slov. Bistrica: Ste pos'ali premalo. Ioseratov, ki niso plačani naprej, pa odslej sploh ne sprejemamo.
Lčsfnio uredništva.
Ljutomer: Pcdpja nečitljiv. — Stude- i-e : Brec podpisa — roma v koš! — vsem dopisrrinnn : Prosimo, pošljite nam dopise, katere želite imeti v božični številki, že v sobuto. Skl^p uredništva bo tokrat že v pondeljek zjutraj. Takrat se sprejmejo le še najnujnejše novice.
Poslano.
Gostilna pri,Grozdu4
Dovršena so vsa popravila ip deûal ■ na znani gostilni gospoda Spatzeka v Tiegetthoflovi cesti v Mariboru. Vse je prenovljeno in na novo urejeno. V prvem nadstropju se nahaja soba za kopanje in gostom je ob vsaki uri po nočt in po dnevu topla voda na razpolago. Kuhinjski prostori se odlikujejo po velikosti in krasoti, Katr se tiče komlorta in higijene, je prištevati gostilno „pri grozdu" brezdvomho k najboljšim v Mariboru.
Pomoffl ^ V insérât Ivana Mohorko na * strani 8 se je vrinila neljuba pomota: Glasiti bi se moralo Ptlfj, Ungartor-gasse, ne pa Maribor.
Loterijska Številke:
Dne 14 decembra 1912, Trst: 34 88 52 40 1 Line: 69 35 89 43 54
Lopo velaposest o, eno dobro nro od mfsta M.ribor v najrodovitrejši legi, ob dobri cesti l>žeče, sposobno za vs»ko kmetijsko »rroko, živino, sadje in vinoiejo, rnse naj-izbornejia vinska k»pljica, se radi neugodnih obitel|3kih itztnor po zelo nizki ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Zamo« se tudi ca poljubi* kose kupiti posebno tra-nik, kateri meri n»d 10 oraiov, izvrstna gaveja klajaja, za katero spravljali stoji prostorno poslopje ca tra-niku Naslov p-i upravništvn tega list».	1803
1100 kron nD:iahX
8 stan.vunji. (i svinjskimi hlevi, pol ur.- od reesta Maribora Proda S' pod ngcdnimi nogoji. Več se izve pri lasto. A Šalamun, M gda-lenska cesta 15 v M»r boru. 1300
Močnega učeno* sprejme take j Fr Vaupotič, pek v Žicah pri Konjicah.
1304
Posestvo v Račah na prodaj za
nizko cs-no. Da se tudi v najem. Hiša 2 minuti od postaje, pripravna za gostilno »li za kako diugo obrt, zraven 1 oral zemlje, sado-nosnik, poijf, v Kifii 8 stanovanj, hlevi ■ bokani. Vpraia se pri g. Koisek, Zg. Kaplja Arvež. 1310
iHIHN®!
Razpošiljam orožje vseh vrst
na lOdnevno poskušnjo in pregled. Puške lan-caater-enocevke cd 20 kron, dvocevke laucas-ter puške od 80 kron, Hammerles - puške od 70 kron, Flobert puške od 8 kron, revol>eiji od 5 kron, pištole od 2 kroni naprej. Popravila hitro in po ceni. Ilustrovani cenik zastonj.
F. ©uiek,;^,":8:0;
Opečno št. 2047, na državni žel., Čeiko.	1294
Najboljše gr«»mufone in n:$we mg siova sske
pSošče
po 2 kroni 60 vin., ši L"»ckelOOO lod K 1-80
Naznanilo in zahvala.
Vsem sordnikom in znancem naznanjava, da so dne 14. t. m. previdena s svetimi zakramenti za umirajoče nmrla naša preblaga mati
Ivana rol. • raner, vdov. Weixl9 Lešnik.
Priporočava jih v blagohoten spomin!
Povodom njihove smrti nama je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja, da se žal ne moreva vsakemu posebej zahvaliti.
Zato izrekava tem potom svojo najgloboki jšo zahvalo posebno prečastitim deseterim gospodom duhovnikom, ki"so prišli iz vseh župnij ljutomerske dekacije, veleblagorodnemu učiteljstvu, ki se je udeležilo pogreba z vso šolsko mladino, preblagim gospem »a darovane vence, veleč, domačemu pevskemu zboru in v obče vaem, ki so se iz tujih in domače župnije v tako obilnem številu udeležili materinega pogreba, posebno p» še izrekava najsrčnejšo zahvalo, iskrenemu prijatelju naše rodbine, veleč gospodu Francu Smhsc, kaplanu Kapel-skemu, za 'olažilne in v srce segajoče besede, ki jih je govoril ob odprtem grobu. Srčna hvala tudi vsem tistim, ki so nama ob ti bridki izgubi izrazili svoje sočutje brzojavnim ali pismenim potom. Naj jim bode Bog plačnik!
Sv. Križ pri Ljutomeru, dne 16. decembra lyl2.	1329
Zialujoča otroka:
Josip Welxl, sin, župnik — Lizika Lešnik, hči.
mmmmmrnmm		WffiMM	mmm
			
Tužnim srcem naznanjamo vcem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma tašča, stara mati in sestra, gospa
Ana Arzenšek
nsdučiteljeva in posestnikova vdova
dne 16. d*c, ob pol 6. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. Zakramenti za umirajoče, v 68. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage ranjke so se v sredo, dne 18. t. m. ob 10. uri popoldne prenesli v cerkev, kjer se je vršila maša zsdušnica, po sv. maši pa so se položili na farnem pokopališču v Stranicah k večnemu počitku.
Stranice, dn» 16. decembra 1912. Alojz Arzeniek, kn. šk. duh svet. in župnik v Vitanju, Anton Arzeniek, glavni zastopnik c. kr. priv. zav. dr. „Dmav" v Celju, Josip Arzeniek, ofic. c kr. drž žel. ravnateljstva v Beljaku, Matilda Hude roj. ArzenSefc, trgovka v Vitanju, Ivan Arzeniek, trgosec in posestnik v Stranicah, otroci
Betica Arzeniek roj. Frosoh, Lndmiia Arzentek roj. Žager. sinahi. M. tfja Lep ko, gostilničar v ¡Stranic* h, brat, Ana, Joslpina, Uat», Milica, Ivan, Marjsnloa, Slavlca, Anton Arzeniek,
vnuki in vnukinje.
HUa v mestu, nadstropna s šest stanovanj', z velikim mom, se radi bolezni posestnika pod cenilnti vred nost o proda. Maribor, D-hačev» ulica 5.	1260
atitei razpošilja e-dino
Jan.
^»eiKO Ljutoaer. 1276
Malisnt »tujo, suhe gobe, narnkne jsbclie in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bijčne zrn«, li orožno slamo cd storžev, smrekova sorže, \ irski kamen, želod, krompir sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode. ter močcate, solnate in otrobnate i reče kupi vsako množino veletrgovin»
Anton Kolenc
Graška cesta štev. 22, CelJ».
500 kron!
Vira plai-am če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde k( že Cena 1 lončku z jamstvenim p.smem 1 K. Kemenjf Kascnau i, Poatfaiih 12/76. Ogrsko. 1131
Posestvo na prod»] za 640 kron, drugo 30.000 kron s pritihlmami vred. Oglasiti se je pri Matiju Žižek, v Kamnici pri Mariboru. 1091
Hiša na pro^«| v prijaznim kraju blizu Ol i a, bL*u so rudokopi in tovarne, v hiši (z op-ko krita) dobra ugo.ina, pripravna za penzi jonista, tri sobe za stanovanje, prostor za trgovino in shramba, kuhinja, v niej se nahija vodovod z dobro studenčno vodo, obokana klet, drvarnica, svinjak, vse z opeko krito, zraven lep vrt in nekaj kosenine. Redi se lahko ena krava in d'.oje svinj. Proda se radi dru žinsioh razmer. Več pove Josip Mimik, trgovec in krojač, Liboje pri Celju.	12-4
Trije hlapci, pridni, marljivi in tudi pošteni z letnimi spričevali, se sprejmejo k g« vej i živini. Znati morajo orati, voziti in drugo. Ogla šiti a« je pri oskrbništvn „Metliško" v Lembahu 2 ■) pri Mariboru.
1299
Vlnlčar se «prejme pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se na uprav-ništra pod „Ljutomer." 1291
Leos hiša n» najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravna za sUrbišče in dvs slog* se po ceni proda. Več pove Ivaca Pivec v S'. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Luthergasse štev. 10.	1219
Vinorejei pozor!
Trsje na prodaj: šipon, burgundec beli, laÄki rizling, sih&nes, gut-edel, ranfol, kraljevina, vrbovec in drage domače vrate. Cepljeno na Rip. Ports i in. Tudi se dobijo korenjaki ed Rip. Portelis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. StudeDice pri Poljčanah. 1248
Na prodaj ^^
Murskem polju, tb veliki cesti, tričetrt ure od kolodvora, obstoječe ia njiv, travnikov in gozdov, v vsem okoli 42 orak.v z zidano hišo. Polovica kupnine se izplača takoj, drugo se vknjiži na posestvo. Po potrebi se proda tudi živina in gospodarsko orodje, Natacčneja pojasnila daje upravnišvo pod št. _____1264
Cepljeno trsje in ključi.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko mnoiino kmerikanskih trt na prodaj. Sezr.am trt: pošip, rulandec, burgundec, beli muškat, silvanec, žlahtnina bela in rudeča, ranfol, portugizrc, veltlinec, laški rulittg, ir&bela, k&pčina, muškat. Na raz~e'agij v*č tisoč korenjakov Riparija Portt.lis in Monticola ter ključev Ripüria Portalk Cena po dogovoru. Janez Vrbnjik, trsničar Breg pri Ptuju.	1201
Hiša v Mariboru
(Melje), ,>ripravca za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepi» frtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Ve<; se izve pri lastnik , Maribor, Khisl-gasse 8, 1. nadstropje. 1073
Učenca, krepkega, iz poštene hiše, z dobrini šolskimi spričevali sprejme trgovina mešanega blsga P. Sadravec, Gornji Mihalovec pri SrediSču.	1262
2 učenca sprejme takoj Divjak Franc, slikarski mojster, Maribor, Župnijska ulica 7.	1297
Očeneo se sprejme pri Matija Hočevarju, ključavničarju ca Rogoz-nici pri Ptuju.	1296
Dvs hiši v Manberu, prva z »riom prinaša ra mesec 306 K. On* je 36 000 K; drugi daje na mesce 240 K. Ona 2K.600 K. Plačila jako ugod ca. Pisma pod šifro „Penzijonist" na upra?ništvo. 1180
Dekle, zdravo, močno z»ne»l,>ico in pridno, ki ima veselje do kuhinje in zna neksj kuhati, se lahko mii v kuhnji v moji hiši, se za eno leto takoj spre me. Karolina Švar šnik, Majšperg pri Ptujski gori.
1805
Lepi mladi gozd okoli 12 oralo? z vso obširno,, lepo zemljo vred, smreke, hojke močne rasti, dosti
za tesat, b.iza žag, tno uro od postne okraja Marenberg se proda za 5000 kron 400 kron lthko ostane vktgiženn. Proda se zavoljo preselitve Več Martin Popič, Triaška cesta 11, Maribor. ____1312
Eoonadstropna hiša
s 4 stanovanji, trgovino z mešanim blagom, vrt s sadnim drevjem in njivo, se proda zar»di družin-gkih razmer ua Pobrežju (pol ure od glavnega trga v Mariboru) za 18000 K (vknjiženega dolg* je okoli 7000 K). Pojasnila daje g. Ferdo Leakorar, tamik Spodnjeitije ske ljudske posojilnice v Mariboru.
1293
H i», 10 minut od Maribora, na drž. in okr c;sti, sposobna z«i trgovino z meianim blagom, stanarine letno 624 K, si proda. Po-rebna glavnica 4500 K. Ponudbe na A. M, Lembah pri Mariboru hiš. Stev. 24.	1320
Ženitna ptnudba. Mlad posestnik v lepem kraja, pol ure od mesta želi v zakon feiino. kmečko dekie, ki je sposobna gospodinja in ima nekaj pr*moienjs. Pisma s sliko je poslati do 28. dec. 1912 pod naslov M. K. 1200 poitno ležeče Celje.	1324
Ženilna ponudba. Rokodelec 35 let star, na deželi z nad 6000 K premoženj* želi dekle ali vdovo brez otrok, ki bi imela kakih 16 sto kron gotovegr- premoženja, Ponudbe naj ee pošljejo ra upravo ttga lista pod šifro „dobro življenje" 1321
Posestvo, srednje velikosti, želim kupiti v bistriškem ali konjiškem okraja. Ona do 600 K Posestvo mora soditi za enega rokodelca, da bi se pripravilo nekaj živeža in en par glav živine redilo, Naslov A. R Reiterstrassa Nr. 137/4 Kapfenberg.	1826
Pošten In trez n konjski hlapec,
vajen tndi poliakega dela se sprejme z novim letom v župniiču na Ljubnem.	1317
Orolarsks in cerkavniška služba v Vuzenicl se skupno razpisujete s 1. februarjem 1913. Sprejme se samec, ki je v jašt ir.e prost in dovršil orglarsko šolo z dobrim uspehom. Prošnje se sprejemajo do kon^a decembra. Jtsip Jurčič, nadiupnik, dekan.	1319
Malo go8aodar8tv3 s 7 orali, 407
kvadratnih sefcnjev zemlje se za 500i) K proda. Naplačilo samo 22 K Vpraša se pri Jos Trepanz v Gradcu, Lenoplatz 5. ¡322
Zimske kože lisic
kunic, kakor tudi zajčje kože kupuje po najboliših dnevnih cenah Leopold T&ch»uer, Donaj 2/3. Obere Donaustrasse 69. 1323
Na prod&j: d?e posestvi ob okr. cesti v bližini rogaške železnice, ki ste primerni tudi xa vsakega rokodelca. Dopisi pod „posestvo", poštno ležeče Šmarje pri Jelšah.
1330
L?pa zidana hiša z opeko krita, z dobro idočo gostilno, žganje to tem, tobak trafiko in trg jvino mešanega blaga, lepo kletjo, gospodarskim poslopjem, zraven je vrt in «ns njiv»; v hiši gostilna, trgovina, veža, kuhinja in tri sobe. Hiša pri farni cerkvi, dvajset minut od glavne ceste, se takoj proda za 10.400 kron. 4000 kron iahko ostane vknjiženo. Več pri Antouu Medvešek, Zabukovje pri Sevnici.	1315
Kupci pozor!
V jako prijaznem trgu Stras štiv. 80 pri Spielfeldn je na prodaj lepa zidana z opeko krita hiša s 5 orali zemlje, na ravnini, obstoječe iz travnika, na katerem zraste za 3 govede sl»(ike ^ rioe in njiv. Hlevi so zidsni in obokani z opeko kriti. Hiša stoji v najlapši in prometni nlici trga, v katerem se ravno napeljuje nova električna razsvetljava v hiše Hiša obstoji iz 3 lep h sob, velike štedilne kuhinje in kleti. Studenec z dobro vodo in lep vrt z trpežno živo ogrado je pri hiši. Hiša je pripravna za vsako obrt, kakor z* mlekarsto in v tile d zdrave prijazne lege tudi za penzijeriiste. Hiša se proda na željo tudi brez ali z mk»j posestva. Več pri lastniku g. J. Srne v &trasu. Oličd-valni jezik slov.—nemški. 1327
Na agitacijo za
Gospodar
* «s "illK | wBi			Prva JužnoštaJer. kamnoseška industrijska j družba v Celju Nova ufi.11, Ersvtsi slov« šole.
ÜJM Sslilvi'	iPlfc lili		Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, gramta in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. 6»eaw
1	»» m SP		Ptošie za pohištvo iz raznobarvnega marmorja . Najnižje cene. šCuSanin! pSai. pogoji. |
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 da 20 K na dan zaslužiti,
pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
Josip Batic, ilirska Bistrica,
Kranjsko.
M
1160
3 zlati nauki za zdravje želodca!
694—2
Kdor s „FLORIA-nom" se krepi», Zmiraj dober tek ima!
Če želodec aodrnja.
Pij „FLORIAN-a", pa neha I
Ni otožen, ni bolin,
Ta, ki viiva
N\xx/ix/m
Štev. 1024.
Oglas.
672%,
ii o g ra d n i
Ser/anct/erž x Rjparia Te/e/c/
je najboljša frsna podlagasedanjosli va, Predno krijete svojo potrebo ona ömerikanskih trtah m cepijcr
¿dhtjevdjtenas yeliki ilujtrovani cenik,
m
katerega pošljemov'iakomuz Ä. zastonj in franko.
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
GSavni zasfop za
Spod. Štajersko
pri Franu Pograjc v Mariboru, na voglu Blumengasse in Quergasse
zavaruje 1. prjti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2 preti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življeije, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko nežeho zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gorenji sasio».
Oskrbnišfvo vinogradov in trsnik Šal
Zsmvm iiiÉvmmu,
. Fi litin o lasfopatvo žOU-EMU. Witjt-Avstrij
aznanilo.
Slavnemu p. n občinstva, gostilničarjem, trgotcem i. dr. naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne mesne izdelke, na razstavi v Parizu 1. 1S04 raj ižje odlikovane. Slav. občinstvu posebno priporačam:
pristne kranjske klobase, vel. kom. 40 v,n ter
fino prekajeno meso kg K 2 20 vse od pristnih domačih, kranjskih prašičev. Pošiljam proti povzetju
Za solidno in sveže blago, kakor tudi tožco postrežbo jamčim.	Spoštovanjem	1314
Fr. Grolob,
mesar in predaje val se v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Oznanile.
Za pospeševanje kletarstva (ravnanje z grozdjem in sadnim vioom) ie deželni zb r sklenil na deželni viničarski šoli v Silberbergu prirediti pod vodstvom deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo
Antona Stieg terja šestdnevni tečaj za kletarstvo od 13. do vštevšega 18. januarja 1918.
Udeležencem tečaja ni treba za pouk, ki se vrši dopoldne m popoldne, ničesar plačevati, pač pa si morejo sami oskrbeti stanovanje in hrano.
K temu tečaju se bo pripustilo 25 udeležen cev izmed štajerskih lastnikov vinogradov in go stilničarjev. Prijave se morajo vložiti do najkasneje 5. januarja 1913 pri deželnem odboru.
Gradec, dne 28. novembra 1912.	1318
Od štaj. dež^nega odbora.

V« i
Po spremembi sejnega sklepa z dne 8. okt.
1912 se določi od
I. januarja 1913 naprej
s'edeča obrestna mera: Za vloge 4V2%, » vknjižena posojila 572%. » posojila korporacijam 5 72%> » posojila na menice in zastave » za zamudne obresti 6°/0.
Ravnateljstvo
okrajne hranilnice v Slovenj^radcu,
dne 26. novembra 1912.	1316
Pohištvo
razpošilja na vsb strani trgovina s pohištvom
Kaid Preis,
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje lfi K, kuhinjska oprava oredalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 2(><>, trde, poliraoe po stelje 24 K, polirane mize 2>> K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, HO K, jedilna mize na poteg 34 K, mnjati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine G8 K, emaj-
lirane postelje 40 K. Slobodno na ogltd, Sloiotit« nakup Ceniki zastonj in franko.

vsake vrste \ K ß R N E R i)
f. CRAYER ,-v/
Pozor ure!
s
'M
s
t-.

mío ¡s ur, rtragaca
«roti, sredin« in aptiönife
stvan pw "»akl ceni.
h& m iimth. hiIc nit» 2fl ti« 200 K.
tíikbwto ranout.-tira K J-6'.-Pristo». tarwöm» nr» „ T-Oiiginal OBieg;, ar» , 18-~ íebinjfck* tt.-*	t V—
Badiljk», d i t Up« ä 3'-Pofočni pm.rl	~ a,—
Srebrne verUic	' sp—
— '■'•i t -u» jamstv* -
Na*!, i)?8tinß«r
Ttood. fehrenbach
«rar in jéaíar 447
^Sfihir, -.nr-rnUB miti-'- $3
•«{«ItK »tel*»* >,.Mra»r«.
tOESBSSvm
I iibnl L"h Tmnožino od »J UOOlKil 2) kg doBOmet
ütjtor pr^da p<» 12 do 28 »in. kg. Andrej Oset, p>»eitnik t Tolstem vrhu p. G ni tanj Koroško. 1292
Katoliška Bukvama
v LJubljani.
Na Balkanu se bijejo junaški boji zveznega krščanskega vojaštva proti razpadajoči Tarčiji. Človeška zgodovina ne pomni vojske, ki bi zahtevala toliko nsdepolnih miadih življenj in ki bi v tako kratkem času dosegla toliko velikih uspehov. V par dneh so štrli Slovani moč ogromnega turškega naroda tako, da bo v kratkem iiginila vsaea sled za Torčinom v E ropi.	.
Cel svet se čudi Slovanom in zasleduje z naj • večjo napetostjo to voj,ko, kaj šele mi Slovenci, na katere utegne uspeh te vojske odločilno vplivati.
Ker smo pa vezani samo na kratka poročila v časopisju, ki si večkrat nasprotujejo, je pač upravičena želja, di se izdajo dogodki sedanje vojske v posebni knjigi , ki jo bomo brali mi in naši potomci z zanimanjem se poznejša let»; saj jamči že prvi sešitek in jamčita imeni g. antorje/, da bo ta knjiga trajne vrednosti Knjigo sta sestavila c kr. i;rotesorja Anton Stišnik in dr Vinko Sara-bon pod naslovom
ska na
1912.
Vsak seš tek velja 40 vin. Oelo delo bo obsegalo okoli lOtfdensko izhajajočih sešitkov. Doslej so izšli trije sešitki, vsi bogato opremljeni z krasnimi slikami Ce rti ali 5 sešitek bo pa prinesel po'eg tega krasen, večbarven zemljevid balkanskega polotoka, ki b3 vsled svoje preglednosti in natančnosti mnrgo prip mogel k lažjemu umevanju vojnih operacij.
Naročniki naj naznanijo svoj na^lo? „Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Istočasno priporočamo:
Ped svobodnim sofneem.
Povest davmh dedov. F S. Finžgar. Cena K 3 —, elegantno vez. K 4-—. Slovenska kritika vseh nazirenj je v tem edina, da je roma'i „Pod svobodnim solncem" ne samo najboijše Finžgarjevo delo, temveč h krati tndi najboljši slovenski zgodovinski roman. Danes, ob velik h dogodiiih na Balkanu je pa še posebno aktaelen, ker nudi najlepši vpogled v zgodovino balkanskih Slovanov. Roman bo nudil najboljši užitek, ker je tudi jezikovno umetniško izpopolnjen in vsakem ozira dovršen.
Vstaja Skenderbegova.
Zgodovinska povest z Balkana 60 vin , vezano 80 vin., Skenderbeg je največji krščanski junak, kolikor se jih je kdaj rodilo na Balkanu in njegovo ime se ravno sedaj večkrat imenuje v časopisju. On )e rešil domovino turškega jarma in ta poiest o Škenderbegovi vstsji je silno zanimiva in poučna.
Vojska na daljnem Vzhodu.
Dr. E. Lampe. Cena K 4 80, vezano K 6'—, Ob tej priliki opozarjamo tudi na to velezanimiro knjigo, ker je vasno primerjati sedanjo vojsko na Balkanu s predzadnjo z Rusi in Japonci.
Zadnja kmečka vojska.
Zgodovinska povest is leta 15 3. Avgust Še-noa K 1 "60, vezano K 2 60 To je posebno zanimiva povest ki pretresijivo opisuje trpljenje naših pradedov in njih obupne boje za prostost. Knjiga je pisana vseskoii na zgodovinski podlagi.
Knjiga o lepem vedenju.
Spisal Urbanus. K 3 —, vezano K 4-—. Knjiga je za * sakega Slovenca neprecenljive vrednosti.
Najlepša darila za nsša ženstvo:
Slovenska kuharica.
Magdalene Pleivveisove. VI. natis izpopolnila in predelala S. M. Feheita Kalin^ek Velika izdaja z mnogimi slikami in večbarvnim; tabelami obsega celotno kuhinj ko umetnost in stane vez. K 6—. Okrajšana itdtja za vsakdanje potrebe K 3—, vetan» K 3 60 To je po soglasni sodbi strokovnjakov najboljša in najobsežnejša slovevska ku hinjska knjiga
Gospodinjstvo.
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opiavila. Šolam in g spodinjam sestavila T. M. L'dvina Pnrgaj. Cena K 2 20, veiana K 2 80. Za vsako sleherno gospodinjo potrebna knjiga.


za krmo
izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzoparilnike.
! Patentirana iznajdba i
kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti.
posnemalmk, model mi
! Najostreje posnemanje!
S 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj i.t.d.
Delniška družba Alfa separator Dunaj XU/3
ModnS ^iKllnS ^Is^I^AI^ j® Sdenila z mestno cesar Frane Jožefovo-jubilejno -življenako lTl69lli€i SMr Vil S £8 ¡¡PiCTi	in rentno zavarovalnico ca Danaju pogodbo, po kateri se tudi
v Matibaru opelje	_	^ _
zavarovanje pogrebnin stroskov
^ ^—f katero se je na Onsaju ill * Gradca iztaDredn* doferu obneilo. Piačevanje traja k večjemu 15 let. Mesečni prispevki cd 40 vio. naprej. Do 50. Ista brez zdra nišiega preiskovanja, nobena vpisnina. Pravico do izplačila že po 6 meec h. V zvezi z zavarovanj m pogrebnih stroškov se lahko sozavaruje tndi kaka svota za plači.o nagrobnega karana, vzdržavanja grota, nabavo žalne obleke, plačilo lekarniških stroš-kov, zdravniških honorarje/ itd. Pogreb se izvrši po tukajšnjem mestn m pogrebnem zaveda. Zahtevajte nsčrte pri glavnem zastopstvu mestne
Gradcu, Roseggergasse 2 aegetthoffova ul. 10), telet. 256/VIII, ti^ZSZ S™
kakor za slučaj smrti, doživetja, ta doto, rente in pokojnino. Kot javni ¡tavod daje brezpogojno varnost! 1309 Zastopniki SO iščejo.
Za božične praznike
čisto sveže rozine, grozdiče, cvebe. mandelne. lešnike, orehe, kakor tudi citronal, cedri, pignoli, ¡nak sploh vso svežo južno sadje, priporoča po nizki ceni
Ivan Ravnikar, Celje,
Graški' cesta št. 22*
Na drobno!	Na debelo.
Zaloga okras&ov za božično drevo.
Kupujem
hrastov les,
debla in deske 3 cm debele, vse v dolžini od 2 m naprej. Obrniti se je na	1279
V. Scagnefti U ubBIana«
parketna tovarna in parna žaga.
„Kapljice za svinje". T^J?*— "
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice ea rdečico: Uspeh Trle povoljni!
Gospod Janez K. piše: Prav dobro pcmsgaio!
mestn ti lekarna pri o.	orlu
Maribor, Glavni trg štev. 15. 450
Uda) Biel j ln wH<*nlk: KatoliSko tiskovno druMvo.	Odgovorni „rednlk: L, KE1CKBLB.	tW«M .v. DlrlU T Maribor«,
Štefan Kaufman
trgovias z želszniaa
v Radgoni
priporoči svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žev po jako nizki ceni. 601

fl^fl AinnA^Mil^	Usojam si naznaniti, da sem v Mariboru, Ungartor-
naznanilo	t^I IIVIS« gasse štev. 5 zraven velike kasarne otvoril specielno
trgovino za fino rafiniran, popolnoma ognja in eksplozicije vartn
Dovoljujem si tedaj Vas prositi, da blagovolite za poskušnjo naročiti pri meni petrolej; prepričali se boste o blagu, da je glede na kakovost brez konkurence. Gotovo boste zadovoljni in boste še nadalje rabili izključno le „Austria"- petrolej. Priporočaje se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem udani
Ivan Maborko, lastnik „Austria"-petroleum trgovine.
1.
Serravaliovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni dipl« m k zlati kolajni ::
Erepiito sredstvi1 z?» slabotne, malo-krvne in rekonvalscecte. Povzroča voljo do jedi, utijoje živce in popravi kri. Iibcren okos. Nad 7000 zdravniških spričeval.
sc.kr. dvorni dobavitelj
m
M	Trieste-Baraob.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra i, K 2'60 in JK 445	po 1 liter k K 4'80.	^
in modn« tkanine za gospode in gospe priporoča Uvozna
PROKOP SK0RK0VSKY IN SIN
v Humpolcn na ČeŠkam Vzsrei na prošnje franko. Zeli zoerne oen6. Na željo hočam dati tukaj .ugotoviti 0d«!»otkfke oblike. 135
zs moške in volneno za ženske obl kt 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpo&iijtina
R. SfermecM v C^iju št 3QCi
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poStnin* prosto.
Hi iščemo marljivih sotrudnikov
Oddelek za srečke Češke industrijske banke.
1282
Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana.
Josip Brandl,
iz&elovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. Priporočam velečasttti tilifaOVSČini
voščene sveče
m j boljše kakovosti,
katere lepo gorijo in ne kapljajo; istotako priporočam mili-sveče v vsaki obliki po najnižjih cenah.
Pošiljatve franko. S prošnjo do velerastite duhOVSČitie za cenj. naročila, katere izvršim točno in v splošno zado-\oljnost bileži in se priporoča
Franjo Gsrt, medičar in svečar, Maribor, Gosposka ulica.	1280
j
LJUDSKA HRANILN SOJILNICA V
obrestuje hranilne vloge po
0
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") ¥ CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
od dne vloge do dne vzdiga
počenši s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plašuje zadruga sama.
Edina štajerska narodna steklarska
M» debelo t	trgovina	Bla drobno I
Franc Strupi, Celje
Gmška eesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh srteklavskih del pri cerkrah in priv. stavbah. Naisolidnejša in točna postrežba
Dobro blaga točna postrežba
Edina slov. trgoma t železaino
Kdor
si hoče prihraniti denar
ii69 kapnje vse ▼ slov. trgovini
Ivan Veselic Sc drug
v O/možu, podrnžBica Velika nedelja.
Največja zaloga maanfaktarnega blaga, kakor snkna, draka, hladevioe, platna itd. Vse vrste Speeerije, najfinejše moke, kave itd Največja zaloga vse vrste železnine, kakor tudi vsi ekovi za mizarje in stavbe po najnižjih tovarniških cenah. — Kupuje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajca, suhe gobe, perutnino vedno po najboljših dnevnih cenah.
40 klavirjev in harmonijev^»
boljboljši piaaini), Steizhtmer in HSrigel (amer. harm.), vseh vrst glasbenega srodja, stran in muzikalij ima t veliki je K?rr .a*Tttlt■ sodno zapris.strokovnjak B inftillat* cm izbiri izključno in rdinnle &»«. 8Ss ©ZlBli^j in učitelj ,Glasb Matice' b£l»S3lj083c9
Kongresni trg št. 15 (.Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event, falzifik&t v ali ilabega blaga, zlasti ker dobi pri "1 X U-,.... meni vsakdo na obroka po t« " iUIl prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri mm klavir, postane tudi lastnik istega dcčim je dosegla na-jemščina višino kupnine! Velikanska za-. loga najb. violin, harmonik, citer, tam Sburic iid po najnižjih cenah. Zamenjava' [ najugodnejša. Ugl&ševanje in popravila točno in ceono.	968
1
Šolske potrebščine
-ir
kakor zrezke, SYinčnike, peres- > nike peresa kamenčke, tablice, | radirke, gobe, črnilo, torbice, * bme, čopiče, barvene kre <e %
itd. ima ▼ največji izberi na t
- 9
ima v največji —- zalogi tvrdka
Goričaf & Leskovšek Celje, Graška cesta 7.
J L
i ♦
:
t
Lastna zaloga
ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade........
Zaloga raznega papirja.---
Zvezna trgovina
Goriöar ft L«sk«vätk
Cetje, Rotovska ulica it. 2.
I
Friznalno pismo, ki nam je došlo n ed mnogimi drugimi:
Titan in - delavnice
WELS.
Prijetna dolžnost nas veže, da Vam za Vaše aparate za dobavo vlažnosti, tatere rebimo za vse naše d rade, izrkamo največje priznanje. Največja korist Vaših aparatov obstoji gotovo v tem, da zrak v sobah, kateri se vsled vfdne kurjave osuši, po uporabi Vaš;h aparatov zopet dobi dovdj vlažnosti, ker je za po nezdravem zraku oškodovane dihalne organe samo obsebi umevno velike vlažnosti.
Predobro je znano, da velika množina manjši bolezni dihalnih organov po zimi i »vira od tega, kr s« pri spremembi temperature organi pedvritom raznim boleznim ravno vs ed preslabega zraka. Vaše aparate torej vsakemu naj-topleje priporočamo to tembolj, ker je njih uporaba celo priprosta, rabijo le malo prostora in ker se radi njih priproste, okusne izpeljave vsakemu dopadejo*
Sprejmite torej izraz naše hvaležnosti ter beležimo
z velespoštovanjem
Glavna pisarna industrielnih delodajalnih
organizacij.
Predsednik:	Za upravništvo tajnik :
Dr. Lachner.	Dr. Margaretha.
S ) a i sij) liki ! Agitirajte za Slovenski Gospodar.
SpodnješUjersk
sdiiliita v liritori
rejlstrovana zadruga z neoma|ens zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/,"/, proti tri mesečni odpovedi po *%°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
pupilarni varnosti po vknjižbo in poroštvo
le članom in Birer: na vknjižbo proti 5*/«, na vknjižbo sploh po S1/«4/« na po 5Vi"/« in na osebni kredit po 6"/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednestnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve go tovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako Bredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsake soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila, se dajejo
in prošnje sprejema o vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago do ¡nace hranilne nabiralnike.
	m v/ ^ S : t v .		i- ;' -
Delniški k» pital 8 milijonov K.	Podružnica	Rentni fond čez 800.000 K«	obrestuje ylOgjC v tekočem g» 0| /*Íq£¡|| računu od 15. nov. 1912 po 9 0 vlollll
jubljanske kreditne
v Celili
anke
5
i
z 60 dnevno odpovedjo po
od dne vloge do dne dviga
Rentni dsvek plača banka sama.
LISTEK.
Soterija.
(Po nemškem izvirniku. — Povest iz časov preganjanja kristjanov).
(Dalje.)
Drngo poglavje.
„Uaz vem gotovo", mu reče ta, „da je Soterija kristjanka; kajti videl sem jo že kot otroka, da je bila s stariši in z bratoma pri tajnih sestankih."
„Torej tudi njeni stariši", je zaklical Ambrozij, „so pripadali tej verski vrsti? Neverjetno I Nikdar nisem ničesar opazil na mladih bratih, kar bi potrjevalo to sumničenje."
Sicer pa, če sta bila brata kristjana in sta vendar ostala razumna mladeniča, hrabra vojščaka in ljubeznjiva bojna tovariša, kako je mogla taista vera deklici potem tako glavo zmešati, da se je odpovedala vsemu veselju družinskega življenja, da bo ovenela kakor cvetlica v pustinji.
Migljaj, ki ga mu je dal Korintij o neki čudoviti jedi, ki k.repča kristjane pri vseh žrtvah, je dražilo Ambrozijevo radovednost še bolj, da bi bil priča tej svečanosti inbineopažen spoznal skrivnosti krščanske vere.
„No", odgovori Korintij po kratkem premišljevanju, „Če ti ne manjka poguma, bi se to pač lahko zgodilo,"
„3az sem vojak", odgovori Ambrozij, nevoljen vsled te opombe, „in če bi trebalo, bi se poskusil z dvajsetimi sovražniki."
„O, tvoj meč nima pri tem ničesar opraviti. Ti moraš imeti pogum, priti na kraj, kjer pokopavajo kristjani svoje mrtvece."
„Beži, jaz se ne bojim strahov! In kako bi mogel biti tam prisoten pri kaki daritvi?"
,,V prihodnjih dneh", odgovori Korintij, „bodo kristjani v Apijevi ulici obhajali spomin: mučenca Ev-tihija,"
„Dobro, pa pojdem tjekaj."
Korintij se je nehote nasmehnil.
„Zaradi velike previdnosti", reče ta, „h kateri so prisiljeni kristjani zaradi strašnega preganjanja, bo 'težko priti do njih. Ti veš, da je prvi ukaz božanstvenega Dioklecijana zaplenil vse premoženje, cerkve in pokopališča kristjanov; Je skozi skrivne vhode morejo priti v svoja podzemska pokopališča."
Po nekoliko dnevih pa je Ambrozij vendar-le velel poklicati Korintija k sebi in mu reče: „Čim bolj je tvoj načrt pustoloven, tem bolj me miče. Velja, ploizvedi čisto natanko za dan in uro njihovega sestanka; jaz bom med tem uredil vse potrebno,
V katakombah.
Cemeterij ali podzemeljski mirodvor, ki se razteza dandanes okoli in pod cerkvijo sv. Sebastijana, približno pol ure pred apijskimi vrati, se je imenoval v starem času „Cemeterium apostolov", ker sta počivali tukaj nekaj časa trupli sv. apiostolov Petra in Pavla. Tukaj je bil pokopan okoli leta 300 mučenec Evtihij; grobni napis papeža Damaza nam opisuje strašne muke, ki jih je prestal zavoljo Kristusa. Zraven njega je bil pokopan, tudi sv, Sebastijan, najimenitnejši izmed mučencev, ki počivajo na tem pokopa», lišču. Ker pa je dal cesar zasuti stopnice v cemeterij, so napravili krščanski pogrebici skriven vhod v katakombe iz bližnjega arenarija ali iz peščene jame.
Ambrozij nikakor ni spoznal nevarnosti, ki se jim je izpostavil pri svojem podjetju. Tudi ga niso strašile te nevarnosti, in vsi pomisleki so bili odstranjeni vsled upanja, da bo videl Soterijo in spoznal Čarovnika, ki mu je odtujil srce mlade gospe. Orfej je Šel v temni podzemeljski svet, da bi iztrgal iz rok smrti svojo Evridiko ter jo zopet pripeljal na z zlati-
Iz celega sveta.
V enem mesecu porabili za 53 milijonov tobaka. Statistični urad avstrijske tobačne režije priobču-je ravnokar statistiko meseca aprila t. I. prodanih tobačnih izdelkov. Zvišanje cen tobaku množino proda. nega tobaka ni zmanjšalo, ampak celo povišalo. Meseca aprila t. 1. je bilo cigar itd. prodanih za 7 milijonov kron več kakor meseca aprila 1. 1. Meseca aprila je bilo med drugim 185.808,463 cigar in, 700,968.725 cigaret. Skupni dohodek iz vseh vrst tobiaka je bil letos meseca aprila 52,794.675 kron, lani 45,536.417 K.
Največji človek na svetu umrl. Dne 20. nov. je umrl v starosti 34 let v Witebsku v Rusiji največji človek na svetu, Machnov. Meril je 2 m 36 cm. Bil je večji kakor svetopisemski Goljat.
Velika nesreča na zračni železnici se je dogodila v Novem Jorku v Ameriki. Kakor je znano, imajo tain tudi železnice v zraku, kojih tračnice so položene n,a visokih železnih odrih do 70 metrov odi tal. Te dni sta trčila dva taka vlaka skupaj in nastala je visoko nad zendjo strahovita zmešnjava. Cez 10 oseb je bilo pobitih, vozovi so bili strahovito poškodovani in vsaka pomoč je bila radi visoČine grozovito otežko-čena.
Za 240.000 kron zlata ukradenega. Iz Trsta se je na parniku „Heluan" odposlalo 40 zabojev zla-ta v Aleksandrijo. Zlato so oddale angleške banke e-giptovskim bankam. Ko so pa zaboje na zunaj preiskali, je bilo vse v najlepšem redu, pečati so bili nedotaknjeni, tudi teža se je z voznimi listi vjemala; ko so pa 2 zaboja odprli, se je v njih mesto zlata naliar jal svinec, ostali zaboji so bili pa pravilno z zlatom napolnjeni. V omenjenih dveh zabojih se je prvotno
mi žarki obsevano zemljo; ali naj se še pomišlja slediti svoji izvoljetnki v strašno mesto mrtvih, da bi jo oprostil Čarovnika, ki jo ima v sponah ? Toda njegova strast mu ni dala miru. Ni se hotel prepričati samo osebno, ali je sprejela Soterija krščansko vero ali ne, temveč videti je hotel z lastnimi očmi to družbo pri svojem skrivnem opravilu, da bi potem lažje izmislil sredstva, s katerimi bi mogel potem preprečiti vsak vpliv družbe na devico. „Ali se naj", tako je govoril sam pri sebi, „sramotno umaknem pred trdnjavo, ki ni padla takoj pri prvem naskoku? Nikakor ne, ravno ta up je ost, ki me izpodbada, da premagam trdnjavo, katere posest je največja sreča v mojem življenju."
Oblečen kot poljedelec, s svečo in kresalom v roki, korakal je Ambrozij na praznik zgodaj zjutraj — bilo je namreč 4. svečana — po potu proti apijskim vratom. O vsem ga je poučil Korintij, ki je vse opazoval kot kristjan. Zvezde so bile Še na nebu in so gledale ljubeznjivo na zemljo, ki se je Še zibala v sladkem spanju; resnobni in veličastni so bili grobovi na vsaki strani apijske ceste; mrzla jutranja sapa pa je prisilila popotnika, da se je zavil bolj v svoj, iz ovčjih kož sešiti kožuh.
Nekaj korakov pred vrati je došel hromega človeka, ki se je opiral <na bergljo. Brez dvoma je bil kristjan; kaj drugega bi bilo prignalo tega beraJča semkaj ? Gotovo mu ga je privedla semkaj Sreča.
Zato ga je pozdravil Ambrozij: „Mir s teboj, brate!" ter ga vprašal, gre li tudi on v grobišče apostolov, da bo navzoč pri današnji slovesnosti, lči se bo obhajala na čast mučenca Evtihija, Da bi pa takoj vzbudil zaupanje, se je izdal za osvobojenca plemenite gospe Solerije, ki je imela v bližini Ancija posestvo, s katerega je prišel še-le prejšnji večer zelo pozno.
Ambrozij si nikakor ni mislil, da je ta berač — imenoval se je Krispin — straža, ki so jo postavili semkaj kristjani, da pazi, ali ni nič sumljivega v bližini.
Krispin mu je odgovoril navidezno popolnoma mirno, spoznal pa je takoj, da ta ni navaden delavec, kakor kaže njegova obleka. Ambrozij je vprašal že tako dvomljivo, da mu je lahko odgovoril Krispin še bolj dvomljivo na njegovo zvito vprašanje. Zato je lahko sumničil Krispin, da je ta poljedelec ogleduh.
Zelo je bil presenečen Ambrozij, ko je slišal, da bosta prišla prepozno k službi božji; kajti še-le včeraj se je naznanilo, da se prične služba božja u-ro poprej kakor navadno.
Ambrozij je postajal vedno bolj nevoljen, ker se je pomikal njegov spremljevalec le počasi; bal se je, da bo vsa slovesnost že pri koncu, ko bosta prišla tja. Nazadnje sta vendar-le dospela do cilja; berač je krenil na desno od apijske ceste po stranski poti in šel vedno pred Ambrozij'em, prestopil živo mejo in sta bila pri vhodu votline, popolnoma skrite v drevju in z grmovjem obrastle. Pogrebec, ki je tam stal, ga je nezaupljivo pogledal, ko je spoznal tuj obraz; toda smehljajoče je pripomnil Krispin:
„Bodi brez skrbi, najboljši prijatelj! Evo tovariša, ki ti ga posebno priporočam v varstvo." Kristjani so se imenovali med seboj „bratje"; kako bi naj torej slutil Ambrozij, da je naziv „najboljši prijatelj" dogovorjeno znamenje preteče nevarnosti in pomeni ravno nasprotno?
Popolnoma ravnodušno je nadaljeval jberač: „Ker sem jaz že utrujen, pelji ga ti, in sicer po najkrajša poti ta,mkaj po lestvi k službi božji, med tem bom pa jaz stražil tukaj."
Ko sta si pripravljala bakljo, si je hotel Ambrozij natančneje ogledati spremljevalca. Na njegovem obrazu je takoj spoznal nekaj sumljivega, ki ga je vznemirilo, toda predno se je tega popolnoma zave-
nahajalo 10.000 funtov, to je 240,000 kron vredno zlato. Uvedli so najobširnejše poizvedbe.
Tatinski pes. Berolinska policija je prijela dru^ žbo vlomilcev, ki so vlomili v več izložbenih oken in katerim je vedno pomagal njihov pes. Pes je bil tako izučen, da je začel takoj renčati, Če se je kdo približal, kadar so bili njegovi „gospodje" na delu. Naposled je pa vendar ravno pes postal usodepoln za vlomilce. Policiji se je namreč želelo Čudno, da so vedno videli tega psa, kadarkoli je bilo kam vlomljeno. Policija je pričela poizvedovati po gospodarju tega psa ter na ta način zasledila vlomilce.
Pet roparjev vjetili. Iz Sarajeva poročajo, da se je posrečilo tamkaj zajeti 5 roparjev neke znane roparske družbe, ki Šteje 10 članov. Pred kratkim so ti hudodelci pri nekem vlomu odnesli 30.000 K in za 5.000 K raznih dragocenih predmetov. Baje je eden teh razbojnikov neki bivši deželni uradnik.
Vojna in igrače. Iz Londona pišejo: Balkanska vojna je tako zelo navdušila angleške otroke za vse, kar je z vojno v zvezi, da so morali izdelovalci igrač, ki so imeli za Božič že velike zaloge igrač, za-posliti v zadnjem trenotku celo armado delavcev, da izdelajo nova naroČila. Največji angleški tovarnarji so dobili te dni pred vsem naročila pa vojne igrače. Igrača, ki jo že zdaj prodajajo, se imenuje „;adec Turkov". Bolgarski in turški vojak, oborožena z bodalom, si stojita nasproti. Ce se navije enkrat pero, tedaj se pripravi Bolgar, da se vrže na Turka; če se navije trikrat drugo pero, tedaj se skuša Turek braniti. Končno pa pade majhni osmanski vojak na tla in zmagoviti Bolgar se vrže na njega. To igračo kupujejo v velikanskih mpožinah.
Nadvojvoda in kmetica. Nadvojvoda Avgust 01-denburški je pred kratkim slavil svojo 801etnico. O
del, je že stopal pogrebec po temnem hodniku; zato je moral hiteti, da mu je sledil.
Ako bi bil sedaj Še enkrat pogledal berača, ki se je smehljal kakor lovec, ki od daleč opazuje divjačino, bližajočo se zanki, bi gotovo ne bil storil koraka več,
„Torej ta blaga Soterija, ta angel je, ki jo hočeš ti pogubiti!" je mrmral sam pri sebi Krispin. — „Hočem jo svariti, da se bo dOb.ro varovala. Seveda bi bilo najbolje, da bi šel za njima in bi naklestd tega nesramneža s pomočjo pogrebca tako, da bi si ravnal kosti 14 dni."
Ker je pa uvidel Krispin, da to le ne gre, se je pomiril, ko se je spomnil, da bo ta ovaduh potreboval vsekakor dobro uro če ne več, predno bo pri&el zopet na svetlo. Do tedaj se bodo pa kristjani že razšli v mesto in tako bo vsaj za danes preprečen njegov naklep.
Pogrebec, ki je imel gorečo bakljo v roki, je peljal Ambrozija po temnih hodnikih podzemeljskega pokopališča, ki jih je pa slabo razsvetljevala baklja, Crez nekaj Časa sta prišla po zelo ozkih stopnicah v mirno prebivališče mrtvih.
Po lestvi, ki jo je omenil že Krispin, se je prišlo v drugo nadstropje pokopališča; verniki pa s» bili zbraini Še pižje.
Lestva, po kateri sta dospela popotnika, je bila zelo ozka in slaba, in ko je stopal Ambrozij za svojim spremljevalcem po njej, je nehote vzkliknil: „Pri Jupitru! To je kozja steza!"
Kristjan, ki se pridušuje! Takoj je bil pogrebec na jasnem glede Ambrozijevega značaja,.
Ambrozij si prižge svečo, ki jo je prinesel s seboj na baklji, in oba sta šla naprej po ozkih in nizkih hodnikih. Na vsaki strani grob- pri grobu, počivališča odraslih kakor tudi otrok, tuintam so bile tudi vdolbine v steno, okrašene s podobami, na vse strani pa so držali hodniki v neprodorno temo, kilo ve kam,
Ambrozij je zvesto sledil svojemu spremljeval-cUj Id je vedno bolj pospeševal korake; zavoljo neke skrivne slutnje je prebral tupatam kak grobni napis, ali pa si je napravil znamenje, kjer se je zavila pot v nasprotno stran.
Slednjič se mu je zdelo, da sliši od daleč petje. Tiorej mora že vendar nehati to tajno potovanje.
Nakrat pa zavihti spremljevalec svojo bakljo na desno in levo ter jo spusti v brezdno. Predno se je Ambrozij zavedel, je že izginil njegov spremljevalec v temi.
Ambrozij je bil sedaj vjet, in preteklo je nekaj časa, predno se je popolnoma zavedel svojega kritičnega položaja. Začel je na vso moč preklinjati in se rotiti nad spremljevalcem, ki ga je tako nesramno speljal, potem pa iskal izhoda.
Kar ga vzbudi iz težkih misli neko skrivnostno petje, ki je prihajalo iz globoČine. Ambrozij se je približal odprtini. Na tleh pa je še gorela baklja ter že zelo slabo razsvetljevala grobne spomenike, njemu pa Še vendar naznanjala, da se nahaja tukaj Še drugo prebivališče mrtvih.
Petje, ki je prihajalo iz bližine, je bilo zelo preprosto, vendar resno in veličastno.
Ambrozij se je sklonil nad odprtino,, poslušal ter razumel besede:
„Adstiterunt reges terrae et principes convene-runt in unum adversus Dominutm et adversus Christum eius. (Vzdigujejo se kralji zemlje ip knezi se posvetujejo zoper Gospoda in zoper njegovega maailjen-ca.) — ,Qui habitat in coelis, irridebit eos, et Domi-nus subsannabit eos. (On', ki prebiva v nebesih, se jim smeje, in Gospod se jim posmehuje,) — Dabo tibi gentes haereditatem tuam, et possessionem tuaci ter-minos terrae. (Dal Ti bom narode v dedŠČino in &a-je zemlje v posest.)"	(Dalje prih.)
njem pripovedujejo na OVIenbur^kem ja|:o zanimiv dogodek in. Oldenburžani ga ne nazivajo drugače nego „naš Avgust". Nadvojvoda je s svojim samodrčem povozil in usmrtil Kravo. Naslednjega dne je poslal nadvojvoda po lastnico krave ter jo dal vprašati, koliko velja krava. Kmetica pa je odgovorila: „Moja krava povožena ip mrtva — ? Tega naš Avgust ni storil", ter poslala slugo nazaj. Nadvojvoda je dal Še enkrat vprašati kmetico. Tedaj je pa slabo naletel. Ko je sluga pojasnil ženi, da je vendar-le Avgust povozil kravo, je zaklicala: „Ce je bil to res naš Avgust, tedaj se mi smili, da je tako reven, da si ne more kupiti klonj in da se mora voziti v smradljivcu. Jiaz mu torej kravo darujem".
Nečuvene sleparije uganjajo sedaj židovski a-gentje v Galiciji z ubogim ljudstvom, ki je bilo tako nespametno, da je dvignilo svoje prihranke iz hranilnic. Židovski agentje hodijo po deželi, sleparijo ljudi z različnimi poročili in dajejo za bankovce po 20 kron 13, 14 ali 16 kron, za bankovce po 50 kron pa 30 kron. Bankovce po 10 kron plačujejo ti sleparji s Šestimi kronami. Oblasti so več Židov zaprle. Take so posledice neumnosti. Človek si skoro ne more večje neumnosti misliti kakor je ta, da kdo iz strahu pred vojno dvigne svoj denar tam, kjer je bil popolnoma varen in ga .nese domov, kjer mu prete tatovi, ogenj, izguba in sto drugih priložnosti. Najmanj, kar se nedvomno izgubi, so pa obresti. Kdor ima le malo treznega pomisleka, ne bo dvignil denarja iz hranilnice, kjer je tudi za časa vojne popolnoma varno naložen.
Iz hranilnice dvignjen denar. V Blanskem na Moravskem je iz strahu pred vojno dvignila neka kmetica 5100 kron iz hranilnice ter jih skrila v neko luknjo za dimnik. Ko je pogledala čez nekaj Časa He, ni bilo več denarja. Tatovi so jej ga ukradli.

BOŽIČNO
Slov. Gospodarju


r
PRILOGO

za leto 191Z
Preljubi sveti Božič ti, Tebe se veselimo mi,
In jaslice napravljamo, Za tebe čedno posteljco.
Sam Bog je tebe nam poslal, Pa tud' orehov dosti dal; Njih hoS'mo lepo pozlatit, In ž njimi tebe počastit.
Božič.
(Anton Martin Slomšek. „Drobtinice", 1. 1846, stran 198, si.).
Dekleta, izrezljajte le Iz bele gobe brezove
Goloboe, naj se majajo, Krog jaslic lepo letajo.
Po beršljan fantje pojdemo, Grozdiče mu pobelimo;
V zelenji mora koteč bit', Vsa hiša se »veselit.
Preljubi svet' božični dan, Otrokom praznik najbolj znan, Kjer Jezusa spoznavamo In božje Dete molimo.
Preljubi sveti Božič ti, Naj bomo tvoji bratci vsi, In tvoje ljube sestrice: To naša srčna želja je.
Glej, otročiči majhni smo, Podaj nam svojo rokico, Da rastli bomo lepo mi, Prav pridni kakor angelci.
O sveti Božič, praznik naš, Ki nam veselja tolko daš, Ohrani nam veseli Čas, In hudega obvari nas!
Mir ljudem na zemlji...
(Božična po?est. Napisal Al. Leben).
„Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!"
Rajsko milo je zadonela ta angelska pesem pred davnimi, davnimi Časi nad ubogimi pastirci na bet-lehemskih planjavah, ko je božje Dete stopilo z nebeških višav doli v nizke, borne jaslice.
* *
*
Na prijaznem griču, kjer se začenjajo daleč na okrog sloveče ljutomerske gorice in od koder se odpira diven razgled po bogatem širokem Ptujskem polju, je stala pred večimi leti samotna, od starosti sko-ro fiocela očrnela koča, ki je s svojimi majhnimi o-kenei zrla doli v ravnino proti cerkvi sv. "Marjete.
Tiho in brez življenja so bile od dolgotrajnega deževja in snega premočene ceste; samo vrabci so čivkali svoje nemelodične glasove ter veselo skakljali, ne zmeneč se za bedo nastopajoče zime, od enega brezlistnega drevesa do drugega.
Se bolj žalostno, kakor zunaj, pa je bilo v koči na vinskem griču, kjer se je pomikala po zakajenih stenah senca smrti ter se slišalo bolesti polno stokanje trpečega človeškega srca.
V polmračni sobi je ležala na trdi postelji mla. da ženska. Dihala je težko in hropeče, na vpadlih licih je žarela srebričasta rdečica, in še enkrat je švignila prejšnja lepota po njenem ozkem obrazu. — Poleg postelje pa je sedel njen mož, zaraščen z gostimi, črnimi muštaci, ter krčevito držal s svojo levico za eno roko bolne žene. Iz oči mu je prodiral srp in osoren, pogled, okrog, ust pa mu je bila vtisnjena neka divja, uničujoča trpkost,
„Ali mi hočeš verjeti, Ivan", je nagovorila s težavo in v pretrganili stavkih bolnica zraven sebe sedečega moža, ,.naš Gospod me želi imeti pri sebi; jaz moram od tod — kmalu, kmalu! Smrt me že grabi v udih, to Čutim dobro."
„Bodi tiho, Roza, ne govori tako", je zakričal mož v bolestni razburjenosti; „.ne pustim te od tod. Do sedaj Še nisi imela nič dobrega pri meni, re-vica; a sedaj hočem srečo prisiliti. Noč in dan hočem delati in" se potiti, da ti naredim dobro in lepo ter udobno življenje, in čisto ničesar ne smeš več pogrešati ... In ker ne maram za prav nobenega človeka vec na celem svetu, zato pa liočem tebe tem bolj obsipati z veliko, veliko ljubeznijo, ki gori v mojem srcu."
„Ivan", šepetala je žena, „dokler sem bila pri tebi, se mi je vedno dobro godilo ... In poleg vseh težav sva imela vendar-le dokaj sreče, seveda vsik-dar le za malo, malo Časa; pa za to ne moreš ti ničesar — in jaz ne bom pozabila tvoje ljubezni, tudi v večnosti ne."
„V večnosti! v večnosti!" vzkliknil je bolestno mož, „ti ne smeš proč od mene, ljuba moja! Kaj naj počnem jaz brez tebe? Nimam nikogar ne v nebesih, niti na zemlji, nego edino-le tebe."
„Ijvan", je šuštela žena, „mir moraš skleniti z našim Gospodom in z ljudmi."
„,Mir skleniti, Roza? Jaz sem mir že imel. Zakaj pa nama niso pustili miru? Zakaj so ravno name naperili ves sum? Vsem drugim se je verjelo, sa. mo moje spričevalo, moj zagovor, ni veljal nič. Kolar-jev Ivan je pač moral biti tat, saj niti vinarja od o-nih tisoč goldinarjev niso našli pri naju. — Tisoč goldinarjev, ha-ha, če bi ti bili v najinih rokah, bi midva tudi boljše lahko živela! — Radi samega suma
in vsled izjave nekega lopova sem moral iti 3 leta presedeti v ječo, in tebe niso niti enkrat pustili k meni, in, ti si bila istotako nedolžna kakor jaz,"
„Naš Gospod je še več pretrpel, Ivan, in tudi po nedolžnem."
„Toda, zakaj se ravno lopovom vedno dobro godi? Molila sva,, vestno izpolnjevala svoje krščanske dolžnosti ter se s trudapolnim delom pošteno prerivala skozi življenje. Naš Gospod je vedel,, da nimava na tem razburkanem svetu ničesar drugega, nego svoje dobro ime ter nekoliko malenkostne sreče in, veliko ljubezen med seboj; a Čim večja je ljubezen, tem krutejša je ločitev in — po nedolžnem! V ječi sem i-mel časa dovolj, premišljevati vse te reči, in pri tem sem se odvadil molitve in spovedi. Zaupanje v našega Gospoda sem izgubil popolnoma in ljudi ne morem trpeti nikoli več, sovražim jih iz dna srca in ne maram sploh za nobenega človeka več na svetu." „Pa za mene, Ivan, vendar maraš," „Ti si angel, Roza! Vsi drugi so Jiu . . . .!" „.Ivan, Ivan, prosim te, nikar ne govori tako! To me boli — v srce boli!"
„Odpusti mi, Roza, žaliti te nočem — jaz gotovo ne! . . . Ti si tako dobrosrčna in iz same dobrosrčnosti pozabljaš, koliko hudega so nama prizadja-li ljudje ... Ti nisi nič manj trpela, nego jaz . . . Ali še veš, ljuba, ko sem prišel iz ječe domov? — Noben človek ni izpregovoril besedice z menoj, na stezi so me puščali osamljenega, v cerkvi so se vlekli proč od mene; pa tudi tebe so se izogibali kakor kakšnega okuženca. . , In ko si mi podarila otroka, najinega Ivančka, nisem v celi vasi našel Človeka, ki bi bil otroku boter pri krstu . . . Ako se me ne bi bil usmilil neki, kakor po naključbi od nekod prišedši tujec, bi se bil moral z nekrščenim otrokom vrniti domov... In ko je ubogi črviček umrl, se ni prikazala niti ena živa duša pri nas. Moral sem sam svojega lajstnega otroka zabiti v rakvico in ga nesti na pokopališče", Ivan je postal od razburjenosti smrtnobled. Tresel se je na celem životu ter je uprl stisnjene pesti s tako močjo v klop, da je deska kar pokala. — Po kratkem odmoru je nadaljeval nekoliko mirnejše:
„V celi vasi mi ni dal nikdo dela, in tako sem moral potovati 4 dolge ure doli na Hrvašfko, iskat si dela in zaslužka. Šest dni v tednu te nisem videl, Roza, in le tiste kratke urice v nedeljo sem te imel pred seboj ... In sedaj — sedaj pa me hočeš zapustiti popolnoma in naj te nikoli več ne vidim, čisto nikoli več — oh!"
Tako je tarnal obupni mož, kakor v mozeg zadeto drevo. Na njegovem obrazu se je zrcalila grozna bolest, toda nobena tolažilna solza se ni utrnila iz njegovega očesa. Tudi bolnica se je vila v nepopisni žalosti, a tudi njeno oko je ostalo suho. Oba sta se odvadila joka in solza. Ne vedoč, kaj da dela, je skočil mož pokonci, zrl srepo nekoliko časa skozi okno dol v ravnino, med tem pa se tresel kakor šiba na vodi po vsem telesu; nato pa je vzel iz omare pipo ter jo basal s tobakom Čisto iz navade, tu se je Še pravočasno spomnil, da žena ne more prenašati dima. Potisnil je tedaj pipo počasi v omaro nazaj ter se zopet vsedel k postelji trpeče žene. — Po dolgem molku, med katerim je bolnica skoro nepremično ležala, se je ta nenadoma obrnila proti možu ter ga vprašala z mehkim glasom:
,„Ivajn, ali me imaš kaj rad?" „Roza, kako me le moreš kaj takega vprašati!" je zakričal mož, „ti vendar veš1, da biva v mojem srcu le ena misel, edina misel — in to si ti."
ne!"
„Potem me pa ne smeš zapustiti, na vse veke
„,Jaz naj tebe zapustim? . . . Roza, Roza — ali te zopet muči vročnica, nisi pri jasni zavesti! — Poglej sem — ali me ne poznaš?"
„Poznam te dobro, Ivan, in sem popolnoma pri zdravi pameti. . . Glej, na svetu ne moreva za vedno ostati skupaj, toda gori v nebesih pač . .,. Jaz grem sedaj naprej v nebesa, in Če si mi zvest, potem moraš priti za meinoj — pa čisto gotovo, Ivan! . . . Hočem tamkaj lepo izbrati prostor za naju oba, in še enkrat rajši te hočem imeti gori v nebesih; a same me ne smeš pustiti, kaj ne, da ne boš, Ivan?"
Ivan se je naslonil z lakti na kolena, zakril z obema rokama obraz ter vzdihoval bolestno.
„Ivan, nadaljevala je žena s slabim in večkrat od kašlja pretrganim glasom, „imela sem sinoči čudne sanje. — Sanjalo se mi je, da sem gori v nebesih, in, bilo je tako Čudovito lepo, da ti ne morem dopovedati dovolj. — Naenkrat mi je prihitel rajsko-lepi angelček v naročje in ta je bil najin sinček, I-vanček. Pritiskala sem ga na srce ter poljubovala; a zazdelo se mi je, da pri najini sreči še nekaj pogrešava, Vprašala sem: „Ivajičiek, kje pa je oče?" — Angelski sinček se je žalosten ozrl v stran ter dejal: „Očeta ni tukaj". — „Ja, ali ne pride", vprašala sem dalje. — „Ne, ne pride nikoli, prav nikoli, ne spada več med naju!" je rekel sinček ter jel plakati. — Tu sem od neznosne bolesti in žalosti zakričala ter se jokala kakOr Še nikdar v svojem življelnju, in od tega sem se prebudila."
Sedaj so se resnično vdrle vroče, jasne solze iz oči bolne žene, pa tudi mož je bil globoko ganjen. — Zgrudil se je, kakor uničen, pred posteljo na kolena, zgrabil viharno za roko bolnice, poljubova! jo neprenehoma, pritiskal si jo na oči ter jokal kakor mali otrok.
„Roza, o moja draga Roza", je tulil na ves glas, „za vedno biti ločen od tebe, tega si niti misliti ne morem! — Jaz hočem tudi na onem svetu biti tvoj — tvoj na vse veke!"
„Tedaj pa moraš z našim Gospodom skleniti mir, narediti prijateljstvo, Ivan, da naju pusti skupaj prebivati v svoji hiši."
„Da, ljuba Roza, prijateljstvo z našim Gospodom, da te ne izgubim za vekomaj!"
„Danes je Sveta noč", šuštela je bolnica, „nocoj se bo rodil naš Gospod ter prinesel ljudem mir..., Ivan ..."
„Da, da, Roza", padel ji je v besedo, „Še danes hočem iti doli v cerkev ter narediti sporazum z na' šim Gospodom."
„Bog ti plačaj, Tvan . . . Sedaj stokrat lažje u-mrjem ... Ti si v resnici tako dober, ljubezinjiv mož!"
Ta se je naglo vzdignil od tal ter Šel vun, poklical staro BoŠtjančko, ki je stanovala vzadi v tesni čumnati male koče, da bi nekoliko ur pazila na bolnico. Potem se je praznično oblekel in urno stopal doli proti cerkvi svete Marjete. Dolgo, dolgo ga ni bilo nazaj. Bolna žena pa je med tem časom prisrčno molila k Bogu ter ga goreče prosila milosti za svojega obupanega moža. — Končno, ko se je začelo že mračiti, so se začuli njegovi koraki v veži. Ko je vstopil ter se približal postelji bolnice, se ji je zdel popolnoma predrugačen. Sicer je še trepetala globoka bol na njegovih ustnicah, toda divji, besni pogled je izginil in" neki blagi mir je odseval iz njegovih o-či.
L
„Roza", je šepetal ter se nagnil k bolnici, „izpovedal sem se in naš Gospod mi je vse odpustil. . . O, meni je sedaj tako laliko pri srcu, ¡tako lahko, kakor da bi mi bil ves svet odvzet raz njega. . . se-«iaj, Roza, bova skupaj na vse večne čase."
Bolnica mu je zrla z žarnim pogledom v obraz in govorila komaj slišno:
„Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom!"
„Da, ljuba moja Roza, dejal je mož mehko, „ljudem sem jaz tudi vse odpustil — naš Gospod je meni tudi veliko celo veliko moral odpustiti."
Se žarnejši so postajali ženini pogledi, a iz-pregovorila ni besedice.
„Roza", vprašal jo je mož v zadregi, „si me li razumela? Ali mi pač verjameš?"
„Ivan", hropela je žena, „verjamem ti, kakor našemu Gospodu! — Nikdar me nisi nalagal — vedno si mi bil odkritosrčen . . . laz sem že itak vedela, da je vse v redu. Sem spoznala že na tvojem obrazu, na tvojem dihu, da prinašaš seboj našega Gospoda. . . Tudi drugače sem prepričana). . . Ivan-Ček, najin angelček, je bil zapel pri meni, predno si prišel ti domov ... Ne v sanjah, ampak] v polni isti-ni; telesno sem videla iaintička! ... V snežnobelem oblačilu je stal tu pred posteljo ter dejal, da je sedaj tudi za očeta pripravljen prostorček v nebesih."
Mož je plaklal, plakal. — Naenkrat pa je zakričal na ves glas:
„Roza, Če se prikažejo rajni otroci, tedaj vzamejo enega izmed starišev seboj! — O Bog! O Bog! — Ti se treseŠ . . . Roza, kaj ti je? Kaj pa imaš?"
Žena se je zgrudila vznak" — njeno dihanje je postajalo redkejše . . . Nek sladek smehljaj je Švignil čez njen obraz--potem kratek, lahek boj s smrtjo in žena je izdihnila. — —
Skozi razpršene megle so prodrli za trenotek krvavordeči žarki večernega solnca in, so metali rožnat sij skozi majhna okenca v zaduhlo sobo, Kjer je trpinka dokončala svtije trpljenje in odšla vživat večernega miru. — Možu, ki je vzdihujoč klečal poleg svoje rajne, pa se je dozdevalo, da mu doni na. uho angelska pesem:
Slava Bogi! na višavah in mir ljudem na zemlji •, •
Obran ek.
(Napisal Jaauš Goleč).
I,
Na Kozjem vrhu, v jarku ob potoku je živel čevljar, ali po naše, bolj umljivo povedano, Obrankov „šoštar". Bil je možicelj srednje postave in klepetave. ga jezika, kakor večinoma vsak njegove stroke, posebno taisti, ki so hodili po hišah Šivtat v Štero. Njegova leta so se že tako bolj nagibala jeseni, ko je stopil v našo povest.
Vkljub dvakrat dopolnjeni polnoletnosti še ni vlekel na zakonski jarem, ampaK je živel ob strani svoje veliko starejše sestre, kot deviški samec. Obema skupaj so zapustili stariši kajžo in toliko zemlje, da sta se poleg Čevljarske obrti lahko pošteno preživela. Vsakdo ju ie blagroval, Češ,: ta dva sta pametna, noben se noče okleniti v zakonske spono. In res; France še niso nikoli nadlegovale zakonske skušnjar ve, posebno sedaj ne, Ko je že korakala 60. rojstnemu letu nasproti.
Brat Jaka, Čevljar, pa je tako bolj na zunaj in prisiljeno, kar se tiče samstva, držal s sestro; na tihem pa si je mislil: ko bi se le temu staremu kremplju ohladile pete, jaz bi si že poiskal mlado ip bolj poskočno! Toda to si je Jaka samo mislil, izraziti pa si ni upal svojih želj v besedah, ker se je bal France in nad vse spoštoval prvorojenstvo, Franca pa se je že gibala, kaKor povedano, v bolj od tega sveta poslovilnih letih, in jo je med drugimi lepimi Čedpostmi dičila tudi bogoslužnost. Ce je ie utegnila, se je odtrgala zjutraj ip poskrbela za dušo.
Bila pa je taisto leto, ki je bilo zadnje za našo Franco, kaj pasje huda zima, vendar vkljub mrazu in snegu je obiskovala pridno svitanice, večinoma vsako jutro. Kdor pa pozna naša remšniška brezna in jarke, on tudi ve, da se človek do dobra spoti, predlo dospe do vitežkega sv, Jurija. Tako so se tudi Francine kosti potile vsaKo jutro, ko je stopala navkreber, in so se v hladni cerkvi navlekle preveč vlage in mraza. Franca je jela pokašljevati in kašelj jo je tudi okoli božičnih praznikov položil na bolniško postelj.
.laka jej je stregel na videz s sočutjem, pa le zopet samo na zunaj, v srcu pa je želel, da bi se le odkašljala do konca, jaz bi se pa že lahko to zimo o-ženil. Dal jo je še pravočasno prevideti in jej že večkrat podržal mrtvaško svečo; pa sveča za svečo je dogorela do konca, Franca pa se je še vedno premislila in preganjala Jaketovo zakonsko hrepenenje s pokašljevanjem.
Samec "Jaka je ugibal, tuhtal in poskušal na sestri vse smrtonosne vraže, pa le ni šlo.. Slednjič pa je le vendar pogodil pravo. Spomnil se je materinih naukov, ki so mu večkrat razkladali, da se mora pri bolniku, ki se ga drži duša, uporabiti ne domaČa, ampak izposojena mrtvaška sveča. Dob.il je tudi taKo svečo od PrČkove Lone in Čakal ugodne prilike, da bi ž njo Franci posvetil na drugi svet.
Bilo je ravno v osmini' novega leta, ko se je o-brnilo Franci zopet na huje. Jaka je prižgal svečo in mislil: sedaj ali pa nikoli. Držal je svečo dolgo, dogorela je že skoro; Franca pa je Še vedno vlekla sa-po na dolgo in gledala v strop. Brata je že minevala potrpežljivost; v roko ga je že žgala dogorela sveča;
ojunačil se je in dregnil Franco z besedami: „No, no, Franca, hitro napravi, sveča ni naša!"
In res, FraJnca, ki je bila štedljiva celo življenje, ni hotela delati bratu nepotrebnih stroškov, je u-gasnila z dogorelo svečo vred.
Jaka je pokopal rajno z vsemi hribovskimi navadami s sedmino vred, in dospevši domov, je že tuhtal, katero bi si izbral. Na mnogotera samska in vdovska srca je potrkal, pa povsod je bil, ali prejesenski, ali prešalobardasti. Mislil si je: Pišite me v uh domaČe farance, se bodete že še kesale.
Obljubil je Storovemu TinČetu par novih škornjev, če mu nagovori in priprosi za zakon Petričkovo Jero onstran Radia. Tinče je vestno izpolnil svojo obljubo in čez mesec dni so že gospod župni$k metali 0-brankovega čevljarja in bajtarco Jerico raz prižnico. Pri oklicu se je marsikatera samica odkašljevala in si mislila: ko bi me bil ie Še parkrat zaprosil, pa bi ga bila tudi jaz vzela. Toda zvonenje po toči je prepozno; tega prepričanja je bil tudi Obranek, in zalival je pridno čas zakonske priprave z vinsko kapljico, ne meneč se za pregosposke želje remšniških samic.
Bilo je teden pred poroko, ko je zamakal čevljar Jaka svoje, še samsko grlo po dokončani službi božji v remšniški gostilni. Proti večeru se ga. je bil že tako nalezel, da je začel kruliti pesem: h,Kode je bilo, da je remšniškemu sv. Jurju ušel konjič, da sedaj peš kolje lintvarja".
Med^ gosti v gostilni so bili tudi domači gospod župnik, ki so se zaupljivo pogovarjali z nekaterimi kmeti. Že večkrat so z ostrimi očmi pobliskali po preglasnem pevcu, vendar ta dan je bil Čevljar Obranek nedovzeten za osorne poglede. Krulil in bobnal je svojo pesem še vedno dalje. Slednjič je minila tudi gospoda župnika potrpežljivost, in na prigovarjanje treznih tovarišev so pristopili k čevljarju in mu do dobra dokazali, d.a ta pesem ni niti za iantalinsko grlo, kaj še-le za tako postarano in povrh ženinovo.
Jaka je naufc dobro razumel in utihnil, le v srcu se je jezil na g. župnika,, ki so mu pregnali vso židano voljo, in sklenil je, se nad njimi maščevati. — Prilika se mu je res tudi kmalu ponudila.
Veliki zvon raz zvonik je oznanil „Ave Marijo". Vsi gostje so vstali, se odkrili in spoštljivo molili za gospodom župnikom angeljevo češČenje. Le Jaka ni vstal, da, Še celo odkril se ni. Vsi so ga jezno pogledovali, in tupatam je dobil tudi kakjšen sunek, češ: naj vsaj vstane in se odkrije, če že moliti ne mara. Toda čevljar Jaka se ni zmenil niti za opomine v besedi, ne v dejanju, ampak trdovratno vstrajal pri svojem sklepu. Po dokončani molitvi so gospod zopet pristopili k njemu, vsi so obmolknili, in ga vprašali: zakaj da 011 edini ni izpolnil krščanske dolžnosti?
Jaka je sedaj vstal, se odKašljal in odrezal, rekoč : „Vejo, častivredni gosp. župnik, pri vsej svoji lahkomiselnosti sem vselej spoštoval četrto božjo zapoved. In moj rajni oče — Bog in sv. Jur jih popeljita v raj, Če Še niso tam — so mi pogosto pravili: „Jaka, Jaka, dobro si zapomni taistega Kmeta ali tudi koj šolarja, ki moli v oštariji večno luč, ni nikoli nič prida, Jaz poslušni Obrankov sin pa si nočem sam jemati očetovega blagoslova in se prostovoljno prištevati med ničvredneže, radi tega pa z vami tudi molil nisem."
Vsi poslušalci so se nasmehnili "dobremu odgovoru, gospod župnik pa so se malo popraskali za ušesi in, ker jim je menda nauk segel v srce, so se počasi izmuzali iz gostilne.
Obranek pa je še dolgo kvantal, pogodil Še več modrih in domov grede je obljubil svojemu patronu 5 očenašev, ker ga je tako pametno razsvetil v odločilnem trenotku.
Z,a dober teden dni je bila poroka^ in Jaka je poln veselja popeljal na svoj dom nevesto, oziroma ženo Jerko. Ni prinesla Jera bogve kaj h kajži, pa koza „mula" z repom je bila ip še nekaj drugih ropo-tij. Jaka je bil skraja prav zadovoljen, da je zamenjal Franco z Jerko; vendar samo od začetka, dokler ni spoznal, ali občutil njenih čednosti; za Obranka seveda slabosti. Kmalu je mloral priznati Jaka sam sebi, da je moč ženskega spola v jeziku in da tako gibčnega kakor Jerka, Še rajna sestra ni imela. Čevljar se je večkrat pokesal, da je grešil nad sestro, toda dobro se je zavedal, da bode Jerka njemu svetila z mrtvaško svečo, ne pa on njej. Kakor rajna Franca, bila je tudi Jerka bolj pobožna, in je rada zahajala v cerkev. Razloček" med obema je bil le ta, da rajna ni nikdar priganjala brata ob delavnikih, posebno v mrzlih zimskih jutrih ne k službi božji; poleg Jerko pa je moral "Jaka večkrat krevsati k svi-tanicam. Huje pa Kot na ženo, se je jezil ObraneK na priženjeno kratkorepo kozačo mulo.
Kakor v hribih sploh, tako tudi pri nas na Remšniku ni najti zlepa ure po kajžah, ampak pomagamo si mi hribovci pri določitvi časa z raznimi, večkrat bolj nego ura zanesljivimi sredstvi, kakor n. pr. s petelini. Pri Ohranku pa tudi petelin ni igral vloge ure, ampak meketača mula. Vsa^o jutro, po leti ob 4., po zimi pa ob 5. uri zjutraj, se je že razlegal glasni mufin me-e-e ko kajži. Že koj prvi budilni Klic je vzdramil Jerko, ki je brzO vstala in nato začela tudi moža tako dolgo obdelovati s sunki v rebra, dokler ni zapustil toplega ležišča, se lotil dela, ali pa ž njo krenil v cerkev. Vsi remšniški farani so se čudili, da je dobil Obranek tako ljubezen do hiše božje. Jaka pa je na tihem zaklinjal rogljasto budilko mulo in koval maščevalne načrte. Vsa zdravilna sredstva je bil na njej že poskusil: ravnal jej je rebra, v Jerkini odsotnosti s krepelcem, puščal ji nemirno kri s šilom, pa vse skupaj ni pomagalo nič; kozača je pač meketala vsako jutro kakor nalašč.
Pri nas na Remšnika smo boli dovzetni m toliko, dandanes preganjano konservativnost in s« tudi z vso silo upiramo napreclnjaštvu. Zaradi tega tudi ne uporabljamo za razsvetljavo ne elektrike, ne plin», Še petroleja ne, ampak domači pridelelk: borove treske. Toliko se dandanes govori, kako slabo da upiiva slaba luč na oči, toda povem ti dragi bralec, da jo že marsikateri hribovec izgubil sluh, " oči pa imamo vsi dobre. Tudi naš Obrankov Jaka je opravljal svojo o-brt pri tresKini razsvetljavi. Ko je pa odložil zvečer dreto in šilo, utrnila je skrb.na Jerčka tresko in postavila vselej precej visok svečnik d je bil na vrha na, debelo okoVau, z železom, na klop, za peč.
Spaval je tudi naš Čevljar neko pozimsko noč po marljivem delu prav dobro. Se-le proti jutru so mu začele rojiti samje po glavi, in sanjalo se mu je ravno, da je že zopet držal izposojeno mrtvaško svečo, pa pe Franci, ampak Jerki, Sveča je dogorevala, v roke ga je peklo in povrh ga je Še v istem trenotku bolha tako neusmiljeno ugriznila, da je stresel in brcnil z nogo svečnik za pečjo, ki je z vso okovano težo telebnil spavajoči Jeri na obraz; od bolhe ugriznje-no roko pa je siromak predaleč iztegnil in zadel ob latvico mleka, ki se je z glasnim „Črep" prevrnila po tleh.
'Jerko je nepričakovani udarec nekoliko omamil; še-le mulin krik jo je spravil k zavesti, da se je otipala, ukresala ogenj in videla vso nezgodo.. Par gor-kih, Ki so priletele Jaketu s svečnikom čez hrbet, je pričalo, 'da je zadela pravega krivca. Po prestanih u-darcih ga je pa ljubeznjiva ženka obsula s celo kopico peklenskih in zemeljskih pošasti, A ObraneK se je hohotul pod odejo in si mislil: Ko bi ti bil svečnik le Še odbil jezik, a — je molčal. Žena, ki je pripisovala udarec ne sanjam in bolhinem piku, ampaK hudobiji moževi je kuhala odslej jezo, mu ni privojščila več dobre besede, in za kazen in pokoro je moral ldepati ž njo vsako jutro k svitanicam. Obranek pa ie zaklinjal te presnete zimske bolhe in budilko mulo, ter tuhtal, kako bi obojno golazen spravil v maščevalni načrt Po cele dneve je smolec grunfel in gonil ukane po glavi, pa v nobeno ni mogel spraviti bolh in kozače. Večkrat je kar dreto trgal od jeze in razbijal s kladivom po nedolžnem obuvalu, da je mulka skakala kar v jasli.
Približal se je božični teden, dnevi dela za čevljarje, in Jaketov osvetni načrt še vedno ni bil izdelan.
V četrtek pred svetim dnevom je bilo, ko so Obranka ponoči zopet žrle krvoločne zimske bolhe in ga je mufkin klic spravil na noge. Sel je v cerkev in na potu, za kar je bil celo življenje Bogu hvaležen, je skoval bojni načrt. Sam sebi se je smejal, da jo je tako dobro pogodil.
Koj drugo jutro se je javil ženi, ki je Še vedno srdosala nad njim, bolnega, in ni šel ž njo v cerkev. Komaj so udarile Jerko duri po petah, zlezel je tudi čevljar iz ležišča in začel svetiti po ležišču. Ob svitu luči so preplašene bolhe brž poskakale vsaka na svojo stran. Obranek se je namrdnil in zagodrnjal: „Tri bodo že zadosti",
Nato se je spustil na lov, njegovi smolnati prsti pa, posebno palec in kazalec, ki pri tem opravilu igrata glavno vlogo, sta se izkazala za to gonjo Kot popolnoma nerabna. Jaka si ni pomišljal dolgo, ampak je za,čel lomastiti s pestjo po prvi bolhi in jo tako dolgo mrtvičil po slami, da jo je vso omamljeno prav vlahKo zagrabil, vrgel v bezgov ŠtoreK, ki ga je bil nalašč za to priredil, in jo zaprl. Na enaK način je vjel še dve, nato pa je štorek skrbno zadelal in ga skril med čevljarsko orodje.
Celi dan je pridno delal, vzel večkrat štorek v roKe, ga potrese! in pristavil na uho, da bi se prepričal, če ni katere od teh žlahtnih živalic potolkel do smrti. Vendar bolhe so se v temi klnalu zavedi« in s precej glasnim skakanjem po štorku oznanjal« življenje. Smolec se je nasmihal in si mislil: vse se mi je še dozdaj posrečilo, da bi se mi le Še jutri, na sveti večer. Obranek ;e namreč dobro vedel, da ima njegova ženka vkljub bogoslužnosti celo Kopo vraž. ali po naše, babjih ver. Med drugimi je bila tudi ta, da je vsako leto med 11. in 12. uro ponoči na sveti večer šla molzt mulo, češ: Kolikor mleka da rogača na ta večer, toliko ga bode dajala skozi vsaki dan celega leta.
Napočil je sveti večer, Jerka je začela naprav-ljati jaslice, in druga leta je moral Jaka vedno zlesti na peč ter je od tamkaj presojal pripenjanje vencev, da ni visel eden kam na predolgo, drugi pa prekratko. Pri tem opravilu se je vedno razlegal Čevljarjev enakomerni: „Jera, bolj sem, Jera., bolj tja", rae peč.
To leto pa ga Jerka še k temu opravilu pi povabila, ampak je Kar sama napravljala. Jaka pa je molče pušil za pečjo iz pipice in menil: nocoj ti že pokažem babura ti srdosasta!
Bilo je okrog 11. ure, Jaka je zazdehal, si o-drgnil ude, skočil v škornje in rekel: „Jerka, letos pa grem k sv. Pankraciju k polnočnici, ti pa le lepo varuj doma."
Jera ni odgovorila nič, ampak iskala molzni žehtar. Smolec se je jel zaobljubljati k patronu s celo rajdo očenašev, izvlekel štorek z bolhami in grede iz hiše je še pogladil v veži mufko. Kozi se je ta nepričakovana ljubeznjivost dopadla in nehote ga je povohala ter se ga dotaknila z butico. Jaka je porabil to priliko, prijel rogačo za roge in kot bi trenil, jej je nastavil štorek z bolhami v uho, ga odprl, stresel bolhe, jej zamašil še uhljo ip odkuril.
Ni šel k polnočnicam, ampak skril se je za vogal kajže in prežal na učinek. Ni čakal dolgo, in ž«
se je razlegal glasen ropot po veži. Jeriča se je približala kozi z žehtarjera, pa kar ostrmela. Mulka je namre5 grebla z nogami, skakala vkljub priletnosti v zrak in skušala odtrgati motvoz, ki jo je držal k jaslim,. Cevljarki so kar lezli mravljinci pri tem pogledu, misleč, da je sam ta hudi obsedel kozo; lasje so se jej postavili pokoncu, in živo se je spomnila Župniko-vega svarila in pridige o vražah^ Ze jo je hotela tudi sama popihati skozi vežo, pa mufa je odtrgala motvoz in kar naravnost drvila proti Jeri, Prestrašena žena jo je klicala v vseh ljubeznjivih imenih, pa ko-zača se je zaganjala va-njo vkljub temu. Tu in tam se je pomirila in pogledala sočutno gospodinjo; vendar bolhe so jej začele znova skakati po ušesu in se je tako zagnala v Jero, da jo je prevrnila in ji neprenehoma tiščala glavo In roge v hrbet.
Jerka je vpila na pomoč, pa njeno vpitje je spremljala le temna noč in Obranek, ki se je kar valjal od smeha za voglom. Zbrala je še zadnje moči in z urnostjo 201etnega dekleta je pobegnila v izbo, pa kozača je bila zopet ž njo in jo obdelovala z rogovi. Ukane so tudi Jerki švigale bliskoma po glavi — do blagoslovljene vode ni mogla; torej urno skozi okno na piano, si je mislila.
Pa kakor vse hribovske kajže, imela je tudi Ob-rankova majhna okna, in Jerka je hotela spraviti svoje obilno telo takoj skozi prvo. Reva je porinila najprej dolge noge skozi, spodnje telo je vleklo z vso težo navzdol, pa okno je bilo — preozko. Jerka je bila s spodnjim telesom zunaj, z gornjim in glavo pa, v izbi.
Od bolh preganjana mula se je vzbela z nogami na klop in si neusmiljeno hladila b.utico ob Jerki-no glavo in hrbet,. Cevljarka je vpila, dokler je bila pri sapi, pa veter je odnašal njene klice bogve kam. Sčasoma je utihnilo vpitje in le kozača je še razsajala in premetovala. čevljarsko orodje po izbi.
Obranek se je nasmejal za voglom do dobra in spoznavši, da je njegova ropotija v nevarnosti, je skočil v izbo, prijel kozo za glalvo in jej odmašil uho. Mufka je še en čas rogovilila, pa bolhe so jej poska-kale ena za drugo iz prostornega uhlja in vsa utrujena se je vlegla. Smolec je potegnil v past vjeto Jer-ko z okna in jo odložil vso upadlo v postelj.
Se-le bolj proti jutru se je revica zavedla, zbrala misli in zaupala možu grozno mufino obsedenje. Obranek je pri Jerkini povesti komaj požiral smeh, pa vendar se je kazal poln sočutja in jo zagotavljal, da se je koj po prvih njenih klicih vrnil in jo rešil zlobe z žegnano vodo, ki bi jo bila sicer gotovo razkadila v solncni prah.
Jerka je verjela ia.žnjivim ustam, kajti strah jej je bil tako močno stopil v ude, da še na, sveti dan n; mogla v cerkev. Takoj po praznikih pa je prodala ko-začo remšniškemu krčmarju pod ceno, seveda je zamolčala njei>o obsedenost.
Odslej je bil Obranek rešen nadležne budilke. Jerka pa mu je bila tudi hvaležna za rešitev, nikdar več ga ni priganjala k svitanicam in mu lepo stregla. Čevljar pa je od tedaj tudi rajši hodil v cerkev, se svojemu patronu pridno zahvaljeval za pametni načrt i a odslej ni nikdar več ubil nobene bolhe.
Povest z jezikovne meje.
(Spisal R. Beuilč).
I.
Od tam, kjer šumi silni tok naše Drave, do tja, koder teče temnozelena Mura, pritajeno in skrivnostno pevajoč žalostinke naše preteklosti, se razprostirajo prijazne vinske gorice, ponosno in lepo imenovane Slovenske gorice. V selih in vaseh ;e doma blagostanje in sreča; prijazno ljudstvo biva tod, prijazno in bogaboječe. To ljudstvo ljubi najdražjo dedščino svojih pradedov — sveto vero in ljubo materino govorico. Pa so prišli iz temnih gozdov, tam gori iz severa, suhi in krivonosi ljudje, prišli so z denarjem: po kaj so prišli? Kupit slovensko zemljo, podkupit slovensko kri in ugonobit naše ljudstvo ....
In začeli so učiti novo vero, prav čudno in nerazumljivo.. Nakupili so dokaj slovenske posesti, in s^lej čudo: nemški denar ni prinesel našim ljudem trajne sreče, pahnil jih je v mnogo hujšo revščino, kakor je bila ona, iz katere so se hoteli izkopati . . .
V eni teh vasi je bivala rodovina Kmetov. Pri Kmetu, ali kakor se je zadnji gospodar pisal, pri Burji, je bilo doma blagostanje in sreča. Stari Burja je bil mož stare korenine in stare vere; Čital je mnogo, Ml je naročnik dobrih knjig in Časopisov, v svoji hiši ni trpel ničesar, kar bi količkaj žalilo sv. vero ali pa narodnost. V zasebnem in javnem življenju je bil nekako trmast in ni nikdar odgovarjal drugače kakor slovensko, dasi se je deloma že privadil tuji govorici. Materin jezik mu je bil svet in z materinim jezikom, s prelepo slovensko govorico, je prišel skozi vse urade ter je opravil vsa pota pri sodnijah in drugod. Zakaj je dandanes toliko ljudi, zlasti mlajših, ki menijo, da brez nemščine ne morejo priti nikamor? Res je: Kolikor jezikov zn.aš, toliko ljudi veljaš!, ali pri tem ni treba omalovaževati jezika svo-jeiga ljudstva, ki ga mora pri nas vsaka oblast razumeti. Žalost me obide, kadar slišim, k.ako slovenski kmet, delavec in viničar neusmiljeno lomi svojo nemščino v smeh in zabavo poslušajočih'.
Stari Burja pa ni bil poučen še-le po časopisju, da morajo znati pri vseh uradih slovenski; njegova priprosta, kmečka pamet mu je velevala tako. Prazen in puhel je izgovor, da povsod ne razumejo slovenščine; povsod tam, kjer imajo koristi in dobiček od Slovencev, povsod upoštevajo slovenščino.
Stari Burja je vzgajal svoje otroke v strahu božjem, često jim je govoril o nevarnosti, ki jim preti od strani objestnih tujcev, učil jih je previdnega gospodarstva., vcepljal ljubezen do dedne rodne grude in velel čitati dobre knjige in časopise. Ali stari Burja se je staral vedno bolj in bolj. Otroci so jeli odraščati in so bili jako dobri. Ali, vrag nikoli in nikjer ne miruje, in dobili so v hišo slabe Časopise in knjige; starček se seveda ni mogel več toliko brigati za svojo okolico. Ko je spoznal, da ne bo več dolgo gledal božje zemlje, je oddal vse gospodarstvo starejšemu sinu Ivanu. Drugi otroci so izginili drugam. Po preteku enega ::ieseca, baš, ko je ležal stari Burja na smrtni postelji, je došlo pismo, da so odšli v tujino, v Ameriko po — srečo. . . Hudo je bilo sivolasemu starčku ob tej novici, še hujše pa, ko ni videl ob svoji smrtni postelji 'svojih otrok. Samo Ivan je klečal ob očetovem vzglavju in nekaj dohročutnr,i sosedov. Starček je kmalu izdihnil in pokopali so ga tik njegove blage ženice. Kdo ve, kaj so pokopali s starim Burjo? Kdo ve . . .?
Ivan je bil sam, čisto sam na svetu, namreč na svojem svetu. Človeku pa ni dobro samemu biti, pravi sveto pismo, in tudi Ivan je to začutil. Poiskal si je pridno dekle za ženo. Ni mu bito treba dolgo iskati, kajti Kmetovo kmetijo so poznali daleč na okrog. Skraja je šlo gospodarstvo res lepo izpod rok, ali pozneje je jelo iti vse rakovo pot, Ivan, nič več tisti dobri Ivan, kakoršnega je hotel imeti njegov oče, ta I-van se je udal pijači, pil je vse brez izjeme, samo; da je — žgalo . . . Velika revščina je zavladala v nekdaj tako bogati in ponosni hiši. Žena je rotila svojega moža, naj neha pijapČevati zavoljo ugleda, zavoljo drobnih otročičev, naj obdeluje polje, naj seje, da bo imel kaj žeti, naj dela! Ali vse prošnje niso nič pomagale. Ivan Burja je pil in pil, da je zapil polagoma vso gotovino, ki jo je dobil od svojega očeta. In ko je pošel denar, je morala dati žena svojega, sicer bi bila tepena, kar se je odslej večkrat zgodilo. Končno je pa vendar uvidel, da ne bo šlo več tako naprej, odpustil je hlapca,. prodal nekaj živine, da bi začel zopet gospodariti, pa ni šlo; brez lastne volje Te bil: pijančevanje mu je prešlo v meso in kri . . . Vzel je vrv, da bi se obesil, ali tudi vrv je bila slaba, in I-van' je padel ter si zlomil nogo. Sedaj je bil goden za berača. Morsi je seveda v bobiišnico, a se je kmalu vrnil — z leseno nogo. Postrani in brez spoštovanja, ta in oni s pogledom usmiljenja, se je vsak" ozrl na nekdaj tako krasno kmetijo . . .
Sosed Ivana Burje je bil Franjo Golob, mož, treznega mišljenja, izvrsten gospodar. Golob ni začel z velikim posestvom, ne z denarjem, bil je skoro brez vsega tega, ali danes je bogataš proti nekdanjemu veleposestniku Ivanu Burji, nevrednemu nassledni-ku svojega očeta, Dolgo Časa so hrepenele oči objestnih tujcev po lepi Golobovi kmetiji. Pogostokrat in z nekako sumljivo dobrosrčnostjo so prihajali k njemu fino oblečeni gospodje in ga na vse načine prigovarjali, ga slepili in izrekali spoštovanje ter bogve kaj vse, samo, cla bi ga pripravili do prodaje ponosne in lepe kmetije. Pa vse je bilo kakor bob ob steno. Pri Golobu torej niso imeli sreče, pa vendar so še vedno poskušali, kadar je prilika tako nanesla.
Vse drugače je bilo z Burjem; dobro so vedeli ti zviti tujci oceniti njegovo posestvo; računali so pa pred vsem seveda v prvi vrsti z njegovim pijanstvom. Denar bi dobro del Burji, katerega bi ne bilo težko pridobiti. Tujci so prišli večkrat k Burji in so ga že omajali. Prav posebno se je trudil pred letom semkaj naseljeni podjetnik Figowetz. Ni nam treba na dolgo in Široko omenjati zgodovine tega možakarja, čegar ime tako lepo slovensko zveni, pač dovolj jasna priča o njegovem pokoljenju. Zadostuje naj le, da je bil mož rojen Slovenec, v mladosti radikalen Slovenec, potem liberalec in potem to, kar sedaj . . , Bogve kaj ga. je privleklo v prijazne in lepe Slovenske gorice? V hišo gospoda podjotnika FIgjowtza je prihajal večkrat iz mesta majhen, krivonosi rudečebradec, s katerim sta imela skrivnostne pogovore.
Nocoj je sveta noč. Božanstveni mir vlada krog nad jaslicami, nad božičpimi drevesci. Okrog hiš ho-in krog, vse stvarstvo se zdi človeku, kakor da bi vedelo, kakšen spomin obhaja danes Človeštvo. Nad vasjo plava tihi, božanski mir, po hišah je veselje dijo gospodarji, blagoslav,jajoč s kadilom in molitvijo vse svoje imetje. Povsod se radujejo vaščani, le pri Burji je žalost, ni božičnega miru, ni svetonočnega veselja! In to prvič, kar obstoji ta kmetija, in morda zadnjič! Bogve, kaj bi porekel stari Burja, ko bi prišel pogledat Ivanovo gospodarstvo? Zjokal bi se star-rec, bogme, bridko zjokal nad nesrečnim sinom Ivanom. V hiši plače in ihti mlada žena in dvoje otrok, gospodarja Ivana Burje pa, kakor običajno, tudi nocoj ni doma: v gostilni je in pije.
V veži Ivanove hiše je nekaj zaropotalo, vstopil je hlapec gospoda podjetnika in vprašal po gospodarju, češ, da ga gospod vabijo, naj pride. 'Žena pove hlapcu ihte, da je v gostilni in da mu že sporoči željo gospoda podjetnika, kakor hitro se vrne. Kmalu je prišepal Ivan z leseno nogo domov in pričel po stari navadi razgrajati, ali žena njegova, dobra in potrpežljiva ženska, vajena svojega pijanega bremena, ga je takoj poslala za selom. Sel je dokaj rad: v svojem razpoloženju je bil tega povabila zelo vesel in je brzili korakov kmalu dosegel hišo g. Figowtza, kjer je bil prijazno sprejet. Napol pijanega Ivana Burjo je obsenčil žarek hipne radosti in sladke slutnje. Nič mu ne bi za praznike bolj dobro došlo, kakor denar. V sobi, kamor je peljal podjetnik Burjo, je bil že sosed Golob, ki se je pa silno žalostno držal; ve.ndnr pa je prisotnost Golobova Ivana dokaj upogumili, Ob vinu, prigrizku in domači govorici se je razvnel po-
govor o raznovrstnih rečeh, Prišli so tudi do posestev; z Golobom je podjetnik o tem že preje govoril, kakor da hoče kupiti za-se, da je dober Slovenec, da bo vedno skrbel za to, da se slovenska posest zlasti na narodni meji ne bo zmanjšala. Vendar Golob, mož trdne volje, Id je kot mladepič rad vžival lepe nauke in, se zelo zanimal za življensko gibanje slovenskega ljudstva Širom naše lepe domovine, mož, ki se je tekom let utrdil v svojih nazorih', ki jih je v mladosti kot Čebelica marljivo srkal ip dobrih knjig in časopisov, ta mož je takoj doznal, da imajo prevzetni tujci nad njegovo lepo kmetijo silne skomine. Ravno iz tega zaključka mu je postalo jasno, kam meri podjetnikova precej sumljiva prijaznost in gostoljubnost. Vseh teh občutkov pa ni imel Ivan niti od daleč. Mar mu je bila narodnost in vera! Ce so bile volitve, je potegnil z onimi, ki jim gleda „Izdajnik" iz žepov; če je bil pretep, je bil on med prvimi
Gospod Figowetz je to dobro vedel in v svesti si, da ima opraviti s človekom, ki predstavlja del o-ne ljudske vrste, ki tvori nemški živelj ob meji, se skoro ni hotel ž njim veliko pogajati. Ko se je pa spomnil na sloves nekdaj tako narodne hiše Kmetov, se je začel takoj pogajati, vendar pa se mu pi bilo treba bogve kako truditi. Glavno pri vsem je bilo na-livanje, in tega tudi gospod podjetnik ni prezrl. Med pogovorom je splošno omenjal položaj slabega Časa, meril na razmere v Burjevi družini, češ, da je to e-dino znak slabih časov, in da pridejo še hujši časi, da tudi njemu, bogatašu po rojstvu, ne gre tako, kakor bi moralo iti, da se temu da lahko pomagati, da mu pomaga on iz usmiljenja zato, ker je dober slovenski kmet in mu odkupi celo posestvo, in sicer za ceno, ki je za sedanje čase jako velika* Burja pa lahko kupi drugo, kje blizu mesta.. . . Izpočetka je Burja skrbno molčal, skoraj vidno ginjen nad podjetnikovo dobrosrčnostjo; začel je pogledovati soseda Goloba, ki pa je jako žalostno gledal in zrl srpo pred-se, ker je zaslutil nekaj silno, silno žalostnega . . .
Po kratkem presledku je zakričal Ivan Burja, da se je sosed kar stresel:
„Velja, devet tisoč, tristo goldinarjev!" in kar v dušku zvrnil kupico, ki je stala polna pred njim, nato pa je segel z okorno roko po tolsti roki podjetnikovi.
Le-ta jo je odmaknil in v vidnem veselju nad sicer pričakovanim uspehom nalil kimico do vrha in dejal:
„Malo pa boste že popustili, saj ni toliko vredno!"
Ta ugovor se je Burji Ivanu, ki je bil že precej natrkan", silno dopadel, češ, tako velik gospod s« pogaja za njegovo" posestvo, da ne odneha z lepa. Vendar je ostalo pri dogovorjeni ceni. Udarila sta. Sosed Golob je vstal, se poslovil od smehljajočega s« podjetnika ter siknil skozi zobe, seveda sam za-se;
„Judeževa kupčij a! Sramotna cena!" in hotel oditi«
Podjetnik pa ga je ustavil in dejal:
,„Ostanite vepdar, saj Vas tako velikokrat ni k nam!"
„Moram iti", odreže se Golob in pristavi: „¡0-prostite, danes je sveti večer, moram k domačim !n Iu Golob je odšel,
Figowetz je stopil nato za hip v drugo sobo iu prinesel seboj neko listino; bila je že pripravljena kupna pogodba, samo zneska Še ni bilo vpostavljene-ga, kar se je pa hitro zgodilo. Vprašal je prav prijazno nesrečnega Ivana Burjo, če želi, da mu kupno pogodbo prebere, ali Ivan je to zavrnil, meneč, 'da i-ma zaupanje v poštenega gospoda, ki ga gotovo ne o. goljufa, ker je tako dobrosrčen in usmiljen. Podjetnik Figowetz, ne ravno vajen takega laskanja, je brž izvlekel listnico in začel šteti.
„Toliko je pa dolga, to bomo odtegnili, ka<j-n« gospod sosed?"
„Seveda, seveda"! je hitel odgovarjati do nosu zadolženi Burja; srce mu je trepetalo veselja, ko je gledal denarje . . . Kdo je povzročitelj tega veselja? Kdo? Rušilec sreče, rušilec veselja, morilec rodov — peklenski alkohol!
Sramotna kupčija je sklenjena! Zemlja,, prep<*-jena z znojem Ivanovih pradedov in njegovega vernega in dobrega očeta, pa prodana podjetniku-odpadni-ku, onemu krivonosemu rudečebradcu . . . Zapravlji-vec, ki si pravzaprav ni sam kriv svoje nesreče kot pijanec; človek, vreden pomilovanja, žrtev prokletega Šnopsa, ki je že toliko in toliko ljudi ugonobil! Ta človek, prej potomec bogatih Kmetov, sedaj berač brea doma! Kupnina je bila seveda mala, če se pomisli na dolgove, ki jih tudi ni bilo premalo,
Ivan Burja je šel v vidnem zadovoljstvu od gospoda Figovca. Med potjo je nesrečni Burja krenil v razsvetljeno gostilno in naročil Štefan vina, katerega pa ni izpil, ampak nesel "domov, da tudi družina o-kusi „sladke" občutke sramotne kupčije. Doma je postavil vino na mizo, a ni našel v izbi nikogar. — 0-potekaje se z leseno nogo in nerazumno godrnjaje, ja zaloputnil vrata in odšel proti svoji gostilni. . .
Ljudje so se ravno zapravljali k polnočniti ter so z baklfami in svetilkami hodili okrog. Marsikdo se je s soseilom spogledal, ko je videl šepavega Ivana kolovratiti po zasneženi cesti, . . Ali je slutil kdo, da je Ivan prodal to noč dom svojih očetov, zemljo, rodovitno in lepo, katero je oče tako skrbno obdčloval? Ali je slutil k.do, da je postal Ivan nocoj berač, brez strehe on in njegova družina? Nihče tega pi slutil, in vendar je bilo tako.
V daljavi so zazvonili zvonovi v spomin onega velikega večera,, ko se je rodil ReŠenik vsega človeštva. --------------"-----
„Gori, gori!" začulo se j« naenkrat po vasi. Obupen je bil ta krik in grozen, bil je krik otrok in vra-čajočih se od polnočnice, V daljavi je nekaj gorelo, bilo je podobno hiši, v kolikor se je moglo videti: kakor silna plamenica, ki ožarja blaženo nebo v div-nem, Čarobnem svitu. Zares, ni je kjrasnejše slike, nego je požar v jasni ali megleni zimski noči, in tudi je ni strašinejše slike . *. Otroci so vpili in jokali, živina je tulila, da je človeku stresalo mozeg. V hiši je jokala bolna žena in stiskala drobno dete k sebi. Gasilci so hitro rešili živino in kar se je dalo rešiti iz hleva, ki je bil ves v plamenih, Tramovje je pokalo, plameni so prasketali, ljudi pa se je polastil grozovit strah; izpod strehe in hleva pa se je Čulo nečloveško tuljenje, a vendar živega bitja. . . Zdajci je priletelo na zemljo nekaj cunjastega, kakor klada; bil je Ivan, pijan do smrti, obleka mu je bila vsa o-smojena, roke in noge vsled padca polomljene. Tulil in vekal je neusmiljeno, kakor živina, končno pa izdihnil, premetavajo se semtertja v smrtnih bolečinali. Okrog mrtvega trupla se je širil smrad osmojene kože in obleke, pomešan s smradom žgamjice ... Iz žepa mu je Štrlel ostanek predbožične Številke „Izdaj-nika", v žepu so pa našli pipo, polno tobaka, ki se je Še kadila in ki je gotovo vnela požar, ko je legel pijan v seno; poleg pipe pa so bile Črepinje u-bite steklenice za žganje ...
Ogenj so gasilci kmalu pogasili, ker je bila mirna noč, in je zgorel samo hlev. Ivana so preoblekli in pripravili za pokop. Pod umazano srajco so našli usnjato mošnjo z nekaj denarja: bil je namreč ostanek kupnine, kolikor je namreč ni zapil; to je dobila mlada vdova, ki je brez doma z dvema otrokoma še pred pogrebom izginila neznano kam . . .
In kdo je zakrivil vso Ivanovo nesrečo? Ne vprašajmo!	_________
Roka pravice.
(Napisal Janttš Goleč).
Huda zima je bila leta 1906. Visok sneg je zapadel po hribih in veter ga je kopičil na zametih po več meitrov visoko. Burja je tulila svojo zimsko pesem, da je ob njenem zvoku kar drevje jeČalo in se jej klanjalo do tal. Mraz je bil oster; človeku je kar sapo zapiralo, in kadar je veter zavrtel sneg v kolobarjih ter ga pognal potniku v obraz, bil je ta poljub mrzel in neprijeten, k)akor da bi rezal kožo z obraza.
Snežena odeja je prav na debelo pokrivala valoviti Remšnik, se Čarobno blesketala ob vzhajajočem solncu in jemala pogled; ko so se odpahnile duri Vra-bierjevega mlina v Kapelski grabi. Na pragu se je prikazala Suškova Tina s sekiro v roki. Bila je ženska srednje, lepe rasti; obraz jej je bil vkljub suho-ljavosti mil in blag, le glloboko udrte, sočutno gledajoče oči so pričale, da Tine ni vodil v življenju angel veselja, ampak, da sta ji bolest in skrb začrtali v mladi obraz neizbjrisljivo znamenje. Puh sopara, je pozdravil Tino, odpahnivšo duri; podržala je roko na Čelu, pogledala bisernobelo sneženo ravap in globoko vzdihnila. Pristopila je k mlinskemu kolesu in jela s sekiro odtrkavati in od sekava ti led, ki je oviral tek kolesa. Opravljala je med tem delom jutranjo molitev in si večkrat obrisala rosne oči. Dolgo je mučila kolo, zdaj s topimi, zdaj z ostrimi udarci sekire, predno je potegnila vodni žleb na njeiga. V kolesnih lopatah je glasno zašumelo, kolo se je obrnilo in začelo nekako jezno ip v dolgih curkih me'tati proč od sebe vodo, ki ga je neprenehoma dramila iz nočnega počitka,
Tina se je vrnila nazaj v bajto in skrbno zapazila duri. Vsa drgetajoča si je drgnila roke, ko jej je udaril na uho bolestni opomin moža Marka:
j,(Tina, ne slišiš, da se vrti kamen prazen okrog; oh, saj pravim, ko bi jaz mogel, bi bilo vse drugače!"
Tina ni zagovarjala svojega pogreška, ampak ga hitro popravila in vsula na kamen merico žita, Počasi je vsipavala žito in molče gledala, kako je požiral kapien zrno za zrnom. Dolgo bi se bila menda še zabavala s tem igračkanjem, da je ni zmotil klic otrok iz drugega kota:
„Mama, lačen; mene pa zebe", je stokala kislega obraza mala Tinica.
Mati je pristopila k ognjišču, netila ogenj, in neprestano jej je ponavljal mali Markec svoj „lačen"; in Tinica pa svoj „zebe me!" Tino je zabolela ta otročja tožba, in ko se je sklonila, da bi vjela na roko dukletce, jej je zarosila solza v očesu, in zavijaje otročje noge v predpasnik, je tolažila s tresočim glasom sinčka: »Le tiho bodi Markec, saj bpdeŠ kmalu dobil."
Tinica se je z vso močjo otročje ljubezni oklenila matere, Markec pa se je z eno roko oprijel krila, drugo pa držal nad plamenom.
Zunaj je veter glasno tulil in pognal celi curek vode s kolesa na okno, ki se je takoj zledenila, Tina se je stresla pri glasu burje in sama pri sebi vzkliknila: „Že zopet bode snežilo; moj Bog, kaj bodemo jedli, otroci?"
Pa veter je zopet potihnil ip mati, držeča še vedno otroka v naročju, se je zagrebla globoko v misli svoje usode. Večkrat si je obrisala solzo, popravljajo ogenj.
Kako bi pa tudi ne? Saj je bil njen mož Marko že leto dni priklenjen na bolniško postelj in vsaid dan se je mogel oglasiti v bajti angel smrti. Vsega je že tudi primanjkovalo v dolgi zimi. Po zimi uboga žena ni mogla piČ zaslužiti, Še prositi ne, ker je zaklepal in zagrinjal sneg duri usmiljenih hiš. Vsa ta grozna usoda se je gibala Tini pred očmi; vsa je
vstrenetala, ko se je oglasil v sosednji izbi <jlas bolnega moža, ki je predramil ženp:
„Hitro pojdi Markeo in pobaraj ata, kaj bi radi", je pristavila Tina in odtrgala sinka od krila. — Urno .te stekel Markec po mrzlih tleh k očeta, splezal rta posteljo in ga začel z otroško radovednostjo izpra-Ševati: „Kje Vas pa boli, ate, kaj bi pa radi?"
Srepo je gledal oče sipka, ga gladil s koščenimi rokami in ponavljal: „Nič, Markec, nič; si pa li tudi že molil danes?"
Sinko je odkimoval s kodrasto glavico in držeč očeta za roko, ga je zagotavljal, da bosta že s Tinico opravila jutranjo molitev po zajutrku, — Oče je preložil svoje bolno telo in bolestno zaječal.
Zunaj pa je v istem trenotku nekdo glasno potrkal na duri. Tina je radostno priskočila k zapahu, češ', kaka usmiljena duša je. Pa vsa se je stresla groze, da bi ji bil kmalu skoro otrok padel iz naročja, ko je v usmiljeni duši spoznala kruti obraz posestnika mlina, Vraberjevega Valenta,, PriŠleo je pri odprtih durih pobliskal z očmi po bajti, nato pa zaren-tačil: „Kaj zlodja se zaklepaš po dnevu? Gotovo radi tega, da lahko bolj brez skrbi spite in lenuharite!"
Tino so zbodle te krivične besede, in že je imela na jeziku piker odgovor, pa ga je požrla, ker je Vraber v drugič nabral Čelo in zaropotal: „Kaj pa stari, se še vedno zležava? Kedo bode pa trpel toliko lenobe pod lastno streho? Ze več kot leto dni nisem prejel niti beliča najemnine od vaju; delati pa tudi rajši hodita po vseh drugih kajžah3 samo k meni vaju ni nikoli."
Tina ite proseč dvignila roke in razkačenega gospodarja zagotavljala, da bode že vse poravnala, samo to zimo naj Še potrpi. Vendar Vraber, nedostopen za prošnje in tuje gorje, je tolkel z nogo ob tla in ponavljal: „Stran lenobe, proč izpod moje strehe; jaz imam že drugega, ki ne bode samo ležal, ampak tudi delal!"
Mala Tinica se je ustrašila tega groznega glasu, se ovil« materi okrog pasa in glasno zajokala. Materi pa so kapljale solza za solzo; Še enkrat je povzdignila proseče oči v Vraberja in ihtela: ,„Vsaj sedaj Čez praznike naju še pusti v bajti, potem se bo-deva pa izselila."
„Kar sem rekel, sem rekel", je zatrjeval Valept, „Ravno sedaj pred prazniki rabim pridnega delavca, in vidva sta zanič. Le glejta, da se spravita do srede., tedaj pride drugi."
Po teh besedah je odšel trdih korakov ip pustil še duri na stežaj odprte.
V mlinu je zavladal — molk. Le tu pa tam ga je pretrgalo glasno ihtenje žene in vprašanje Marke-ca: „Mama, kaj pa bi radi Vraberjev stric, da so bili tako hudi?"
Ni dobil sinko odgovora, ampak mati ga je pritisnila k sebi in jokaje ponavljala: „Sirotice uboge!"
Bolani Marko je ponehal s stokanjem, koščeni obraz se mu je nagubančil na čelu, in s povzdignje. no pestjo je vzdihnil: „Moj Bog, vrni mi zdravje, da se maščujem."
Nastala je zopet tišina., le enakomerno tiktakanje ure je bilo slišati. Marku se je omilil obraz; roko je položil mirno na odejo in vzkliknil: „Moj Bog, odpusti, za nekaj grešnega sem te prosil." — Pristavil je še bolnik temu vzdihi j aju pobožno molitev v odpuščanje in potolažen zaklical: „Tina, nič ne poma/-ga jokati. Dedec naju bode vkljub solzam pognal v sneg. Pojdi k Ovčarju, hodila sva skupaj v Šolo ip poprosi ga, naj naju sprejme vsaj čez zimo pod streho,"
Žena je brez odgovora ubogala možev nasvet in se podala na pot navkreber, k sosedu ovčarju. Hodila je dolgo, kajti pot je bila težavna in Tina je dospela vsa utrujena na vrh- Stoječ pred sosedovo hišo, ponovila je Še enkrat v duhu prošnjo, s katero se je hotela obrniti do prijatelja. Pri vstopu v izbo pa ji je zastala beseda in glasno iliteč je prisedla za peč.
Gospodinjo OvČarko je ganil pogled na ubogo ženo in misleč, da jej je umrl mož, jo je začela tolažiti: „Kaj se bodeš toliko žalostila, saj si že veliko poprej vedela, da bode moralo kmalu priti. Sama se bodeš Še ložje preživela."
Tino so pretresle te besede, na katerih izpolnitev Še nikdar se misliti ni upala, in' odgovorila: „Pa ni on umrl, le Vraber naju je izpodil iz bajte."
Ovčarka je vsa razkačena nad tako krutostjo vsula celo točo psovk na Vraberja, in na dolgo in široko razkladala Tini, kako je tudi njihovo hišo preganjal.
Dolgo je trpelo, predno je prišla Tinica zopet do besede in izrekla svo.io prošnjo. Gospodinja ni niti odgovorila, ampak odhitela je pri durih povprašat moža, kaj bi? Ovčar je kimal sem in tja, zmigoval z ramami in končno dostavil: „Eh, naj le prideta koj jutri, se bodemo že nekoliko stisnili,"
Vsa vesela je sporočila Ovčarka Tini moževo pritrditev. S solzami v očeh se je zahvaljevala mlinarica usmiljeni ženi, in že je hotela odhiteti, ko se je ustavila in še enkrat proseče vprašala: „Kaj pa, če Marko ne bo mogel iti?"
„Ej, saj res", je ponavljala Ovčarka, „bode pa prišel naš z garami in' pripeljal njega in vse, kar imata, k nam."
Tina je na novo ponovila zahvalo in nekajko prerojena na duši, se je spustila v jarek, zahvaljujoč Boga, da so še vendar tudi usmiljena srca na svetu.
Marko je bil vzradoščen od te novice in isti večer se je razlegal rožni venec tople zahvale po bajti ip hitel proti nebeškim višavam.
Drugo jutro je priškripal ovčar sam z garami. Marko se je skušal postaviti na noge, pa ni šlo, o-mahpil je. Solza sočutja se je utrnila Ovčarju pri
tem pogledu in skupno s Tino sta zavila bolnika v dejo in ga prenesla na s slamo postlane gare. Prti j ¿v ga pa je še počakala do drugega dne v mlinu.
In šli so navkreber; mož, ležeč na garali, za vozom pa žena, držeč lletnegaotroka na rokah, drugega pa držeč za roko. Gare so cvilile po zmrznjenih' tleh in Marko je Čutil, da mu pojejo mrtvaško pesem. Žena je pritiskala Tinico k sebi, Markec pa je stopical po snegu ob materini roki in v enomer ponavljal: „Kako me zebe!"
Nobeden ni odgovoril, ampak molče so se pomikali navzgor. Marko je v duhu prosil Boga: da bi vsaj enkrat še obhajal sveto noč v krogu svojih dragih; žena pa je prešla v mislih celo življenje In prišla do zaključka: da Še ni obhajala nikoli tako žalostnih praznikov, nego jih bode letos. Gare so ponavljale svojo pesem in hreščale po zmrznjenem snegu, dokler niso prišle do ovinka,
„jVaha", je zaklical Ovčar in ustavil voz. Pristopil je h garam in hotel popraviti Marku odejo; pa ves se je stresel, ko se ga je dotaknil. Pogledala je moža tudi Tina; srce se jej je skrčilo, glas jej je zastal, zgrudila se je na kolena pred vozom in glasno zaplakala. Markec je hotel k očetu na voz, pa ni mogel, začel je tudi jokati z materjo. Pretresljiv prizor Človeškega gorja ob vozu, na katerem je ležal mrtev oče treh sirot, je trajal — dolgo ... Le angel pravice je zaplaval na nebu in zapisoval solze zatiranih sirot na Vraberjev račun.
S težavo je odtrgal ovčar jokajočo ženo in otroka od mrtvaškega voza ip jih popeljal v zakurjeno sobo, kjer se je Tina onesvestila.
Žalostne božične praznike je obhajala Suškova družina na taisto leto — pri tujih ljudeh. Ravno v soboto pred svetim dnevom so polagali Marka v zmrz-li grob. Žena ni stopala za sprevodom, ker je ležala pri Ovčarju v hudi vročnici. Le Markec, kot najstarejši sin, je korakal z bornim križem pred nepobarva-110 krsto, za katero je molil rožni venec Ovčar, držeč malo Tinico na rokah. Vsem gledalcem se je milo storilo pri pogledu na pogreb siromaka in vsak je stiskal pest, Češ: roka pravice bode tudi tega oderuha e.nkrat zagrabila!
Marka so položili v hladni grob in vse ljudstvo, ki je čakalo sv. opravili, se je zbralo ob odprtem grobu. Gospod župnik so izpregOvorili par primernih besed, pri katerih se je zrosilo oko vsakega; in te solze sočutja, ki so kapljale na blagoslovljeno zemljo miru, klicale so prokletstvo Vraberjevi hiši.
Tina je kmalu ozdravela in ostala pri Ovčarju, Vraberja pa se je od tistega časa ogibal vsakdo. Toda on se ni veliko zmenil za to, ampak po starem je trgoval in odiral ljudi. Vse mu je šlo na videz po sreči, Imel je veliko posestvo in edinega sina, ki naj bi postal največji posestnik na RemŠniku, Le nekaj je Vraberja jezilo, namreč: že precej zastarela in po-drapana hiša. Rad bi si bil postavil novo, pa zdelo se mu je škoda denarja. Ugibal je dolgo, kaj bi storil, in slednjič tudi .uganil. Bil je visoko zavarovan in neko noč je sam zapalil hišo. Visok plamen, ki je oznanil njegovo hudodelstvo, je tudi Vraberja tako pre-sunil, da je pozabil pravočasno vzbuditi spečo ženo in sina. Se-le tedaj, ko je bil že celi hram v plamenu, se je prebudila žena in vzbudila tudi spečega 12 letnega sina. Urno je planila, držeč otroka za roko, skozi vežo in preskočila že goreči prag, sinu pa, ki je v polspanju bol počasi stopal, padel mil je goreč tram ravno na glavo in ga smrtno zadel. Mati, videč, da je sin zaostal, je skočila nazaj v vežo, pa bilo je prepozno. Zagledala je sicer sina, pa mrtvega, in Še njo je pokopala zrušena ognjena streha. Nikdo ni utegnil gasiti, hiša je zgorela do tal.
Vraber je tulil kot lev okrog pogorišča, pa ne vsled izgube hiše, ampak zavoljo sina, radi katerega je postal — požigalec. Javil se je sam sodišču.
V ječi se mu je omračil um in kot norec se je piovrnil v rojstni kraj. — Tudi njega smo zagrebli lansko leto in ga izročili v nepobarvani krsti materi zemlji kakor Marka, samb, da ni bilo niti enega o-česa, ki bi bilo potočilo solze žalosti za njim. Marsikatero oko je pač pogledalo za njim v grob, pa jezik je ponavljal: „Bog je pravičen; kaznovala ga je roka pravice".
Ne tožarite se! Slovensko ljudstvo ima lepe vrline, kakor: vernost, značajnost, razumnost in delavnost. Ne da se pa tajiti, da ima paše ljudstvo tudi napake, ki so mu v veliko gmotno in duševno kvar. Ena takih napak je nagnejnje do pravdanja. VeČina pravd izvira iz napuha in svojeglavnosti. Zaradi mar-lega vzroka začno večkrat pravde ne le moški, ampak tudi ženske, sosedi in, sosede. Ker nihče noče odnehati, pravda včasih dolgo traja in veliko stane. O, koliko je med tem prepira, sovraštva, kletvipe, in na/-zadnje pridejo pravdni stroški! Večkrat je zadeva, za kar se ljudje pravdajo, desetkrat manj vredna, kakor stane praivda, Sodniki včasih pač poizkušajo pre-pirljivce poravnati in semtertja nalože obema strankama, da morata trpeti vsaka svoje stroške. Primeri se tudi, da mora kdo trpeti obojne stroške sam, dasi-ravno je za trdno pričakoval, da bode v pravdi zmagal. Naše ljudstvo mora rediti celo vrsto advokatov, ki spravijo vsako leto več stotisoč kron v svoje žepe, ljudstvo pa postaja siromašno in se v svoji obupnosti izseljuje. NaljboljŠe sredstvo proti tožarenjui bi bila mirovna sodišča, ako bi se vpeljala, S to vpeljavo bi se lahko preprečilo mnogo pravd in nepotrebnih stroškov, Liberalci so seveda sovražniki mirovnih sodišč* ker so prijatelji advokatskih pijavk.
X X