"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, s. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. DOLGOVI, KI JIH NI MOGOČE ZMAGOVATI POSOJItA, KI NE BODO ZED. DRŽAVAM NIKOLI POVRNJENA Evropa zedinjena v eni zahtevi. — Ameriški kongres vztrajno tirja.—Dolgovi zdaj večji nego bogastva VPRAŠANJE vojnih dolgov je tesno zvezano z vsemi drugimi gospodarskimi problemi današnjih dni, je dejal na ekonomski konferenci v Londonu zastopnik Anglije, in sekundirali so mu delegati Italije in Francije. • Okrog enajst milijard doiarjev znašajo vojni dolgovi evropskih dežel Ze-dinjenim državam. Tudi vojni dolgovi, ki jih imajo evropske države med seboj, posebno Angliji, so ogromni. Mislili so jih plačevati z nemškimi reparacijami, ki pa ,o jih na lausannski konferenci pred dobrim letom zastopniki zaveznikov črtali in ob enem so se sporazumeli za taktiko, katere cilj je uverfti Zedinjene države, da Evropa vojnih dolgov ne bo zmogla in jih ne bo nikdar plačala. Zato naj se vsa vojna posojila, ki jih je dala ameriška vlada zaveznikom, enostavno briše. Ameriški mednarodni bankirji s tem predlogom soglašajo, ker žele zavarovati v Evropi svoja privatna posojila. An^pak ameriški kongres in večina ameriškega časopisja je proti nadaljnim popustom vojnih dolgov in zahtevajo, da jih Zedinjene države neizprosno tirjajo. _______________ 2e prejšnji predsednik Hoo- .. razviial brez načrtov ver je vsled kritične situacije 8e je razvlJal Drez n»c™>v, v Evropi proglasil nad vojnimi dolgovi moratorij, ki je pretekel 15. decembra prošlo leto. Toda na omenjeni datum so plačale svoj obrok le nekatere države. Francija je izjavila, da ničesar ne plača, dokler ji ' Zed. države dolg temeljito znižajo. Dne 15. junija t. 1. je bil po moratoriju drugi obrok za vojne dolgove, in zavezniki bi bili morali plačati Zed. dr žavam 144 milijonov dolarjev na račun vojnih posojil, pla- nekaj nad čali pa so aamo enajst milijonov. Vojna posojila so bila po-rabljena v uničevalne in mo-rilne namene—torej v svrhe, ki se nikdar ne izplačajo! Zavezniki so sicer Nemčijo z ver saillsko pogodbo prisilili, da je obljubila plačati ogromno vojno odškodnino in jo je nekaj let res plačevala v denarju in blagu. Denar so ji v ta namen pdsojevali ameriški bankirji, Nemčija ga je dala zaveznikom, in zavezniki ameriški vladi. Pa ni šlo in so vprašanje reparacij dvakrat revidirali, predno so zavezniške in ameriška vlada spoznale, da ao tudi v revidirani obliki nemške reparacije neiztirljive. Ameriška vlada,—kar seveda ipomeni ameriško ljudstvo, —bo izgubila v vojnih posojilih zaveznikom najmanj deset milijard. Notranji dolg Zedinjenih držav znaša zdaj že dvaindvajset milijard dolarjev, kar je v teh kritičnih časih splošnih gospodarskih polomov vratolomna vsota. Tr- in ki mu je bil profit edina gonilna sila» Posojila državam in vsem drugim so se dajala lahkomiselno, ljudstvo pa jih je vračalo pod silovito pezo davkov in garalo le še za najpotrebnejšo hrano in obleko. Danes se tolažijo vlade, o-kraji in občine z "reorganizacijami", kar pomeni, da bodo upnikom ponudile 60 do 90c za vsak posojeni dolar in pa nižje obresti. In če to store lahko politične oblasti, čemu ne bi črtali ali pa znižali svojih dolgov z "repudiacijo" tudi privatni upniki? Posoje-vanje je danes diskreditirano in ljudje ter banke zaupajo le še vladi. To je zadnja bilka, katere se še oprijemajo. In Če se zlomi še ta, bo sedanji denar ob vso veljavo, ker ga bo vlada tiskala na bušlje noč in dan, da se izndbi svojih dolgov, ki znašajo, kot že omenjeno, 22 milijard. Z ukinje-njem zlatega standarda in s preklicanjem klavzule v svojih obligacijah, ki je garantirala izplačila upnikom v vrednosti zlatega dolarja,^ si je vlada pripravila pot? za nekontrolirano inflacijo. In ako je vlada lahko tako enostavno zavrgla svoje častne zaobljube in garancije, je naravno, da stori lahko še nadaljne korake navzdol v procesu brisanja svojih obveznosti. Ljudstvo, ki je vsa ta leta s tako ogromno večino podipiralo kapitalizem, je najbolj prizadeto vsled posledic kapitalističnega gospodarskega "reda". Posedu-jočim slojem, četudi so oib svo- wat'u je Profite' ni Aikake 8ile. —vse je do vratu zadolženo. T. Holnvn„ ,in,af„A . „ . Dolžniki vsepovsod tarnajo in zahtevajo olajšave, aH pa eno-, stavno črtanje dolga, da se bi začeli dolžiti znova. Vzlic svoji zadolženosti, ki je višja kot kdaj poprej razen Le delovno ljudstvo je v mi-zeriji in pomankanju. Kompanije za unije Tovarne jeklarakega trusta . . . v okrožju Chicaga so svojim par let po vojni, pa je vlada delavcem sporočile, da naj se J Jt prisiljena najemati organizirajo v svrho kolektiv- te dežele nova posojila in ob enem si pomaga z inflacijskimi nared-bami, katere pa ji še niso izpolnile nad. Ta ogromna poplava dolgov, ki visoko presega dohodke, je posledica sedanjega ekonomskega sistema, Ali Je JoSoZo še potrebna? CITAJTE ČLANEK ČINI UREDNIŠKI V ANGLES-NA 4. STRANI. NA 2. STRANI t "SLOVENSKI USTI V SOCIA-AMERIKI". nih pogajanj, kakor določa novi zakon za reguliranje industrije. Koliko bodo take 'unije" vredne za delavce, je seveda vprašanje. DESET ŽIVLJENJ »F TVOVANIH POHLEPU i Disciplina v delavski organizaciji* o V nedeljo 11. junija jo padlo v Chicagu na tU letsdo, ki jo prevažalo udeležence svetovno razstarve ob obrežju Michiganskega jezera. Pilot, mehanik in losesn potnikov je bilo ubitih. Pri padcu se je vnel gasolin, ki je trupla obžgal taloo, da jih večinoma na bilo mogoče identificirati. Preiskava je dognala, da je bil ta tneroplan potreben temeljitega popravila, in da je pttot moral delati dnevno, posebno ob nedeljah, veliko dalj» kakor pa dovoljuje federalni zakon sa reguliranje zrakoplovbe. Lastniki koncesije za prevažanje gostov razstave v aeroplanu se niso brigali za regulacije, pač pa v interesu svojega prof i ta riskimh življenja potnikov. Profita lahknsnnim krivcem 09 ni razen zaslišanja ničesar zgodilo. Na oliki so ostanki ogrodja zgorelega oMtopIsusa. DR. FR. SOUKUP V AMERIKI Te dni je dospel v Zed. države dr. František Soukup. predsednik senata češke republike in član eksekutive de-lavske-socialistične internacio- DR. FRANTIŠEK SOUKUP. nale. Dr. Soukup pride v Chicago na postajo Union v soboto 24. junija ob 3:15 pop. čikaški čas, kjer ga bo čakalo stotine sodrugov in drugih, da ga pozdravijo v svoji sredi. Dr. Soukup je star 62 let. V Ameriki je bil prvič ipred 22. leti in še enkrat pozneje, obakrat na predavateljski turi. V nedeljo 2. julija bo govoril na pikniku socialistične stranke v Pilsenakem parku na 26. cesti. Zmaga tekstilnih delavcev Stavkarji v tekstilnih tovarnah Pacific Mills korporacije v Lawrence, Mass., so si izvoje-vali 12^2 % zvišanja mezde, in v Greenvilhi, S. C., 16 odstotkov povišanja. HITLERJEV TEROR IZOLIRAL NEMČIJO IN NJENO VLADO Znižanja in zvišavanja plač Predsedniki ameriških železnic, ki prejemajo od $60,-000 pa do $150,000 na leto plače in nekateri tudi več, so dne 15. junija sporočili železničarjem zahtevo, da naj pristanejo v 221/2% znižanja plač. Nad milijon unijskih železničarjev je prizadetih. Njihovi voditelji so kompanijam odgovorili, da je zdaj čas zvišavanja, ne pa zmižavanja plač, in so proti redukciji, vendar pa so prisiljeni sprejeti pogajanja. Unije so že jprej pristale v 10% znižanja plače svojih članov. Teh 10 od- stotkov so zdaj kompanije pripravljene vključiti in bi dodatno znižanje znašalo še 12 in pol odstotka. Železnice niso edine kompanije, ki še znižujejo plače. V mnogih industrijah to, kar delavci prejemajo, sploh ni plača, pač pa komaj malenkostna napitnina. In ako v kateri takih tovarn zvišajo plačo 5 ali 10%, razglaša tako vest kapitalistično časopisje z največjo radostjo, nikoli pa ne ¿pove, koliko sploh znaša plača delavesv r dotičnih podjetjih. Danes ni niti ene države, ki bi bila z Nemčijo T iskreno prijateljskih odnošajih. Hitlerjeva arogantnost, njegova barbarska diktatura in njegova bahavost z arijsko čisto-krvnostjo Nemcev je vzela sedanjemu režimu simpatije tudi med onimi v inozemstvu, ki so pristaši diktatorske forme vlade. Mala Avstrija je Hitlerju sporočila, da naj svoje fašistične agente odpokliče, ali pa bodo aretirani in izgnani. In Avstrija jih je nekaj res aretirala, med njimi tudi Hitlerjevega zaupnega agenta, ki ga je poslal v Avstrijo, da nadzoruje organiziranje fašistič-. nih sil in jih ipripravi za osvojitev vlade na Dunaju in nato bi se Avstrija pridružila Nemčiji. Temu na nasprotuje tudi Mussolini, ker noče, da se bi velika Nemčija pomaknila do italijanske meje. Fašisti v NemKSiji izvajajo svoj teror dalje. Nekega avstrijskega diplomata, ki je po poklicu duhovnik, so zaprli in ga mučili ipar dni, predno so ga poslali prelko meje. V Frankfurtu ob Meni so fašisti ugrabili socialističnega držav-noziborskega poslanca Karla Mierendorffa, ga pretepli in ga nato raztrganega vodili po ulicah ter zasmehovali. Pač sijajna ''nemška kultura"! Mierendorffa so nato zaprli na podlagi ovadbe, da s skupino mladih socialistov tajno ruje proti sedanjemu režimu. V Monakovem ao fašisti napadli vsekatoliški kongres, ki se ga je udeležilo 25,000 ljudi iz vseh krajev sveta. Kardinalu Faulhaberju v Monakovem je policija sporočila, da ne more jamčiti osebne varnosti udeležencem kongresa, in mu svetovala, da naj ga takoj razpusti, kar je kardinal nemudoma storil. Fašisti so napadli katoličane na tem zborovanju, ker so mnogi prišli oblečeni v srajce oranžne barve. Hitlerjeve! so jih obtožili, da s tem Okušajo posnemati nemlke fašiste, katerih srajce imajo rjavo barvo. Več katoličanov se je nasilstvu fašistov uprlo, kar j« izzvalo pretepe. Zvečer 11. Junija so fašistične čete navalila v katoli- ške lokale, kjer so pretepli vsakega, ki je bil v srajci o-ranžne barve, srajce pa so jim strgali s telesa. Tudi nekaj duhovnikov so napadli. Se isti večer je izdal kardinal na u-kaz policije naredbo, da morajo do polnoči vsi zunanji katoličani zapustiti Monakovo. . olicija je v uradnem komunikeju zvalila krivdo za razbitje kongresa na katoličane, češ, da so pokazali "pomankanje discipline", in pa, da je ljudstvo (kar pomeni zdaj / Nemčiji samo fašiste) razjarjeno, ker so katoličani v bližini Forchheima ubili nekega fašista. Socialiste, komuniste in žide vlada še vedno preganja in jih pošilja v koncentracijske tabore. • Nemška vlada je prepovedala do 14. junija 245 tujezem-skih listov. Med njimi jih je 66, ki izhajajo na Češkem, in devet ameriških listov. Ves zunanji socialistični tisk je v Nemčiji prepovedan. Glavni stan nemške social-demokratične stranke je zdaj v Pragi na Češkem. Stranka v Nemčiji je v svojih starih oblikah zdaj zrušena in vlada ji je zaplenila domove, tiskar ne, knjigarne, zadruge in siploh vso imovino. V procesu je reorganizacija s podzemsko taktiko. Nekateri starejši člani so mnenja, da naj bi socialisti z opozicijo zdaj v teh izjemnih razmerah sploh prenehali, ker le izpostavljajo so-druge in njihove prijatelje šikaniranju, preganjanju in kaznim. Amlpak stranka se reorganizira za revolucionarne akcije vzlic njihovim ugovorom. RGANIZACIJA, v kateri nastopa vsak član, ali vsak* društvo "samostojno", brez ozira na druge, je obsojena, razsulu. Armada, katero ničesar ne druži, nikdar ne zmaga. Divštvo ali klub, v katerem članLrujejo drug protf drugemu in se napadajo, ne more napredovati. Organizacija je organizacija le, ako njeni Člani drže skupaj in izpolnuje- -jo pravila ter izvršujejo program, ki so si ga sami določil«. Ko hitro pa posamezniki, društva ali klubi prično z razdvajal-nim delom in kršijo pravila ter ustavo, postane organizacija» katero tvorno, bolna, in ako članstvo teh hib ne more ali noče odstraniti, zapade raku, ki jo razje. V organizaciji je potrebna gotova mera discipline, kateri se morajo podvreči vsi, in le v mejah te discipline se smejo reševati diference in razlike v mišljenjih, ako prizadeti nočejo izpostavljati svoje ustanove nevarnosti hiranja in končne propasti. To je splošno ipravilo za vse organizacije. V enih se zahteva brezpogojna disciplina. Kdor jo krši, ga izključijo. Med te organizacije, ki disciplino tako brezobzirno izvajajo, spadajo verske ustanove, razne lože in pa fašistične ter komunistične atranke. ( Socialistične stranke in demokratične organizacije sploh nimajo prisilne discipline, pač pa pričakujejo od svojega članstva in svojih podružnic lojalnosti programu in delu, ki ga zastopajo. Socialistični tednik "New Leader" z dne 10. junija se v uredniškem članku pritožuje nad tistimi neprevidnimi klubi v raznih krajih dežele, ki so bili dozdaj gluhi za svarila strankine eksekutive in so se pustili vjeti vsakemu demagogu, ki jih je vabil v "enotno fronto"; ampak te "enotne fronte" so v jedru večinoma le preračunani iposkusi za razbitje socialistične stranke. Vse kar počno komunisti, delajo po nalogu vodstva svoje stranke. In taktika vsake komunistične stranke je narekovana v uradu kominterne v Moskvi. Ko hitro kaka skupina komunistov krši navodila, ali če se z ukrepi vodstva stranke ali kominterne ne strinja, jo izključijo in proglasijo za kontra-revolucionamo. Ako bi začela socialistična stranka z enako pustolovsko taktiko razdvajanja delavskih vrst in bi apelirala preko vodstva komunistične stranke direktno na posamezne komunistično postojanke v "enotno fronto'*, bi se odzvaie le, ako bi jim tO odobrila eksekutiva komunistične stranke. Sploh pa je pri njih disciplina tako stroga, da ne bi niti vprašali za navodila, ker vedo, da smejo delati samo to, kar jim je sporočeno. Vpraševati ali dvomiti pri njih ni dovoljeno. Socialisti ne verujemo v kasarniško disciplino, v slc^po pokorščino in izvajanje ukazov, kajti socialisti so pristaši o-sebne svobode in zagovorniki "demokratične uredbe človeške družbe. To pa ne opravičuje nobene posamezne socialistične postojanke, da bi smela postopati po svoji volji neoziraje se na priporočila iz strankinega glavnega urada. Ker so nekateri lokali vsled svoje nepremišljenosti stranko v očeh delavstva ■ svojimi odzivi za "skupne" akcije kompromitirali, je ekseku-tiva zaključila, da smejo posamezne socialistične organizacije prirejati skupne demonstracije, shode in druge akcije z drugimi delavskimi strujami le, če jim privoli eflesekutiva. In ekBekutiva pa bo oddbrila taka sklepna sodelovanja edino tedaj, ako bodo povabila zanje iskrena, ne pa manever, kot so sedaj. Eksekutiva socialistične stranke ni kriva, če delavstvo ni enotno, ampak so krivi tisti, ki so na jeziku za "enotno fronto", v praksi pa delavstvo razdvajajo in hujskajo eno skupino proti drugi. Mi ne Obožujemo ustanov in organizacij, v katerih se morajo sledbeniki in člani valjati v prahu in poklekati pred svojo oligarhijo. Nasprotno, »operne s0 nam! A tudi organizacije, v katerih so člani le avtomati, ki jih navija vrhovni diktator, niso naša ambicija. Mi hočemo, da so člani reo ¿lam, da imajo sr*ojo voljo in da lahko izražajo svoja mnenja ter 4 tudi kritizirajo. Take pravice imajo člani v socialistični stranki. Potrebno pa je, da se vsi ravnajo po strankinih sklepih, da branijo njena načela in se bore za njen program. Ako to splošno pravilo zavržemo, bi postala vsa strankina organizacija kakor vrv iz peska. Z DELAVSKEGA SVETA Claudio Treves umrl V Parizu je dne 11. junija umrl italijanski socialistični voditelj in bivši socialistčni poslanec v italijanskem parlamentu Claudio Treves v Starosti 64 let. Zadela ga je kap, ko se je vrnil s priredbe, ki se je vrilila v *pomin Giocome Matteottija. Treves Je predsedoval. V Parizu je urejeval Italijanski socialistični list tn se udeleževal vseh aktivnosti v boju proti Mussolinijsvemu režimu. Na konferenci za reševanje delavskih zadev, ki se vrši \ Gene vi pod pokroviteljstvom lige narodov, je delavska delegacija odklonila zastopnike nemških strokovnih organizacij in postopanje utemeljila, da ne reprezentirajo nemškega delavstva, pač pa fašistično vlado in njeno protidelav-sko politiko. Isto je storila z "delavskimi" zastopniki iz Mussolinijeve Italije. Delavsko ljudstvo v Angliji se spet obrača k delavski stranki, kar povzroča med to-rijci, ki imajo zdaj v parlamentu veliko večino, strah pred bodočnostjo. V nadomestnih volitvah za ^poslanca v okraju Hertfordshire je dobil dne 9. junija kandidat delavske stranke socialist Wm. Bennett 10,368 glasov, ali nad dva tisoč več kakor pri zadnjih splošnih državnozbordkih volitvah, dasi je bilo oddanih nad 9,000 manj glasov kakor 1. 1931. To je star konservativni distrikt, zato pa so torij c i nad naraščanjem socialističnih glasov toliko bolj pre- senečeni. V več drugih okrajih, kjer so se vr&ile nadomestne volitve v tem in prošlem letu, so zmagali večinoma kandidati delavske stranke. V deželnem zboru Spodnje Avstrije je prišlo na seji 16. junija do pietepa po govoru socialističnega poslanca, ki je Hitlerja odprto obdolžil glav ne krivde za požar v palači nemškega rajhstaga. Ko je eden fašističnih poslancev nato zaklical "Hail, Hitler!" je sledil pretep, v katerega so posegli tudi «poslanci krščansko socialne stranke. Fašisti so bili tepeni in izg-nani iz zbornice. V New Jerseyju se je 11. junija vršila konvencija za u-stanovitev državne postojanke Kontinentalnega kongresa delavcev in farmarjev. Udeležilo se *a je 650 delegatov. Pristaniška komisija v Vancouver«, Kanada, je uvedla za ®voje delavce šesturni delavnik. Prvi šiht traja od 8. zjutraj do 2. pop., in drugi od 2. do 8. zvečer. Skupno delajo 12 ur na dan. PROLETAREC PREREKANJE DIPLOMATOV likaj* mk četrtek. I1L Glasile JngoalovaiUŠ.a Socialistiš-o Zvooa NAROČNINA v Zedinjenih državah u celo Uto M 00 J te pol UU $1.71; m četrt ltta 91.00 m celo leto $3.60; sa pol leU $2.00. ▼d rokopisi Ib oglasi marajo biti v našem uradu najdo pondeljka popoldne sa priobčitev s Itevilkl tekočega tedna. PROLETAREC VtbUsked every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ins. Established 190«. _ Dai ted SUBSCRIPTION RATOS: One Year $3.00; 8fat Heaths $1.?»; 91-00.—Foreign Countries. Om Year $S.>0; SU Months 91.00. PROLETAREC W. StA ST„ CHICAGO. 1SS4. 541 Za neodvisnost Hrvatske Deputacija hrvatskih imigrantov je izročila uradu lige narodov v Genevi peticijo s 310,000 podpisi hrvatskih izseljencev v Severni in Južni Ameriki. Kot so poročali listi, zahtevajo v nji "osvoboditev petih provinc v Jugoslaviji, katere obljudujejo večinoma Hrvati". Peticija je bila izročena tudi razoborožitveni konferenci. "Neodvisnost Hrvatske je potrebna zaradi miru v Evropi," in dalje, "Hrvati se ne bodo pomirili z Beogradom, ker je zanje hegemonija srbskega imperializma nesprejemljiva." V peticiji je rečeno, da jo je podpisalo 250,000 Hrvatov v Severni Ameriki in 60,000 v južnoameriških republikah. Tako se Hrvati in Srbi grizejo med seboj, dasi so med vojno voditelji obojih trdili, da "Hrvati, Srbi i Slovenci jedan su narod." Taktika Beograda je ne samo zgrešena nego glupa. Diktatura, ki vlada Jugoslaviji, je ena najbolj praznih na svetu. Je brez idealizma in ji je samo za oblast. Programa nima. Na drugi strani pa je tudi boj hrvatskih separatistov enako brezmiselen. Pridružil se. jim je končno še dr. Korošec, ki prebiva vsled tega sedaj "v izolaciji". Vlada ga je namreč poslala "na varno". Odgovorni za kaos v politični strukturi Jugoslavije so Hrvati in slovenski klerikalci, ker se niso od vsega začetka izrekli za podpiranje programa, kakor ga jim je predlagalo JKZ. Sedaj so se mnogi vsaj v omiljeni obliki prideli ogrevati izanj. Toda dokler bodo hrvatski separatisti zahtevali le "neodvisno Hrvatsko" in napadali Srbe kot narod, ne bo enotnega "troimenega naroda", kakršnega so opevali med vojno. Mogočna Amerika L. P. tolaži v svojem listu ("A. D.") z dne 14. junija v članku "Bančna kriza v Ameriki" elevelandske rojake s trditvijo, "da Amerika ni še nikdar bankrotirala in bo tudi v tem slučaju pokazala, da je še vedno najmočnejša finančna sila na svetu." Dobro, ampak kaj to koristi milijonom bankrotiranih delavcev in farmarjev? Kaj pomaga finančna (?) mogočnost Zed. držav onim, ki so brez dela in tki imajo svoje cente "zmrznjene" v bankah, ali pa v kakih drugih enako "varnih" krajih? Urednik "Ameriške Domovine" je pač zelo slab tolažniik. "Padanje na kolena" Koncem maja so hrvatski katoličani romali v Rim, da se poklonijo svetemu očetu, in menda da v večnem mestu molijo za osvobo- ditev Hrvatske. Neki katoliški list poroča: "Preden so sprejeli papežev blagoslov, so se podali k spovedi. Ob 7.80 so bili vsi zbrani v dvorani in ko je prišel sv. oče, so mu bili predstavljeni po nunciju (nato našteva višje hrvatske svečenike in lajtke). Vsi so klečali in sv. ofte jim je zapovedal, naj se dvignejo, nakar so poljubili papežu prstan. Pa-iVež se je nato podal v beli obleki, ogmjen v rdeč plašč, v veliko dvorano. Ko js stopil sv. oče v dvorano, so vsi romarji padli na kolena . . .* Odsevi s prošlc konvencije SNPJ Ekonomska konfaronc«, ki je pričele v Londonu pod predsedstvom Mac Don a M« dno 12. iunijo. ni sklenila io nič da fin it i v noga. Otvovil jo je knalj Goorgo V., ki jo v «rodi na vrhu sliko. Prisotni so zastopniki iaatin-ioatdeeotih držav, otirona vseh vašnojčli dosol no ovotu in mnogo drugih. Načelnik dalečacijo sovjetsko Unijo »s Isomisnr suitan jih sadov Maksim Litvinof. ki jo konferenci sned drugim predlagal ukinjanja vsake «kanom-•ko (carinska) vojn«4 Dejal jo, da ako so kapitalistično daiala pripravijo-no Rosi j i dati k roda t, bi naročila od n>fti rosnega ma torija la in blaga v vrednosti «m milijarda dolarjov. Francosi so prtfli takoj a saktovo, da Anglija in Zed. driave uvoda t a nasaj slati standard, zastopniki Italijo in Anglijo pa so na naslov Zodmjonili drsav konferenci sporočili, da je konstruktiven gospodarski sporazum svetovnega obsega nemogoč, ako so naj-prvo ao rasi problom vojnih dolgov, kateri snaiajo samo Zad. dr ¿a vam enajst milijard dolarjov. Amariaki delegaciji načel)«je drčami tajnik Cordell Hull. Zavarovalni sklad Proletarca Vsi agitatorji tega lista v vseh krajih dežele, konference JSZ in društev Prosvetne matice, in dopisniki so soglasno mnenja, da moramo Proletarca ohraniti. Vsi ob-Ijulbujejo, da bo agitacija za nove naročnike spet uspešna ko hitro vsaj nekoliko poneha sedanja brezposelnost. Dali se to zgodi do prihodnje jeseni ali ne, tega sedaj ne vemo. V interesu delavcev i-skreno želimo, da se bi čimprej rešili gorja dolgotrajna brezposelnosti in pomankanja, ampak samo želje ne pomagajo. Pomaga lahko sedanja vlada, ako se otrese taktike, ki določa, da mora postati volk sit in tudi koza mora ostati cela. Dokler vlada ne spozna, da je to nemogoče, bodo na-redbe Rooseveltove administracije malo izdale. Zato bi bilo za delavski razred ,paČ najpametnejše, da bi sam prevzel vlado in zavrgel sedanji gnili bankrotirani sistem ter ga nadomestil s socializmom. Ker trdno verujemo, da se to enkrat gotovo zgodi, se enako trdno borimo, da ohranimo socialistični tisk tudi v krizah. O vprašanju, kako zmagovati obveznosti, ki jih ima Pro-letarec, je sklepal upravni odbor na seji 15. junija. Frank Aleš, Anton Garden, Filip Go-dina, Fred A. Vider, Donald J. Lotrich, Charles Pogorelec, Johnny Rak in Frank Zaitz »o se udeležili tega sestanka. U- Naročnikom in zastopnikom pravnik je poročal, da se nam je v prošlih dveh mesecih posrečilo znižati dolg tiskarni v vsoti $600 in ob enem so bile plaičane tekoče obveznosti. Skozi poletje pa dohodki navadno pojenjajo in zato so sklenili, da ustanove zavarovalni sklad Proletarca. Potrebno je, da se priglasijo vsi, ki morejo prispevati na mesec 50c, $1 ali več, kajti prispevki v ta zavarovalni sklad, ki bodo izkazovani v Proletarcu v regularni rubriki pod naslovom '•tiskovni fond", so edina garancija, ki lahko listu zagotovi redno izhajanje, dokler ne bodo zmogli plačevati naročnine tisti, ki so pomagali vzdrževati list do te krize. • Upravništvo se bo obrnilo do vseh, od katerih pričakuje, da bi mogli prispevati za o-h ranite v našega glasila. In kdor ne bo mogel, ne bo zamere. Te vrstice pišemo le zaradi splošne informacije, da bodo naročniki vedeli, kako je z listom in kaj je treba storiti, da ga obdržimo v tej največji krizi, ki je silovito udarila posebno delavske časopise in prizadela tudi druge. Prošli teden je upravništvo poslalo obvestilo o potečeni naročnini vBem, ki je do 15. junija še niso obnovili. Prosimo vse tiste naročnike, katerim jo je mogoge obnoviti, da to store, prvič ker hočemo, da ostanejo čitatelji Proletarca, in drugič, ker list nujno potrebuje sredstva za kritje svojih obveznosti tiskarni. Upravništvo se je prošli teden obrnilo pismeno tudi na zastopnike z apelom, da naj kolikor največ mogoče ojačajo agitacijo za Proletarca. Zanašamo se nanje, v nadi, da ta klic ne bo brez uspehov. Vemo, kako težko je danes agi-tirati in natančno razumemo, da oni, ki nimajo sredstev, ne morejo postati naročniki. Ampak je treba pridobiti one, ki so zaposljeni; število Prole-tarčevih naročnikov se ne sme znižati! Rajše ga dvignimo! Ako bo storil vsakdo kolikor more, bomo gotovo uspeli. Članom kluba št 1 JSZ Chicago, III. — Opozarjam člane kluba št. 1 JSZ na prihodnjo redno mesečno sejo, ki se vrši 23. junija v navadnih zborovalnih prostorih. Na dnevnem redu so zelo važna poročila in razprava o poročilih. Podano bo poročilo o konvenciji socialistične stranke države Illinois in poročilo o kontinentalnem kongresu v Wash i ngtonu. Nadalje apeliram na člane, da poravnajo vstopnice od zadnjih priredb, da mi bo mogoče ipravilno zaključiti račune za to polovico leta in podati natančno poročilo o priredbah. Ako ae ne morete udeležiti seje radi kakega tehtnega zadržka, lahko poravnate vstopnice tudi v uradu Proletarca.— Člani, vpoštevajte ta opomin ! Peter Bornik, tajnik. Akcija v pomoč Proletarcu Milwskilssa, Wia. — Klub It. 37 JSZ je sklenil sklicati poseben sestanek tega in westalliAkega kluba za oiganisiranje skupne akcije v pomoč našemu glasilu Proletarcu. člani saupnega odbora obeh klubov imfajo nalogo, da se posvetujejo o tem problemu in pri rede gotov načrt, ki bo slutil našemu članstvu sa skupno akcijo v obeh naselbinah. O zaključkih bo poročano. Ali jo društvo, v koteram sto član, ie v Prosvmni matici? . u Za neumnost troči ljudstvo ogSn no. Za svojo učenje prav mak». "Kaj js levo krilo T" Ako bi Ri-mac is Dstroita odgovoril: "V levem krilu si, ako sedli na levici," bi svoje "levo krilo" na konvenciji SNPJ popolnoma pravilno osnačil. Na seji konvencije 24. maja je delegat Buumbioh is Chicaga dejal, da so okrožni odborniki SNPJ čisto navadna potrata, da kade cigare (cigare kajpada morajo biti), in da so stali jednoto v teku fttirih let pet tisoč dolarjev. S to isjavo je udaril tudi po svojima zaveznikoma Lokarju is Collinwooda in Klopčiču is zapada. Delegat Vidmar iz Milwaukeeja se je o okrotnih odbornikih tudi ne-laskavo izrazil—milo rečeno. Dejal je, da so po mnenju njihove federacije kakor nepotrebno peto kolo. Klopčič in Lokar sta se potem zgratals le nad Vidmarjevimf petim kolesom, o napadu Bambiča pa sta molčala. Čudno t Ko je omenjeni razboriti zastopnik mladega "naprednega" elementa dejal, da stane pet okrotnih zastopnikov jednoto v fttirih letih pet tisoč dolarjev. se je debelo zlagal. Predsednik nadzornega odseka je hotel to po-tvorbo ovreči, pa mu "napredni elementi" niso pustili govoriti. Čemu jim ni pojasnil vsaj Klopčič? Njega bi pač poslušali, socialisti pa so itak ie preveč tolerantni. Delegat Bolha is Akrona ie sedaj obialuje, čemu mu ni bilo dano, da bi bil na konvenciji prava pravcata sta-rokrajska bolha. Izpustil bi nekaterim siboriteiem popolnomia legalno in po pravilih tisto odvišno kri, ki jim je nagajala in jih dratila. Kot ponavadi, so bili komunisti na tej konvenciji spet zagovorniki demokracije in proti avtoriteti odbora. Kako neki morejo biti tako nelogični! Na enem kraju za diktaturo in brutalno pogaienje vseh, ki ne soglaiajo s ijkni, na drugem pa se dvigajo za branitelje svobodo tiska, govora m glasovanja. . Sicer pa je svet te oddavna poln koirtra-stov. Eden najbolj razočaranih voditeljev "naprednih elementov" je R. J. Z. Dejal je. da je bridko pobit, ker niso vsi socialisti "zleteli iz odbora". On jih imenuje "dolar socialisti". Sodi jib namreč po sebi. Bil je eden «lavnih kolovodij "naprednih elementov". Korespondiral je z "Lindyjem", nekaterimi pohotnimi Pennsylvaníani in mfoogimi drugimi mesece pred konvencijo, itudiral s Pavlom Bergerjem načrte za vatre-no borbo, troiil denar, a rezultat je ničev. Vsi tisti, katere najbolj mrzi, so ostali v odboru. Pač nehvaleten «vet! Andrej Š po lar v Chicagu se je pritoiil konvenciji In ji tolmačil, da je vprašal SNPJ sa pet tisoč dolarjev posojila ali približno nekaj takega, na svoj hotel. Pojasnil je, da mu ga je gospodarski odbor odobril, upravni odsek pa veti ral. Zatrjuje, da je imel vsled tega stroške. dvojo zadevo je poslal v objavo glasilu s grajo na urednika in tajnika, a ni bila priotočena. Zagrozil je s tožbo, če mu konvencija ne ugodi. Konvencija mu ni ugodila. Zdaj toii jednoto sa petindvajset tisoč dolarjev odikodnine in njegova pravna svetovalca sta R. J. Zavertnik in Wia Lavrich. Kaj so "nevtralni delegati"? Pojasnil je paikrat na svoj (napačen) način Muhvič is Minnesote, in pa tisti delegat nekje iz Illinoisa (Mah-nič), ki js dejal, da je njegova glavna naloga paziti na bloke. Ko ga je nekdo vptraial, kakšne bloke, ni nič točnega odgovoril. V Chicagu in tudi v Ciceru je pač vratje mnogo blokov, sidanth. tlakovanih in drugačnih. Nepravilno izvoljenih delegstov ni. Nsvodils, kako smejo, in kako ne smejo biti izvoljeni, so v pravilih veliko predolga in sploh nepotrebna. Raslika je ls. ds tisti, ki so izvoljeni po določbah v pravilih, so delegati od prve ure, ostali pa Čes pol dne ali čez par dni po pričetku konvencije. Ko je bila konvencija otvorjena, je bilo javljeno, da iteje 196 pravilno izvoljenih delegatov in pa gl odbornikov. čez nekaj dni pa je naraslo število članov konvencije te na 209. Pogoj sa priznanje pa je skoro v vsakem slučaju spornega delegata ta, da pride na konvencijo in apelira, naj se mu mandat prizna. Delegat Lukanič je bil priznan tele čez tri ali Štiri dni. Potem je vprašal, čt lahko računa dnevnice od prvega dne konvencije. Odgovor je bil: "Ne.* Vzlic izboljšanim tranaportnin sredstvom so se distance jako podaljšale. Neki glavni upravni odbornik je namreč pol dne pred zaključkom konvencije konstatiral, da so delegati računali za dnevnice na votnji okrog dva tisoč dolarjev več nego bi jib smeli. Ne sicer vsi. Zahteval je, da ker so čeke te dobili, naj odvišne dnevnice čimprej povrnejo. Poleg Bergerja, M. J. Turka in R. J. Zavertnika je bil izmed nedelega-tov najaktivnejši v času konvencije S. M. Loyen od "Radnika". S svojim blokom in svojimi zavezniki pa ob koncu konvencije ni bil prav nič zadovoljen. Njegova "enotma fronta" z naprednimi elementi ni koristila koiriunistom in ne delavski stvs-ri v nobenem pogledu. Delegat Vratarič, Luzerne, Pa., še danes ne ve kaj pravzaprav je hotel s obtotnico proti članom bivšega iz-letnega urada. Bila Je napisans v angleščini na So. Central Park Ave. v Chicagu. ampak Vratarič je izjavil tebinič meninič, da je on nepiaal vsako besedo v nji. "We had plenty of fun anyway," je pozneje dejal ko se je apomnil na tisti trik s "obtotnico". Medtem ko je smel nečlan Loyen kamorkoli, in js bil pri Beiwsrju kakor doma, pa Anton Vič« ni imel toga privilegija. Math Petrovič Js bil vzoren predsednik. podpredsednik Koklič Je ia-loval sa svojo soprogo, ki mu je umrla teden ali dva pred konvencir jo, Frank Somrak pa je sarto podpredsednika dobro u^iorabil za svoj "comeback". Donald J. Lotrich je vlogo konvenčnega tajnika vzorno izvršil. Delegat Krivokapič v Wyomingu še vedno študira, kakšen pomen in namen imajo pravzaprav konvencije. Delegat Schneider iz Milwauaeeja se je na konvenciji, razen v enem momentu, ko se Je razjezil, vzorno obnašal. Kandidiral ni nikamor, niti se ni nihče potrudil, da bi ga predlagal. Nedvomno se tudi naučil, da s« poiiljanje cirkularjev za osebno oglašanje ne izplača. Konzulova poročevalka o konvenciji je bila pole»' — • drugih profesionalnih patriotov Miss Cupkovič, vsluibenka v konzulovem uradu, in-foimatorica vladnega poizvedovalnega urada v Beogradu, in pozneje vposljena po bogzna čigavi zaslugi v Illinois emeigvmy reliefu, 'iudi ona je strastno ielela, da bi konvencija socialiste pomela iz odboru, ta ji delegati niso ustregli. "Zaje mora iz glavnega odbora v pivi visti," je rekla delegatica Močnik iz Clevelanda. Draga se-sta a, v čem bi jednoti to koristilo? Ali naj se človeka "vrte ven" samo zato, da se ustrete tistim, ki ga radi osebnih interesov sovratijo? In onim, ki sovratijo človeka, ker ne znajo in nočejo biti poiteni in pravični? NiaMtnega opravljanja je bilo v vrstah zagrizenih in saveo«m& naif promts o v naših sodrugov in našega gibanja vobče nič koliko. Nepoučene delegate in delegatice so vabili na preselitev k "boljšim družinam", in nekatere so res premotili, da so jih potem "pumpali" in jim kratili počitek s hujskanjem. Slo se je pač za pridobivanje glasov kandidatom "naprednih elementov". Prihodnja konvencija bo v Cleve-landu. Upam, da bo v "metropoli" veliko manj takih rojakov, ki bi delegate hoteli na stan zgolj zato, da jih hujskajo. V Chicagu se je ta bolezen jako razpasla. Zato pa le ma-lokatera organizacija—če sploh katera—obdriuje svoje konvencije vedno v enem in istem kraju. A. Cvetkovič iz New Yorka je na konvenciji konstatiral, da je Fr. Zaje največji intrigant. Ako bi Cvetkovič razumel, kaj pomeni beseda "intriganttedaj bi sebi dal ta naziv, ker ga je na prošlih treh konveoci-jah pošteno zaslutil. Med pogorelci, za katerimi ni ta-lovanja, je M. J. Turk. Rekli so, da je z ljudmi svoje vrste "skregan". Seveda je skregan, toda vsak pameten delavec je razumel in vedel, da če se gre za načelen boj, sta vzlic "sovraštvu" Berger in Turk v enem taboru. Oba sta hotela, kakor delegatica Močnik in bivši brat Bostič, "da Zaje mora is odbora v prvi vrsti". Do se razume! Naivnetev je mnogo na svetu. Pravzaprav so v večini. Nešteto jih je, ki sovražnika iščejo tam, kjer ga ni. So slični Ribničanu, kateremu se je izgubil konj, pa ga je šel vedoma iskati v tisto dolino, kjer ga nikoli ni bilo. In to velja tudi za nekatere naše lahkoverne sodruge. Drugo: Napačno je, motriti vse s svojega osebnega staliAča, ■ vidika svojega mandata in delati vtis: "jas se potviigam na vse in bom delal po svoji glavi T' Ljudje, ki tako postopajo—pa če še s tako dobrimi nameni, delajo škodo sebi in svojim. Kdo je imel od prošle konvencije SNPJ največ materialne koristi? V Chicagu ni to nikaka uganka. "To Je hudič", je rekel neki delegat is osrednjega zapada, prišedši domov, svoji teni, ko si je sezuval čiime. "Kaj ste pa sklenili," g« Je radovedno vpraševala. "O,—saj boš brala v zapisniku." Pa je silila vanj naj ji rajše takoj pove, kajti zapisnika v Prosveti še ne bo kmalu konec. "Pri moji veri, da ti ne morem povedati. Nekaj smo pač sklenili, anf-pak bom moral tudi sam iskati v zapisniku, da bom poročal društvu." Žena je nevrjetno odkimavala. "čudno, da nič ne veš," je končno vzdih-nila. "Ah, kaj bi, saj tudi drugi niso nič vedeli," jo je zagotovil. "Veš, konvencije so dandanes zato, da se ljudje nad kom znesejo!" And that's that—K. Prispevki za kritje stroš-škov Majskega Glasa IV. 1 Bridgeport, O. Klub It. 11 JSZ $1; Joseph Snoy 26c; Frank Cesar 16c; po 10c: Tony K ravan ja in Johtn Pinta ri oh, Louis Gorenc 5c, skupaj $1.65 (poslal Joseph Snoy). M. Koss 5c, skupaj $1.70. Milwaukee. Wis. Frank Zajec $1.00. Chicago, m. Po 5Öc: Frances Swolšak in Mirko Ciganich, po bei Tončka Urbane in John Turk, skupaj $1.10. Bartes», O. Rose Skoff 16c; po 10c: Frank Zdešar in Joseph Skoti. skupaj 88c (poslal Joseph Snoy). Cleveland, O Vinko Levstik lOto. Skupaj v tem izkazu $4.25. Prejšnji izkaz $87.49, skupaj $91.74. Piknik federarije SNPJ Milwaukee, Wis. — Društvs SNPJ v Milwaukeeju, združena v federaciji, prirede piknik v nedeljo 10. julija v Čovičevem parku. Podrobnosti posneje.—Pripravljalni "Slovenski socialisti v Ameriki" ''Slovenski socialisti v Ameriki so tekom zadnjih pet let silno nazadovali". Tako je ugotovil župnik fare sv. Štefana v Chicagu v uredniškem članku "Am. Slovenca" z dne 13. junija.. Pred leti so se začeli okrog slovenskih socialističnih vodij, posebno okrog Jožeta Zavertnika, "zbirati povečini meščanski rokodelci in pa razni rudarji, ki so se naučili po raznih starokrajskih in nemških rudarskih revijah od raznih socialdemokratov zabavljati Čez duhovščino . • . Pametnih in prev* darilih treznih ljudi med njimi sploh bilo ni in jih ni niti danes . . ." Tako je definiral slovenske socialiste v A-meriki prečastiti go&pod župnik in takoj pozabil, kaj je napisal, kajti par stavkov pozneje v istem članku pravi: "Toda zadnja leta so se pa tudi mnogim bivšim najbolj zgT" grizenim slovenskim socialistom odprle oči.M Čudno! Nič pametnih ljudi ni bilo med slovenskimi socialisti pred leti in jih ni niti danes—pa so se jim "zadnja leta" mnogim le "odprle oči", in to celo "mnogim bivšim * najbolj zagrizenim socialistom"! Kakšno razsvetljenje je prišlo v njihove neumne bu-tice ! Vsled tega odpiranja oči med socialisti, piše Rev. U., "... se zadnja leta vedno bolj redčijo vrste slovenskih socialistov v Ameriki. Idejno so (popolnoma bankrotirali." Da potrdi to izjavo, pravi dalje : "Danes omeniti kje sJovenske socialiste, in to med takimi, ki so do zadnjih let kimali za njimi, pa ti zamahnejo z roko in pogledajo na način, da veš takoj, kaj hočejo povedati." Ker pa se je pčt. g. župnik zbal, da bi mu ne verjeli, je k prej citiranemu stavku dodal : "Vse to ni nobena izmišljotina, ampak resnično dejstvo. Najibolj to priča pa zadnja konvencija Narodne jednote . . ." Aha! Zato torej! Ali ker bi še vseeno lahko kdo podvomil v resničnost gospodovega članka, tolmači, da bi vsi socialisti, ki so kandidirali v glavni odlbor, propadli, ako jih ne bi delegati izvolili iz samega krščanskega usmiljenja. Rev. U. namreč piše : "Povedalo se nam je od strani par delegatov, da ko ne bi vplivalo sočustvovanje do družin nekaterih uradnikov, bi bili ipri volitvah vsi pogoreli. To je torej jasno znamenje, da slovenski narod v Ameriki takih socialističnih voditeljev, kakor jih ima, ne mara." Te trditve gospoda župnika so le izraz njegove želje, ne pa resnica. Dvomljivo je, da so se bivši "zagrizeni socialisti" v tolikem številu vpisali med farane, kakor se čita med vrsticami župnikovega članka. In nič kaj verjetno se ne glasi, da bi gospodje frančiškani, cekmoštri, cerkveni odborniki in drugi taki rojaki, prihajali med naš bivši socialistični proletarijat in ga vpraševali: "No, kako kaj, ali ste še „ocialisiti ?" In nagovorjeni proletarijat, ki je kimal toliko let za socialisti, ti zamahne z roko in pogleda na način, da veš takoj, "kaj hoče povedati". Ako je to res, bi moral Rev. U. dodati še tole : "Zdaj hodijo ti rojaki pridno v cerkev in jo podpirajo. Res, da nimamo zanje ni-kakega programa, ampak ker niso dolbili raja na zemlji, so zadovoljni, da jim ga obljubljamo po smrti. Se ,plaičujejo nam take obljube!" Ker ni naša želja, da bi imel kdorkoli zmotno mišljenje o slovenskih socialistih v Ameriki, moramo tu poudariti, da člankar U. v "A. S." ni pisal po pravici. Ako je vzel za merilo moči slovenskih socialistov prošlo konvencijo SNPJ, si je izbral za svoje analiziranje delavskega gibanja med Slovenci v Ameriki napačen predmet. Kajti socialisti so bili na tej konvenciji vzlic svoji neorganizirani akciji in kljub vsem združenim silami opozicije jačji kakor na maraikaki prejšnji konvenciji, z izjemo 1. 1929. In tisti delegati, ki so šli v župnišče sv. Štefana povedati župniku Aleksandru Uranikarju, da so glasovali za nekatere socialistične uradnike v gl. uradu iz usmiljenja do njih družin, tudi niso ' prijatelji resnice. Prvič, za socialiste nihče ne glasuje iz usmiljenja, pa ako imajo še tolikšno družino; in drugič, vsi, ki so cerk-venjaki, lažni "svobodomisleci", koristolov-ci in kruhoborci, so v svojem srdu in izražanju ter delu čestokrat jpokazali, da bi storili s slovenskimi socialisti v Ameriki isto, ako bi imeli moč, kakor sta storila Mussolini in Hitler s socialisti v njunih deželah. O "idejnem bankrotu" slovenskih socialistov ni govora. Pač pa so idejno (!) bankrotirali v vsakem oziru slovenski klerikalci in njihovi posredni in neposredni zavezniki med "liberalci", "narodnjaki" in "komunisti". življenja za zlato Leta 1922 se je blizu francoskega obrežja pri Ushantu potopil pamik "Egypt". Katastrofo je povzročila kolizija. Na jpamiku je bilo za $5,000,000 zlata in veliko srebra. Neka italijanska družba je pričela pred Štirimi leti s poskusi, da prodre v to potopljeno ladjo, ali pa jo dvigniti, da ji odvzamejo dragoceno kovino. Petnajst človeških življenj je bilo izgubljenih v teh naporih. V *čettku junija llšo prinesli na povrfje pivo zlato v vrednosti četrt milijona dolarjev. S prizadevanji, da otmejo tudi ostalega is mortjce globin«, bodo nadaljevali. Vsega manjka delavcem, samo nevednosti imajo As zmerom preveč. RIM (Nadaljevanje.) "Cuj me, veA da te mbijem, tebe in njega F Bil je zadnji čas za odhod, zakaj druge ženske, ki so slutile denar, so pristopale, iztegovale roke in pehale rjoveče otrpke pred seboj. Mogočna razburjenost se je polotila vsega bednega okraja z velikimi, zapuščenimi poslopji, obupen klic se je dvignil iz mrtvih cest z zvenečimi marmornimi tablami. Kaj jo bilo storiti? Vseh ni bilo mogoče obdariti. Nič drugega ni ostalo kakor beg, v tem ko je srce žalosti prekipevalo ob tem zaključku obnemogle ljubezni do bližnjega. Ko sta Benedeta in Dario dospela do svojega voza, sta urno sedla in se stisnila, vesela, da sta se umaknila tej mori. Vendar je bila Benedeta srečna, da se je pokazala hrabro vpričo Pierra in mu je stisnila roko kakor ginjena učenka, ko je Narcisse izjavil, da zadrži duhovnika, ker ga hoče odvesti na zajtrk v malo restavracijo na Petrovem trgu ,odkoder je jako zanimiv razgled na Vatikan. "Pijta belo gonzanfliko vino!" je zaklical za njima Dario, ki se je zopet povsem razveselil. "Nič boljšega, da iprežene te mračne misli." Ali Pierre bi bil rad slišal še več podrobnosti. Bil je nenasiten. Med potjo je iz-praševal Narcissa o rimskem ljudstvu, o njegovem življenju, o njegovih šegah in nava--dah. Rezultat pouka je bil skoraj ničeven. Nič industrije, nič zunanje trgovine. Možje izvršujejo nekoliko domačih obrti, vsa potreba je omejena na domači trg. 2ene izdelujejo umetne bisere, čdpkajo; verski predmeti, svetinje, molki in domači lišp je vedno dajal posla nekemu številu delavcev, čim pa se ženska omoži in postane mati teh kakor po čudežu rastočih neštevilnih otrok, ne dela nič več. Skratka, prebivalstvo živi tja-vendan, dela ravno toliko, da ima kaj jesti, zadovoljuje se s sočivjem, z makaroni, z ma-lovrednim koštrunovim mesom—brez upor nosti, brez misli na boljšo bodočnost, v skrbi le za to negotovo življenje od danes do jutri. Edini pregrehi sta igra, pa belo in rdeče vino rimskih vinogradov; to je vino, ki navaja na prepir in uboj, ter pokriva ob prazničnih večerih, kadar se za,puščajo krčme, ulice z grgrajočimi, od nožev razibodenimi možmi. Dekleta so malokdaj nemarne, one, ki so vdajajo pred poroko, se lahko seštejejo. T c» je zato, ker so družine zelo edine, popolnoma podložne neomejenosti očetovi oblasti. Bratje sami pazijo na čast svojih sester, kakor Tito, ki čuva Pierino tako kruto, s tako divjo skitonostjo; to se ne godi iz nikakšne tajne ljubosumnosti, temveč zaradi dobrega glasu, zaradi obiteljske časti. In pri tem ne vlada nikakršna resnična pobožnost, ampak prav otročje malrkovalsitvo; vsa srca se o-bračajo do madone in do svetnikov: Le oni eksistirajo, do njih gredo vse prošnje, brez obzira na Boga, ki nihče ne misli nanj. Tako se je dalo razumeti, da je preprosto rimsko ljudstvo popolnoma zaostalo. Stoletja so ga navajali na lenobo, se laskali njegovi ničemurnosli, in stoletja je bilo njegovo življenje mehkužno, če niso bili Rimljani zidarji, mizarji ali pefki, so bili lakaji; služili so duhovnikom in večalimanj so bili papeževi posli. Zato so se delili v dve stranki : V nekdanje karbonare, poznejše mazzi-nijevce in garibaldijevce, katerih je bilo seveda največ, in ki'so bili cvet Trastevera, pa v varovance Vatikana, vse, ki so večalimanj živeli od cerkve in obžalovali, da ni več ipa-peža kralja. Ali na obeh straneh je ostalo vedno le pri nazorih, o katerih so govorili, ne da bi se bila kdaj porodila misel na to, da bi kdo kaj storil, da bi se kdo izpostavil kakšni nevarnosti. Bilo bi treba nenadtiega tabruha atra&ti, ki bi odpihnila Čvrtfto razumnost plemena in ga navdala s hipnim, silnim blaznepjem. Čemu pač? Beda je trajala že toliko stoletij, nebo je talko modro, siesta ob vročih urah pa več vredna od vsega. Le eno je bilo videti pridobljeno: Patriotizem. Večina je bila odločno za glavno mesto Rim, za to vnovič pridobljeno slavo, in malo da ni v Levovem mestu nastal punt, ko se je raznesla govorica o spravi Italije z Vatikanom baje na taki podlagi, da bi bil papež zopet dobil posvetno oblast nad tem mestom. Če se je vendar beda zdela povečana in če se je rimski delavec še bolj pritoževal, je bil vzrok ta, da res ni imel nobenega dobička od velikih del, ki so jih petnajst let izvrševali v njegovem meafcu. Naj-prvo je več kakor štirideset tisoč delavcev preplavilo Rim; prihajali so večinoma s severa, delali so za manjšo mezdo, pa so bili pogumnejši in vztrajnejši. In potem, če je dobil svojo delež od dela, je živel bolje in ni varčeval. Ko je izbruhnila kriza in so morali zopet poslati štirideset tisoč delavcev nazaj v pokrajino, je bil zopet tam kjer prej —v mrtvem mestu, kjer so praznovale vse delavnice in kjer za dolgo časa ni bilo upanja, da bo dela. Tako se je pogreznil v staro brezbrižnost; pravzaprav je bil povsem zadovoljen ,da ga ni več nadlegovalo preveč dela, pa je živel zoipet skupaj s svojo staro ljubico bedo, kakor je bilo pač mogoče, brez vinarja, ali kot velik gospod. Pierrovemu opazovanju pa s« je predvsem usiljeval različni značaj pariške in rimske bede. Gotovo, tukaj je bilo pomankanje še bolj popolno, hrana .še bolj nesnažna, nečistost še bolj zoprna. Zakaj so torej ti nadvse ubogi ljudje bolj neprisiljeni in resnično veseli? Če je pomislil na zimo v Parizu, ns ubome izbice, ki jih je tolikokrat obiskoval, kjer je snežilo skozi streho, kjer so cele družine brez kruha cvokotale z zobmi od mraza, se je njegovega srca polotilo divje sočutje, da ga ni na Prati del Castello občutil niti napol tako živahno. Zdaj je končno razumel: Beda v Rimu ni zmrzujoča beda. Ej da, večno solnce, dobrohotno nebo, ki je iz usmiljenja do nesrečnih ljudi venomer modro, to je sladko ,večno tolažilo. Kaj bi strahote stanovanja, ko je mogoče spati na prostem m &e dati božati od malih sap? Kaj bi celo lakota, če družina lahko po osojnih cestah, na suhi travi čaka na srečo slučaja ? Podnebje dela človeka treznega; tu ni megle, da bi bilo treba nastopiti jproti njej z aVkoholom ali črnim mesom. Božanska nedelavnost se naslaja ob zlatih večerih; revščina postaja na tem slastnem zraku, kjer se zdi, da je vsako bitje že srečno, če živi, prost užitek. (Dalje prihodnjič). "Mir" med Japonsko In Klts)sko Kor kitajska vlada v Nankingu ni dobila aa odpor proti jtpbntki in-vaziji nikaka močna zunanja opora, jo sklonila s Japonsko "premirje", tisto kitajsko osemlje, pnedvaem Mandžurija, ki ga jo okupirala Japonska, pa ostane pod oblastjo japonskega imperializma. Modtem so vlada v Nankingu pripravlja ta vojno proti domačim ''komunističnim čatam", katori operirajo v contralni Kitajski. Sploh jo položaj aa Kitajakom čosdalja bolj kaottfen in contralna vlada je bres avtoritato. Na sliki »o japonski vojaki ob kitajskom midu. Stroški z* elektriko pri rabi električnega pralni k a — 1 cent ne taro! S t ročk i sa elek-triloo pri rabi e-loktričnoga čistilca maaj kot I coat aa «ra Novi električni pralnik Ta izvrsten električni^/f - ^ pralnik prevzame bre- t) U me pranja perila v velikih druiinah, kar vam da več proetega &aaa, ki ga lahko porabite za zabavo s prijatelji. Je to nov model ¿roja, ki opere perilo čieto in hitro. Električni belk) on ovijači ne sta rej o gumbov—in iztisnejo vodo is perila, da je skoraj suho. Izredna vrertnoet. $6 takoj . . . ostalo na mesečne obroke. Drugi e}ek-trttnl pralni ki po $79.60 in $100. Oglejte si naie isloftbe aloktričnih naprav—kj imajo [dvojno garancijo iedokv valeev. In v Električni častilec, samo Ta ceneni toda i«-J)2*t vrstni čistilec pobere prah is preprog in vam olajfta delo. Vsebuje vse poti ebne pripreme. Zelo liberalen popust pri izmenjavi za stare čistine rtroje? Si takoj oolalo aa mesečna 'obeoke. COMMONWEALTH .EDISON ELECTRIC-SHOPS Downtawa—71 W. Tolapkdnot RANdotpfc 1200, Locals tftt Lagan living •eaars—asía__ fsrlt—4SZS Irvtag V It W. una «Ml Llacola Ava. 1400 Subpart Ava. sais Clark St. Sa Maso kapljsàs as s*rske Js 4o4aU FEDERALNI K2UPONI sot J>4 N Wvatara Ava. »41* N. A«a W. «Stil St. S. Klmkark Ava. S. Low« Avs. Z NAROČILI Vsi na konferenco v Library, Pa. V nedeljo 25. junija se vrši v Slovenskem Izobraževalnem domu v naselbini LIBRARY konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v zapad-ni Pennsylvaniji. Prične se ob 9. dopoldne. Vse omenjene organizacije naj pošljejo zastopnike." Pridite tudi drugi člani, kajti časi so resni in naše naloge velike, ako nočemo, da nas nasprotniki popolnoma pogazijo. Zavedni slovenski delavci, od vas je odvisno, ali bo naše delovanje za socialistišni tisk, za klube JSZ in Prosvetno matico napredovalo ali nazadovalo. Vi vsi želite, da bi NAPREDOVALO, ampak brez vašega sodelovanja to ne bo mogoče. Po . končanem zborovanju bomo imeli piknik v prid konferenčne blagajne, na katerem nastopijo slovenski in angleški govorniki. Udeležite se ga vsi, ki količkaj morete. Le v skuonosti, solidarnosti in v Številu je naša moč! Na konferenci in na pikniku se bomo pomenili o naših problemih, o novih zakonih, ki imajo namen ozdraviti sedanje bolne razmere, o naši agitaciji za Proletarca, o dogodkih na prošli konvenciji SNPJ itd. Poleg tega bo pripravljalni odbor, ki ima v oskrbi piknik, skr-bel, da se boste na tej prireditvi tudi dobro zabavali. Na svidenje v nedeljo 25. junija na Libraryju! Jacob Čigava je krivda za izgube na konvenciji SNPJ? Cleveland, O. — V enem poročilu v Proletarcu s dne 8. junija je ras-vidno, da piipada nekaj krivde za izgubo naiih mandatov na konvenciji &NPJ tudi name, ker tem bil v odboru, ki je sestavil naio listo kandidatov in aranžiral sestanek. Odklonil pa sem krivdo za izgube ie v Chicagu, ker sem uverjea, da je bila čikaftka malomarnost kriva teh posledic, in ne zunanji delegati. Rusi—velikanski narod—so se smejali, ko se je leta 1904 spustila nanje mala pritlikava Japonska. V Petrogradu in Moskvi so bili uverje-ni, da bodo razborite mikadove vojake in pomorščake z lahkoto pretepli. Antpak Japonci so zmagali in lluai se jim od tedaj nič več ne smejejo. Iz tega se bi lahko marsikaj naučil tudi iai "blok" v Chicagu. Naši fantje v gL odboru so bili preveč "iur" zmage * vsakem slučaju—vsaj nekateri. Mislili so si: "Samo da bom jas izvoljen, kaj me brigajo drugi!" In da Tez tako mislijo, se je dalo *>oznatl iz njihovih nastopov v razpravah o zelo vaimfa vprašanjih. Bili so drug proti drugemu, m! smo se jim čudili in nasprotniki pa smehljali. Ravno tako so bili razdvojeni pri volitvah o važnih točkah v pravilih. In ako se niso oni mogli ie pred konvencijo sporazumeti, ki iive skupaj, kako so moro pričakovati od «majih delogaAov, da savsamojo pravilno stališča v takih momentih? Naii bratje somišljeniki v Chicagu niso storili skoro ničesar, da bi si ustvarili enotnost Ln da bi Sklicali sestanke. Tisti, ki so delali, niso bili člani konvencije—in delali so is principa, ne pa zato, ker bi zase pričakovali kakih koiisti, ali "korita". Trudili so se za ohra litev naše kontrole v SNPJ zato, ker razumejo, da če bi jo dobili "neodvisni", out go the honesty and principles! Ln delali so—pa še kako—tudi nečlani konvencije v "neodvisnih" vrstah. Bili so na delu te dolgo. Še predno sem zapustil Cleveland, mi je bilo jasno, da ne bo ilo vse gladko, kajti suiljali so: "So me izigrali ia tudi tebe bodo—pazi se!" Ia pa: "čemu bi le U in U prišel v glavni odbor T Zakaj ne tudi jas?" To je voda na mlin maščevanja. Uskoki pa tekajo tja. kjer se jini več obeta ln kjer ni treba nikakih principov. tPrišedfti v Chicago, ni bilo naših nikjer v dvorani SNPJ, kjer smo se zbirali, naših nasprotnikov pa dosti, ki so iskali prospektov in jih vodili k "zanesljivim" ljudem na stanovanje. Opazoval sem v*e to sušljanje, tajne pomenke, zaupne geste—in si mislil: Slabo bo! Zato pa sem svetoval sestanke, da se pripravimo, ampak med Čtkaiani nisem opazil za to nobene prave volje in tudi vodstva ni bilo, kajti aa čelu je treba imeti izkušenega človeka iz Chicaga. ki bi mogel in hotel nastopati energično, ia volitve bi izpadle drugače kot so. Ako Čikaiani teh korakov v svoji pretirani sigurnosti niso hoteli pod-vaeti, ni naša krivda. Nasprotniki so bili bolj preudarni. Vem, kako se takozvani "naprednja-ki" radi družijo z nazadnjaki in o-portunizti. kajti cilj obojih je e^ak: gre se jim za službe, sarie in od*ra-nitev socialistov. No, kaj hočemo! To je bila morda prva konvencija te jednote, od katere je v nedeljo 28. maja šla skupina delegatov k sv. Štefanu k maši. Morda jim je to pomagalo k vsaj delnim uspehom v boju proti socialistom! Nekaj teh pobožnih je bilo is Pen nsy Ivani je . . . Naša mladina »seveda! kn zdaj pa proslavlja zmago.-Frank Barbič. , Ne pozabite na agitacijo Chicago, III. — člani in članice kluba it. 1, prečrtajte naznanilo tajnika P. Bernika v tej itevilki. Seja kluba bo 23. junija v dvorani SNPJ. Fo poročilih bo dizkuzija, na kateri bo lahko vsakdo povedal svoje mnenje o idejni strani proile konvencije SNPJ in o boju med atrujami. Piknik socialistične stranke v Clevelandu Cleveland, O. — V nedeljo 2. julija se vrii na Pinta rje v i farni piknik socialistične stranke mesta Cleveland. Na Modelovatoje so povabljeni pevski in telovadni zbori. Na sporedu so poleg pevskih in atletskih točk govori ter demonstracija proti Hitlerjevemu režimu v Nemčiji. Pintarjeva farma je Slovencem v Olevelandu dobro znana iz mnogih prejšnjih izletov. Ta pikniiki prostor ima poleg tega še to ugodnost, da ga lahko doseiete najcenejše. Stranka pa je najela za to priliko bue, ki bo prevaial udeleietice od Nottingham kare ju do pikniftkega prostora brezplačno. V teh mizer-nih razmerah so take stvari pač precejšnja ugodnost. Ta piknik bo ne »smo demonstracija proti hitlerizmu, ampak tudi agitacij^ka prireditev v pomoč socialistični kampanji za jesenske volitve. Soc. stranka je ie nonAni-rala svoje kandidate za iupana, kon-¿ilinane in enega r iotski odbor. V 23. in 32. wardi sta nominirana za kandidata v mestni odbor Slovenca, namreč v 23. wardi je socialistični kandidat Louis 'Aorko in v 32. pa so-drug Pire. Na nominacijske peticije je treba nabrati za vsakega 200 podpisov in za županskega kandidata pa 3,000. Z veliko udeleibo na tem pikniku boste pripomogli ne samo do velikega moralnega, nego tudi k gmotnemu uspehu. In stranka bo za uzpeš-no volilno kampanjo potrebovala precej gmotnih sredstev. Piknik se prične ob 10. dopoldne. Razdeljenih bo precej nagrad. Proste tikete ¿i so izdani za novo obleko, katero je v U namen poklonila Lyon Tailoring Co., lahko dobite v lokalu kluba ftt. 27. Dobitelj pa bo moral biti 'navzoč pikniku. Vsa prireditev s svojimi obširnim sporedom in igrami bo filmirana, tako da boste pozneje lahko videli samega sebe na platnu. Veliko važnost x>olaga odbor akciji, da se piknik za nekaj časa spremeni v demonstracijo proti fašizmu, kot ie omenjeno. 2e ta točka je toliko v akna, da mora vzpodbujati vsakega delavca in delavko. Pridite vi in agitirajte, da se piknika udeleie tudi drugi.—Odbor. Za obnovitev socialistične stranke v Jugoslaviji' Socialisti v Jugoslaviji- razpravljajo o motnostih obnovitve socialistične stranke na podlagi zakona o novih političnih strankah, ki ga je vlada uveljavila lariBko leto. Obnovitev je sicer mogoča, todi funkcije stranlke bi bile zelo o~ virane. Diskuzijo je pričel dr. Živko Topalovič. Mnogi so-drugi nasprotujejo obnovitvi stranke v sedanjih razmerah, ker ne bi smela razviti svoje opozicijske politike v mejah svobodnega delovanja. Piknik društva "Nada" Chicago, NI. — V nedeljo 25. juti i ja priredi iensko društvo "Nada" št 102 SNPJ basket piknik v Forest preserve na Steiinarjem v Willow Springsu. Ako se pripeljete z električno ieleariico, vzemite na Archer Limits jolietsko karo in se peljite do Red Gate Stop. Potem se obrnite v hrib in po par minutah hoda ste na pikniákem prostoru. MñññftñWWWWWWWWWW^ Javno zaslišanje o brezposelnosti podpori - Chicago, III. — Kakor vse kaže, y vzelo še dolgo, dolgo časa, predno bodo vsi tisti, ki so zdaj na brez-posetnostni podpori, zopet uposleni. Mnogi itak ne bodo nikdar, ampak ostanejo odvieni od take* podpore. Viri take podpore se pa veeeno m'a-njšajo in mogoče je, da nekega dtie sploh podpore ne bo več, dasiravno bo potreba po nji ostala. Da se pronajde kolikor mogoče največ resnice glede potrebe take nodpore in načina razdeljevanja, je Chicago Workers' Committee on Unemployment aranžiral javno zaslišanje a tej stvari, ki se bo vršilo na 1831 So. Racine Ave. v četrtek 22. junija ob 3. pop. Vsakdo, ki ima kakšno pritožbo, poročilo ali pa kritiko ,ki se tiče podpore za brezposelne, je vabljen, da se udeleži tega zaslišavanja in pove svoje mnenje. To je edino zaslišanje te vrste v tem delu mesta. H ker bodo končne pronajdbe več ali manj vplivale na bodoče smernice pomožnih akcij (v glavnem Emergency Relief CdnAnis-sion) je nad vse vaino, da se zaslišanja udeleže če le mogoče vsi tisti, ki so na podporni listi, posebno pa oni, ki imajo kake pritožbe. I>obar socialist *a lahko samo tisti. ki ja sposoben imeli prepričanje in so bojevati sanj. ..........................i i k * Milwaukee Leader Najvei$i M dne vik-—Karašamai SS.SS aa leta, $100 aa pel lata, fl.SS se tai BMseee. Naslov: 140 Jummi Ave. MILWAUKEE. WIS. »•»se»».........s........ "New Leader" Izlet kluba št 27 in "Zarje" Clavaland, O. — Klub Št. 27 H pevski odsek "Zarja" priredita svoj običajni piknik v nedeljo 6. avgusta na Pintarjevi farmi. Podrobnosti bodo poro&ane pozneje. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT » 3724 W. 26th Streat 1 rSS—-S :S0—S :S0—8 :S0 Dally Tel. Crawford SS1S. at 1858 W. Cermak Rd. 4:10—6:00 p. m. daily. Tel. Roosevelt 1S9S Wednesday and Sunday by appointments only. Tel.! Crawford S440 II mm mm Austin 8700 »♦♦SSSSSSSSSSfM»« 7S1S ; lesday < >»eeee> MMMMMMMMMMIMH i Dr. ANDREW FURLAN j DENTIST Phone: Roosevelt 1696-1696 1sss w. cermax rd. Chicago, ill. Office hours! 9-12 A. M. 1-6 and 6-8 P. U Wednesday, Thurs. and FrkUy. | and Sat. all day and evenings. < Waukegan office at 424-10th St., Tel. Ontario Office hours: Monday, Tu »♦•»see SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL "PROSVETÀ* psi leas SS. SS. 'AAAAñMWWWWWWWVWVM Baretindc & Son POGREBNI ZAVOD ' 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. TeL 1471. 30DRUG0M IN SIMPATICARJBM V CLEVZLANDU. Seje klebe St. 27 JSZ. se esta ak prvi peflafc v saeseea ok 7«S# ok S. ob S. zvečer. Mladinski angleOd aek vsak potek ima pi •oer, vse v klubov ih N. D. S odra g i i. aodroêiee, agUirajSa ia pridobivajte aovih «asov Sa> aie kleb« tor novit naročnikov Pn-letaree. V ergaiamaeiji le habraoH ie naše moi. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 9. UwadaU ra. Tel. Crawford 1 •SSSSMSSS'SSSSMSSMSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSMMSi (te) ja Hl SSSf ft. LAWNDALE AVK.. printing by ArLANTrfeihi.&L 2656-58 S. Crawford At«., CUcmp, UL TeL Is iiiIéIi Stil NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. mr IsS v A Male SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Batanc« Your Daily Diet With WENCEL'S DAIRY PRODUCT* GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380*82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Roosevelt 3673 « I Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Naii vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Gkem In Berwynu ln dovalajo ¿istega na dom. TOČNA POSTREŽBA. DELO J AM CENO. Telefoni: Canal 717S-717S. 1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL. ÉÉLA^ Ut ROLETAR EDUCATION, organization, 1 co-operative, commonwealth l 1345 CHICAGO. ILL., JUNE 22„ 1933. VOL. XXV1IL IS OUR FEDERATION STILL NECESSARY? In some quarters of our - movement, embraced by the Jugoslav Socialist Federation, a voice sprung up—of insignificant importance as yet—that our Federation has already fulfilled its historical mission among the Jugoslav workers in this country. Therefore, trying to prolong its life is an . artificial endeavor which is not doing those- concerned much good. This is far from the trufh. The field of our Federation is even wider than formerly because the branches, i. e., active branches, broadened their activities and responsibilities. At the same time they are being welded more and more into an organic part of the American Socialist movement. To be a member of our Federation is not a hindrance to anyone wishing to be active in local, county or state affairs of the Socialist Party. In fact, many of our members are more energetic in the Party work then many of those who are affiliated directly with it. Some of our members, especially in Detroit, are of the orpinion that it would be better for branches of the Jugoslav Federation to become a part of a local party organization, which would mean the dissolution of this organization. In ite place they propose some sort of a "cultural" organization which should take over this publication (Proletarec) and continue to work only on the educational field. It matters not how they try to defend their viewpoint, nevertheless, it would be harmful and a distinct loss to the Socialist movement if by some step or other our Federation would be weakened or dissolved. There would be nothing of equal strength, importance, influence or ability to replace it. We believe there are some arguments to the contrary. We know some comrades in the party branches are of the earnest opinion that .our active branches should become a ward or a local branch and function directly thru the county organizations and not be attached to a language federation. They are thinking only in terms of party activities in their respective county and state. But we also have other duties to fulfill which taxes the ability and resources of the federation's branches more than those which are not part of a language group. It is our duty to work among workers of our race because if we don't, no one else will. That was true when the first branch of our federation sprung up thirty years ago and that is still true today. Besides conducting and financing the socialist campaigns, doing agitational and educational work among our people, we always helped in Jimmie Higgins' style and contributed to general party activities. Our membership therefore was always more burdened than the average membership of the branches connected directly with the S. P. That fact partly explains why some of our comrades fathered a wish that there should be no federation but just a Socialist Party. The language groups in the Socialist movement of this country will cease to function when there will be no further need for them. Some Federations are already a thing of the past ,not because they became unnecessary, but because they lacked enough comrades who were willing to work in them and carry on the burden of sacrifices. In branches of the Jugoslav Federation there is a place not only for chose who come over to this country and be- come its citizens, but also for their offspring. Their sons and daughters should learn to continue socialist agitational and educational work from them. They should prepare themselves to take a leading part, as class conscious workers, in fraternal and other institutions which were built by their parents in the last four decades. This would be the We Told Yon So! By N as Thorn*«. World events ought to offer • good cure to sny Socialist who m.iy be suffering from an inferiority complex. We were right about the War, right about the Peace of Versatile«, right in demanding the recognition of Russia, right in denouncing the War Debts and Reparations, right in our opinion of the fslse prosperity of the Coolidge epoch, right about the general breakdown of the older Capitalism. There is not a single intelligent measure which does not justify ottr diagnosis of the s't-uatioi rather tha Hence the necessity and the American workers. A strong, virile, aggressive Jugoslav Socialist Federation is as necessary today as in the time of its inception. Our duty therefore, is to make it stronger, more active and better adaptable for its tasks. Guest Students in the United States The number of students from other lands now studying in this country i* 8,220, as compared with 10.394 during the previous academic year, reports the Committee on Friendly Relations Among Foreign Students. Canada heads the list w|tfi 1,1 IS representatives; China, 954; Japan, 800; Philipoine Islands, 678. The largest foreign delegations are as follows: University of California, 563; New York university, 405; Columbia 346; Michigan, 274; University of Chicago, 233 . for us to press on. That means to build up organisation and to push the Continental Congress. It i« not in the realm of ideas but of oiganization that Socialist« have cause for humility and searching of hearts. I do not know a better way now of buildin" up organization than to make the Socialist Summer Schools a big success. Watch for notices. Go if you can. Get well qualified comrades to go. Peeping "Mom" Suitor "Do you ever peep through the keyhole when I am sitting ha the parlor with your sister?" Small Brother (with burst of candor): "Sometimes, when mother isn't there.—Hummel, Hamburg. These can't be another boom right away. It will take time to produce a new crop of trustful idiots. Sonknp, Vladeck, Bart to Speak at Soc. Party Hade In Chicago, July 2. FAREWELL TO THE MORGAN MYTH By JOSEPH E. COHEN Our American money king has been on parade. We are the richest nation on earth. What we own is Sbout one-third of the wealth of the world. And Morgan is our monarch. So when he started down the avenue, the whole country was out to enjoy the spectacle. Naturally, those who stepped behind him should be the next biggest to him throughout the land. What s psrade it has been I An ex-president carried his banner. Chairmen of both Republican and Democratic national committees followed close. One of them even • WTotr a letter "hoping he could return the favor" ol being in Morgsn's good graces. The present secretary of the treasury an ambassador, s member of the supreme court and several outstanding figures in Washington had been smiled upja by the benign monsreh. Lesser judges, statesmen,, conspicuous members of the bar, publishers and other picked figures in molding opinion, making industry and shaping government, filled in ss lbs "choice and master spirits of the age/' wearing his livery. To be aure, the House of Morgan is not the only banking castle either here or as to international finance. After his regiment others eould come But that would only lengthen the parade with all those and sundry who have been playing around with "other people's money"—and enriching themselves out of the profit snatched from the labor of the land. The pubHc had the right to suppose that when Morgan went on psrade, k was witnessing the main event. Whoever might govern states or ths nation, whoever might be mentioned fsr industrial giants, when Hie letter of their titles were spelled out, it would be found that, taken together, they but fed the mighty name of Morgan. Railroads, public utilities, banking ehains, newspapers, corporations in all pursuits thrived or feiled by the will of the money king. ums went into his dealings, thst he "could not remember" small items. No wonder! At the present moment about a half-billion of quite liquid assets are bulging in his firm's pockets. And yet what enormous feet of clay on this same colossus of coin! Pressed to answer, he cheerfully admitted that he had been caught in the industrial collapse just like any ordinär- human being. "Even as you and L" He could not tum the tide of events. He rode the crest. And when industry slid down into the trough, he got drenched just like everybody else. But how can a king look regal when his purple robes drip with water, when straggly hair is tangled up with seaweed, and when he has to rub sand out of his eyesT It can't be done. When the going is good, Morgan csn make or unmake business. But he cannot stem the tide of chaotic capitalism. That is beyond him. So why make him sot to be monarch of «or §Mm srrfs? Onss the test of nsvigation in storm is put upon his* majestic splendor, there is the utter shattering of the Morgan myth. But if he cannot ride capitalism, who can? That question the gentlemen who make up the present government administration are trying to answer. Neither congress nor the public is invited to intrude. What matters is, the Morgan myth is gone, like the flimsy f[fments of other years. Private banking, private business, privat«* capitalism are exposed for the sham and msokary of the public welfare they are Farewell—though it be a fond farewell—to the saga of their tawdry kingdom. What is to take the place of ths sorry fsble? The strong and vital realism1 of public banking, public business and public benefit ths nation for those whose labor builds the nation and who can save It from the feeble rrytta of capitalism in On Sunday, July 2, our comrades and sympathisers will meet at Pilsen Park, 26th St. and Albany Ave., where the Socialist party of Cook County will hold its annual picnic. Gates will he opened at 10 A. M. and from then on until late in the ervening interesting features of the program will take place. A gymnastic drill and exhibition will be given by the Bohemian Youth group, singing by Karl Marx singing society and ball games between the Chicago and Milwaukee Yipsels. Dr. Franc Soukup from Prague, Czechoslovakia, now on a speaking tour in this country, will be the principal speaker. He is s member of the Bureau of the Socialist and Labor International and president of the senate in Czechoslovakia. B. C. Vladeck from New York, Roy Burt, Cook County secrctsiy, and comrade Beranek, editor of Spravedlnost, will slso give talks. In the large dance pavilion a good orchestra will be in service for those wishing to dance. Pilsen Park is well equipped with chairs and tables and park benches ss well ss with shade trees. There will be refreshment stands, literature booths and other interesting features at your disposal at all times. Invite your friends to spend the afternoon and evening, at this picnic. The admission price is only 26c. Tickets can be obtained from all branch members, at the office of Proletarec and from Peter Bernik, secretary of branch 1 JSF. » The Economic Conference The list of American delegates to the world economic conference, appointed by President Roosevelt, does not look very heavy. The li*t includes Cordell Hull, secretary of fjtate, who is acting as chairman of the delegation; James M. Cox, former governor of Ohio and Democratic candidate for president in 1920, who is its vice chairman; Senator Key Pittman of Nevada, chairman of the senate committee on foreign relations; Senator James Couzens of Michigan; Representative Samuel D. Mc-Reynolds of Tennessee, chairman of the house committee on foreign relations; and Ralph W. Morrison of Texas, a retired banker. Of course there was sent the usual staff of ex-ipeits to advise the delegates and to do research for them. Of these delegates, it is probable that Senator Couzens is the most formidable. He is the only Republican delegate, and, as such, would naturally be supposed not to count for so much as the other delegates, as all the others belong to the president's own party. . Should there be a treaty emanating from the conference, it would have to he ratified by the senate in order to become effective in this country. A two-thirds vote of the senate would be required. Hence the good policy of having a Republican on the delegation. When President Wilson went to Versailles to hefyp to frame the so-called treaty of peace, he made the tactical error of leaving Republican senators off the delegation. The treaty was so impossible that it probably could not have been ratified anyhow, but it would have had a better chance if he had recognized the Republicans by »lacing one or more Republican senators on the delegation. Roosevelt is to clever a diplomat to repeat that mistake. However, Couzens is not exactly an orthodox Republican. European countries haw their experts on the scene also. There was much clashing of interests already. A few trade barriers may be removed. An agreement regarding money standards is possible. From all appearances, little else is to be hoped for. Too much nationalism will in all probability keep to conference from being an outstanding success. Capitalism stands in the way. = PiWlMM"...... ARCHLICHT ""Vil DOMALO " LorrncH j ■¡ff A Brutal Assault Yipsel picketers were sssaulted by soldiers and ex-soldiers in New Yozfc city on Memorial day, and were beaten up for carrying banners with the slogans, "Refuse to Fight," "No More War", and "Capitalism Brings War". Police allowed the brutal assault to be made. We are glad to hear that the Socialists are attempting to bring the guilty parties to justice. We hope they will be sent to prison. Of all people, ex-service men should be glad to see anyone have the intelligence and courage to carry banners with the slogans quoted above. Capitalism brought on the World war, and the service men were conscripted to fight in a war that had no more idealism than a skunk. Having been tricked into the trenches themselves, a reasonable person would suppose they would show sympathetic appreciation and admiration for youth who have the courage and the common sense to oppose war. In any event, the Yipsels are worthy of appreciation and admiration for doing so. The incident rhows how fsr we still hsve to go. in order to educste the war spirit out of the hearts and minds of the people. It is at least encouraging to know that progress has been made. Widespread student opposition to war service indicates it.—T. M. L. THE ONLY "INFLATION" WHICH WILL HELP! i* Laber, Washington. D. C. Our comrades are working on two important projects, the Cook County Picnic on Sunday. July 2, and the Continental Congress, Illinois Division, on Saturday and Sunday, July 22 and 23. For the picnic we Must rally our forces and wind up with a spurt in the sales of tickets. A good desl has already been said about the picnic program. We must Stress the importance of a big attendance from our nationals. Every year a good many attend the Socialist picnics. Gradually they 1»ad gotten accustomed to our ways but this year we must supercede all records of the past The location for one and the low price should draw them to Pilsen Park. 0 0 0 When we will have been finished with the picnic every one of our active workers must go on duty and visit the many units of our nationals in order that they may send representation to Springfield, 111., to the convention of the Illinois Division of the Continental^ Congress. There should be no reason why at least 100 Jugoslav delegates csn't be present on July 22 and 23. To get that many we must write, talk and appeal for representatives. The program of the Congress is so well defined that not a single lodge, club, ®r body should hesitate in supporting it. In order to spread the message four minute speakers must go out. see It is good new« to know that Pioneer Lodge No. 559 9NPJ has elected two delegates to the Congress Convention. Alice Artaoh and Oscar Godina were selected. This was done because the next meeting of the Lodge falls on July 21, and we felt the time too short to prepare for the trip. • • • Some of our good friends write that they are not entirely satisfied with the outcome of elections at the SNPJ Convention. We can't say that we are entirely satisfied either. Some changes were rrtade which in ordinary time« would never occur. 1 have often said and repeated it during the convention that hv a good, well disciplined oiganization the individual lose« his identity. In the case of the Socialists they are morally bound to do the proper thing and sacrifice that individualism for the good of the many. If the selections weren't altogether satisfactory it is due to lack of knowledge and sentiment and it is up to our people to bring about that proper knowledge and education. see A peculiar atmosphere prevailed «mong the young delegates at the last convention. Several were the loud spokesmen, much before the sessions, to keep politics out of the Society but upon their arrival fell into the camp of reactionary politics Kven on the convention floor some objected to the passage of working class resolutions. It would be well to conduct a class for them in what is or what is not politics. In fiact, it would be well that they learn what politics really are, for. they feel that a worker«' political organization is playing politics while they do not consider their maneuvers as such. Because we strive to benefit all the workers we are considered politicians. Yet, their chop-suey affiliations for the benefit of reactionary individuals, that's not to be considered politics. We hope these young men have learned that after all they did not benefit the Society or the workers but rather a few individualists who seek only private gain. * ess Only a year ago big business formed a "Keep the Government out of Business" organization. Does anyone know what has become of it? This organization started out like a ferocious line. They are not even s tamed lamb now despite the fact that the government has had to rescue the banks, the railroads, insurance companies, and now the industries. Oh well, someday the people will yet awaken and disbelieve the exploiting robbers. ess We hear a whole lot about nationalism. Much is also said against internationalism. But look, we are in so many different international conferences and the newspaper and radio accounts are so close to us thst it makes us feel as if London, England was right on top of u& With the highly developed mode of travel and communication nationalism is losing its ties except in those countries whore brutal force keeps the boundaries patrolled. But even there nationalism is a joke because the countries of the world are interdependent. 0 0 0 Nothing is a bigger black eye for •nationalism' than the present conference in London, England, where the delegates of 68 countries are endeavoring to readjust their economic "barbed wire" entanglements. And nothing else but the proper international relations can possibly help them out of this mess. It looks now ss if some of them have had their national pride brushed a bit. They have all assembled so that everyone of the countries could go home with some gains and that's impossible. None are wiling to concede to the others so very little is expected from the conference. But then, the very nature of their proposals and their demands cannot be satisfied by the present order. They will have to change their systems to change conditio». Americanism: Cheerfully goit* in debt 25 billions to savs Europe; yelping with fear when somebody suggests a little m'ore spending to save America. The Y. P. S. L. Many of the active members of the Socialist party have graduated into It from the Young People's Socialist league, commonly called the Yipsels Established more than two decades ago, this organisation has done splendid service in giving young people something worthwhile to strive for, in educating them slot« the lines of economics and social science, and preparing them for intelligent and efficient activity In the movement. It hss always been needed, but It is needed won« now than svsr before* bees use conditions srs mors criticsl snd the demand for clear thinking is far greater than the supply. The league is growing, k wants to grow faster. It puts on membership drives for thst purpose. It is to the advantage of the cause that it should grow ss fast ss possible snd widen Us influence to the fullest extent. Yipsels are always on hand to lend assistance In all party activities. Comrades who are beyond the Yipsel age rfiouk! reciprocate in every fsasibls wsy to ski in the growth and development of the lesgus. —?T. ML U