-d distribntod nndsg pw» (No. 148) anthoriaod ky tka Aot of Ootobsr 6. 101T, t« fflo anSi reko Scarpe in Leneom ven<4iy in gozdom Niei vssk i* titli ln pitnikov. ISFi GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE lumd d*ity ttcept A iSurtJapi *j mšBolU** ■ n (»m CHICAGO. ILL. TOREK APRILA (APRIL) lil« &TEV.—NUMBER Ml. ' > ! in nemške e razbite. entenla!" |e ljudstvo na u,ical| apr. —Bsrlin-[ lokalanzelger ' prinaša po-i Dunaja, da ro bile aad-velike protiavstrijske in demonstracije v na Kranjskem. Poznsj-ie glasi, da so vladno o-I proglasile obsedno ali voj-| (preki sod) v Ljublja- demonstrantje so po-in nemške trgovine in koder so se valile veli- I ljudstva s slovenski-so odmevali klici: estsnts! Zs Nemičjo se borili!" . je. prišlo porodilo — | Berlin — katero srtio ob-vierajinji 'Prosveti", da ev nuncij na Dunaju na avstrijske vlade uvedel irno preiskavo proti iu škofu A. B. Jegli-F veleindajniškega'' ao-pri jugoslovanskem gi-Najbrže so gori omenjene tije v Ljubljani v zve-ivo proti Jegliču, ali BM** vlada izvršila novd>»udodelstvo nad h porodil iz Švice, ki aadnje čase nekaterim Ameriki, je videti, da se Slovenskem in HrvaŠkem > gibanje sa pravieo samo-aja in neodvianost Jugo-v Avstriji. Po vseh slo-in hrvaških občinah po-»fodpise za deklaracijo lovansklh poalancev I ao ie na tisoče podpisov. w dofora znamerfjs, da Ke dvigati slovenski narod išsmovini proti sto in ato-' »ti.) Topovi ustavili Nekdanji unijski Velika zmaga nemške napade delavec - car v svojem podjetju. IZPOSLOVAL JI SODNIJIKO PREPOVED PEOTI SVOJIM DELAVCEM _ Organizirani delavei ne občujejo s takimi ljudmi. Ohioago, Dl. - Med delavei naj. demo kreature, kfr niso pri delavaki strokovni organizaciji iz prepričanja, ampak radi tega, ker jc delavska organizacija izvojevala boljše delavne razmere in mezdo. Ge taki ljudje poatsnejo podjetniki, ailno mrzijo vae, ksr le diši po delavski organizaciji. Spremene ae v največje nasprotnike de PRIČAKOVATI JE NOVIH I*. FANTERIJ6KIH BOJEV. Vas Locre je menjala petkrat gospodarja. I&ndon, 29. apr. — Maršal Haig je danea javil e bojišča, da so Nemei ponovili včeraj popoldne ljute napade v okolišu Locra na flandrskem bojišču, toda zavezniški brambovei so jih odbili s ognjem strojnih pušk. panea .zjutraj ae je razvilo ailovito topniško bojevanje na vai bojni črti ,od Meterena do Voorezeela. Novih infanterijskih bojev je priča- _ kovati v^ak čas. Lovre se nahaja lovstva inTako dokaIejo, da so bl-na hribu zapadno od gore Kem- u ntko( !e radi tega člani delav. mel in okrog sedem do ossm milj Lke Htmkovne organizacije, da ao južnozapadno od Ypresa v Belgi- L, drugi boriU M lljih inlereae. ji. Včeraj so poročali z bojišča, Med u ljudi menda Hpada da je ta vaa 2e petkrat menjala tudi neki Burna, ki ima svojo re. .gospodarja v bojih zadnje ^bo-tUvracijo blij50 vogaU Madiaono-te in nedelje; po zadnjem P™>-ve uli(,e in Crawfordove *ilu je pa bila brez ^podarja Nekoč je delal na ceatnl šelesnlel - vzhodni del postojanke je bil ukrftt bil tudi ČUn gtrokov. v roka* Nemcev, zapadm del po r 0,.ganUacij<) cerfnošelezniftkih ,drže l rancozi. udušbenoev. To je bilo le pred le. Uradno poročilo se glasi: - f|TSedaj je Burna postal reetsv-'' Nemški napadi, ki ao »e po i podjetnik, in je takoj čutil našem zadnjem poročilu rnavili v treb da M pridru4i «'2Wilnkl okolišu Locra, ao bili »d^l vče.|p0ueD0» utl * ****** raj popoldne po nttefiTTgnJu jn uko &&& p0WI strojnih pušk. Danes ^raj ae ^ ^ ^ neko^ drug4 or|Jftn|gi. je znova'pojavilo ^to bo^ ^ ^^^^ M njt bardtranje ^ »* * 1 interme, ko je še delal ss cestno- »bojni črti od Meterena do družbo. Ko mezeela. Razvijajo se infanterij- Zdaj, ko je podjetnik, je Judi 10 NASKOČILI NA 15 lUtOKI FRONTI. | snnado na franco-M»ils. - Četrta tem< je danes sjntraj na-i i rastni močmi na flandr-m Ujetniki so prignali, ■ Kemci namen osvljiti f ksdih bojih porošajo s b britske fronte. Na-m milj širok. I io bili tndi Belgijci fronti. Rta sta ss veni- U v pristan. D. 0. — Ameriki sU pred veš dne-«P*j na morju, sta ss *ko atlantiško luko. I^isik Daniels je dovolil gj^mt: ki sta bila pred Poikodovana v kolišči Ha priplula varno v ™ Ladji sta bili i®^ pluli bres luči, jpmlila nezgoda. Noben 1 « Ml hudo poŠkodo IJMobik povelje, dn se da izvršs m nji- preiskovalni od- | Msge4n.,# Iuktiajo vsč TOPOV » sprila. — Brital SO danes sjn-vzhodu vačkrat »Jiiko pomoč. Ta-»msrjtv ■ Ml ■tU* tem. it S? poisšsisleg, At ski napad,, ^vralna artilerija je ^^ J J Njegovi ualuš-biU v zadnji noči aktivns ^jo delstl dvanajat ur na dan in aedem dni v tednu. 8 lif" rhl^-^^ p" -i- uie.i PMdet, moi in ^^ ^C^ri jS ^ strojne puške. Južno od Alberta » . ItSte Vojni .un - »".ev .„ d.nM poročal, ______.. zadnjih poročilih šs nUo pričeli Overmanove i,npiidk~.; ; ", i® Borah, < Cummins, Dillingham, Fr«linghysen, Oronna, Harding, Kellogg, Lenroot, McCumber, Norrla, Polndezter, Smoot, Townaend, | Watwon. Skupaj S7. Proti dodatnemu predlogu t Demokrat je: POOSTRITEV SPIJONSKEOA ZAKONA ITaskington, D. 0. — Ko 1» predloga. pride ne vrato konferenčno poro-_ - ... .čilo glede dodatka k špljo.urkemu Najhujši boji so ▼ IMkonllf k| doW. gjo^KK) denarne London, 29. apr. - FUndrija fIabf aU fa* ječe za Isdajnl je bila sadnje dva dni ei«dišes||k9 govore najhujših bojev, odkar eo Stmc\\ tretjič ponovili ofenzivo na za-padu Angleške čete in njihovi francoski zavezniki ao v soboto izgubili nekaj vetnlh pozicij, tvorijo glavno obrambo lirandegee, Ourts, France, Osllinger, Johnson (Csl.) Iiodge, New, "4 Pags, Sherman, Rtcrllng, Wadsworth, . 27 Ika ameriška armada na ImjlšČe, In pi eden bo leto okoli, bo mogo- ti mlljoni niso všteti še ne bojišču en gdijon Auieriša- nem posojilu. , Odvisne j« vse, keko httee bede zgrajene ladje. Gradnjo Milj di sdaj snenl jsklsrnsr Charlea Hchweb. On pravi, da lahko sgra dlmo toliko ladij, kolikor jih po-trebujemo. Še posvetimo svoje moči gradnji ladij. Schwab kmalu predloži vlsdl avoje načrte ss gradnjo ladij, ra/. delitev dsla itd. Ash urat, Beckham, Fletcher, Ouion, flollia, Klrby, MeKeller, Mjrera, ff, Overman, Plttsman, Slin t rotil, Hhlelds, Stalili (Ariz.), Hmlth (S. C.), Thompson, Trammell, Wllllame, (mSSkhead, -tmUm ■ IbRderaon Jonea (N. M.) Martin, imm Saulabu ry, Sheppard ' Hlmmona, Hmlth (Md.) -'iMRPii Tillman, WaWi, Woleott-44. V predlogi ao tudi določbe ze določanji eene rudi. Konzervativni aenatorji ae h pripravljaj« za opozicijo proti tem določbam ln pravijo, da ata ____________, .določanje eene za rado In gradnja Vprea. Med temi je gora K*mtnel|hn J Miogradnlške deUvee ao-kl je najvišja foatojanka jutn»- Luiktlčni sektevl. v#hrwino od Turom Nemški ge-| »_____■___ ______ Mrilnr»t^. H__—. _JMl.,im .. *.!•>•>.. kl J« . volilni Miki Mirili, Balrd, Colt, Jenea (Wsah ), IfcLesn, M'N«ry, Nelaot| Warren. Skupej 41 Jedro opozicije ao torej tvorili republikanci In med njimi je tndi Pil kratkem Izvoljeni republl kan*k| kenefor Unroot Is Wleeon- Nad dve mlljardl posojila podppl saaega. VLADA UPA NA PET MI UA1D POSOJILA KON ■Hr Na Dan ivobodi j« kUo prodaalk $140,000.000 aadollnio Washington, d. o — V eoboto »večer je minilo devetnajst dni odkar je pt iMa kampanja sa tre* je posojilo svobode. Oficijelne poročilo prsvi, da je bilo do tega dne podpisanih #ftlH,H77,OW trn-t jega posojila svobode, ali tO od-atotkov od vsote $8,000,000,000. Od aobote oatane še Šest dslavnib dni, da 'JO,000,000 oesb podpiše šs enkrat toliko poaojils, kot ga je le podpiasnegs. Vlada upa, da bo koneem kampanje podpisanih pet miljerd p««oJlls, ali dve miljard! veš, kot je bilo določeno, j V vesli rezervnih dlstriktlh ao po poroč«lh, kl ao došla V Wasli. Ington, podpisali aa Dan svobode as $146,000,000 poaojils avobode. Poročila nravijfH da so biia slorje-ne obljube ss več mtljonov poeojila in da gs oseke zanmljlvo podpišejo, ki ao atoHls obljube, .. . vm flneeiiiini v aoboto $ti,ooo,* ^^^SjjS tlA,r. imj MiMHlI HO * uiMtiiQv jaaujaSi DIVIWI »pe dje vitakl dan podpisati 4117,000, 0(K> poHOJila. ('•«• hočeaio doaeči pet mlljsrd dolarjev, l>o treba po-vprečrto na dan podpisati Hft be predaednik Wlleon le aem stopil pred kongres In povcdsl a psoklemeeljo, kakor je to le do aedaj vedno aloril, ka^ dar je fctal ameriško ljudstvo ae-man HI s kakšno veino In nujno VOjnO potreb«, Dktrlktl. Mlnnespolis St. Ixmls ' Ksnsas Olt/ |B. Sen FVanelaco Dallas Boston Phlladelpkla ( Cleveland K* New Vork Rlchmond Atlanta Stilmkrib. Odet. lit 110 100 m 7H n TS H m Lw im ♦ 125,012,HM) 143,H5M,0Rff IS0,:I:IM,2OO :ir»a,:iao,3oo 1444110,450 ftl,H71,050 |w:i,«IR,150 HiJOMJM) 200,H44,«0 5:W,742,7d eli * M a. »Inčni zahod ok 7t4dp. m. ttSSKJK PROSVETA ' NsrešniimTZ.d>i*»S dr* v. uJolžnice svobode se lahko kupijo na tedenske, pol mesečne in mesečne obrobe. Marsikateri delavec, ki m nikdar sanjal o tem, da bo kedaj v svojem življenju last^r val le eno zadolžnico, jih lahko sedaj lastuje, ker mu je omogočeno, da jih plačuje na obroke. Miljoni delavcev so kupili zadolžnice svobode prvega in drugega posojila, in miljoni delavcev naj kupijo zadolžnice tretjega posojila svobode. Zakaj? « ■'^-■r.m^- ■ ^ . • jBBMHI Delavci eo se sedaj prav malo brigali, kakšno je kajti zadolžnjce državnega poso-sle le banke in finančniki, vrednostnih papirjev in m goapodarski voz. je za državno vseeno, kako se gos] vzrokov, zakaj se merodajni krogi trudijo, da posojilo ^ svobode podpiše ameriško ljudatvo in ne banke in fi- A« *an^Obrača,imo stvar z gospodarskega stališča, kakor čemo, povsod se prepričamo, da je deftar najboljše in varnejše naložen v posojftp svobode. I uJ| vs, fiftr tudi , št. S. S. itSNr*^ * 35 let star. Df Lake ua tto- Jk . ri omenjena društvo Pr P. J. ia Pokojnik . ma je hA is mijsfkeni. Pokojnik je bil neežeujen. V Ameriki zapušča i>rata. a katerim ata bila pred kakimi 7. tli > Isti skupaj ua hrani pri rojtkn v Subletu, Po vatopu Amerike vTetol aeveda amral, , ^ * Omeniti moramaL da je ie ni»i tov del Poljakiv m^J^ zavezniki in ae izrekel ^ ^ 1 atojno pol jako driavo. JCoTL Amerika napovedsla v«j*» del^atal vtfm, toda Pell£I ae zopet razdeli v dva tdj pravzaprav v tri. Katolik« g^J ka (rimski katodni), klfrS prej za Nemčijo, je hitro ot državno gosp jUa so pred vojno lavci niao imeli bilo vseeno, kako v tudi med delavci I Njim ne državnim denarjem. naslov njegovega brata, naj mi ga na-Jpotrebo, da »e organSHzl znani, ali naj ae mi pa sam javi; stovoljcev separatna poljaka ^ L" umv Ameriki, ki i,«* H ali ■ voiakov, vi "W KJE JE VARNO IN DOBRO NALOŽEN DENAR? (Pregledano od vojaškega cenzor ja) Veliko »o že pisftli strokovnjaki in lajiki, kako je najboljše naložen denar v današnjem gospodarstvu. Nekateri so hvalili banke, drugi so priporočali delnice industrijalnih in rudniških podjetij, tretji so rekli, da je najboljše, če se denar naloži v hišah in zemljiščih. Vsi strokovnjaki se pa strinjajo v tem, da je denar najboljše in najvarnejše naložen v posojilu svobode. W Zakaj? Do sedaj so bila izdana tri posojila svobode in podpisovanja tretjega posojila svobode se vrši ravno sedaj. Po uradnih informacijah ga je do sedaj podpisanega nad dve miljard! in preden konča teden bo dosežena tretja miljarda. Zakladniiki uradniki celo trdijo, da bo 0odP*-nana vsota nadkrilila daleč določeno vsoto. 2e podpisovanje samo je dokaz, da je denar najboljše in najvarnejše naložen v zadolžnicah svobode, ali kakor jih ljudstvo imenuje, v liberty bondih. Do sedaj še niso pričele podpisovati zadolžnic svobode banke, ki bi lahko same podpisala veliko večjo vsoto, kot je določena od vlade. Posojilo svobode je sedaj podpisalo skoraj izključno le ljudstvo. In kdor se hoče o tem prepričati, naj stopi na ulico, ozre naj ae po oknih in skoraj v vsakem oknu bo našel častno zastavo kot znamenje, da so stanovniki podpisali tretjo posojilo svobode. Kaj to pomeni? Tako obširno podpisovanje tretjega posojila svobode od strani ljudstva znači, da ljudstvd zaupa v posojilo svobode in da je prepričano, da je denar v njem najboljše in najvarnejše naložen. |E Žakaj tudi net > l Ce Človek naloži denar na banki, je v strahu,'d« banka poči ali bankrotira. Ako ima denar aoma, se boji, da pride ogenj in ga uniči, ali da vlomijo tatovi in mu ga ukradejo. Kdor nosi denar pri sebi, ga lahko izgubi, ali mu ga roparji s silo vzamejo. Ce je denar naložen v hiši ali zemljišču, se lahko dogodi, da vrednost hiše ali Zemr ljišča pade. Z delnicami industrijalnih podjetij in rudnikov js pa atvar taka, da lahko človek vse izgubi. Dogodilo se je že, da delnice niso bile niti vredne papirja, na katerem so bile tiskane. Seveda ne bankrotirajo vse banke, vsakdo ni oropan od cestnih roparjev, povsod ne pade vrednost hiše ali zemljišča in tudi vse delnice niso ničvredne. Z delnicami so nekateri celo obogateli, a to •eo bili le vedno nekateri. Kljub temu je pa le vedno strah tukaj, kaj bo, če se dogodi nekaj neprijetnega za naložen denar? Hekjt ob Atlantiiktm ootanu. —' Pripravljamo se na odhod na bojišča. Predno bodo te vrstice zagledale beli dan v javnosti, bomo mi že dalj slovo naii dragi tttfetf-ftki republiki Zdrulesih držav. Zapuščamo Združene država in tudi vemo zakaj. Mi vemo* da se gremo aktivno boriti pr^i kaj zerjevi avtokraciji, ki po aiaeri-iko rečeno nt spada drugam kot vpVHMlp Dokler bo on sedel na tronu ter tiičal ljudstva, med njimi posebno male narode, toliko čaaa mora M jati borba za njegov poraz. Nam vaem done klici malih narodov, H šele naše pomoči za osvobojeajt/ Sami ai ne morejo pomagati. Oni mu ne morejo brez naše pomoči iztrgati vajeti iz rok. Njegova nad vlada sile je prevelika. Moitvo teh narodov je pogini topovom v žrelo sa svoje tvto-kratične in utilitaristične interese, ki so v silnem protklovju z "njegovimi" podjarmljcnimi narodi. Prisiljeni so, da se bore za ukds-Ijevanje svoje sužnosti $od kajzerjevem gnspodstvom. Čes nekaj mescev bo ta mogotec tiranije spoznal, da je armada svobode silna in močna. V bojni fu-riji se bo nahajalo stotisoče vojakov pod zvezdnato zastavo. Mi upamo, da tisti, ki so ostali v naši svobodni republiki, ne bodo i»>/nl)iii nas fantov na bojnih poljanah in bodo vse storili, da Ham Am preje omogočijo zmago. Ena takih pomoči je kupovanje liberty bondov tretjega vojnega posojila,; vsak bond je udarec za kajzerja. Nt nas je ležeče, da pomoremo vsak po avojih močeh strieu Samu v tem gigantskem boju. Kdor no more. aktivno boriti v armadi, naj pomaga vladi finančno in na Kakor hitro mi bo mogoče, v*m bom poročal "from over there". Slovenskemu republikanskemu združenju želim, da bi ee razraalo v mogočno drevo, ki bo predatav-jaJo organizirano moč ameriških Slovencev. Želim mu, da bi uspelo v avojem boju za jugoslovansko fedejsativ&o republiko, ki je cilj jugoslovanske demokracije. Ameriški Slo- [ti člove im nepi Frank Mostlj, tajnik, 499 K. 9th St, . t Clinton, Ind. OSTRI BOJI MED AMBRIdKI , ^»vreov." ■ ■ ■ "■■pp ' ^^-^TCT -— S^ vV J^* IMVV^^af M*w• ym ""^JW- venci, »družite vaše moči v tej o$- p^ješi sa glavo, če pogleda, kaj Kdor misli, da smo samo Slovenci tako nesrečni, da "ns remo skupaj vozitk", temveč smo porazdeljeni v več strank in Strančie z osirom aa rešitev jugoslovanskega vprašanja, mor« ganizaflfjk i Hoj zadnji potdrtv pred odhodom priljubljenih Združenih držav, vsem skupaj. Ludwig Ogrinz, Co. A, 15th M, a m, 10th Brigade, 5th Divfcion, American Kxpeditionary Forcee. L- X- Ringo, Kans. — Dne 27. aprila zjutraj sera že mislila, da bom i-nicla priliko seznaniti z g. Gaj-Žlo. Izgledalo je, da polotimo v zrtčne višave brez eroplana ali kake druge letalne priprave. Čt ima človek takole priliko, zakaj bi se je ne veselil Poleg tega jt nas navdajalo še upanje, da bomo plavali po zraku s našimi hi* šami vred, kar bf ne bilo nič napačnega ; imen bi vae ugodnosti, kakor na zemlji. Mene je navdajal le en strah fa sicer ta, da trči. mo kje z (injžlinim "Luftšifom", ki vedno kroži nepoklican po »raku tam, kjer se ga najmanj na. (lejamfe^^lHHllH^H^ri L Ampak, ves moj strah je bil neopravičen; naše hiše so ostale pritrjene ua mater zemljo, z njenimi stanovalci vred, med tem, ko so se stranišča, avtomobilne shrambe, šueilnice za meso * in druge podobne barake pridno solile, kamor je hotel vihar. Človeških žrtev ni bilo, pač pa mnogo "kurjih", iker so tudi prenerodna. za letanje po zraku. nuj pumW thku iiimm-iiK u* Dela se tu neksko srednje; no-druge načine, ki ao potrebni za it-1 kateri rovi obratujejo precej do- Ali je z zadolžnicami svobode tudi tako? Na! Zadolžnice tretjega posojila svobode nosijo po obresti Denar je torej tako* dobro naložen kot v najboljšem zemljiškem posestvu, kajti najboljše zemljišče ne no*\ več kot tadolinice svobode. . Zadolžnice svobode so proste davka, dokler ne presegajo vsote, ki jo lahko zmore navaden kupec. Narodnega bogastva v Združenih državah še nismo niti načeli, kajti strokovnjaki cenijo narodno homitm, ^v^vb ameriške republike na 250 miljard dolarjev, narodni <*olg; £ ^^gi^lia JZ ti& s tretjim posojilom svobode pa znaša komaj 14 milijard kajU v ni4 ^ sačetuik, sat o vojevsnje zmage. Potem so lakko naše male naro4nosti sigurne, da jim bo atal na strsni stric Sam ter se zsvsel ts njihove pravice; gotovo ns bo pozabil našega sloven§kt-gs naroda, ki ai tako zelo želi svobode izpod stoletne tirsnije. Ts naš narod si želi republike, kjer m u bo dana svobodna pot aa ns-daljno rasvijanje. Oni se hočejo o-t rent i Karlove in vsake druge, dinastije, kajti cilj našega paldrug-niiljonskega naroda je republika ne pt monarhija, pod katero iaut še tolikp bridkih izkušenj. Dovolj, smo imeli trpljenje pod vlsdo monarhije. Zsto ai želimo svobodne republike, katero bomo dobili a pomočjo Združenih držav. Zato ps se bomo navdušeno borili proti pruskemu militarizmu in Mb*»m*. Jkt tiraniji. ■Vrednot vo prosim, naj ae ao jo- bro, drugi zopet slabše. Tu vlada sllns draginja, tako da ss ls tež« ko izhaja, tudi če bi se vsak dan delalo. Siromaki so tisti, ki ima' jo velike družine, pa da je en nam sa delo. / Upam, da ta mali dopis ne bo zletel v zrak, ali pa v aredniški koš, kajti od tu ss že tako le ma-.lokdaj kaj poroča v liste, četudi živi tu doati Sj6vencev. Kaj jt vzrok tej malomarnosti, ne vem, (Pa poročajte vi, kar se v vaši naaelbini zgodi t^pimlvega Opr. tired ) V. m tretjim posojilom svobode pa znRipš komaj 14 milijard v ni4 ^ ^tnik, _ dolarjev, od katerega odpade lepa vsota na zavezniške js v tsm pisanju maogp poi%«t države, katerim so Združene države posodil« denar. i^ndi mi ne mnogo čtts Ali lahko plača človek 14 dolarjev dolga, ki ima 260 J^itSl oPPrJtm. m dolarjev v žepu? Kajne, vsakdo bo odgovoril da mu je g*, *•<»« da je pissno v rsaumlji-igrača plačaU Uk dolg, pol«g mu bo pa št ostala lepa vem tonu. ps je dobro v*ša an-ISTv žepu. Ravnotako povilo velja za narodno bo- ^ gagtvo in narodni dolg Združenih držav, poleg > pa po-| ^ ^ ml ^ ker m loAaj Združenih držav še ugodnejši, ker vsaki dan pro- ^ rt4llo ^^val dnevnika Pro-dudramo in vatvarjamo nova bogastva. Prevedbi se od- .teta . vseeno, jaa upam, ds jo dojiti od pmim^ bi Miuu oKromn. boga-va k'u^^uarJ v rudah, olju In drugih naravnih aakladih. aH ki jlh «UK ^ u £ M(omlnj.|, mJDi raJt /rmija vsako leto v vaiji meri in v podobi pogafcln pn-tVnv ta i j|i ■ [■ dr se godi med damgimi narodnostmi, ki so naseljene v Ameriki Sicer ni za nas nobena tolafba, čt se drugi prepirajo med seboj — ampak k napak dragih se lahko nekaj naučimo f obenem pa spo-ztiHm<% koliko boja je treba, pridno še »čistijo pojmi gotovih Yia-čel in — kar # gltvno ^ kako so nazadnjaški elementi povsod ena-[dri ht ktfco povsod ovirajo nspre-dek in pravo re«tev političnih, gospodarskih in kulturnih vpra šanj. Ako bi bili medsebojni spori raznih narodnosti v Ameriki na razstavi, tedaj bi morali Poljaki dobiti prvo darilo. Nesloga med Poljaki je sfetr ie nekaj zgodo-vinakega in njihovi boji v A-riki so tudi že stara njihova bo -lezen. Pred vojno so imeli njihovi boji večinoma Verski značaj, k^r se gpdi v večji ali mtn^f^ vseh narodih, prf katerih* še vedno .postavljajo vtro na Čelo vseh dragih vprašanj po vzoru klerikalnih &žav v Evropi, datiravno jt to pbčetjt v veljkenr konfliktu z jtv-nim ameriškim življenjem. Ker so Poljaki v Ameriki po številu telo močni — pri zadnjem ljud -skem štetju ao jih našteli okrog štiri railjoiie — je seveda njihov boj toliko večji. Med njimi — kakpr med Slovenci— se osredotočuje velik del kulturnega bojs v podpornih organizacijah. . Poljaki imajo dve veliki podporni organizaciji : Poljska rimo-katoliška unija in Ptljska narodna zveta. V zadnji .vladi' verska svoboda in je vsled tega načelno nasprotna prvi, obenem je pt najti v nji pristaše neodvisne kstoliške cerkve, š katero sJ Poljaki osrečeni. Verski boj med ameriškimi Poljaki je torej trloglat: med svobodomisleci in rvAmi katoličani ln nU^d itd-njimi ter neodvisnimi katdličaai; obe verski struji sta zopet v bojtr 8 prvimi, v »vobodo mislec i so ve-čihoma med socialisti, ki so Imeli pred vojno veliko organizacijo. Ko je IzbfukiOavojnt, je velik del ameriških Poljakov potefhil « Veničljo, češ ds bo Nemčija/he-šila' Poljake ruskega despotizma. ol btoavisni i armadi In' Ijaki kot aniel_ 4tžtvijaki lahko bore v am«riik ----*»"-----^ . >t in ^ ru^ki revoluciji^ opnsttH »ioijM je eb Nem#i^ m se izr,^, poljsko rejhfBTlH Vd n&m Poljaki so *a republiko. T« glgvni konflikt , ae , zaradi poljake armade. Vodit« te armade so znani pianist Pad renski, Čikaški polkišar Joi Smulaki in vsa rbeokatolfl duhovščina; voditelja opoae sta pt Frank Grjrla, ustanovil Poljske narodne sveže in Vr% Hodur, škof neodvisne katoliU cerkve, ki ima sedež v Herta aa, Stvar je prišla tako daleč, so poljski duhovni, ki vodijo p pa ga nd o za poljsko armad«, pt glasili vsakega Poljaka u -dajalca Amerike, ki je naipn toval njihovemu projektu. Pt ske separatne čete so očrnili vladi in zgodilo se je, da j« fh ;ai poštar odrekel nekateri« istom pravico razpošiljanja po šti. Justični department t ! shingtonnu je pri jel kup deara jacij in končno je morala vlada vesti preiskavo. Preiskava je dognala, ds dajo med ameriškimi Poljski ravnost protiameriške ran Vera je prevladujoč, faktor poljska rimsko-katoliika duhs ščina, ki organizira poaebno mado, dela to pod krinko n V poljskih cerkvah se goroH, vsak Poljak, ki .itopi kot pr* voljec v separatno armado,! de na Francosko zato, CliusW*L ki js bil do vojne strogo protiklerika-len, je nsetvkrst stsbenU vts svoje karikature proti Ruti ji. mod-tam ko al nI t najmanjšo beeedieo Btadrnček pod Hkale, 213, SV dotaknil Nemčije; PJ ; društvo 8DPZ ; društva je savsel tudi njtttov dnevnik S. A P. Z Psntje is Clintona in ^Dsiettnik Ladovy". PoiJdj6» fantje ls Blsnfot^s so tadi sjftlNs WŠed erojil ameriško soeielktično Echo"). Prisoten K nist Psdere trski, ^^f škof Rhode is zbororaaj^J^ tajno, dasirsvno - v^J zsetopnikc Polj ze, da lahko pr^ ^ derew«kijev govor^ W pnrski je lajev«. ds m tile ^midubov^mjijU, bila so MIs pftk^r.' lltiki in smeri*« ne« ne vede, kai i* sskljačeao. ■ Take rsssmie riškiati Poljski Vogr«, bM MO, u u*ue» m L ja llrmUovM« * * »AbenM TkJaiki Jaka Verderbar, 1700 B«. Umlik Ara, lil mfc BM % **** . peftab, 1A01S Hal« Ara, <'«'11 nuiogitvrtlaa dltave ki [ M opisen* v kuhlujnkih knjlgsh Pilita ps Sealke. P. a »M Mit, ITS* K. T. OOOOOOOOOMOMMOOMOOOe AU io imate obvomioo tretjega poeojila svobodo? «D»AVra^~ tPBOZALZST 411—4I|| Avenue (»A iPEOTI POftn) §PT»BUROH, PA. abOVKMSSI ZDRAVNIK - . ■ n. Uporablja ssJNIJbl ▼▲tvo. Oroonsbnrg, Pi. — Blovonel, no oziraje k ksteregM lAi pripadajo, m rabljeni, da m ude-i< ^ i/1cdno aeje, kl Jo oklleujrjo I tiri tukajšnja društvo irl.de alt eije ae graditev lastne dvorane, odroma slovenskega doma. Ta oe* ja m vrši dno 4. maja v dremal mri Hary Miha vee tolne ob prt* ■sitkilh svešer. — Ker je t* seja M našo naselbino velikega poara-na, m od vee prašku Je M m je vsi ndeleiite. Odbor. KAO BI ilfBUAt sa naslov Mike Dnkiše, rodom IU vata, doma nek> ob kranjekt meji (Bele kreilno). Bival je pred letom dni v Madridu, loirt aU n* tenšnejie fteand.a, lowa (Dallaa Ce.) fme! je Ffrr4 avtomobil, gs prodal b odšel nekem v Ohio. Prosim eenjone rajnke, še kde vo «n njegov srd«nji eaelo*, mJ mi gg nesneni, an ker eo Šs naprej FB08T1TA i VELIKA VAS ROMAN Frmtmkf $pUol EDCAR MONTUL n i____,t f r roHoeenu r§ M* I I > "To bi bilo!" " Najin« poročna pretanai" ln smejala ata ae, kakor dva otroke. Prstane ata preskrbela, grever ja ju je n.o ral k preskrbeti s začetnima črkama in z datumom. Pričela ata kupovati tudi opravo, tapete, za-store In preproKell obe hi«, v Bojrboni in v Saint Nekega jJne pa pravi teU: "Otroka, sedaj smo tukaj že dva tedna če« djpločen čaa. Do ae-daj vama niaera pravila nič o maminih piamih, aH — rea ne gre dalje — ie obolela Jk> — moramo domu." "Ah, ikoda," pravi Lucija, "Pariz je tako lep t." ' vŽffi^L« "Saj prideva nazaj, ko ae vrneva iz Italije,' jo potolaži Albert. "O, ali pojdeva na poročno potovanje v Ita- W>!" "Da, areel" Ko rita bila zopet doma, je puetil Albert popraviti svojo hiio, predno je priMe oprala Sobo v slogu Ludovika XIV. je dal obrobi t i , * rdečim suknom, tU pa je pokrivala prava preproga lz Smlrna. Roybonenčanje ao kar etrmdl. "Ta krasota!" ao dejali. Hifta v Saint Mareelllnu je bile tudi gotova. Hiia je jako čedno opremljena z belo opravo, sto. li i/, bambusa, ln svetlimi zaatori ln preprogami Gospa MoneatreVje pravHa povsod, da je kupil njen zet avoji nevesti koiuh za dvatlaoč fran-kov ln lepot ičja v vrednoeti treh tleoč frankov. V Royboni ae je govorilo o tem več tednov. "Oaltier je kupil tudi bale," ae je reklo. *4 Da, ln atala je nad itlrideaetlaoč frankov/ "Galtler je bogat." "Air on ja vellkoduften in ljubi avojo ne- vmto.$ v; , || | . H . "Lucija tudi zaaluli." "Kako je lepa." •4 Vat varjena ata drug za drugega.'' Med tem, ko je pripravljal Albert svoji nevesti gnezdeče, previjali ao ae njegovi Številni prijatelji, da proslave poroko novega župana, najgereČnljlegg In najstanovltnejšega republi-kanea, da mu pokašejo a tem javno avojo Iju- bežen. . V noči pred poroko, ae ie obfckla Roybona v praznično obleko; s hiš ae visele zaatave, p Solnce je danes tudi avetild a L^^ v Valihi dobrih in slabili najprazničnejlimi žarki. dneh " "In ia čeaa je apleten ta ve- H „ * , * i K },, »• J < Kralj Valdemar je stal ie ved- ela morake trave, prevzvilena no ob boku avojo njvoeteti^ devica P lleno glavo in s teano stisnjenimi "In zakaj ravno iz morake uatnieami; v njegovih očeh ao bi- trave f" ..-fU ■ ,le "Zato, da ne bo imela moraka (Nad«!je , ^ Ifttoaili, 4. ie vedno megle, in kakor da ___i je na ožganem licu zatrepe tal tyaer, toda dražji biser, tiaoČ krat dražji od onega, ki je uaj-inejši v globočinah tukaj-th voda. , iv- / ? ■ I Strange je ; -tolmar i! VELIKA ZMAGA UPEAVK V V ZVEZNEM HNlTU. pomeni zmago pametno! ■ ■hpip^O Wti vse vojn« mo. 1 či združene, da premagam« tvto. kratičnega aoVražnika Senator Iloke Smitli j,. HtlTfl oba predloga, podpirali so ju m senatorji Lodge, Reed, Kellog in M e( umber. Senator Lodge je v debati zani-kal, da ki-ivda zadene kongres u zakasnelost v vojni, in je krivdo zvraeal na upravo. OpozMjonzl. eem je odgovarjal senator Over-man. Rekel je: "Tukaj sera, d, vam povem, da predsednik ne na-merava izročiti oblasti nad rezerv, nim odborom in zvezno meddržar. no komisijo komu drugemu. "Preprirun aem, če bosta pred. oga sprejeta, da bo to ponižanje t/ Gospod _ | Dancem kraljičino zahvalo, in žc»a nikdar pristopa do tebe!" "Moraka žena, praviš! — V avoji domovini niaem slišala ni čeaar o njil" ; • '- V,- f ] "A slišala bol tem več v novi domovini. ____mKffM, "Moraka žena. . . da bi ne i-k»di njemu ao besede zastajale v roela do mene priatopa. . v L(rlu, tudi njemu ao silile solze v Krasno devica je* vprla oči v Lči, in vendar je bil on nalolč iz vodovje in ee zamialila. bran aa ulogo, katero je izvršil Goapod Strange ee je že keeal, y tem ti^notku, ker ae ni da)H da je omenil ta predmet. . . ko lahko premagati od avojih Z obrežja je že donelo na ladjo J čtistev. . . najblašenejti smehljaj, odra ei oči, da bl boljša videl, aH v tem trenotku ga obide vrto«Uvoot, po kateri oa nikdo veš na zave. Stari oaemdeeetletnl brodar Falater jI enkrat v življenju videl natančne v obraa o#«ial šiv, toda od čaaa vaelej odvrne pogled, kaAor hitro jo zagleda le la daljave. Na danakem obrežju nieo nove kraljice la nikdar videli. In la ao molili aa njo la dna avojih duš, kajti todi je leffcla moraka lena. In nikomur bl ne bilo r dobro, še bl u kazala neveati mladega kralja pot k njim oo« "Hoj, mladeniči! — AM no vi-ditet" Brodnik Faktor je tiaenkrat aa-kričal de ao ga ališali pa ebrelju dobre pol uro daleč. , Na polnočnem obaoru aa je po-kanila vrata belih jader. Vendar je «prihajal tudi le kralj nam. Toda predno je obstal na navadnem meatu, ae jo Šo na- bralo od vaeh itranl ljndlj, da je bU Valdomar ob prvem pogledu okoro lanenadon. Od juga je pihljal lahen ve* trli. . . Belkaste ladjice ao migljale med penečimi so valovi. "Hej, mladeniči! - Ali raau-moto!" In mladeniči ro takoj razumeli.. Kot bllak ao odpeli Čolne, ae-dli v nje po leot ln leat ter ae u-vrstili, kar najbliakovltejle so mogli, v najliriem polkrogu. . . Stari, oaemdeaetletnl Falater je oedel v prvi ladjici - v ti, v kateri jo dvanajst danskih deklic držalo v roki velikanakl ve-nee la morake trave. . . Ladi jo a belimi jadri* ao prihajale bližje in bližje, že je bilo na njih mogoče apoanati tudi jambore. . . "Pravim: poglejtel — Na tej le!" Dvanajst deklic v čolnu je vatalo ln vprlo oči proti ladljl, ki if bila najvišja. "že jo vidim — še jo apoena-vam. . . Ravno tako aem al jo predatavljal. . . Kaker bl jo bil videval že od nekdaj fM Dtarl osemdeset let nI Falater i> Imel gotovo šo oster pogled, če je ari od tod na kraljevekl ladljl, na katerega srednjem jamboru je plapolal danski prapor, kraljico. Deklice oo ai nastavile roke nad oči. da bl videle biatrejšo; toda raaun jader, veael ln gibajočih oe poetov niao videle niče aar. . . Sivi brodar aa vendar nI mo- tU. Na kraljavatd ladljl je oh jam-boru, kjer je bilo vao prekrito a rdečim euknom, rea rfala mlada dekllea, e kateri ao al celo vesla- či, kakor hitro ao jo vgledall prvič, pošepetavali na uieaa, da no njene oči bolj bliakajoče kakor ovit zvoado ae vernice, kadar prerokuje najarečnejšo vožnjo, da ao njena lica nelnejia kakor naj-Kladkejii mah, njeni zobje kakor ir. najdražjega jantarja, da pa je nad vae drugo U ljubki, vabljivi smehljaj na njenih uatnleah! "Moj goapod že čaka. . Blagovoli aa ozreti naravnost pred ao na obrežje!" * Devica v svitlo-modrem oblačilu z zlatim paaom okoli boka in nad čelom a leaketajočlm oe dlja-mantom ao je naamehljala še pri-jaznejie. In adelo oe je, kakor da z lahkim mahanjem svoje roke ia daljavo pozdravlja lenina. Tudi bleda lica eo ji ilaenfcrat vaevete-la, kakor da jih je obvel vetrič ia drage domovine. dhrokl polkrog neitevllnlh ladjic aa je naenkrat alolll kakor hI ae hotele atavltl na pot velikim dvo in trljambomatlm ladjam, ki ao rezale valove nara proti njim. Stari, oaemdeaetletnl brodar Falater je atal na arednjem čolnu pokonci, kar najrevnejšo je mo gol, ln tudi migal ladljam a de anleo. , . Zdelo ae je, da ga Kpo znavajo. Njihov tek je bil poča snejli in počasnejlt. Kaker da jo velikanakl venec la moraka trave v rokah deklic le zraatal in aa razvil v neakenč no daljavo. . . Falater ao je naglo obračal, Šol-nI ae oo vratni drug k drugemu, in velikanakl venee je bil raapet le v večjem polkrogu. Ladjiee oo oo neto zbirale okoli trljamborna-te ladlje, na kateri je atola kras na devica a smehljajočim obličja«, la vaa ovlle a veneooa. . • ivnoit najglaanejle klicanje dobrih ti-laoč grl. Č&u ao poletavale v zrak, goli meči kraljevske druži-I ne ao ae lesketali, da ao oalepeva-| le očL . . 'Poglej in poaluiaj, vladarica I moja, kako te pozdravlja in kako te sprejema danako ljudatvo. ." KjBospod Strange je preruiil ti. )to, ki je za nekaj trenotkov [nastala na ladljL . . l);"Ko je spoznal, v potem ae ti priljubi kakor tvoji laatni roja-j ki. . Na prvi pogled ?e ti bo jrie-| lo neokretno, morebiti tudi nov-ljud no, toda njegovega arca, go-opa moja, ni mogoče oceniti. . . Mogoče te tudi naia t pokrajina aa prvi pogled preseneti. . Toda videla bol in prepričal oe, da oe navadil mod nami. . . In ne bo ae ii tožilo po domi|* «i >;MmM| ii muke in dolgčas. . . Naj prvi tproj korak na naši zemlji oprem* Ija smehljaj okoli tvojih ustnic!' , Lepa devica oe je zopet omehčala, kar najprijaznejše jI je bl-1 lo mogoče. Saj jo je to ljudatvo, Id jo jo videlo prvikrat, pozdrav-jalo ravno tako kakor ao ae od nje povoodi v domovini, koder je lla proti meji čelke dežele, poslavljali, ravno tako prijazno in vao nepopialjlvoatjo avoje pri-proate notranjosti. . . Velikanski venee- iz morake trave je bil le ovit okoli ladlje, na kateri je bila mlada kraUM tako, da bo morala preko njega stopiti v Čoln, okrašen z bajno kraaoto, prav a tako, kakoršno je nekdaj za otrofikih'let olišala opisovati v bakjah. V pročelju čolna j# bila krona ia jantarja, okoli ln okoli vae prepreženo z dragocenimi preprogami, o katerih ae je govorilo, da so* prav iz per zijske deželo, nad čolnom iafce iz najtežjo modre ovlle a zlatim robom, žiroklm več pratov. * V čolnu zamem je bil šo napravljen preatol lz alonove kosti, da ae je bilo v njem videti kakor v najboljšem zrcalu. Tudi okoli njega je bil ovit venee la morake trave. - "Pozdravljam te — pozdravljam — na avojih rodnlb tleh — pozdravljam te v avoji očini — bodi zdrava, Draguška. . ." Kralj Valdemar je lepo čeftko devo objet ln ji pritianll na balo čelo vroč poljub. . . "Dobrodošla nam, naia gospa, bodite pozdravljena, zvltla kraljica. . ." Zbor deklic la obrežnih laaic j^aapel najginljlvejao pesem. "Da bi nam bila arečna. . .' "Da bi nam bila zdrava. . "Da bl živela dolga leta. . "Da bl bila danski deleli me ti. .'." Popevke devic je ljudstvo na obrežju ponavljalo la tleoč grl, in Valdemar je drugič poljubil svojo neveato aa belo Ma^H Draguška je Ua vae strani po-adravljala In oo smehljala. . . "Da M aa vam a*d nami no tožilo, a vitla goapa. "Da bl pot V nsso domovino pioraotU trava. Spev deklic ja postajal tišji la tišji, dokler nI polagoma zamrl. » HKalj aa je aklonil k avoji a* 'iMfei ji nekaj šepetal; držala ■ata al roko v roki, atlakala ai dea- V Vala kraljica ae imenuje Dragomira. . -A-J'V^v-h^vT; . . . Živi med nami na vekov veke!" "Na vekov veke I" ao ponev I ljali a glasnih Šumom morski Valovi. "vMB "Na vekov veke!" ae je razlegalo po obrežju, kakor da ae tu odbija odmev od *kale k skali, od doline v doline. 4 > m "Med tem mojo iakreno znhvi^ lo, goapod Strange, tudi tebi o-atajam dolžnik, čaatiti1 bee, vam vaem aam dolžan bval^oete' Kralj Valdemar ae je poslancem na Uhko priklonil. (Dalja prihodaJM.) za predsednika", potem je nafr Ijeval mr. Overman z besedami: V aenatu so bile izrečene marai-katere atvari, o katerih ni treba le po vda rja t i, da ao bile besede po ceni — kritika, o kaleri sem vedel, da je.črtana iz zapisnika. Nekak-ana namigavanja, da ae naj prod-aedniku ne zaupa. Vi lahko ne aa-Upate predaedniku, kolikor kmi drago, toda j jaz ne bom nadalje več prazen "strah proti veliki bojni ladji. -—— Slovenski delavski Sokol "CM-cago" vabi avoje prijatelje in pri-jateljice na banket, kateri se vrii v soboto dne 4. majnika ob oamih zvečer v Hrvatakem Sokolukem (Domu, na 1903 So. Racine Ave. Vstopnina za gospode $1.50, u dame 75c. Za ples in dobro zabavo bo v obilni meri preskrbljeno. Vetopujec ae dobe v predproda-jl pri JOhn Kalinu, 1907 8o. R*-| —K . kaj je to cenzor u To- je mož, ki mnogo ve, ne dovoli pa, da bi tudi dro-gi toliko vedeli." —T 4 r- % * lli Visoko cenjeni pisalni stroji