ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 29. STROKOVNO SREČANJE EKONOMISTOV IN POSLOVODNIH DELAVCEV V ZDRAVSTVU STROKOVNA IN JESENSKA SREČANJA DRUŠTVA EKONOMISTOV 21. V ZDRAVSTVU 18. 19. »ZDRAVSTVO V PROSTEM TEKU?!« 20. 23. 26. 22. 24. 24. 27. 28. 23. 25. Bernardin 29. STROKOVNA SREČANJA 1. Ljubljana, december 1992, 2. Ljubljana, marec 1994, 3. Ljubljana, november 1996, 4. Radenci, april 1997, 5. Nova Gorica, april 1998, 6. Čatež, april 1999, 7. Portorož, april 2000, 8. Zreče, april 2001, 9. Bled, april 2002, 10. Ljubljana, april 2003, 11. Maribor, april 2004, 12. Otočec, maj 2005, 13. Portorož, maj 2006, 14. Radenci, maj 2007, 15. Ptuj, maj 2008, PORTOROŽ, 25. in 26. april 2024 16. Rogaška Slatina, maj 2009, 17. Čatež, maj 2010, 18. Bohinjska Bistrica, maj 2011, 19. Rimske Toplice, maj 2012, 20. Ljubljana, maj 2013, 21. Portorož, maj 2014, 22. Nova Gorica, maj 2015, 23. Bohinjska Bistrica, maj 2016, 24. Laško, maj 2017, 25. Bernardin, maj 2018, 26. Bohinjska Bistrica, maj 2019, 27. Laško, maj 2022, 28. Nova Gorica, maj 2023, 29. Portorož, april 2024 JESENSKA SREČANJA 1. Ljubljana, december 1997, 2. Bled, november 1998, 3. Žalec, november 1999 (odpadlo), 3. Otočec, oktober 2000, 4. Velenje, november 2001, 5. Nova Gorica, oktober 2002, 6. Moravske Toplice, oktober 2003, 7. Rogaška Slatina, oktober 2004, ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE 8. Kranjska gora, oktober 2005, 9. Podčetrtek, oktober 2006, 10. Nova Gorica, oktober 2007, 11. Laško, oktober 2008, DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 12. Bled, oktober 2009, 13. Lipica, oktober 2010, 14. Lendava, oktober 2011, 15. Ankaran, oktober 2012, 16. Zreče, oktober 2013, 17. Podčetrtek, oktober 2014, 18. Radenci, oktober 2015, 19. Maribor, oktober 2016, 20. Ptuj, oktober 2017, 21. Moravske Toplice, oktober 2018, 22. Rogaška Slatina, oktober 2019, 23. Ankaran, oktober 2022, 24. Podčetrtek, oktober 2023 »Zdravstvo v prostem teku?!« PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin, 25. in 26. april 2024 ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana Tel.: (05) 922 71 98, Faks: (05) 922 71 99 UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA: Maja Bertoncelj, mag. Sabina Grm, Marjan Javornik, Damjana Jelačin Ivanovič, Vida Komel, mag. Marjetka Kozar, doc. dr. Denis Tomše, Bogdan Tušar, Helena Ulčar Šumčić, Jana Vučak, Nino Zajc, Anton Zorko, Matjaž Žura PROGRAMSKI ODBOR SREČANJA: Helena Ulčar Šumčić, Bogdan Tušar, doc. dr. Denis Tomše ORGANIZACIJSKI ODBOR SREČANJA: Damjana Jelačin Ivanovič, Irena Mrzelj, Jana Vučak Izdalo Društvo ekonomistov v zdravstvu Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana Lektoriranje: HIERONYMUS prevajanje in lektoriranje, Nives Mahne Čehovin Za ogled publikacije lahko uporabite naslednjo povezavo: https://www.devz.si/2024/04/17/zbornik-in-prezentacije-29-strokovnega-srecanja-ekonomistov-in-poslovodnih- -delavcev-v-zdravstvu-bernardin-25-in-26-april-2024/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 192969219 ISBN 978-961-95979-3-4 (PDF) PROGRAM SREČANJA Četrtek, 25. april 2024 08:30 – 09:30 Registracija udeležencev 09:30 – 09:40 Uvodni pozdrav in otvoritev srečanja Helena Ulčar Šumčić, predsednica Društva ekonomistov v zdravstvu 09:40 – 10:00 Predstavitev Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna Aleksander Merlo, Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna 10:00 – 10:20 Produktivnost dela zaposlenih v zdravstvu – kako jo opredeliti in kako jo meriti ter načrtovati? mag. Franc Vindišar, Kirurški sanatorij Rožna dolina, d. o. o. 10:20 – 10:40 Veliki javni zdravstveni zavodi in/ali zasebna zdravstvena dejavnost doc. dr. Marko Jug, Univerzitetni klinični center Ljubljana 10:40 – 11:00 Ali bi s preoblikovanjem zdravstvenih domov zagotovili večjo dostopnost do zdravstvenih storitev? Petra Kokoravec, Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica 11:00 – 11:20 Zdravstvo: Dostopnost, odpornost, javni izdatki mag. Eva Helena Šarec, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj 11:20 – 11:40 Razprava 11:40 – 12:10 Odmor 12:10 – 12:30 Delovno razmerje in odgovornost Andraž Jakelj, Onkološki inštitut Ljubljana 12:30 – 12:50 Z nujno reformo do učinkovitejših ukrepov za obvladovanje zdravstvenega absentizma mag. Ana Vodičar, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 12:50 – 13:20 Medgeneracijski mostovi izr. prof. dr. Dan Podjed, ZRC SAZU 13:20 – 13:40 Razprava 14:00 – 16:00 Odmor za kosilo 16:00 – 19:00 Izlet 20:00 Družabni večer Petek, 26. april 2024 09:00 – 09:15 Predstavitev Obalno kraške zdravstvene regije mag. Miran Bizjak, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 09:15 – 09:30 Uvodni nagovor dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje 09:30 – 10:00 Sprejete spremembe v zadnjem letu, ki so oziroma še bodo vplivale na dostopnost do zdravstvenih storitev prim. mag. Dorijan Marušič, Zdravstveni zavod Celjenje 10:00 – 10:20 Kako bolj učinkovito črpati sredstva za investicije – pogled ustanovitelja Marjan Pintar, Ministrstvo za zdravje 10:20 – 10:40 Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Jure Dolinar, Univerzitetni klinični center Ljubljana 10:40 – 11:00 Razprava 11:00 – 11:30 Odmor 11:30 – 12:00 Kako bi ZZZS povečal dostopnost do zdravstvenih storitev in kako postal aktivni kupec zdravstvenih storitev doc. dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 12:00 – 12:30 Izhod iz krize v zdravstvu Samo Fakin, samostojni svetovalec 12:30 – 12:50 Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 mag. Vlasta Mežek, Ministrstvo za zdravje 12:50 – 13:15 Razprava in sporočila srečanja 13:15 Zaključek srečanja VSEBINA Zdravstvo v prostem teku?! 7 Bogdan Tušar, Društvo ekonomistov v zdravstvu Predstavitev Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna (Sodobno materinstvo: poslanstvo ali izziv) 11 Marjeta Stegel Bizjak, Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna Produktivnost dela zaposlenih v zdravstvu – kako jo opredeliti in kako jo meriti ter načrtovati? 15 mag. Franc Vindišar, Kirurški sanatorij Rožna dolina, d. o. o. Ali bi s preoblikovanjem zdravstvenih domov zagotovili večjo dostopnost do zdravstvenih storitev? 21 Petra Kokoravec, Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica Zdravstvo: Dostopnost, odpornost, javni izdatki 25 mag. Eva Helena Šarec, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Delovno razmerje in odgovornost 33 Andraž Jakelj, Onkološki inštitut Ljubljana Predstavitev Obalno kraške zdravstvene regije 39 mag. Miran Bizjak, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ 49 Jure Dolinar, Univerzitetni klinični center Ljubljana Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 61 mag. Vlasta Mežek, Ministrstvo za zdravje Bogdan Tušar Zdravstvo v prostem teku?! Bogdan Tušar Društvo ekonomistov v zdravstvu Zdravstvo v prostem teku?! Področje zdravstva mora biti eno od temeljnih kovostno oskrbo, večjo enakost pri dostopu do strateških razvojnih področij in ena od ključnih storitev ter boljšo varnost za paciente. Izkušnje prioritet slovenske države. Ob pripravah na iz-zadnjih let so namreč dodatno razgalile številne vedbo zdravstvene reforme so bile septembra vrzeli v slovenskem zdravstvu, njegove sistemske 2023 na strani Ministrstva za zdravje predsta- in organizacijske pomanjkljivosti, ki se odražajo vljene usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 na področju nezmožnosti pravočasnega načr- in 2025, ki naj bi naslovile prednostne naloge za tovanja ter zagotavljanja ustreznih finančnih in doseganje večje stabilnosti, predvsem pa večje kadrovskih virov, zagotavljanja primerne zdra- dostopnosti zdravstvenega sistema. Smernice na- vstvene infrastrukture itd. slavljajo vrsto ukrepov, ki naj bi zagotovili boljšo Učinkovit zdravstveni sistem predstavlja ene-dostopnost zdravstvenih storitev ter zmanjšali ga od stebrov sodobne socialne države. Sistem neenakost med prebivalci na ravni države in po- pa je lahko učinkovit le, če ob danih finančnih sameznih regij. Kljub nekaterim sprejetim ukre- in drugih virih pacientom zagotavlja največjo pom na makro in mikro ravni podatki zadnjih možno stopnjo zdravja. V primerjavi z ostalimi dveh let ne kažejo bistvenega izboljšanja stanja v državami članicami EU se Slovenija po številnih zdravstvu, prej nasprotno – pacienti ostajajo uje-kazalnikih izdatkov in investicij v zdravstveni tniki dolgih čakalnih vrst, delež oseb, ki nimajo sistem še vedno uvršča pod povprečje EU. Po ce-izbranega osebnega zdravnika, zobozdravnika lotni porabi za zdravstvo na prebivalca v Slove- ali ginekologa, se še naprej povečuje, deficit meniji smo v letu 2021 dosegli 88 % povprečja EU dicinskega in negovalnega kadra ostaja, stroški (leta 2017 81 %). Na drugi strani se tekoči izdatki zdravstvene oskrbe naraščajo itd. Zdi se, kot da za zdravstvo v deležu BDP ob upoštevanju na- so doslej sprejeti reformni ukrepi nezadostni in vadnega povprečja EU gibljejo malo pod nivo- da se zastavljeni cilji vse bolj oddaljujejo v priho-jem povprečja EU. Po podatkih Eurostata so bili dnost, zato tudi ni naključje, da smo ekonomisti tekoči izdatki za zdravstvo na prebivalca v letu v zdravstvu za letošnje pomladno srečanje izbrali 2021 najvišji v Nemčiji (5.156 EUR na prebival-tak naslov. Kaj se dogaja? Je slovensko zdravstvo ca) in Avstriji (4.661 EUR na prebivalca), najnižji dejansko ujeto »v prostem teku«? Smo res obstali pa v Bolgariji (1.707 EUR na prebivalca) in Ro- na mestu ali se vendarle po malem premikamo muniji (1.662 EUR na prebivalca). V Sloveniji so proti želenim ciljem naprej? Pogledi uporabni- na prebivalca znašali 2.668 EUR, kar je nekoliko kov sistema, izvajalcev zdravstvenih storitev, pod povprečjem držav članic EU, ki znaša 3.028 plačnika in regulatorja sistema na to, kje trenu- EUR1. Slovenski zdravstveni sistem je v epidemi- tno smo, so si med seboj različni. jo vstopil finančno in kadrovsko podhranjen. Po Vsebina tokratnega srečanja ekonomistov v večletni stagnaciji izdatkov za zdravstvo glede na zdravstvu se zato osredotoča na vprašanje, kako BDP pa so se ti od nastopa epidemije povečali. učinkovito nasloviti finančne, kadrovske in in- frastrukturne izzive slovenskega zdravstvenega sistema, da bo zmogel zagotavljati stabilno in ka- 1 Eurostat, Health 2023. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 7 Bogdan Tušar Zdravstvo v prostem teku?! Delež vseh tekočih javnih izdatkov v skupnih iz- Človeški viri so ob finančnih ključnega pomena datkih se je namreč v letu 2022 povečal na 74,3 za delovanje zdravstva. Pomanjkanje strokovnja- % (leta 2019 je bil 72,8 %)2. Finančni izdatki za kov na posameznih področjih, fluktuacija kadra, zdravstvene storitve v Sloveniji se torej poveču- (ne)konkurenčnost zaposlitve v zdravstvenem jejo, skrbi pa dejstvo, da se povečujejo tudi izdat-sektorju in težave pri premoščanju medgenera- ki »iz žepa« v skupni porabi gospodinjstev, a žal cijskih razlik so ključni izzivi, s katerimi se danes samo pri tistih, ki si to lahko privoščijo. soočajo praktično vsi izvajalci. Pomladno sreča- V Sloveniji se bodo po predvidevanjih zdra- nje ekonomistov v zdravstvu bo poskušalo ponu- vstveni izdatki kot delež BDP v naslednjih letih diti rešitve tudi za to, kako pristopiti k medgene- še povečevali. Ob omejenih virih lahko dolgo- racijskim izzivom ter spodbuditi prenos vrednot, ročno finančno stabilnost zdravstvenega sistema znanja in veščin med generacijami. Izvajalci so in zdravstvenih potreb pacientov dosežemo le z se namreč znašli pred pomembno nalogo: kako dobro organizacijo dela in sodelovanjem vseh aktivirati potenciale zaposlenih vseh starostnih deležnikov zdravstva. Pojavljajo se trditve, da je skupin ob zavedanju, da vsak od njih v delovno denarja v sistemu premalo in da ne sledi potre- okolje prinaša različne vrednote in pričakovanja, bam pacienta. Toda ali lahko dodatna finančna predvsem pa kako uravnotežiti izkušnje, znanje sredstva zagotovijo boljše zdravstvo? Izkušnje in kompetence ter krepiti medgeneracijsko so- kažejo, da več vloženega denarja samo po sebi delovanje. Odgovor se skriva v spremembi or- ne pomeni nujno tudi več opravljenih storitev ganizacijske kulture in v zavedanju, da so ključ ali njihovo višjo kakovost, boljšo dostopnost in do uspešnosti organizacije lahko le motivirani, manj čakalnih vrst. Za boljše zdravstvo so nujne opolnomočeni in kompetentni delavci vseh ge- spremembe v organizaciji delovanja zdravstvene- neracij. Če jih seveda uspemo dobiti oziroma ga sistema, predvsem na področju načrtovanja, zadržati! Kadra v zdravstvu v Sloveniji primanj- upravljanja in optimizacije procesov dela, spre- kuje, poslušamo v medijih dan za dnem. Delno mljanja produktivnosti, storilnosti in učinkovi- naj bi bilo to povezano s tem, da kadra sploh ni, tosti dela zaposlenih ter upravljanja kadrovskih, delno pa s slabimi pogoji dela, nizkimi plačami, opremskih in prostorskih zmogljivosti, pa tudi velikimi delovnimi obremenitvami in pomanj- čakalnih dob. Osnovna težava slovenskega zdra- kanjem kariernih priložnost. Statistični podat- vstvenega sistema je torej njegova organizacija – ki3 v nasprotju s splošnim prepričanjem kažejo na sistemski in izvedbeni ravni. V neoptimalno drugačno sliko. Število zdravstvenih delavcev organiziranem sistemu realne potrebe ne bodo (zdravnikov in delavcev v zdravstveni negi) v nikoli povsem ustrezno naslovljene, zato bo javnih zdravstvenih zavodih se je leta 2023 v pri-zdravstvo vedno podhranjeno, tako finančno kot merjavi z letom 2018 povečalo – v bolnišnicah kadrovsko. Ključne probleme zdravstva bi zato za skoraj 6 %, v zdravstvenih domovih pa za kar morali nasloviti znotraj sistemskih sprememb, v 21 %. Število vseh zdravnikov v bolnišnicah je okviru katerih bi bilo glede na finančne zmožno- leta 2023 v primerjavi z letom 2018 naraslo za 5 sti najprej treba opredeliti družbeno sprejemljiv % (151 več zaposlenih), v zdravstvenih domovih obseg javno financiranih pravic, okrepiti vlogo regulatorja, definirati mrežo izvajalcev javne pa za 17 % (230 več zaposlenih), medtem ko se zdravstvene službe ter znotraj tega jasno oprede- je število zaposlenih v zdravstveni negi v bolni- liti vlogo javnih in zasebnih izvajalcev ter način šnicah v istem obdobju zmanjšalo za 4 %, v zdra-njihovega delovanja, nadgraditi modele financi- vstvenih domovih pa povečalo za 20 % (771 več ranja in način vrednotenja storitev, modernizirati zaposlenih). Tudi podatki o realizaciji programa obstoječi sistem pogajanj in nakupa zdravstvenih kažejo, da je bilo v primerjavi z letom 2018 v letu storitev pri izvajalcih, digitalizirati procese dela, 2023 opravljenih več storitev – v zdravstvenih implementirati objektivne in finančno vzdržne domovih npr. je bilo v programu splošne ambu- standarde in normative dela, vezati plačilo sto- lante opravljenih za 18,7 % več storitev (količ- ritev na izkazane učinke uspešnosti in kakovo- nik), prav tako v programu OŠD (za 14,7 % več sti opravljenega dela pri izvajalcih, predvsem pa vzpostaviti orodja za učinkovitejše načrtovanje in upravljanje človeških virov v zdravstvu. 2 SURS (2024). 3 SPodatki in kazalci poslovanja JZZ od leta 2018 do 2023, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. 8 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Bogdan Tušar Zdravstvo v prostem teku?! storitev – količnik kurative in 16,9 % več storitev goročno ohranjanje ter razvoj primerne zdra- – količnik preventive), zobozdravstva za odrasle vstvene infrastrukture. V letu 2021 je bil zato (25 % več storitev – točke) in zobozdravstva za sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za in- mladino (34 % več storitev – točke). V bolni- vesticije v zdravstvo. Ta je med letoma 2021 in šnicah se je v enakem obdobju zmanjšalo število 2031 za zdravstvo predvidel močan naložbeni opravljenih primerov v ABO za 2 %, povečalo pa cikel v vrednosti 2 mrd EUR iz domačega pro- se je število uteži za 3,4 % in število storitev v računa in evropskih skladov za vzpostavljanje diagnostiki (54 % več preiskav MR in CT in 23,6 najpomembnejših operativnih zmogljivosti slo- % več opravljenih točk za ultrazvok in rentgen). venskega zdravstva. Sprejeti zakon je vzpostavil Poleg pomanjkanja ustreznih finančnih in ka- podlago za sistematično planiranje kratkoročnih drovskih virov je za Slovenijo značilno tudi in srednjeročnih investicij, predvsem za krepitev pomanjkanje vizije in strateškega načrtovanja že obstoječe mreže javne zdravstvene službe na investicij v zdravstvu. Objekti, namenjeni zdra- način, da se bodo projekti planirali in izvajali vstveni dejavnosti, so bili v Sloveniji zgrajeni usklajeno, učinkovito in racionalno. Učinkovita v različnih časovnih obdobjih od leta 1889 do organizacija in ustrezno načrtovanje dela sta na- 2009, zato je zanje značilen manko ustreznih mreč ključna za pravočasno in uspešno izvedbo prostorskih kapacitet in njihova nefunkcional- investicijskih projektov. Dejstvo pa je, da je tako nost, razdrobljenost ter iztrošena osnovna in-na Ministrstvu za zdravje kot tudi pri izvajalcih frastruktura, ki ne sledi potrebam procesov dela zdravstvenih storitev zaposlenega premalo ka- in tehnološkemu razvoju medicinskih strok, dra, zlasti strokovno usposobljenega, da bi v za- energetska neučinkovitost, visoki tekoči stroški črtanih časovnicah lahko uspešno in pravočasno vzdrževanja in energentov ter visoka iztrošenost realizirali vse načrtovane investicijske projekte, in amortizacija opreme. Če smo še v letu 2011 v ki so z organizacijskega ter tudi izvedbenega vi- slovenskih bolnišnicah beležili 67-odstotno od- dika izjemno zahtevni in kompleksni. Omejene pisanost opreme, je ta delež v letu 2023 presegel so na drugi strani tudi kapacitete izvajalcev del 85 %. Posledice občutijo predvsem pacienti, ki na trgu, sploh če upoštevamo, da se na naše raz- potrebujejo zdravljenje, in zaposleni, ki opremo pise le redko javljajo tuja gradbena podjetja. uporabljajo. Zaostanek se kaže tudi na področju Poznamo projekcije finančnih, kadrovskih in razvoja informacijsko-komunikacijskih tehno- infrastrukturnih potreb v zdravstvu, torej do- logij in razvoja digitalnih storitev. Kljub dolo- bro vemo, na katere probleme v zdravstvu se čenemu napredku pri digitalni konkurenčnosti moramo v naslednjih letih posebej osredotočiti. v Sloveniji še vedno zaostajamo za povprečjem Dejstvo je, da se je v zadnjih letih v primerjavi EU, s čimer se oddaljujemo od potrebne celovi-z obdobjem pred epidemijo v zdravstvo name- te digitalne preobrazbe zdravstvenega sektorja. nilo bistveno več finančnih sredstev za izvajanje Izvajalci za informacijsko-komunikacijsko teh-zdravstvenih programov in financiranje investi- nologijo danes namenijo manj kot 2 % celotnih cij, opravljenih je bilo kumulativno več storitev prihodkov (v gospodarstvu je ta delež med 6 in in zaposlenih več kadrov, pa vendar težave z do- 10 %). Problem je tudi nepovezanost različnih stopnostjo ostajajo prisotne. Zdravstveni sistem informacijskih sistemov in nezmožnost izme- po strokovni plati vendarle deluje ter pacientom njave podatkov zaradi neusklajenih standardov zagotavlja strokovno, varno in kakovostno oskr- za izmenjavo, šifrantov in samega podatkovnega bo. Slovenija z bistveno manj vloženega denarja modela, posledično pa vprašljivost pravilnosti po mnogih kazalcih dosega enake ali celo boljše podatkov. rezultate kot države EU, ki zdravstvu namenja- V zdravstveno infrastrukturo in medicinsko jo več denarja. Nujno potrebne so torej odločne opremo se je od leta 2008 do 2022 v povprečju spremembe v organizaciji njegovega delovanja. investiralo 37,2 mio EUR letno (od tega 0,8 mio Samo tako bomo glede na izzive časa našim dr- EUR na primarni ravni), kar je glede na obseg žavljanom zmogli dolgoročno zagotoviti močno, in starost infrastrukture ter glede na razvoj in solidarno in pravično dostopno javno zdravstve- napredek zdravstva bistveno premalo za dol- no varstvo. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 9 BELEŽKE 10 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Marjeta Stegel Bizjak Predstavitev Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna (Sodobno materinstvo: poslanstvo ali izziv) Marjeta Stegel Bizjak Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna Predstavitev Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna (Sodobno materinstvo: poslanstvo ali izziv) Povzetek Abstract Bolnišnica Postojna je bila že sredi 18. stoletja As early as the middle of the 18th century, the Po-pomembno zatočišče za ljudi, ki so se soočali stojna Hospital appeared as an important refuge predvsem z nalezljivimi boleznimi. Sčasoma se for people who were mainly dealing with infectio-je iz splošne bolnišnice preoblikovala v specializi-us diseases. Over time, it was transformed from a rano ustanovo za ženske bolezni in porodništvo. general hospital into a specialized institution for Kakovost storitev in osebni stiki s pacientkami women's diseases and obstetrics. The quality of ter posluh za njihove težave so prispevali k viso-services and personal contacts with patients, as kemu ugledu bolnišnice v širšem prostoru znotraj well as listening to their problems, have contri-in zunaj državnih meja. Veliko pacientk se vrača buted to the high reputation of the hospital in a na podlagi dobrih izkušenj, ki jih imajo v bol-wider area within and outside national borders. nišnici. Osebje bolnišnice se skuša prilagoditi in Many patients return based on the good experien-ugoditi željam pacientk, njihovim posebnostim ce they had at the hospital. The hospital staff tri-in, kar je najpomembneje, ohranja osebne stike es to adapt and satisfy the wishes of the patients, z njimi. V zadnjih letih se trendi pri odločanju their peculiarities and, most importantly, tries to za materinstvo spreminjajo. V ospredje prihajajo maintain personal contact with them. In recent ostale vrednote. Vendar, zakaj se soočamo z upa-years, trends in decision-making for motherho-danjem porodov, če je potreba po ljubezni ena od have been changing. Other values come to temeljnih človekovih potreb? the fore. However, why are we facing declining births if the need for love is one of the basic hu-man needs? 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 11 Marjeta Stegel Bizjak Predstavitev Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna (Sodobno materinstvo: poslanstvo ali izziv) POGLED V PRETEKLOST 1981 O Postojni, kot prehodni točki med morjem in Poleg splošne anestezije se začnejo uporabljati Ljubljano, je poročal že Valvasor. Kasneje so pi- tudi vse regionalne oblike anestezije. Opravi se sni viri dokaj redki. Oskrbniki gradov v bližini prvi carski rez v epiduralni anesteziji. so si tukaj postavili svoja domovanja. Zaradi 1984 slabih higienskih razmer in močne prometne Nabava prvega UZ aparata, ki pomeni največjo povezave proti Italiji so se večkrat pojavile na- novost v diagnostiki na področju ginekologije lezljive bolezni v obliki epidemije. Večkrat so in porodništva. razsajale črne koze, vojščaki iz Lombardije pa 1986 so sem zanesli tudi kolero, ki je zahtevala precej Začne se razvoj endoskopske operativne tehni- žrtev. Pojavljali so se razni »zdravilci«, po vaseh ke. pa babice, ki so se poleg porodov ukvarjale tudi z zdravljenjem ljudi. 1988 Prve podatke o stacionariju ali bolnišnici ima- Prelomno leto za Bolnišnico Postojna, saj se mo iz leta 1749, vendar je imela stavba namen dejavnost preseli v nov objekt, zgrajen s samo- zatočišča za ljudi z nalezljivimi boleznimi. Leta prispevkom. Občani in okoliška podjetja zbirajo 1846 so Postojnčani pisali cesarju Ferdinandu sredstva od leta 1985 do 1990. I. in ga prosili, da podpre gradnjo bolnišni- 1995 ce, ter predlagali, da se sklad, ki je bil zbran iz V bolnišnici se kot alternativa ponudi porod v vstopnin v že takrat svetovno znani Postojnski vodi. Po pacientki, ki prva izrazi interes za to- jami, uporabi za ta namen. Temu so skozi leta vrstni porod, bolnišnica vzpostavi pogoje za dodali še prostovoljne prispevke in donacije ter možnost poroda v vodi vsem nosečnicam, ki to kupili hišo poleg takratne bolnišnice in jo pre- želijo. uredili v bolnišnico. Del poslopja so uredili kot 1999 oddelek za patološko nosečnost. Ker kapacitete Konec leta 1999 opravimo prvi porod s pomo- niso sledile potrebam, so leta 1907 zgradili po- čjo epiduralne porodne analgezije kot alternati- leg stare stavbe novo in jo poimenovali »Obča vo drugim oblikam lajšanja porodne bolečine. javna bolnica«. Kasneje je bila zaradi italijanske okupacije preimenovana in vodstvo je bilo v ce-2000 loti italijansko. Po razpadu fašistične Italije so Ministrstvo za zdravje s sklepom ministra poo-bili v bolnišnici zdravljeni številni aktivisti in blasti Bolnišnico Postojna za opravljanje oplo-borci NOV. ditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP). S tem postane bolnišnica tretji center poleg UKC Lju- MEJNIKI V DELOVANJU BOLNIŠNICE bljana in Maribor. POSTOJNA 2002 1950 Bolnišnica posveča velik poudarek lajšanju po- Splošna bolnišnica v Postojni se ukine 1. sep- rodne bolečine. Od 1. 1. 2002 dalje lahko vsaka tembra 1950 po odloku takratnega ministrstva porodnica, ki rodi v Bolnišnici Postojna, izbere ter preoblikuje v specialno bolnišnico za ženske epiduralno analgezijo kot način lajšanja poro- bolezni in porodništvo. Namenjena je pacient- dne bolečine 24/7. kam celotne Primorske in večjega dela Notranj- 2010 ske. Kasneje odprejo ginekološko-porodniška Želimo prisluhniti potrebam in željam pacientk, oddelka še v Kopru in Šempetru pri Novi Go- zato leta 2010 po zgledu primerov iz tujine od- rici. Ob ustanovitvi ima bolnišnica 64 bolniških premo t. i. babiško hišo, organizirano v okviru postelj in 28 postelj za novorojence. Porodov je prostorov bolnišnice. Nudi varno okolje za po- bilo 1.600–1.700 letno. rod brez uporabe medikamentoznih sredstev, s čimer se približamo naravnemu načinu pora- 12 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Marjeta Stegel Bizjak Predstavitev Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna (Sodobno materinstvo: poslanstvo ali izziv) janja. Prostori so zasnovani v obliki apartmaja 4 inkubatorje in 4 ogrevalne posteljice za nego in nudijo tudi možnost sobivanja partnerja oz. novorojenčkov in nedonošenčkov. Na obeh od- družine. delkih naše bolnišnice – na ginekološkem in 2011 porodnem – ponujamo možnost bivanja v nad- Skupaj z investitorjem Ministrstvom za zdravje standardnih sobah. se izvede popolna energetska sanacija objekta Poseben poudarek namenjamo lajšanju porodne bolnišnice, in sicer izolacija ovoja stavbe s fa- bolečine ter izobraževanju in osveščanju noseč- sado, menjava stavbnega pohištva, izolacija nic. Najnovejša pridobitev je t. i. babiška hiša, podstrešja, vgradnja solarnih panelov, menja-kjer imajo pacientke možnost izbire naravnega va toplovodnega kotla za ogrevanje, vgradnja poroda z izbrano babico. V teh prostorih smo termostatskih ventilov, menjava razsvetljave z namestili dodatno sodobno porodno posteljo. varčnimi sijalkami in prenova sistema prezra- čevanja. Letno obravnavamo okoli 5000 bolnic in poro- dnic, povprečno pa pri nas rodi okrog 1500 do 2014 1600 porodnic letno. Povpraševanje po lajšanju Bolnišnica se aktivno vključi v postopke in porodne bolečine s pomočjo epiduralne poro- ustvarjanje pogojev za pridobitev standardov dne analgezije narašča iz leta v leto. Nekatere kakovosti. Od takrat vzdržuje standard ISO porodnice izkoristijo tudi možnost poroda v 9001 in mednarodno akreditacijo za zdravstvo vodi. Accreditation Canada Int. 2022 ŠTEVILO PORODOV Po dolgih letih administrativnih zapletov uspe- V BOLNIŠNICI POSTOJNA mo otvoriti vrata novemu prizidku bolnišnice Iz grafičnega prikaza lahko razberemo, kako se z bolnišnično lekarno, opremljeno s sodobno je gibalo število porodov v bolnišnici od selitve opremo. Lekarna nudi vso oskrbo z zdravili in v nove prostore do danes. Skupaj je bilo v času medicinskimi pripomočki za varno obravnavo od leta 1988 do danes v tej stavbi rojenih 44.930 pacientk v naši bolnišnici. Ob tem bolnišnica otrok. (Graf 1) pridobi tudi prizidek, v katerem je dodatno bol- nišnično dvigalo, dostop do sejne sobe in preda- IZZIVI ZA PRIHODNOST valnice, na drugi strani pa dve ambulanti za na- Sodobne mlade ženske se odločajo za materin- men dispanzerja za žene in sprejema pacientk. stvo čedalje starejše. Najnovejše vprašanje, ki se 2024 poraja, pa je, ali se sploh še odločajo za družino Otvoritev Centra za zdravljenje neplodnosti in in otroke. Gre za ekonomska ali moralna vpra- oploditev z biomedicinsko pomočjo v pritličju šanja ali pa mogoče za spremembo vrednot, ki bolnišnice. Center ponuja celostno obravnavo so lahko tudi posledica vzgoje? para, ki se sooča s težavami neplodnosti. Družin brez otrok je vse več. To kažejo tudi po- datki. Naravni prirast je v Sloveniji od leta 2017 BOLNIŠNICA POSTOJNA DANES negativen, saj vsako leto umre več prebivalcev, Bolnišnica pokriva območje bivših občin Se- kot se jih rodi. V Sloveniji se je lani rodilo manj žana, Ilirska Bistrica, Postojna in Cerknica. V kot 17.000 otrok, kar je bilo skoraj 5 % manj večjem številu prihajajo pacientke še iz občin kot leto prej in najmanj po letu 1972. Leta 2022 Ajdovščina, Logatec, Idrija, Ribnica in Ljublja- je bila stopnja delovne aktivnosti mater s tre- na, posamezne pa iz cele Slovenije, kakor tudi iz mi ali več otroki 81,5-odstotna, tretja najvišja sosednjih držav. v EU-27.1 V bolnišnici je bolnicam, nosečnicam in otroč- nicam na voljo 54 postelj. Poleg njih imamo še 4 porodne postelje in 4 postelje v sobi za intenziv- 1 Vir: SURS no nego ter 28 postelj za zdrave novorojenčke, 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 13 Marjeta Stegel Bizjak Predstavitev Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna (Sodobno materinstvo: poslanstvo ali izziv) Graf 1: Število porodov v Bolnišnici Postojna od selitve na novo lokacijo do danes Cilj bolnišnice je ohraniti število porodov na 1.500 letno. Poleg tega narašča število družin brez otrok. Zavedati pa se moramo, da bodo posledice upa- Leta 2021 je bilo v Sloveniji skoraj 175.000 dru- danja rodnosti dolgoročne in kompleksne. Dr- žin brez otrok, predstavljale so 30 % vseh dru- žave se morajo prilagoditi tem spremembam s žin. Med družinami z otroki jih je 39 % imelo strategijami, ki spodbujajo rodnost, podpirajo enega otroka, 6 % družin pa vsaj tri otroke. Ob družine in zagotavljajo trajnostni razvoj. S sku- popisu prebivalstva leta 1981 je bilo 21 % dru- pnimi močmi se potrudimo, da ozaveščamo žin brez otrok, 10 % pa jih je imelo najmanj tri mlade, da kariera in družina nista nezdružljivi otroke. in se ne izključujeta. Za uspešno kariero ni treba Težava nastane pri vrednotenju vrednot (Sla- žrtvovati družinskega življenja in za lastno srečo ček, 2012). Vrednot se ne da preprosto naučiti, se mora angažirati vsak posameznik. Ni nujno, ker spadajo v duhovno dimenzijo. Ko jih posa- da so stvari, ki so posameznikom prinesene na meznik prepozna, jih mora tudi vnesti v vsa- pladnju, ključ do sreče in zadovoljstva. Ali kot kodnevne odločitve in svoj vsakdan. Kot svo- je rekel Stephen Hawking: »Sodelujmo pri zago- bodno bitje se vsak sam odloči za sprejemanje tavljanju takšne prihodnosti, da si bomo v njej vrednot in njihovo uresničevanje. Odločitev je želeli sodelovati.« ena najtežjih nalog. Na eni strani imamo prije- LITERATURA IN VIRI tno stran odločanja, kar nam predstavlja svobo- do, na drugi strani pa breme zavedanja lastne 1. Slaček, N., 2012, Vrednote in razvajenost – pro-odgovornosti za svoje življenje. Otroci se hitro blema sodobne družbe [na spletu]. Diplomsko navdušijo za številne stvari, vendar je naloga delo. Maribor : N. Slaček. [Dostopano 22. marec 2024]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva. staršev in vzgoje, da jih pripeljemo do vrednot, php?lang=slv&id=36669 ki so odločilne za nadaljnje življenje. 2. Zalokar-Divjak, Z., 2000, Vzgajati z ljubeznijo, Postavlja se nam vprašanje, zakaj imajo najbolj Krško: Gora, s. p. preprosti ljudje najbolj izdelan sistem vrednot. Mogoče je odgovor v tem, da niso obremenjeni s težo sodobnosti, ki narekuje materialno udobje, tekmovalnost, nujo po čim večji informiranosti in težnjo za užitki. Vse te pritikline sodobnosti zelo otežujejo odločitev za vrednote. Se bodo torej sodobne, mlade ženske oz. pari odločali za starševstvo? Kje smo zgrešili, da jim starševstvo in družina ne predstavljata več vrednote, ki bi jima bili vodilo za življenje? Vprašanje postaja zelo zahtevna antropološka tema. 14 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Franc Vindišar Produktivnost dela zaposlenih v zdravstvu – kako jo opredeliti in kako jo meriti ter načrtovati? mag. Franc Vindišar Kirurški sanatorij Rožna dolina, d. o. o. Produktivnost dela zaposlenih v zdravstvu – kako jo opredeliti in kako jo meriti ter načrtovati? Povzetek Abstract V današnjem času, ko se soočamo z vse večjim At a time when faced with an increasing number številom bolnikov in pomanjkanjem virov, posta-of patients and a shortage of resources, produc-ja produktivnost v zdravstvu še kako pomembna. tivity in healthcare is becoming very important. Produktivnost namreč ni le merilo učinkovitosti Productivity is not only a measure of the effici-in uspešnosti zdravstvenega sistema, ampak vpli-ency and effectiveness of the healthcare system, va tudi na kakovost in varnost oskrbe bolnikov. but also affects the quality and safety of patient Visoka produktivnost pomeni več storitev in bolj-care. High productivity means more services and še rezultate za paciente, kar pa zahteva ustrezno better results for patients, which in turn requires upravljanje virov, procesov in zaposlenih. proper management of resources, processes and Produktivnost v zdravstvu se nanaša na več de-employees. javnikov, ki vplivajo na učinkovito upravljanje Productivity in healthcare refers to several fac-virov, časa in procesov v zdravstvenih ustano-tors that influence the efficient management of vah. To vključuje optimizacijo delovnih procesov, resources, times, and processes in healthcare fa-učinkovito organizacijo dela in zagotavljanje ka-cilities. This includes optimizing work processes, kovostne oskrbe bolnikov. effectively organizing work and ensuring quality Eden ključnih dejavnikov produktivnosti v zdra-patient care. vstvu je učinkovito upravljanje časa in virov. To One of the key factors of productivity in healt-pomeni, da je treba ustrezno načrtovati urnike, hcare is efficient time and resource management. organizirati procese dela in optimalno porazdeliti This means that schedules need to be properly vire, kot so oprema, zdravila in kadri. Pomemb-planned, work processes organized, and resources no je izboljšati komunikacijo med različnimi od-such as equipment, medicines and personnel opti-delki in zaposlenimi, med različnimi poklicnimi mally distributed. It is also important to improve skupinami ter zagotoviti ustrezno usposabljanje communication between different departments in podporo zaposlenim pri njihovem delu. and employees, as well as to provide adequate training and support to employees in their work. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 15 mag. Franc Vindišar Produktivnost dela zaposlenih v zdravstvu – kako jo opredeliti in kako jo meriti ter načrtovati? VPLIV DEJAVNIKOV Izredno pomembno je spremljanje in ocenjeva- NA PRODUKTIVNOST nje učinkovitosti sistema zdravstvene oskrbe. S Pomemben dejavnik, ki vpliva na produktivnost pomočjo rednega spremljanja kazalnikov uspe- v zdravstvenem sistemu, je uporaba tehnoloških šnosti, kot so čakalne dobe, stopnje okužb, de- inovacij. Moderne tehnologije, kot so elektron- lež ponovnih hospitalizacij zaradi iste diagnoze ske zdravstvene kartoteke, sistemi za upravljanje in zadovoljstvo pacientov, lahko identificiramo informacij in digitalizacija zdravstvenih postop- težave in učinkovito ukrepamo za njihovo reše- kov, lahko pripomorejo k večji učinkovitosti dela vanje. in zmanjšanju birokracije. Poleg tega tehnološke POSEBNI VLADNI PROJEKT inovacije omogočajo boljšo komunikacijo med LETA 2017 IN 2018 zdravstvenimi delavci, hitrejše diagnosticiranje bolezni in boljšo sledljivost zdravstvenega sta- Na osnovi stavkovnih zahtev sindikata FIDES nja bolnikov. Z uporabo sodobne tehnologije in je bil 6. 4. 2017 sklenjen sporazum o začasni informacijskih sistemov hitreje dostopamo do prekinitvi stavkovnih aktivnosti, katerega del je podatkov o pacientih, izboljšamo komunikacijo bil posebni vladni projekt (PVP) z naslednjimi med zdravniki in drugimi strokovnjaki ter spre- cilji: skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, po- mljamo rezultate zdravljenja. Tako lahko hitre- večanje kakovosti zdravstvene obravnave, manj je in učinkoviteje sprejemamo odločitve glede nepotrebnih napotitev na sekundarni nivo, bolj zdravljenja in upravljanja pacientov. učinkovita povezanost zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev med ravnmi zdravstve- Produktivnost v zdravstvu izboljšamo z boljšim nega varstva ter s tem povezana večja dosto- upravljanjem virov, kot so čas, denar, oprema in pnost kakovostnih in varnih zdravstvenih sto- kadri. Pomembno je, da zdravstvene ustanove ritev. Projekt je trajal eno leto, njegova končna ustrezno načrtujejo in upravljajo svoje vire, da vrednost je bila 8,1 mio €, od tega 4,2 mio € na se zagotovita učinkovito delovanje in kakovo- primarnem nivoju (52 %), slabe 3 mio € na se- stna oskrba bolnikov. Usposobljeni in motivira- kundarnem in terciarnem (36 %) ter slab 1 mio ni zdravstveni delavci so ključni za produktiv- € na področju zobozdravstva. Čakalne dobe so nost v zdravstvu, zato je pomembno, da imajo se skrajšale za 131 vrst zdravstvenih storitev, a se ustrezne delovne pogoje, možnosti izobraževa-je kljub temu skupno število čakajočih poveča- nja in podporo vodstva. Izrednega pomena pa je lo. Kot pozitivni učinek je bila ocenjena posta- tudi ustrezna komunikacija ter jasno postavljeni vitev normativov na vseh nivojih zdravstvenega cilji in vizija. varstva in s tem pridobljeno orodje za vodstva Pomembno je spodbujati inovativne pristope k zdravstvenih zavodov za lažje organiziranje dela organizaciji dela v zdravstvu. To vključuje uved- in predvsem primerljivost med posameznimi bo novih tehnologij, kot so telemedicina, pame- izvajalci. Pomemben napredek se je zgodil pri tni senzorji in mobilne aplikacije, ki lahko olaj-uporabi storitev eZdravja. Seveda pa je celoten šajo spremljanje zdravstvenega stanja pacientov projekt spremljalo veliko težav, od katerih ve- in izboljšajo učinkovitost zdravljenja. Prav tako lja posebej izpostaviti stopnjo informatizacije je treba spodbujati interdisciplinarno sodelova- v javnih zdravstvenih zavodih. Ker so bili roki nje med različnimi strokovnjaki ter podpirati za implementacijo projekta zelo kratki, ni bilo inovativne rešitve za izboljšanje kakovosti in možno poenotiti načina zbiranja podatkov, kar učinkovitosti zdravstvene oskrbe. je pri nekaterih izvajalcih onemogočalo vključe- Vendar pa je treba kljub pomembnosti produk- vanje v projekt. Ob tem je treba navesti podatek, tivnosti v zdravstvu paziti, da se ta ne izvaja na da je bila ob sklenitvi sporazuma zahteva, da se račun kakovosti in varnosti oskrbe bolnikov. Še zagotovi poimensko vključitev zdravnikov, kar vedno je ključno, da se osredotočamo na zado- je imelo za posledico zbiranje podatkov za cca voljstvo bolnikov, zagotavljanje ustrezne medi- 6.000 zdravnikov. Poleg zdravnikov pa so bili v cinske oskrbe in spoštovanje etičnih načel. projekt vključeni tudi drugi zdravstveni delavci in sodelavci. Izpostaviti velja, da so bili na nacionalni ravni opredeljeni kriteriji, ki so nasla-16 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Franc Vindišar Produktivnost dela zaposlenih v zdravstvu – kako jo opredeliti in kako jo meriti ter načrtovati? vljali izzive, povezane s čakalnimi dobami. Sem razlikujejo. Med njimi izstopa način organizaci- so bili uvrščeni hišni obiski, posegi, opravljeni je dela v urgentnih centrih (popolnoma ločeno v okviru primernega nivoja, število napotitev s delovišče, vključevanje v hospitalni del), samo primarnega nivoja, obseg izvedbe prvih pregle- ambulantna dejavnost, delež vključevanja zu- dov na sekundarnem in terciarnem nivoju ipd. nanjih izvajalcev ipd. Drugi pomemben dejav- Izpostavljene so bile težave v evidencah dejan- nik je način izdaje radiološkega izvida; pri tem sko opravljenih pogodbenih ordinacijskih ur na je pomembno dejstvo, ali se v proces vključuje vseh nivojih, v zagotavljanju ustrezne informa- administrativno osebje ali je celoten proces v cijske podpore in v povezavi s kvaliteto opra- domeni radiologov. Seveda so bili posledično vljenih storitev. normativi različni, a spet se pokaže pomen po- Kot pomembna pridobitev projekta so bili zbra- znavanja procesov dela in s tem povezane vloge ni podatki o dejanski razpoložljivosti posame- strokovnega vodstva posameznega zavoda. znih zdravnikov za neposredno delo s pacienti. Opozoriti je treba na ustrezno analitično spre- Iz evidentiranega časa prisotnosti je bil izvzet mljanje postopkov in upoštevanje kadrovskih čas za pripravo na delo, čas, namenjen zagota- pogojev, ki so se, posebej v postkovidnem obdo- vljanju kakovosti, edukaciji študentov in speci- bju, hitro spreminjali. Pri tem pa imajo bistveno alizantov, zagotavljanju konziljarne službe ipd. vlogo analitiki in seveda odločevalci, ki so od- Seveda pa so bile vključene tudi vse ostale odso- govorni za poslovanje zavodov. tnosti, kar je bistveno vplivalo na skupni čas in Na področju radiologije lahko v bližnji pris tem definiralo skupno razpoložljivost. Tako je hodnosti računamo na pomembne spremem- bila vrednost imenovalca pri izračunu produk- be, ki bodo povezane tudi s produktivnostjo. tivnosti praviloma zelo nizka. Pri tem želim posebej izpostaviti prihajajočo Kljub samo delnemu doseganju ciljev projekta umetno inteligenco, ki bo na tem področju pa je treba izpostaviti, da so bili postavljeni te-zanesljivo pomembno vplivala na procese. Še melji za spremljanje obremenitev zaposlenih v vedno pa ostajajo izzivi, povezani s spremlja- zdravstvu, podane so bile možnosti za primer- njem kakovosti radioloških obravnav. Bistven jave med posameznimi izvajalci, hkrati pa je podatek je informacija napotnemu zdravniku bila implementirana skrb za zagotovitev bolj- o odgovoru na postavljeno klinično vprašanje ših delovnih pogojev, predvsem zagotavljanje in odločitev o nadaljnjih postopkih. Vse pre- dovolj časa za izvajanje posameznih storitev. pogosto se namreč srečujemo s potrebami po Rezultati tega projekta so bili vključeni v orga- ponavljanju preiskav, s tem povezanim podalj- nizacijske spremembe večjega števila zdravstve- ševanjem zdravljenja in nepotrebnim dodatnim nih zavodov. stroškom. Glede na stopnjo digitalizacije bi bilo treba tudi sprejeti standarde za posamezne PRODUKTIVNOST RDP, saj so trenutno, kljub enotnemu plačilu NA PODROČJU RADIOLOGIJE za posamezno storitev, izdane preiskave s po- Radiološka dejavnost predstavlja področje, kjer membno različnimi kazalniki. so pogoji za spremljanje produktivnosti dela Poseben izziv bo zagotavljanje radioloških sto- vseh zdravstvenih delavcev najboljši, saj je po- ritev, ki zahteva neposredno prisotnost ob paci- dročje v celoti digitalizirano, z jasno definirani-entu, kot so ultrazvočne preiskave in posegi na mi storitvami v obliki radioloških diagnostičnih področju interventne radiologije. Poiskati bo postopkov (RDP), ki predstavljajo tudi osnovo treba ustrezno ravnovesje pri nagrajevanju, saj za obračunske modele. V okviru PVP so bili iz- trenutno stanje povzroča, da se večina radiolo- delani normativi za posamezne RDP, ki so bili gov usmerja predvsem v delo na daljavo. med izvajalci samo delno poenoteni. Posledično so bile tudi po obdobju PVP pomembne razli- ke med posameznimi zavodi. Poudariti velja, da je za pojasnilo teh razlik nujno poznavanje delovnih procesov, ki se med izvajalci nekoliko 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 17 mag. Franc Vindišar Produktivnost dela zaposlenih v zdravstvu – kako jo opredeliti in kako jo meriti ter načrtovati? PRODUKTIVNOST IN KAZALNIKI KAKOVOSTI NUJNA MEDICINSKA POMOČ IN PRODUKTIVNOST Na področju nujne medicinske pomoči in ne- Sistem spremljanja kakovosti v zdravstvu je v prekinjenega zdravstvenega varstva je z umi- veliki večini usmerjen v spremljanje organiza- kom Pravilnika o organizaciji neprekinjenega cije, pravih kazalnikov kakovosti opravljenih zdravstvenega varstva leta 2017 nastala prazni- zdravstvenih storitev pa je zelo malo. Za zagota- na, ki ima za posledico neenakomeren pristop v vljanje spremljanja produktivnosti posameznih posameznih zavodih, posebej na sekundarnem izvajalcev pa bi bila uvedba slednjih nujni pogoj. in terciarnem nivoju. Stanje je precej boljše na Izvajalci na letnem nivoju poročajo o čakanju na primarnem nivoju, kjer imamo mrežo trenu- operacijo po zlomu kolka, ki traja več kot 48 ur, tno jasno definirano in je organizacija skladna s o profilaktični uporabi antibiotikov pri določe-Pravilnikom o nujni medicinski pomoči. nih vrstah operacij in o uporabi krvnih kompo- Z ukinitvijo spremljanja dela v neprekinjenem nent pri določenih vrstah operacij. Poleg tega je zdravstvenem varstvu in uvedbo nove organiza-uveden način spremljanja varnostnih odklonov cije na tem področju v obliki urgentnih centrov, pri obravnavi pacientov, nastalih preležanin, je, predvsem v obdobju po epidemiji covida-19, padcev pacientov v zdravstvenih ustanovah in prišlo do uvajanja novih delovišč pri posame- poškodb zaposlenih, evidentiranju pojava več- znih zdravstvenih zavodih oz. do spremembe krat odpornih mikroorganizmov, higieni rok v njihovi organizaciji. Z ukinitvijo Pravilnika o zaposlenih, pohvalah in pritožbah pacientov, organizaciji neprekinjenega zdravstvenega var- absentizmu zaposlenih ter smrtnosti pri mož- stva ni več pravne osnove za spremljanje dela na ganski kapi in akutnem miokardnem infarktu. tem področju, kjer pa so težave pri organizaciji, Kljub zbiranju teh podatkov in njihovem obja-ob znanem pomanjkanju kadra, še toliko bolj vljanju na spletnih straneh zdravstvenih zavo- evidentne. dov pa manjkajo aktivnosti, na osnovi katerih bi Seveda pri tej dejavnosti ni možno govoriti o lahko uvajali izboljšave. Podatki so tako pogosto produktivnosti, a bi morali kljub temu zago-sami sebi namen. Uvesti bi bilo treba kazalnike tavljati redno spremljanje obremenitev in na kakovosti posameznih vrst zdravstvene obrav- osnovi teh podatkov prilagajati celotno organi- nave, zagotoviti celovito informatizacijo procesa zacijo. Samo s tem lahko zagotavljamo učinko-in jih nato povezati s spremljanjem obsega sto- vito oskrbo, v ustreznem času in ob sprejemlji- ritev po posameznih izvajalcih. Samo na takšen vih obremenitvah vseh zdravstvenih delavcev. način bi lahko zagotovili ustrezno povezavo s V urgentnih centrih sicer spremljamo številne produktivnostjo. kazalnike, a ukrepov na njihovi osnovi praktič- Pri uvajanju tega procesa je ključna vloga re- no ni. Na področju ostalega dela neprekinjenega gulatorja sistema, ki mora postati Ministrstvo zdravstvenega varstva pa je stanje še neprimer- za zdravje, ne pa da se ukvarja z upravljanjem no manj spremljano in posledično tudi neureje- posameznih zavodov. Na nivoju izvajalcev pa je no. Glede na kadrovske vire bo v bližnji priho- treba spremeniti način vodenja, ki nikakor ne dnosti na tem področju treba sprejeti določene more biti dodatna aktivnost ob osnovnem delu ukrepe, da bo sistem ostal vzdržen. zdravnika. Profesionalizirati je treba upravljanje in ločiti karierne poti upravljanja od medicinske stroke. Na nivoju plačnika zdravstvenih storitev – ZZZS pa se morajo zdravniki začeti ukvarjati tudi s spremljanjem kakovosti in izidov zdra- vljenja, ne zgolj z iskanjem obračunskih napak. Pri spremljanju kakovosti bi veljalo posebno skrb nameniti izvajanju aktivnosti, ki bodo za- gotovile debirokratizacijo zdravstva, nikakor pa ne širile aktivnosti na tem področju. 18 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Franc Vindišar Produktivnost dela zaposlenih v zdravstvu – kako jo opredeliti in kako jo meriti ter načrtovati? Informatizacija mora procese poenostaviti in optimizirati, saj bomo s tem lahko zagotovili, da bodo izvajalci lahko več časa namenili neposre-dnemu delu s pacienti. ZAKLJUČEK Produktivnost v zdravstvu vsekakor predstavlja poseben izziv, saj le-te nikakor ni možno pri- merjati s produktivnostjo v gospodarstvu. Kljub temu pa je spremljanje obsega posameznih sto- ritev ključna, saj brez tega ni možno zagotoviti ustrezne ravni kakovosti na nivoju tako celotne ekipe kot posameznega izvajalca. Na osnovi le- -tega je treba jasno definirati mrežo izvajalcev posamezne storitve. Kot enega bistvenih ele- mentov pri odločitvah je treba upoštevati kazal- nike kakovosti, ki bi jih morali na organizacij- skem nivoju nadgraditi tudi z izhodi zdravljenja posameznih bolezenskih in popoškodbenih stanj. Pri tem je treba vključiti vse zdravstvene delavce, ne samo zdravnic in zdravnikov. Seveda pa je treba uvesti tudi drugačen način nagra- jevanja, ki ne sme temeljiti na seniornosti in evi-denci prisotnosti na delovnem mestu, ampak na dejanskem obsegu in kvaliteti opravljenega dela. Vzpostaviti je treba primerjavo rezultatov in uspešnosti med različnimi zdravstvenimi usta- novami ter identifikacijo najboljših praks in pri-ložnosti za izboljšave. Poleg strokovnih kazalni- kov je pomembno vključiti tudi rezultate anket zadovoljstva pacientov. Pomembno je, da zdravstvene ustanove redno analizirajo in spremljajo svojo produktivnost ter sprejemajo ustrezne ukrepe za povečanje učinkovitosti in kakovosti oskrbe pacientov. Svojo vlogo pa morajo prevzeti organi upravljanja – sveti zavodov, ki jih je nujno profesionalizirati in jim dati pravo upravljavsko vlogo. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 19 BELEŽKE 20 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Petra Kokoravec Ali bi s preoblikovanjem zdravstvenih domov zagotovili večjo dostopnost do zdravstvenih storitev? Petra Kokoravec Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica Ali bi s preoblikovanjem zdravstvenih domov zagotovili večjo dostopnost do zdravstvenih storitev? Povzetek Abstract Dostopnost se z različnih pozicij različno razu-Accessibility is understood differently from dif-me in je odvisna od pričakovanj posameznika. ferent perspectives and depends on individual Pacient, zdravnik in direktor zavoda dostopnost expectations. A patient, a doctor and a director of razumejo povsem različno drug od drugega. a public institution have very different understan-Prav tako opredeljenost nujno še ne pomeni dodings of accessibility. Similarly, a patient’s choice stopnosti. V primeru primarnega zdravstvene-of doctor does not necessarily imply accessibility. ga varstva je za dostopnost ozko grlo zdravnik. In the case of primary health care, the bottleneck Morda bi z nekaterimi ukrepi lahko zagotovili for accessibility is the doctor. Perhaps some mea-boljšo dostopnost storitev. sures could make services more accessible. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 21 Petra Kokoravec Ali bi s preoblikovanjem zdravstvenih domov zagotovili večjo dostopnost do zdravstvenih storitev? UVOD PODELITEV KONCESIJ VSEM V medijih pogosto slišimo, da je težava z dosto- ZDRAVNIKOM NA PRIMARNI RAVNI pnostjo zdravstvenih storitev na primarni rav- Verjetno bi ob sedanjem načinu financiranja ni. Ker je primarna raven zelo širok pojem, se dosegli nižji delež neopredeljenih, kar pa ne po- bom tu osredotočila predvsem na dostopnost meni, da bi povečali dostopnost. Že sedaj ima- storitev na področju družinske medicine in pe- mo priložnost videti, da so ambulante, ki ima- diatrije. Pogosto beremo, da je težava v tem, da jo večje, včasih tudi nerazumno visoko število imamo v državi 140.000 neopredeljenih oseb in opredeljenih pacientov, za paciente dejansko da nekateri med temi dejansko ne uspejo dobiti nedostopne. Posledično pacienti pogosteje obi- zdravnika, pri katerem bi se opredelili. Navede- skujejo urgentne centre in so pogosteje napoteni ni sta dve trditvi, ki nista v ničemer povezani. na sekundarni nivo obravnave. Bi pa tak način Opredeljenost še ne pomeni dostopnosti. Četu- zagotovo zmanjšal možnost timskega pristopa, di bi bili vsi pacienti opredeljeni, ne pomeni, da ki ga v zdravstvenih domovih, kjer domujejo bi vsakič, ko bi potrebovali zdravnika, dejansko različne službe, zagotavljamo. Prav tako bi bilo do njega tudi prišli. Obe trditvi pa naslavljata bistveno težje izvajati nadzore kakovosti obrav- isti izvor, in sicer pomanjkanje zdravnikov na nav. Poleg tega si vsi zdravniki tega niti ne želijo. primarni ravni. ZDRUŽEVANJE ZAVODOV Dostopnost se z različnih pozicij različno razu- me. Zakon zavodom nalaga, da moramo biti za Manjši zavodi so bolj ranljivi za spremembe. ljudi dostopni v fizični obliki, preko telefona, Združevanje manjših, bližnjih zavodov primar- e-pošte ter navadne pošte. Kadar se naslavlja ne ravni bi zagotovo racionaliziralo organizaci- dostopnost, največkrat poslušamo o telefonski jo in izboljšalo dostopnost, predvsem bi olajša- dostopnosti/nedostopnosti ter elektronskem lo nadomeščanje v času odsotnosti določenih omogočanju vseh poti e-dostopov. Navadne zdravnikov. Združevanje povsod ne bi doprine- pošte ne uporablja praktično nihče več. Paci- slo k dostopnosti, ponekod pa zaradi oddaljeno- ent razume dostopnost na način, da pričakuje, sti to niti ni mogoče. Vendar pa do združevanja da mu bo zdravnik na razpolago vsakič, kadar dejansko ne pride niti tam, kjer bi bil ukrep edi-on pričakuje, in v času, za katerega on smatra, no logičen. da je primeren. Zdravnik oz. osebje ambulante ZMANJŠANJE POVPRAŠEVANJA razumejo, da morajo izvajati triažo po stopnji PO STORITVAH nujnosti in zagotoviti primerno, varno in učin- kovito dostopnost za vse opredeljene paciente, Na povpraševanje imamo zelo malo vpliva. Lah- kar pa ni nujno skladno s pričakovanji pacien- ko bi izobraževali uporabnike, vendar je to do- tov. Direktor zavoda razume, da je dostopnost kazano dolgoročno malo učinkovito in izjemno primerna, če je narejena vsa letno pričakovana zahtevno. realizacija programa, ker to pomeni, da smo pacientom dali vse, do česar so upravičeni. POVEČATI PONUDBO STORITEV Realizacija programa iz obiskov je na podro- Ponudbo storitev bi z obstoječimi kadri lahko čju družinske medicine in pediatrije v vseh povečali ob vzpostavitvi dovolj stimulativnih zavodih vedno presežena. Torej, ali je očitek o pogojev dela in plačila. Direktorji to možnost slabi dostopnosti sploh upravičen ali so samo prepoznavamo in smo ji naklonjeni, vendar je pričakovanja nerealna? Če vzamemo, da je oči- naša glavna ovira, da smo zdravstveni zavo- tek upravičen, je vredno razmisleka, kaj lahko di organizirani kot javni zavodi in podvrženi spremenimo. Že na začetku sem povedala, da je vsej veljavni zakonodaji, ki nas v marsičem zelo pri našem načinu dela za dostopnost ozko grlo omejuje. Nerazumno je, da nimamo možnosti zdravnik. delovanja po principu gospodarskih družb, kar po svojem načinu delovanja dejansko smo. Res je, da je naš ustanovitelj država ali občina, kar 22 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Petra Kokoravec Ali bi s preoblikovanjem zdravstvenih domov zagotovili večjo dostopnost do zdravstvenih storitev? nas umešča med javne zavode, vendar smo gle- de na zagotavljanje financ bistveno bolj podobni gospodarskim družbam. Tozadevno se bistveno razlikujemo od večine drugih javnih ustanov. Če bi imeli možnost delovanja po principu go- spodarskih družb, bi lahko vzpostavili delovne pogoje, zanimive za zaposlene, plačilo pa bi lahko sledilo učinkovitosti posameznega za- poslenega. Z možnostjo izkoriščanja različnih načinov stimulacije in nagrajevanja bi zagotovo dosegli večjo dostopnost. ZAKLJUČEK Iskreno verjamem, da zdravstveni domovi v strokovno organizacijskem smislu nismo pred- potopni dinozavri, ki sodijo v muzej. Uporab- nikom lahko nudimo najkakovostnejše storitve, ki sledijo sodobnim potrebam. Bistvenega po- mena pri tem je sodelovanje različnih služb in strok, ki ga omogočamo. Nujno pa potrebujemo finančno organizacijsko spremembo v strukturi delovanja, saj nas delovanje v obliki javnega za- voda vse preveč omejuje, da bi lahko bili kakor- koli konkurenčni. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 23 BELEŽKE 24 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Eva Helena Šarec Zdravstvo: dostopnost, odpornost, javni izdatki mag. Eva Helena Šarec Urad za makroekonomske analize in razvoj Zdravstvo: dostopnost, odpornost, javni izdatki Povzetek Abstract Prispevek obravnava nekaj ključnih dimenzij The paper deals with some of key dimensions of zdravstvenega varstva na makro ravni: finančno health care on the macro level: affordability, resi-dostopnost, odpornost in izdatke za zdravstvo. lience and expenditure for health. It shows some Pri finančni dostopnosti so prikazani zadnji tren-last trends in indicators in the mentioned areas di glede gibanja neposrednih izdatkov iz žepa za for Slovenia. In terms of affordability, the latest zdravje, ki so v Sloveniji še vedno relativno niz-trends in out-of-pocket expenditure for health are ki v primerjavi z EU, vendar se je njihov delež shown, which are still relatively low in Slovenia v porabi gospodinjstev v zadnjih letih povečal. compared to the EU, but their share in household Odpornost zdravstvenega sistema je ključna za consumption has increased in recent years. Health odziv na urgentne zdravstvene razmere. Gle-system resilience is key to responding to health de na to, da se Slovenija sooča s pomanjkanjem emergencies. Given that Slovenia is facing a shor-zdravnikov in medicinskih sester, lahko to ogrozi tage of doctors and nurses, this may threaten the zmožnost sistema za hitro odzivanje na potrebe, system's ability to respond quickly to needs, espe-zlasti na področju intenzivne medicine. Hkrati je cially in the area of intensive care. At the same investiranje v infrastrukturo, opremo in digitalne time, investing in infrastructure, equipment and tehnologije ključno za izboljšanje odpornosti sis-digital technologies is key to improving the resi-tema. Javni izdatki za zdravstvo so se v obdobju lience of the system. Health spending increased 2020–2023 močno povečali, zlasti zaradi potreb in 2020–2023, especially due to the needs to ma-po obvladovanju epidemije. Z letom 2024 uvede-nage the COVID-19 epidemic. In 2024, Slovenia ni obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil introduced a new mandatory health contribution, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa bo javne which replaced complementary health insurance. izdatke za zdravstvo v Sloveniji povečal na enega Therefore, public expenditure on health in Slove-najvišjih deležev v EU. nia is expected to be one of the highest in the EU. Ključne besede: finančna dostopnost, finančna Key words: affordability, accessibility, responsive-zaščita, dostopnost, odpornost zdravstvenega sis-ness, health expenditure tema, izdatki za zdravstvo 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 25 mag. Eva Helena Šarec Zdravstvo: dostopnost, odpornost, javni izdatki UVOD V zadnjih letih smo v Sloveniji priča spremem- dohodki (3,0 %). Znatno se je poraba za zdravje bam, ki so vplivale na finančno dostopnost, od- leta 2022 povečala gospodinjstvom v drugem in pornost zdravstvenega sistema ter spremembe v zlasti tretjem kvintilnem dohodkovnem razredu strukturi in obsegu javnih izdatkov za zdravstvo. (na 3,7 %), kar je verjetno povezano predvsem s Prispevek se osredotoča na analizo podatkov in podaljševanjem čakalnih dob v javni zdravstve- trendov v zadnjih letih na navedenih področjih ni mreži.7 (Slika 1) in opozarja na poslabšanje finančne dostopno- sti, izzive v odpornosti sistema ter spremembe ODPORNOST ZDRAVSTVENEGA v strukturi izdatkov za zdravstvo v Sloveniji SISTEMA9 v luči ukinitve doplačil in s tem dopolnilnega Odpornost zdravstvenega sistema je opredelje- zdravstvenega zavarovanja ter uvedbe novega na kot zmožnost odgovora na pretrese, njihovo obveznega zdravstvenega prispevka. Prispevek obvladovanje ter zmanjšanje negativnih posle- povzema nekatere dele poglavja o Zdravju in dic in čim hitrejše okrevanje10. Kot vodilo za aktivnem življenju, pripravljenega za letni pu- prilagoditev zdravstvenih sistemov in krepitev blikaciji Urada za makroekonomske analize in odpornosti je pomembno, da države uporabi- razvoj – Poročilo o razvoju 2023 in Poročilo o jo izkušnje, pridobljene v treh letih epidemije. razvoju 2024. Zato sta Evropska komisija in OECD izdelala kazalnike, s katerimi lahko ocenimo odpornost FINANČNA DOSTOPNOST zdravstvenega sistema11: Finančna dostopnost do zdravstva (ang. affor- 1. Število zdravnikov in medicinskih sester dability) oziroma finančna zaščita (ang. finan- Za odpornost zdravstvenega sistema bo ključ- cial protection) je ena od glavnih dimenzij, po no, da bo za intenzivno terapijo usposobljenih kateri se ocenjuje delovanje zdravstvenega siste- dovolj zdravnikov in medicinskih sester ter da ma. Težave v dostopnosti iz finančnih razlogov bodo pripravljene ustrezne kadrovske rezerve. se pojavijo predvsem zaradi neposrednih izdat- kov iz žepa, ki presegajo zmožnosti gospodinj- stva za njihovo plačilo. Slaba finančna zaščita 1 Neposredni izdatki se nanašajo na neposredna plačila za storitve, ki ne spadajo v obvezno zato ogroža dostopnost do zdravljenja ali zdravil košarico pravic. Največ (34 %) je porabljenih za zdravila brez recepta ali na beli recept, sledijo medicinski pripomočki (korekcijska očala), samoplačniške amb. storitve, vključno s ter lahko vodi do revščine gospodinjstev in po-fizioterapijo in alternativno medicino, zobozdravstvene storitve idr. Po priporočilih SZO so večevanja neenakosti v zdravju. neposredni izdatki iz žepa še sprejemljivi, dokler ne dosegajo deleža okoli 15 % izdatkov za 1 V Sloveniji se zdravje; v Sloveniji pa so bili leta 2021 12,7 %. neposredni izdatki za zdravstvo (izdatki iz žepa) 2 Navadno aritmetično povprečje držav EU (Evropska komisija in Eurostat pogosto objavita že vrsto let ohranjajo na ravni med 12 in 13 % samo tehtano povprečje EU, v katerem se odraža predvsem podatek velikih držav. V letu 2021 je tehtano povprečje za neposredne izdatke v EU znašalo 15 %) (glej tudi UMAR, 2023). vseh izdatkov za zdravstvo, kar je bistveno pod 3 Neposredni izdatki za zdravstvo so za gospodinjstvo ogrožajoči, ko presegajo 40 % mini-povprečjem EU, kjer so bili leta 2021 22-odsto- malnih življenjskih stroškov oz. vrednosti košarice osnovnih življenjskih potrebščin, ki poleg tni hrane zajema tudi druge nujne dobrine in stanovanjske stroške (Sarah Thomson, Jonathan 2. Leta 2018 (zadnja mednarodna primerjava) Cylus, in Tamás Evetovits, „New Evidence on Financial Protection in Europe“, Eurohealth je imelo le 0,8 % prebivalcev ogrožajoče3 viso-25, št. 3 (2019): 41–46). ke izdatke iz žepa, kar je najmanj med država- 4 Ta kazalnik se izračunava kot delež neposrednih izdatkov iz žepa po metodologiji sistema zdravstvenih računov v končni potrošnji gospodinjstev po nacionalnih računih in se nekoliko mi članicami EU (6,5 %) in OECD (5,3 %). V razlikuje od deleža porabe za zdravje po Anketi o porabi v gospodinjstvih. končni potrošnji gospodinjstev4 pa se je delež, 5 OECD in EU, „Health at a Glance. Europe 2022. State of Health in the EU Cycle“ (Pariz: Or-namenjen za zdravje, med epidemijo povečal z ganizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, 2022), https://doi.org/10.1787/82129230- -en. 1,9 % leta 2019 na 2,4 % leta 2021, v povprečju 6 Leta 2022 je bila Anketa o porabi v gospodinjstvih (APG) prilagojena na novo različico EU pa je ostal nespremenjen (3,3 %)5. Tudi po-klasifikacije COICOP 2018, ki v okviru skupine »zdravje« zajema tudi storitve DO, zato primerljivost s prejšnjimi APG ni popolna. datki iz raziskovanja »Poraba v gospodinjstvih« 7 UMAR, „Poročilo o razvoju 2024 (verzija za vladna gradiva)“ (Ljubljana, 2024). kažejo, da se je delež za zdravje leta 2022 pove- 8 „Si-stat“, Podatkovna baza (Ljubljana: Statistični urad RS, 2024), https://pxweb.stat.si/ čal na 3,0 % (2018: 2,6 %) oziroma v povprečju sistat/sl. na 804 evrov na gospodinjstvo na leto (336 na 9 Povzeto po Poročilu o razvoju 2023. člana gospodinjstva).6 Gospodinjstva z najniž- 10 OECD/EOHSP, „State of Health in the EU: Companion Report 2021“ (Pariz: OECD jimi dohodki so za zdravje porabila enak delež Publishing/European Observatory on Health Systems and Policies, 2021), https://eurohe-althobservatory.who.int/publications/m/state-of-health-in-the-eu-companion-report-2021. svojega dohodka kot gospodinjstva z najvišjimi 11 OECD in EU, „Health at a Glance“. 26 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Eva Helena Šarec Zdravstvo: dostopnost, odpornost, javni izdatki Slika 1: Delež porabe gospodinjstev za zdravje v Sloveniji po dohodkovnih kvintilih in povprečni izdatki iz žepa za zdravje na gospodinjstvo Vir: SURS. Opomba: Leta 2022 je bilo raziskovanje Poraba v gospodinjstvih (APG) prilagojeno na novo različico klasifikacije COICOP (različica COICOP 2018), ki v okviru skupine 06-Zdravje zajema tudi storitve dolgotrajne oskrbe, zato primerljivost s prejšnjimi APG ni popolna. Na povečanje v letu 2022 je vplivala tudi rast cen. Slednje je povezano tudi z zadostnim številom diagnostično in terapevtsko opremo ter infor- zdravnikov in medicinskih sester v celotnem macijsko in IKT-opremo vplivajo na sposobnost zdravstvenem sistemu. V Sloveniji je bilo leta odzivanja na potrebe prebivalstva in s tem na 2020 na 1000 prebivalcev zaposlenih 3,3 zdrav- dolgoročno odpornost zdravstvenega sistema. V nika, kar je precej manj kot v povprečju EU obdobju 2016–2020 je sektor država v Sloveniji (4,0). Po številu aktivnih medicinskih sester na za investicije v zdravstvo namenil v povprečju 1000 prebivalcev sicer presegamo povprečje EU letno 0,34 % BDP (EU: 0,28 % BDP), leta 2020 (SI: 10,5; EU: 8,3), vendar jih po nekaterih oce- so se v večini držav, vključno s Slovenijo, inve- nah kljub temu primanjkuje od 1500 do 200012, sticije močno povečale16. težava pa je tudi v zaostanku po številu višjih 3. Dolgoročne projekcije izdatkov in diplomiranih medicinskih sester (SI: 4,3; EU: za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo 6,2)13. Med predlogi za dolgoročno reševanje Izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno pomanjkanja zdravstvenega kadra so: priprava oskrbo in izobraževanje predstavljajo velik del modelskih projekcij delovne sile v zdravstvu javnih izdatkov, s staranjem prebivalstva pa tako z vidika obsega kot strukture; dodatno se bodo še povečali. V letu 2022 so v Sloveni- usposabljanje zdravstvenega osebja za delo z ji ti izdatki znašali 22,1 % BDP. Do leta 2070 novimi digitalnimi tehnologijami; usposablja- naj bi se po zadnjih projekcijah povečali za 5,4 nje za delo s starejšimi multimorbidnimi bol- o. t. (izraženi v % BDP), kar je sicer manj kot v niki; izboljšanje delovnih pogojev ter uvajanje spodbud, ki bi v poklic pritegnile več mladih14. Po ocenah OECD bi bilo treba približno polo- vico vseh novih naložb, potrebnih za okrepitev 12 MZ, „Zdravstveni sistem v Sloveniji“ (Ministrstvo za zdravje, 2023). 13 Eurostat, „Eurostat“, podatkovna baza (Luxembourg: Eurostat, 2024), https://ec.europa. odpornosti zdravstvenih sistemov, nameniti iz- eu/eurostat/data/database. boljšanju delovnih pogojev, da se zaposli in za- 14 OECD/EOHSP, „State of Health in the EU: Companion Report 2021“. drži več zdravstvenih delavcev15. 15 „Equipping Health Workers with the Right Skil s: Skil s Anticipation in the Health Work-2. Investicije v zdravstvu force | en | OECD“, 2022, https://www.oecd.org/health/equipping-health-workers-with-the- -right-skil s-9b83282e-en.htm. V obdobju 2016–2020 smo za investicije v zdra- 16 Eurostat, „Eurostat“. vstvu v povprečju namenili večji delež BDP kot države EU. Investicije v zdravstvene objekte, 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 27 mag. Eva Helena Šarec Zdravstvo: dostopnost, odpornost, javni izdatki prejšnjih projekcijah (2021: 8,1 o. t.) (EK, 2024, ki je temeljni dokument nadaljnje digitalne prev pripravi).17 obrazbe zdravstva.23 Izhodiščna raven novih projekcij je nižja od pri- 5. Precepljenost prebivalstva proti covidu-19 čakovanj iz predhodnih projekcij, a je povečanje V Sloveniji je precepljenost prebivalstva proti v obdobju 2022–2070 še vedno visoko. Sloveni- covidu-19 manjša kot v večini članic EU. Ce- ja je na četrtem mestu po obsegu povečanja (v pljenje proti covidu-19 uspešno preprečuje težji o. t.) in sedma po višini izdatkov v BDP v letu potek bolezni in zmanjšuje smrtnost zaradi te 2070 v EU. Projekcije izdatkov za zdravstvo in bolezni24. Države z večjim deležem cepljenega za dolgotrajno oskrbo opozarjajo na čedalje prebivalstva so imele v letih 2021 in 2022 manj- večji pritisk demografskih dejavnikov ter na še ši delež hospitaliziranih s covidom-19, kar je bistveno večji učinek na javne finance ob do- omogočalo tudi lažje ohranjanje dostopnosti datnem upoštevanju nedemografskih dejavni- in delovanje zdravstvenega sistema za preostale kov (tvegani scenarij).18 S starostjo izdatki za bolnike. V Sloveniji je bila do konca leta 2022 zdravstvo, zlasti po 60. letu, naraščajo, zato bo dosežena 68-odstotna precepljenost prebival-v prihodnosti zaradi hitrejšega povečanja dele- stva z dvema odmerkoma, kar je pod povpre- ža starejših demografski pritisk na rast izdatkov čjem EU (73 %)25. večji (UMAR, 2019a). Po osnovnem scenariju19 naj bi se javni izdatki za zdravstvo do leta 2070 6. Telemedicina povečali za 0,8 o. t., na 7,8 % BDP. Projekcije Uvedba posvetov na daljavo je bila uspešna. javnih izdatkov za DO, ki že vključujejo Zakon o ZZZS je spomladi 2020 uvedel plačevanje po- dolgotrajni oskrbi, pa za 1,0 o. t. na 2 % BDP. Po svetov na daljavo na primarni ravni in jese-tveganem scenariju, ki v projekcijah nedemo- ni 2020 še na sekundarni ravni zdravstvenega grafske dejavnike upošteva še v večji meri kot varstva, kar je pripomoglo k boljši dostopno- osnovni scenarij,20 bi bila rast javnih izdatkov na sti zdravstvenega varstva med epidemijo. Na obeh področjih bistveno višja, v zdravstvu bi se primarni ravni je delež posvetov na daljavo povečali za 2,2 o. t. BDP in v DO za 3,2 o. t. leta 2020 dosegel 5,2 %, kar je bilo sicer naj- manj med 12 državami članicami EU (22 %)26. 4. Digitalizacija Slovenija je bila uspešna pri uvajanju e-zdrav- ja, glavni izziv pa je dokončna uvedba e-zdra- vstvenega kartona. Digitalizirana informacijska 17 Izid Poročila o staranju 2024 je načrtovan za drugo polovico aprila 2024. infrastruktura, ki zagotavlja pravočasno in za- 18 V predstavljenih projekcijah so že vključene tudi ocene učinkov sprememb zanesljivo deljenje kliničnih in drugih informacij, konodaje v obdobju 2020–2022, ki niso bile povezane z epidemijo covida-19 (npr. povečanje plač, izdatkov za osebno asistenco). Znatno povečanje izdatkov zara-lahko izboljša zdravstvene rezultate in učinko- di epidemije pa na projekcije za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo vpliva zgolj pre-vitost ter zagotavlja dragocene podatke tudi za hodno. Za področje zdravstva je zaradi tehničnih razlogov že v bazno leto 2022 vključena tudi ocena učinka novega obveznega zdravstvenega prispevka (gl. Okvir raziskovalce in upravljavce sistemov. Slovenija 5), ki bo nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar pomeni za 1,07 % je bila leta 2021 med 10 državami od skupaj 14 višjo raven javnih izdatkov v letu 2022 kot je bila dejansko realizirana. Za področje DO pa so v projekcije vključene ocene uvedbe novega sistema dolgotrajne oskrbe. držav EU, v katerih je bil na primarni ravni že 19 V osnovnem scenariju se upoštevajo predvsem demografski dejavniki in predpostavka 100-odstotno uveden e-zdravstveni karton, in izboljševanja zdravstvenega stanja prebivalcev, nedemografski dejavniki pa so upoštevani le v manjši meri. med 12 državami, v katerih so bile informacije o 20 Med glavnimi nedemografskimi dejavniki, ki so upoštevani v tveganem scenariju, so poleg predpisanih zdravilih za vsakega bolnika že ele-naraščanja BDP na prebivalca, ki vpliva na pričakovanja glede zdravstvene oskrbe, predvsem ktronsko dosegljive na vseh ravneh zdravstvene nove zdravstvene tehnologije, ki širijo možnosti zdravljenja in povečujejo kakovost storitev, ter Baumolov učinek na rast cen. dejavnosti21. Dokončna uvedba e-zdravstve- 21 OECD in EU, „Health at a Glance“. nega kartona, ki je bila načrtovana do začetka 22 MZ, „Zdravstveni sistem v Sloveniji“. leta 2024, pa pomeni tudi izmenjavo podatkov 23 Ta vključuje uvedbo novih digitalnih storitev in digitalizacijo že obstoječih, hitrejši dostop o diagnozi in vseh drugih pomembnih informa-in izmenjavo podatkov o pacientih, uporabo sodobne informacijske tehnologije za komunici-ranje s pacienti in zdravstvenim osebjem, razvoj analitičnih sistemov za sprotno sprejemanje cij o bolnikih med različnimi izvajalci na vseh in prilagajanje ukrepov v zdravstvu ter boljše načrtovanje obravnave pacientov. ravneh zdravstvene dejavnosti22. Januarja 2023 24 OECD, „Focus on Resilient Healthcare“ (Pariz: Organizacija za gospodarsko sodelovanje je bila sprejeta Strategija digitalizacije zdravstva in razvoj, 2022), https://www.oecd.org/coronavirus/en/themes/resilient-healthcare. v Sloveniji za obdobje 2022‒2027 (MZ, 2023c), 25 ECDC, „Download COVID-19 Data Sets“, European Centre for Disease Prevention and Control, 2023, https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/data. 28 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Eva Helena Šarec Zdravstvo: dostopnost, odpornost, javni izdatki Slika 2: Izdatki za zdravstvo v deležu BDP v letu 2022 (levo) in povprečne letne realne stopnje rasti izdatkov za zdravstvo v Sloveniji in državah EU v letih 2015–2019 in 2019–2022 (desno) Vir: Eurostat 29; OECD 30, OECD 31. Opomba: podatki za leto 2022 so prva ocena; pri Malti, Cipru in Hrvaški so podatki za leto 2021; povprečje EU je za leto 2021, EU (navadno) je aritmetično povprečje držav EU, izračun UMAR; EU (tehtano) je podatek Eurostata, v katerem se odraža predvsem podatek velikih držav EU. Vendar pa se je leta 2021 število telefonskih in Kljub hitri širitvi zmogljivosti v letih epidemi- e-posvetov na primarni ravni povečalo za 400 % je pa bodo nadaljnje izboljšave pomembne za in doseglo 20 % ter v letu 2022 18 %27. učinkovite odzive v prihodnosti. Raziskava Eurofound (2021b) je pokazala, da IZDATKI ZA ZDRAVSTVO je v prvih 12 mesecih epidemije v Sloveniji kar Obseg celotnih izdatkov za zdravstvo je od leta 64 % prebivalcev (EU: 53 %) poročalo o preje- 2009 do 2019 ostal na ravni okoli 8,5 % BDP, mu recepta po spletu ali telefonu, na daljavo pa kljub hitri rasti potreb zaradi staranja prebival-se je posvetovalo 65 % prebivalcev, takoj za Špa- cev, uvajanja novih tehnologij zdravljenja in vse nijo največ v državah EU (45 %). večjih zdravstvenih pričakovanj prebivalstva. 7. Zmogljivosti nacionalnih laboratorijev Težave se kažejo v hitrem podaljševanju čakal- Odporen zdravstveni sistem mora biti v primeru nih dob in nezadovoljenih potrebah po zdra- epidemije sposoben hitro povečati zmogljivosti vljenju, kar se je v epidemiji še zaostrilo. laboratorijskih preiskav ter se nato prilagajati na odkrivanje in spremljanje različic virusa. To je bilo v epidemiji covida-19 še posebej pomemb- no, ker so različne podvrste virusa vplivale tudi na spremembe v prenosljivosti virusa in s tem 26 OECD, „OECD Statistics“, podatkovna baza (Pariz: Organizacija za gospodarsko sodelo-na učinkovitost protiukrepov in cepiv. V pov- vanje in razvoj, 2023), https://stats.oecd.org/. prečju leta 2021 je bila Slovenija s 13 % četrta 27 MZ, „Zdravstveni sistem v Sloveniji“; ZZZS, „Letno poročilo ZZZS 2022“ (Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2023). najuspešnejša država po zmogljivostih odkriva- 28 Evropska komisija je januarja 2021 priporočila državam doseganje od 5 do 10 % pozitiv-nja pozitivnih vzorcev v vseh preiskanih vzor- nih vzorcev OECD in EU, „Health at a Glance“. cih, v povprečju EU je bil delež 7-odstoten in 29 „Eurostat“. le v šestih članicah je bil nad 10 %.28 Poleg tega 30 „OECD Statistics“ (Pariz: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, 2024), https://stats.oecd.org/. je bila Slovenija tudi med državami, ki so v letu 31 Health at a Glance 2023: OECD Indicators, Health at a Glance (OECD, 2023), 2021 v največ posamičnih tednih uspele ohrani-https://doi.org/10.1787/7a7afb35-en. ti priporočen delež odkritih pozitivnih vzorcev (Slovenija: 44 tednov; EU: 26). 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 29 mag. Eva Helena Šarec Zdravstvo: dostopnost, odpornost, javni izdatki Slika 3: Javni izdatki za zdravstvo v EU leta 2021 ali 2022 ter ocena za Slovenijo za leto 2024 Vir: Eurostat38. Opomba: * ocena UMAR za Slovenijo za leto 2024 V letih od 2020 do 2022 so bili visoki izdatki za za tekoče potrebe oziroma vzdržnost sistema obvladovanje epidemije covida-19 večinoma fi- OZZ35, ki bo deloma porabljen tudi za pokriva- nancirani iz državnega proračuna, tako se je de- nje izpada virov iz DZZ, po oceni 140 mio ev- lež proračunov (državni in občinski) v tekočih rov36. Prihodki iz OZP so predvideni v viši- izdatkih za zdravstvo povečal s 4,2 % v letu 2019 ni 621 mio evrov. Izdatki OZZ za zdravstvo se (173 mio EUR) na kar 12,7 % v letu 2021 (626 bodo tako predvidoma v letu 2024 povečali na mio EUR) ter se po prvi oceni v letu 2022 zni- 7,9 % BDP (5,34 mrd evrov; 2023: 4,32 mrd žal na 9,2 % (482 mio EUR). Delež vseh tekočih evrov oziroma 6,8 % BDP). javnih izdatkov v skupnih izdatkih pa se je po- Slovenija bo imela z navedenimi spremembami večal z 72,8 % v letu 2019 na 74,3 % v letu 2022. enega največjih deležev javnih izdatkov v sku- (Slika 2) pnih izdatkih za zdravstvo v EU. Po mednarodni V zadnjih letih je ob hitri rasti izdatkov iz ob- metodologiji37 se k javnim izdatkom za zdra- veznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) pri- vstvo prištevajo še neposredni izdatki proraču- šlo do hitre rasti premij dopolnilnega zdrav- na države in občin, ki so po prvi oceni SURS stvenega zavarovanja (DZZ), ki so v začetku za leto 2022 znašali 9,2 % od skupaj 74,3 % leta 2023 znašale v povprečju 35,67 evra, za- vseh javnih tekočih izdatkov za zdravstvo. sebne zdravstvene zavarovalnice pa so načr- tovale njihovo zvišanje še za 30 %. Vlada se je aprila 2023 na to odzvala z zamrznitvijo premij DZZ33, temu pa je sledila ukinitev doplačil in s tem DZZ34. Z letom 2024 je bil uveden nov 33 Vlada RS, „Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja“, 2023, https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED8867. obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki delno 34 ZZVZZ-T, „Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in nadomešča izpad virov zaradi ukinitve doplačil zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T)“, Vsebina Uradnega lista | Uradni list, 2023, https:// www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2023-01-2480. in odprave DZZ. Tako je košarica pravic v Slo- 35 ZZZS, „Finančni načrt ZZZS za leto 2024 - ekonomska klasifikacija“, 2024. venji od začetka leta 2024 100-odstotno pokrita 36 ZIPRS2425, „Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 iz javnih virov. OZP je enak za vse zavezance in 2025 (ZIPRS2425)“, Tax-Fin-Lex, 2024, https://www.tax-fin-lex.si/Dokument/ (znaša 35 evrov mesečno), od marca 2025 pa Predogled?rootEntityId=b6e2b39b-e5af-4c19-9ccb-2d129e2671c6&returnUrl=https%3A% 2F%2Fwww.tax-fin-lex.si%2FDokument%2FPodrobnosti%3FrootEntityId%3Db6e2b39b-se bo letno usklajeval z rastjo povprečne bruto e5af-4c19-9ccb-2d129e2671c6. plače preteklega leta. Finančni načrt ZZZS za 37 OECD, Eurostat, WHO, „A System of Health Accounts 2011 – Revised Edition March 2017“, 2017, https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-manuals-and-guidelines/-/KS-05-leto 2024 določa, da se iz državnega proraču- 19-103. na zagotovi transfer v višini do 420 mio evrov 38 „Eurostat“. 30 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Eva Helena Šarec Zdravstvo: dostopnost, odpornost, javni izdatki Zasebni izdatki so znašali 25,7 %, od teh je delež Za blažitev težav v zdravstvenem sistemu in izdatkov iz DZZ znašal 13 % in delež izdatkov dolgotrajni oskrbi so bili v letih 2020–2022 iz žepa 12,7 %. Ocenjujemo, da se bo ob upo- sprejeti začasni in srednjeročni ukrepi, pod- števanju Finančnega načrta ZZZS za leto 2024 prti z večjimi izdatki iz državnega proraču- in strukture izdatkov za zdravstvo iz leta 2022 na, znatna sredstva so bila namenjena za in- delež vseh tekočih javnih izdatkov v letu 2024 vesticije v zdravstvu. Delež skupnih izdatkov povečal na okoli 87 % vseh tekočih izdatkov za za zdravstvo glede na BDP je bil leta 2022 na zdravstvo. Za dolgoročno vzdržno financiranje ravni povprečja EU. Z letom 2024 je bilo od- zdravstvenega varstva bi bilo treba v prihodnje pravljeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje na novo določiti razmerja med viri financiranja in uveden nov obvezni zdravstveni prispevek, zdravstva ter optimizirati obseg pravic, ki se fi-izpad sredstev za zdravstvo pa bo delno pokril nancirajo iz javnih virov. ( Slika 3) tudi državni proračun. Slovenija bo imela od leta 2024 dalje najvišji delež javnih izdatkov za ZAKLJUČEK zdravstvo. Za dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenega varstva bi bilo treba v prihodnje Staranje prebivalstva, vedno več kroničnih na novo določiti razmerja med viri financira- bolezni, pomanjkanje družinskih zdravnikov nja zdravstva ter optimizirati obseg pravic, ki in podaljšanje čakalnih dob so v zadnjih letih se financirajo iz javnih virov. močno vplivali na dostopnost zdravstvenega varstva. Delež neposrednih izdatkov iz žepa, ki je v tekočih izdatkih še vedno relativno zelo nizek, se je v potrošnji gospodinjstev povečal, kar kaže na poslabšanje finančne dostopnosti. Slabša finančna dostopnost zdravstvenih stori- tev najbolj prizadene bolnike s kroničnimi ne- nalezljivimi boleznimi in povečuje neenakosti v zdravju. Dvig pripravljenosti na morebitne urgentne zdravstvene razmere zahteva dolgoročno na- črtovanje delovne sile in povečanje vlaganj v zdravstveni sistem. Vzpostavitev odpornega zdravstvenega sistema zahteva tudi zanesljive podatke in analize, z dokazi podprte odloči- tve o vlaganju v zdravstveno varstvo in skrbno preoblikovanje zdravstvenih sistemov. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 31 BELEŽKE 32 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Andraž Jakelj Delovno razmerje in odgovornost Andraž Jakelj Onkološki inštitut Ljubljana Delovno razmerje in odgovornost Povzetek Abstract V prispevku je predstavljen institut delovnega The article presents the institute of the emplo-razmerja, s pregledom zgodovinskega urejanja yment relationship with an overview of the histo-in odgovornostmi, ki iz njega izhajajo. Spoznali rical regulation and the responsibilities arising bomo, zakaj so se delovna razmerja sploh začela from it. We will learn why labour relations began urejati in ključne razloge za njihovo normiranje, to be regulated in the first place and the key reter si pobliže pogledali, v katero pravno panogo asons for their standardisation, as well as take a delovna razmerja sodijo in kako se je ta pravna closer look at which legal branch the regulation panoga razvijala. Poseben poudarek je v prispev-of labour relations belongs to and how this legal ku namenjen odgovornosti delodajalcev ter od-branch was developed. The article places special škodninski in disciplinski odgovornosti delavcev. emphasis on the responsibility of employers and the compensation and disciplinary responsibility of workers. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 33 Andraž Jakelj Delovno razmerje in odgovornost UVOD S pravom se srečujemo vsak dan. Skoraj vse, kar Pri morali pa gre za uresničitev nečesa, kar je nas obdaja, tj. okolje, v katerem živimo, določa- vsaj zamišljeno kot dobro. Pravo je tu skromnej- jo pravna pravila: ko prečkamo cesto, stopimo v še: želi doseči čimbolj znosno življenje ljudi trgovino, si naročimo kosilo itd., nenehno vsto- (npr. v nabito polnem avtobusu je nemoralno, pamo v razmerja z drugimi ljudmi, ki so pravno če zdrav človek ne odstopi sedeža telesno pri- urejena. Pravo nam je pravzaprav domače, toda krajšani ali očitno bolni osebi, protipravno pa kaj naj bi pomenilo in kako naj bi ga opredelili? ni, ker potnik pač izkorišča pravico do prevoza, Nekaj opredeliti oz. definirati pomeni določiti ki si jo je pridobil z nakupom vozovnice).2 vsebinsko mejo pojma in ga s tem ločiti od dru- Pravo delimo na zasebno in javno. Zasebno gega, še posebej sorodnega pojma. V definicijo pravo je tisti del prava, ki ureja razmerja med pojma sodijo le njegove bistvene lastnosti in nič posameznimi enakopravnimi člani skupnosti. odvečnega. Tako je tudi z definicijo prava.1 Javno pravo pa ureja razmerja posameznika do Kaj sploh je pravo? Pravo je nekaj abstraktnega, države in drugih nosilcev javne oblasti ter raz- torej nekaj, česar se ne da prijeti, torej ni otiplji-merja nosilcev javnopravne oblasti med sabo. vo. En sam človek prava ne potrebuje. Potrebuje Ureja razmerja nadrejenosti in podrejenosti. Če pa ga, ko stopi v stik z drugim človekom, saj se se osredotočimo le na zasebno pravo (civilno), lahko pojavi konflikt. Izkušnje so nas naučile, ga delimo na splošno in posebno. da se vsi ljudje ne držijo dogovorov in pogodb, Posebno zasebno pravo velja le za posamezne ki smo jih sklenili, ali pa vsak neko življenjsko skupine oseb ali ožja, vsebinsko povezana po-situacijo vidi drugače. Zato potrebujemo pra- dročja urejanja. vo. Tako je tudi v primeru delovnega razmerja, saj gre za sklenitev razmerja/pogodbe (z vsaj Splošno zasebno pravo – državljansko pravo – dvema soglasnima izjavama volje), kjer se po- velja za vsakogar. Poimenovanje ne pomeni, da javijo odnosi podrejenosti in nadrejenosti, mo- velja le za državljane, temveč izhaja iz izraza ius goči konflikti, pravice, obveznosti, dolžnosti in civile in ima zgodovinski, rimskopravni izvor. odgovornosti. Zato mora biti tudi to področje Pojem rimsko pravo se nanaša le na zasebno pravno urejeno. pravo Rimskega cesarstva. Razdeljeno je na in- stitucije, digeste, kodeks, novele. Digeste (pan- CIVILNO PRAVO dekte) sestavljajo izvlečki iz spisov rimskih Študentje pravnih fakultet se v drugem letniku pravnikov, ki jim je cesar Justinijan podelil za- študija srečajo s predmetom Civilno pravo, kjer konsko moč. se najprej spoznajo z osnovami prava, v smislu, Prične se recepcija – postopno prevzemanje zakaj je pravo potrebno in kaj se zgodi, če ga kr-rimskega prava kot zavezujočega prava od sre- šimo. dnjega veka naprej. Vendar je potrebna kodi- Za skupno življenje ljudi je potreben red. Red fikacija (zakonodajna tehnika). Prusija (1794, ustvarjajo pravila. Pravila imajo lahko zelo raz- CC 1804, ODZ 1812) močno poenostavi pravne lično naravo, ne le pravne. Pravna pravila se vire in omogoča večjo preglednost. Ima tri dele: razlikujejo od drugih. Za pravno pravilo je na- osebne pravice, stvarne pravice ter skupne do- mreč značilno, da v primeru njegove kršitve sle- ločbe o osebnih in stvarnih pravicah. di sankcija. Kršitev drugih pravil pa nima take V Jugoslaviji se pojavita ZOR (1978) in kasne- posledice. je ZTLR (1980). V tolikšni meri kot sta ureja- Z običajem se označuje ustaljeno, torej običaj- la splošno zasebno pravo, obveznostno pravo no ravnanje. Kršitev običaja za sabo ne potegne in stvarno pravo, so se prenehala uporabljati sankcije, ampak je posledica le socialne narave, neodobravanje določenega vedenja (povabilo na kosilo – pravne zaveze pa ni). 1 Novak, Uvod v teorijo prava (2021), str. 15. 2 Brus, Uvod v zasebno pravo (2020), str. 25–26. 34 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Andraž Jakelj Delovno razmerje in odgovornost pravna pravila ODZ. Obligacijski zakonik iz Zakaj so se sploh začela urejati leta 2001 skoraj v celoti nadomesti tako ZOR delovna razmerja? kot tudi ODZ, vendar se kljub temu določeni Delovna razmerja so se začela urejati zaradi deli ODZ uporabljajo še danes – paragrafi 22, surovega izkoriščanja delavcev, tudi žensk in 23 in 25: otrok, zaradi pospešene industrializacije, razvo- Paragraf 22: Celo nerojeni otroci imajo od časa, ja železnic … ko so bili spočeti, pravico do zaščite po zako- Znan primer je Charles Dickens, angleški pi- nih. Kolikor gre za njihove in ne za pravice koga satelj (1812–1870), sin mornariškega uradnika, drugega, se štejejo za rojene; mrtvorojen otrok ki je obubožal pod hudim pritiskom upnikov. pa se šteje glede na pravice, ki so mu pridržane Ko je dopolnil 12 let, je moral Charles na delo v za primer življenja tako, kakor bi ne bil nikdar tovarno paste za čevlje. Tam je izkusil vso bedo spočet. delavskega izkoriščanja – delal je od 8. do 20. Paragraf 23: V dvomljivem primeru, ali je bil ure za nekaj šilingov. To so tudi motivi njego-otrok rojen živ ali mrtev, se domneva prvo. vega pisanja. Tudi sam je bil kasneje uradnik Kdor trdi nasprotno, mora to dokazati. in novinar – poročevalec iz britanskega parla- menta. Njegovo najbolj znano knjižno delo je Paragraf 25: V dvomu, katera izmed dveh ali Oliver Twist. več umrlih oseb je preminila najprej, mora tisti, ki trdi, da je eden ali drugi prej umrl, svojo trdi-V povezavi z urejanjem delovnih razmerij in tev dokazati; ako tega ne more, se domneva, da zagotavljanjem delavskih pravic velja omeniti so vsi umrli ob istem času, in ni moči govoriti o še Roso Luxemburg (Bloody Rosa), socialistič- prenosu pravic enega na drugega. no filozofinjo poljskega rodu, ki je delovala v poljskih in nemških političnih strankah. Bila In kaj vse sodi v posebno zasebno pravo? Naj- je vodilna teoretičarka poljskega delovnega pomembnejša pravna področja so zlasti gospo- gibanja. Že kot deklica je učila brati služkinje, darsko pravo, pravo intelektualne lastnine in nastopala pred nemškimi množicami in imela delovno pravo. posebno karizmo. Med prvo svetovno vojno je DELOVNO RAZMERJE pristala v zaporu, kjer je pisala filozofske poli-tične spise. Spise so tihotapili v javnost in naj Delovno razmerje je razmerje med delavcem in bi prišli v roke celo Leninu. Ko je bila v zapo- delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno ru, je dobila mandat za sestavo vlade. Vendar je vključi v organiziran delovni proces delodajal- znova svarila: stranka bo izigrala delavce. Leta ca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano 1919 je bila skupaj z možem ubita v nepojasnje- opravlja delo po navodilih in pod nadzorom nih okoliščinah. delodajalca.3 Omembe vredna je še nemška političarka Clara Delavec in delodajalec skleneta pogodbo o za- Zetkins (1857–1933). Leta 1878 se je pridružila poslitvi; pogodba je vrsta pravnega posla, pri nemški socialistični delavski stranki ter imela katerem naj bi se dosegel nek cilj z vsaj dvema velik vpliv na žensko in delavsko gibanje. Po- soglasnima izjavama volje. Prostost sklenitve sebno pozornost je namenjala vlogi žensk ter pogodbe v tem primeru pomeni, da pravni su- se na II. Internacionali zavzela za pravice žensk bjekti sami odločajo, ali bodo sklenili pogodbo in kritizirala druga meščanska ženska gibanja. ali ne. Volja se lahko izrazi izrecno (neposre- Rešitve je videla samo v volilni pravici in ena- dno, direktno) ali sklepčno (posredno, konklu- kopravnosti, ne pa v svobodni izbiri poklica in dentno, indirektno). Molk načeloma ne pomeni posebnih zakonih varstva pri delu za ženske; izjave volje, razen pri stalnih poslovnih navezah. poudarjala je tudi delitev dela od kapitala.4 3 Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list, 136/23. 4 Mulec, predavanja pri predmetu Uslužbensko pravo (2020). 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 35 Andraž Jakelj Delovno razmerje in odgovornost ODGOVORNOST DELODAJALCA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST Tako kot v vsakem (pogodbenem) razmerju tudi DELAVCA v delovnem lahko pride do škode in poškodb Splošno načelo obligacijskega prava – prepovedi udeležencev. Ko se delavec poškoduje pri opra- povzročanja škode, kot ga vsebuje 10. člen OZ, vljanju dela, mu delodajalec za nastalo škodo se odslikava tudi v delovnih razmerjih, zato to odgovarja po splošnih pravilih odškodninskega materijo poleg OZ, ki ureja splošne predpostav- prava – po načelih krivdne ali objektivne odgo- ke odškodninske odgovornosti, ki veljajo tudi v vornosti. Vprašanje odškodninske odgovornosti delovnem pravu, v nekaterih vidikih (dodatno je v delovnem pravu torej urejeno po splošnih oz. specialno) ureja tudi Zakon o delovnih raz- načelih civilnega prava. Odškodninska odgo- merjih (ZDR). vornost delodajalca nasproti delavcu namreč ni Člen 177 ZDR-1 tako določa, da je delavec, ki nič drugače ali ugodneje urejena za delavca kot na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz za tretjo osebo – še več, tretja oseba lahko na- hude malomarnosti povzroči škodo delodajal- peri odškodninski zahtevek zoper delodajalca, cu, dolžan to škodo povrniti. Če povzroči škodo če ji je delavec v okviru opravljanja svojega dela več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za povzročil škodo, kar je posebej urejeno v 147. tisti del škode, ki ga je povzročil. Če za vsakega členu obligacijskega zakonika (OZ). Medtem pa delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode v obstoječi ureditvi (ne v OZ ne v ZDR-1, pa je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in tudi ne v drugem zakonu) ni posebnega institu- povrnejo škodo v enakih delih. Če pa je več de- ta odgovornosti delodajalca delavcu za škodo, ki lavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim mu jo v zvezi z opravljanjem dela za delodajal- dejanjem, so za škodo tudi solidarno odgovorni. ca povzroči tretja oseba. Kot že navedeno, takih primerov ni malo. Če delavcu škoda nastane pri Navedeni člen torej prvenstveno razmejuje de- delu zaradi ravnanja sodelavca oziroma delavca lavčevo odgovornost samo (izključno) na škodo, drugega podjetja, s katerim delavec pri opra- ki jo je delavec povzročil naklepno ali iz hude vljanju svojega dela prihaja v stik, mu za škodo malomarnosti. Za škodo, ki jo je delavec torej (poleg neposrednega oškodovalca) odgovarja povzročil iz npr. majhne malomarnosti, delavec delodajalec ali drugo podjetje na temelju odgo- delodajalcu ne odgovarja. vornosti za (svoje) delavce. V preostalih prime- Če je pojem naklepa morda širše sprejet, pa več rih, ko škodo delavcu povzroči druga oseba, s težav v praksi povzroča pojem hude malomar- katero delavec pride v stik pri opravljanju svo- nosti. Kdaj torej delavec ravna s hudo malomar- jega dela, mu za nastalo škodo odgovarja zgolj nostjo? Na to vprašanje podaja odgovor sodna ta oseba kot povzročitelj, če je ta delavcu sploh praksa. Tako je Višje delovno in Socialno sodi-znan. Delodajalec je v takem primeru prost šče v sodbi opr. št. Pdp 615/2018 z dne 28. 2. odgovornosti – seveda, če mu ni možno očita- 2019 zapisalo: »Hudo malomarno je tisto ravna- ti krivdne ali objektivne odgovornosti. Takšna nje, ki je skrajno nepazljivo in pomeni zavestno ureditev kaže na pravno neenakost delavcev, ki zanemarjanje običajne skrbnosti, ki se pričakuje utrpijo poškodbo pri opravljanju svojega dela za od povprečno skrbnega človeka. Uporabiti je delodajalca zaradi ravnanja tretje osebe. V pri- treba kriterij skrbnosti, ki se pričakuje od pov- meru neznanega povzročitelja delavec namreč prečno skrbnega delavca, pri presoji skrbnosti ne bo uspel uveljavljati odškodnine, pa tudi si- pa je treba upoštevati okoliščine, v katerih je do cer bo pot do nje precej težja kot v primerih, ravnanja prišlo.« kadar delavcu v okviru odgovornosti za svoje delavce odgovarjajo pravne osebe, ki imajo svo- Zanimiva je tudi obrazložitev istega sodišča jo odgovornost ponavadi zavarovano.5 v sodbi opr. št. Pdp 565/2021 z dne 9. 2. 2021. 5 Mevec Pušnik, IUS Info, 2023. 36 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Andraž Jakelj Delovno razmerje in odgovornost Tam se je namreč sodišče opredeljevalo do od- da delodajalec lahko celotno povrnitev ško- škodninske odgovornosti delavca, ki je bil v de zahteva od kateregakoli od teh delavcev, v zvezi s škodnim dogodkom obravnavan tudi v primeru celotnega plačila škode npr. enega de- prekrškovnem postopku in plačal globo za pre- lavca, pa ima ta delavec do svojih sostorilcev kršek (torej je za prekršek odgovarjal). Sodišče oz. sopovzročiteljev škode regresni zahtevek je zapisalo: »Sodišče prve stopnje je pravilno po splošnih pravilih obligacijskega prava (188. obrazložilo, da je toženec globo za prekršek po člen OZ). nalogu poravnal, vendar dejstvo, da je bil sank- ZDR-1 vsebuje tudi določilo o zmanjšanju od- cioniran za prekršek, samo po sebi ne pomeni, škodnine in oprostitvi plačila odškodnine. 178. da je bila s tem tožencu dokazana huda malo- člen ZDR-1 določa, da se odškodnina lahko marnost ali naklep v zvezi s prometno nesrečo. zmanjša ali se delavca oprosti njenega plačila, Sodišče pri odločanju o odškodninski odgo- če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primer- vornosti za škodo, ki je nastala zaradi civilnega delikta, ni vezano na odločitev prekrškovnega na glede na delavčevo prizadevanje za odpra- organa, temveč je pravdno sodišče vezano zgolj vo škode, odnosa do dela ali njegovo gmotno na odločitev kazenskega sodišča, in še to samo stanje. Slednje določilo je v zakonu vsebovano, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske od- ker so delavci v delovnem procesu ves čas izpo- govornosti storilca (14. člen ZPP [3]).« stavljeni »nevarnosti« povzročanja škode delo- dajalcu pri opravljanju svojega dela. V primeru Ker se po določbah OZ hujša stopnja krivde ne sodnega spora – tožbe delodajalca zoper delavca domneva, je na delodajalcu dokazno breme, da glede plačila odškodnine – pa mora delavec to- mu je delavec povzročil škodo namenoma ali vrstne okoliščine v postopku tudi zatrjevati in iz hude malomarnosti. Delodajalec mora zato dokazovati. v vsakem postopku, s katerim uveljavlja od- škodninsko odgovornost delavca, kumulativno V primeru sodnega spora, kot že navedeno zgo- dokazati vse štiri elemente odškodninske odgo- raj, se torej tudi v sporih delodajalca proti delav-vornosti: da je škoda nastala, da jo je delavec cu glede plačila odškodnine ugotavljajo vsi ele- povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, menti odškodninske odgovornosti po splošnih da je delavec ravnal nedopustno in da obstaja pravilih obligacijskega prava. Če sodišče odloči, vzročna zveza med ravnanjem delavca in nasta-da odškodninska odgovornost delavca v kon- lo škodo. kretnem primeru ni podana in je zahtevek treba zavrniti že po temelju, višine škode niti ne ugo- Ker je delovni proces večinoma proces, ki vklju- tavlja. Kljub temu pa mora delodajalec s tožbo čuje več delavcev, 177. člen ZDR-1 vsebuje tudi zatrjevati vse elemente odškodninske odgovor- pravila določanja deležev odgovornosti več pov- nosti delavca, vključno z višino nastale škode. zročiteljev škode, t. i. soprispevka. Bistveno je poudariti, da se v tem primeru naklep oz. huda Po 180. členu ZDR-1 se odškodnina, če bi ugo- malomarnost ugotavljata in presojata za vsakega tavljanje višine dejanske škode povzročilo ne- delavca posebej. Ni torej nujno, da bi v istem de-sorazmerne stroške, lahko odmeri v pavšalnem lovnem procesu vsak delavec sploh odgovarjal, znesku, določenem s kolektivno pogodbo, ra- četudi gre za neposredno udeležbo delavca pri zen v primerih iz 8. člena ZDR-1 (ki pa ureja nastanku (istega) škodnega dogodka oz. škode, odškodninsko odgovornost delodajalca, ne de- če se dokaže, da ni ravnal naklepno ali iz hude lavca). Zakon torej v tem primeru napotuje na malomarnosti. Naklep oz. huda malomarnost določila kolektivne pogodbe, ki (če) zavezuje delavca se namreč ne predpostavljata. delodajalca. Če deležev soprispevka delavcev, ki so pri na- Škode delavca, ki jo je povzročil delodajalcu, stanku škodnega dogodka ravnali naklepno ali pa delodajalec ne sme enostransko pobotati s iz hude malomarnosti, ni mogoče ugotoviti, od- svojimi obveznostmi plačila delavcu. Delodaja- govarjajo v enakih delih. Če pa so delavci pov- lec lahko namreč po določilu 136. člena zadr- zročili škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, ži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko so za škodo solidarno odgovorni, kar pomeni, določenih primerih. Vsa določila pogodbe o 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 37 Andraž Jakelj Delovno razmerje in odgovornost zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja razložiti. Delodajalec mora odločiti o disciplin- izplačila, pa so neveljavna. Drugi odstavek iste- ski odgovornosti delavca najkasneje v enem me- ga člena določa še, da delodajalec ne sme svoje secu od dneva, ko je izvedel za kršitev, oziroma terjatve do delavca (kamor bi spadal tudi denar- najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila ni zahtevek iz naslova plačila odškodnine) brez kršitev storjena. Izvršitev disciplinske sankcije delavčevega pisnega soglasja pobotati s svojo zastara v 30 dneh po vročitvi odločitve o disci- obveznostjo plačila. Delavec pa ne more dati to- plinski odgovornosti. vrstnega soglasja pred nastankom delodajalčeve Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz terjatve. Soglasja torej delavec ne more podati krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje vnaprej (npr. ob sklenitvi delovnega razmerja), v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v kot tudi ne pavšalno, ko obseg morebiti v bodo- šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opo- če nastale škode ni znan. zoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in (Nesporno) terjatev delodajalec do delavca pri- možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kr- dobi šele z morebitno pravnomočno sodbo, s šil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega katero je ugotovljena višina odškodnine, ki jo razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega je delavec dolžan plačati delodajalcu. Seveda se opozorila.7 lahko delodajalec in delavec tudi (izven)sodno sporazumeta o obsegu škode in načinu povrni- ZAKLJUČEK tve nastale škode. V kolikor bi se dogovorila za Pričujoč prispevek je zbir konkretnih vsebin, ki povračilo škode z odtegljaji od plače, mora biti zadevajo delovna razmerja in odgovornosti, ki tak sporazum vedno pisen.6 iz njega izhajajo. Povzete vsebine predstavljajo osnovo delovnega prava in njegovega razvoja, DISCIPLINSKA ODGOVORNOST panogo, v katero sodi, s poudarkom na odgo- DELAVCA vornostih, ki se jih morajo zavedati tako delo- Poleg odškodninske odgovornosti delavca ZDR dajalci kot delavci. Pozoren bralec prispevka bo pozna še disciplinsko odgovornost delavca. Po opazil, kako je pravo statično in skozi zgodovi- ZDR je delavec dolžan izpolnjevati pogodbene no zelo nespremenljivo. Živ dokaz za to so še in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za vedno veljavni in uporabljivi paragrafi Občega kršitve obveznosti je delavec disciplinsko od- državljanskega zakonika Habsburške monarhije govoren. Disciplinsko odgovornemu delavcu iz leta 1812. Kljub obilici predpisov v sodobnem lahko delodajalec izreče opomin ali druge di- času lahko ugotovimo, da se pravna pravila v sciplinske sankcije – denarno kazen ali odvzem moderni pravni državi ne spreminjajo pogosto. bonitet –, če so določene v kolektivni pogodbi Zadnja sprememba ZDR je v veljavo stopila le- na ravni dejavnosti. Disciplinska sankcija ne tos, spremembe so v prispevku tudi opazne. sme trajno spremeniti delovnopravnega polo- žaja delavca. Disciplinsko odgovornost delavca LITERATURA IN VIRI ugotavlja delodajalec. Pred izrekom disciplinske 1. Marko Novak: Uvod v teorijo prava, Nova univerza, sankcije mora delodajalec delavca pisno sezna-Nova Gorica, 2021. niti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da 2. Marko Brus: Uvod v zasebno pravo, GV Založba, se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od Ljubljana, 2011. treh delovnih dni, o njih izjavi, razen če obsta- 3. Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list št. 136/23. 4. Breda Mulec: Predavanja pri predmetu Uslužbensko jajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delo-pravo, Evropska pravna fakulteta, 2020. dajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to 5. Saša Mevec Pušnik: Pravna praksa št. 13, 2023. omogoči. V disciplinskem postopku lahko po 6. Manca Trček: Odškodninska odgovornost delavca, pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če dela-Pirc Musar & partnerji. vec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik. Odločitev o disciplinski od- govornosti mora biti izražena v pisni obliki in vročena osebi, na katero se nanaša. Delodajalec 6 Trček, Odškodninska odgovornost delavca. mora odločitev o disciplinski odgovornosti ob- 7 Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list, 136/23. 38 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije mag. Miran Bizjak Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Koper Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije Povzetek Abstract Obalno-kraška zdravstvena regija je območje, The Obalno-kraška health region is an area that ki se razteza od skrajnega jugozahoda Slovenije stretches from the extreme southwest of Slove-proti vzhodu in severu v notranjost države. Na nia to the east and north into the interior of the zahodu meji na Italijo in na jugu na Hrvaško, country. It borders Italy in the west and Croa-na severu pa na goriško in osrednjeslovensko ter tia in the south. In the remaining border in the na vzhodu na jugovzhodno zdravstveno regijo. north to Goriška and Osrednjeslovenska, and in Zdravstveno stanje regije je prikazano z osnovni-the east to the Jugovzhodna health regions. The mi demografskimi kazalniki, kazalniki smrtnosti, health status of the region is shown with basic porabe zdravil, odsotnosti od dela, odhodkov za demographic indicators, indicators of mortality, zdravstvene storitve, predstavitve izvajalcev zdra-medicine consumption, absence from work, expen-vstvenih storitev in dostopnosti le-teh. Kazalniki diture for health services, presentation of health so za regijo dokaj ugodni, razen pri staranju pre-service providers and their accessibility. The indi-bivalstva, ki pa se mu nobena regija ne more iz-cators are quite favourable for the region, except ogniti. Prebivalci ne umirajo prezgodaj, ne pora-when it comes to the aging of the population, bijo preveč zdravil in tudi niso preveč odsotni od which no region can avoid. Residents do not die dela. Regija je zelo raznolika in nehomogena, z prematurely, do not use too much medicine, and veliko površino, sicer dobro povezano, a nekatera are not too absent from work. Otherwise, it is a področja so bolj samotna in redko poseljena. Vse-very diverse and inhomogeneous region with a eno pa regija učinkovito deluje in zadovoljuje pri-large area, otherwise well connected, but some bližno tri četrtine zdravstvenih potreb prebival-areas are more isolated and sparsely populated. cev; ostale, predvsem specializirane in specialne Nevertheless, the region works effectively and me-storitve, morajo prebivalci poiskati v prestolnici ets about three quarters of the inhabitants’ health in drugih regijah. Lahko rečemo, da gre za dobro, needs, other services, especially specialised and zdravju in življenju prijazno regijo, ki pa ima še special, are provided to inhabitants in the capital veliko možnosti za izboljšave. and other regions. We can say that it is a good, healthy and life-friendly region, but there is still room for improvement. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 39 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije UMESTITEV REGIJE Obalno-kraška zdravstvena regija je področje zelo velika in presega slovensko povprečje tudi na jugozahodu Primorske, ki zajema vseh osem dva-, tri- ali celo štirikrat. Na drugi strani pa občin v obalno-kraški statistični regiji: Divača, so vsi ostali predeli zelo redko poseljeni, pa še Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, tam je večji del prebivalcev zgoščen v mestih, Ankaran in Sežana ter tri občine od šestih iz kot so Postojna, Sežana, Pivka in Ilirska Bistri- primorsko-notranjske statistične regije: Postoj- ca. Gre za kar staro prebivalstvo. Delež starej- na, Pivka in Ilirska Bistrica. Obalno-kraška ših od 65 let je višji od slovenskega povprečja zdravstvena regija je pojem, ki ga uporablja v obeh statističnih regijah, v obalno-kraški je Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nada- tretji najvišji med vsemi slovenskimi regijami ljevanju NIJZ) v svojih objavah statističnih (23,1 %). Indeks staranja je v obalno-kraški re- podatkov (Zdravstveni statistični letopis Slo- giji drugi najvišji v državi (165,1), kar seveda venije 2022). Obalno-kraška zdravstvena regi- ni ravno dobro, v primorsko-notranjski pa le ja obsega isto območje, kot je tisto, na katerem malo nad državnim povprečjem. Je pa primor- deluje Območna enota Koper Zavoda za zdra- sko-notranjska regija zelo delovno aktivna, saj vstveno zavarovanje Slovenije s svojimi izpo- je stopnja najvišja v Sloveniji (73,4 %), in niti stavami Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska v obalno-kraški regiji ni bistveno slabše. Na-Bistrica. Zato je po eni strani dokaj enostavno ravni prirast prebivalcev je negativen (med 3,4 predstavljati zdravstveno regijo, ker je možno in 3,6) in občutno nad ravnijo države. Porast uporabljati podatke Zavoda za zdravstveno za- prebivalstva rešuje priseljevanje (tujci). Ne gre varovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Ko za bogato niti revno regijo, je pa BDP neena- pa uporabljamo podatke Statističnega urada komerno porazdeljen. V obalno-kraški regiji se Slovenije (predvsem iz publikacije Statistični BDP približuje povprečju države, čeprav je med letopis), pa jih težko združujemo v eno regijo, regijami na drugem mestu, primorsko-notranj- zato običajno prikazujemo posebej podatke za ska regija pa je pri tem kazalniku bolj proti dnu, obalno-kraško statistično regijo in posebej za na predzadnjem mestu. ( Tabela 1, 2) primorsko-notranjsko statistično regijo, ki pa je širša od tega, kar je uporabno za predstavi- ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA tev obalno-kraške zdravstvene regije. Če in kjer Umrljivost podatkov ni mogoče združevati po občinah, Podatki o starostno standardizirani stopnji predpostavljamo, da so objavljeni podatki za umrljivosti v obalno-kraški in primorsko-no- celotno statistično regijo dovolj uporabni za tranjski statistični regiji v letu 2022 so prikazani potrebe tega prispevka. (Slika 1) v Tabeli 3. Podatki kažejo, da je starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti v obal- SPLOŠNI IN DEMOGRAFSKI PODATKI no-kraški statistični regiji druga najnižja med Gre za dokaj obsežno območje, velikosti 2.026 regijami v Sloveniji in tretja najnižja v starostni km2, ki se razteza od Obale na jugozahodu in skupini 0–64 let, kar kaže na ugodno stopnjo njenega zaledja, preko Krasa do Postojne na prezgodnje umrljivosti v Sloveniji. Malo slab- severu ter Pivke in Ilirske Bistrice na vzhodu ša pa je slika v primorsko-notranjski statistični do meje s Hrvaško. Območje je zelo raznoliko: regiji, kjer je starostno standardizirana stopnja od morja, gričevnatega zaledja ter dokaj do-umrljivosti okrog povprečja v državi, je pa naj- stopnega Krasa na območjih Sežane, Divače in boljša oziroma najnižja v starostni skupini 0–64 Kozine, pa do težje dostopnih predelov na No- let, kar je najugodnejše stanje glede prezgodnje- tranjskem. V celotni regiji živi okrog 150 tisoč ga umiranja. prebivalcev, kar je 7,5 % celotnega prebivalstva države. Povprečna gostota prebivalstva je sicer ugodnih tri četrtine slovenskega povprečja, a so dejansko velike razlike med poseljenostjo obal- nih občin, kjer je koncentracija prebivalstva 40 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije Slika 1: Obalno-kraška zdravstvena regija (ožje območje, označeno z modrim) ter obalno-kraška in primorsko-notranjska statistična regija (širše označeno območje) Vir: Statistični urad RS Tabela 1: Površina, število prebivalcev in gostota prebivalstva po občinah zdravstvene regije Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ob%C4%8Din_v_Sloveniji 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 41 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije Tabela 2: Osnovni demografski in ekonomski kazalniki po statističnih regijah, Slovenija, 2022 Tabela 3: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti po statističnih regijah, Slovenija, 2022 Vir: Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2022 42 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije Skupine bolezni Če nadalje analiziramo starostno standardizira- nižja (51,0), v primorsko-notranjski statistični no stopnjo umrljivosti po skupinah najpogostej- regiji druga najvišja (67,6), povprečje pa je 54,3. ših vzrokov, tj. neoplazme, bolezni obtočil, in- Če pogledamo skupine le znotraj obeh regij, pa fekcijske in parazitske bolezni ter zunanji vzroki jih je v obalno-kraški statistični regiji največ ( Slika 2), lahko povemo, kot sledi. Zaradi raka umrlo zaradi bolezni obtočil, sledijo raki, potem umirajo ljudje v primorsko-notranjski statistič- infekcijske bolezni, vključno s covidom, in nato ni regiji najmanj med regijami v Sloveniji (SSS zunanji vzroki, ki jih lahko opredelimo kot ne- je 151,8; slovensko povprečje pa 164,4). V obal- sreče, poškodbe po tretji osebi in samomori. V no-kraški statistični regiji je stanje malo nad primorsko-notranjski statistični regiji je največ ravnijo države, zaradi srčnih in drugih žilnih smrti zaradi bolezni obtočil, nato raka, zunanjih bolezni je starostno standardizirana stopnja v vzrokov in nazadnje infekcijskih bolezni. Če po- tej regiji druga najnižja v Sloveniji (SSS je 138,3; gledamo stanje po spolu, moški v obalno-kra-slovensko povprečje pa 150,0). V primorsko- ški statistični regiji največ umirajo zaradi srca, -notranjski statistični regiji je kazalnik 176,9, nato zaradi raka, infekcij in zunanjih vzrokov; v kar je tretja najslabša regija. Tudi pri infekcij-primorsko-notranjski statistični regiji pa zaradi skih in parazitskih boleznih je slika ugodna, saj raka, srca, infekcij in zunanjih vzrokov. Ženske je bila starostno standardizirana stopnja umr- v obalno-kraški statistični regiji največ umirajo ljivosti v obeh statističnih regijah bolj pri dnu zaradi raka, srčnih bolezni, infekcij in zunanjih (45,5 in 51,4; slovensko povprečje pa je 60,4). vzrokov, v primorsko-notranjski statistični regi- Je pa dokaj drugačna slika pri zunanjih vzrokih, ji pa zaradi srčnih bolezni, raka, infekcij in na-kjer je starostno standardizirana stopnja umrlji- zadnje zunanjih vzrokov. vosti v obalno-kraški statistični regiji druga naj- Slika 2: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi najpogostejših vzrokov smrti po poglavjih MKB-10 in statističnih regijah, Slovenija, 2022 Vir: Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2022 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 43 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije Poraba zdravil Poraba zdravil v regiji je predstavljena v tabeli tev Jurija Fürsta na ZZZS) prikazuje povprečno 4 o številu predpisanih receptov oz. tudi številu število oseb na ambulanto, ki prejemajo 10 ali predpisanih receptov na 1000 prebivalcev ter na več učinkovin, kar je v večini primerov že ško- Sliki 3 o definiranih dnevnih odmerkih na 1000 dljivo oz. prinaša pomembne stranske posledice prebivalcev za nekatere glavne skupine zdravil. za zdravje. Obalno-kraška zdravstvena regija Pri številu predpisanih receptov sta tako obal- (oz. ZZZS OE Koper) je v tem pogledu bolj pri no-kraška kot tudi primorsko-notranjska stati- vrhu (med prvimi štirimi), kar ni dobro. Razlo- stična regija na ravni povprečja države. Enako gi so pretežno v slabi izkoriščenosti programa je stanje tudi pri definiranih dnevnih odmerkih kliničnega farmacevta. ZZZS namreč že več na 1000 prebivalcev na dan, le da je po skupi- let spodbuja in plačuje uveljavljanje programa nah zdravil za bolezni srca in ožilja, bolezni kliničnega farmacevta kot pomoč družinskim prebavil in presnove, zdravil z delovanjem na zdravnikom pri naporih za zmanjšanje števila živčevje in sistemsko zdravljenje infekcij stanje oseb, ki prejemajo večje število učinkovin hkra-v obalno-kraški statistični regiji bolj pod pov- ti, kar naj bi pripomoglo k znižanju tveganja za prečjem države, medtem ko je stanje v primor- stranske učinke in izboljšanju zdravstvenega sko-notranjski statistični regiji nad povprečjem stanja teh oseb, ki jemljejo preveč zdravil. V ne-države. Poleg tega je še kar nekaj priložnosti pri katerih regijah je ta program zaživel in daje re-obvladovanju polifarmakoterapije s številom zultate, v obalno-kraški zdravstveni regiji očitno prejemnikov ≥ 10 učinkovin. Slika 4 (vir podat- (še!?) ne. kov in grafična predstavitev je interna predstavi- Tabela 4: Število receptov in število receptov na 1000 prebivalcev po regijah Slika 3: Definiran dnevni odmerek na 1000 prebivalcev po glavnih skupinah in statističnih regijah Vir: Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2022 44 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije Slika 4: Število prejemnikov 10 in več učinkovin Vir: ZZZS Odsotnost od dela Podatki o absentizmu za obdobje januar–de- Nega otroka postaja v obalno-kraški zdravstve- cember 2023 ( Tabela 5) kažejo, da je bilo število ni regiji med najvišjimi v Sloveniji. Višja je le v vseh izgubljenih delovnih dni 16.347.928, kar Ljubljani, a se zaradi obsega območja OE Lju- je za 7 % manj kot v letu 2022. Od tega je bilo bljana nazadnje izkaže, da je nega v naši regi- 6.463.386 dni v breme delodajalca in 9.884.542 v ji blizu povprečja države. Videti je, da lahko v breme ZZZS. Odsotnost z dela zaradi bolniškega nekaterih drugih regijah za bolne otroke poleg staleža v obalno-kraški zdravstveni regiji (ZZZS staršev poskrbijo tudi drugi, npr. stari starši, ne-OE Koper) se je v zadnjem letu glede na pred- zaposleni partnerji, sorodstvo in podobno, kar hodno nekoliko zmanjšala. Izgubljenih je bilo manj velja za obalno-kraško zdravstveno regijo 1.300.733 delovnih dni, od tega 448.012 v bre- oziroma predvsem za njena mesta. me delodajalca, kar je 2,74 % vsega bolniškega Odhodki zdravstvenih storitev staleža in 717.378 v breme ZZZS, kar je 4,39 % Odhodki za vse zdravstvene storitve, zdravila, vsega bolniškega staleža. To je (skupaj OE KP MP in denarne dajatve (vključno z odhodki za 7,74 %) nad povprečjem Slovenije (6,93 %), tako delo OE) v višini 292.126.334 EUR predstavlja- za izgubljene dni v breme delodajalca kot tudi jo 6,65 % vseh odhodkov ZZZS, kar je manj za izgubljene dni v breme ZZZS. od sorazmernega deleža zavarovancev (7,5 %) Podatek o povprečnem številu dni bolniške od- v Območni enoti Koper glede na vse zavaro- sotnosti na zaposlenega je sicer eden glavnih vance v Sloveniji. V odhodke so vključeni tudi pokazateljev zdravstvenega stanja delovno ak- odhodki za delo OE Koper, a kot vidimo, je to tivnih prebivalcev. Ta je v letu 2023 za Območ- glede na celotne odhodke zelo majhen delež no enoto Koper znašal skupaj 19,50 dneva, kar (0,84 %). Vse ostalo je namenjeno zavarovan- je več od povprečja v Sloveniji (17,42). Zdra- cem v takšni ali drugačni obliki. Obseg storitev, vstveni absentizem ne izhaja le iz zdravstvenega ki jih zavarovanci (prebivalci obalno-kraške stanja zaposlenega, temveč je posledica delov- zdravstvene regije) koristijo v svoji regiji, je (po nih, socialnih, ekonomskih, ekoloških in dru-izkušnjah iz preteklosti) med 70 in 80 %, ostalo gih dejavnikov, ki so jim izpostavljeni delavci. pa koristijo po drugih krajih v Sloveniji (pretež- Zaradi tega ni samo zdravstveni, temveč tudi no v Ljubljani). ekonomski, socialni in družbeni problem. (Tabela 5, Slika 5) 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 45 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije Tabela 5: Izgubljeni delovni dnevi v obdobju januar–december 2023 Slika 5: Primerjava števila dni nege glede na število otrok v obdobju januar–december 2023 Tabela 6: Izgubljeni delovni dnevi v obdobju januar–december 2023 Vir: ZZZS 46 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije Tabela 7: Odhodki za zdravstvene storitve zasebnikov, 53 zobozdravnikov zasebnikov, 14 OE Koper 1–12/2023 specialistov zasebnikov s področja kardiologije, ginekologije, psihiatrije, dermatologije, okulisti-ke, pnevmologije, fiziatrije, internistike in splo- šne kirurgije, dva zasebna izvajalca patronaže, dva zasebna izvajalca reševalnih prevozov, dve javni in šest zasebnih lekarn, 11 zasebnih izva- jalcev fizioterapije, štirje posebni zavodi, sedem socialnih zavodov (domov za upokojence) in dve zdravilišči. Dostopnost Kako priti do zdravnika in koliko je teh mo- žnosti? Pri tem izpostavljamo dva pojma: pre- skrbljenost in v zadnjem času predvsem do- stopnost. Kar zadeva preskrbljenost, je najprej treba imeti v regiji mrežo izvajalcev, ki naj bi bili predvsem v primarni dejavnosti čim bolj ena-komerno razporejeni po vsej regiji, nato pa v večjih centrih specializirane dejavnosti, kamor lahko pridejo ljudje iz vse regije. Ko to imamo – in kot je bilo predstavljeno v prejšnjem po- glavju, ima regija teh izvajalcev dovolj, potem se lahko začnemo ukvarjati z vprašanjem dosto- pnosti, tj. kako in v kakšnem časovnem okviru Vir: ZZZS do teh izvajalcev sploh pridemo, ko jih potre- bujemo. V zadnjem času se veliko več govori o Po drugi strani pa zavarovanci iz drugih regij težavah pri izbiri svojega zdravnika, zobozdrav- tudi deloma gravitirajo oz. le koristijo storitve nika in ginekologa, dostopu do specialista ter v naši regiji tudi v obsegu 20 do 30 %, tako da čakalnih dobah, ki se nekako nočejo zmanjšati. lahko prikazane odhodke okvirno razporedimo Covid je še bolj priprl vse naštete možnosti, ni na zavarovance domače regije. ( Tabela 7) pa bil edini razlog za težave na tem področju. Izvajalci v regiji Enostavno je praksa naročanja k družinskemu V obalno-kraški zdravstveni regiji delujejo štiri zdravniku in pediatru ostala tudi po epidemiji, bolnišnice kot osrednje zdravstvene ustanove kar pomeni, da niti k svojemu zdravniku ne mo- regije, pa tudi kot centri, v katere so usmerjeni reš, kadar želiš. A najprej ga moraš imeti. Odho-tudi bolniki iz drugih delov Slovenije ter iz hr- di zdravnikov povzročajo težave, saj ni samo po vaškega dela Istre. To so Splošna bolnišnica Izo- sebi umevno, da jih bo kdo nadomestil oziroma, la, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Bolnišnica če ga bo, ni nujno, da se boš lahko opredelil pri Sežana in Bolnišnica Postojna. Storitve, ki jih njem. Obstaja veliko ljudi, ki svojega zdravnika, bolnišnice ne opravljajo in jih morajo prebivalci zobozdravnika ali ginekologa sploh nimajo. Ga poiskati izven regije, so: večina rakavih bolezni, ne potrebujejo, ga ne želijo ali pa ga ne more-operacije glave, operacije na pljučih, nekatere jo najti. Država je v letu 2023 uvedla ambulan- infekcijske bolezni, genetika, bolnišnične psihi- te za neopredeljene, nekaj mesecev prej pa še atrične bolezni in podobne specifične ali speci- ambulante za boljšo dostopnost, kar naj bi za alizirane zadeve. Poleg tega je šest zdravstvenih krajši čas reševalo težave. Prikaz oseb brez iz-domov razporejenih v večjih mestih po vsej re- branega zdravnika je v Tabeli 8. Podatki kažejo, giji: v Kopru, Izoli, Piranu, Sežani, Postojni in da je delež oseb, ki nimajo izbranega osebnega Ilirski Bistrici. Poleg zdravstvenih domov deluje zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika, malo še 18 družinskih, otroških in šolskih zdravnikov nad povprečjem države, tako da glede tega re- 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 47 mag. Miran Bizjak Predstavitev obalno-kraške zdravstvene regije gija ne izstopa. Stanje v regiji glede možnosti v Ilirski Bistrici. Zobozdravnika je mogoče najti izbire je bilo npr. 11. 4. 2024 naslednje: svojega v vseh krajih, kjer so zdravstveni domovi. Kljub zdravnika je (bilo) možno poiskati v Kopru in navedenim težavam, težavam z odzivom osebja Postojni, pediatra pa v Kopru, Izoli, Piranu in v ordinacijah na klice in sporočila, kljub neka- Ilirski Bistrici, ambulant za boljšo dostopnost v terim težavam v času stavke, ki aprila 2024 še regiji ni, ambulante za neopredeljene so v Ko- traja, menimo, da kdor želi svojega zdravnika, pru, Izoli, Piranu, Sežani in Ilirski Bistrici. V ga v regiji lahko najde, ni pa nujno, da ravno v njih je opredeljenih 2032 oseb, več kot polovica kraju svojega bivanja ali zaposlitve. Tabela 8: Osebe brez izbranega zdravnika na dan 31. 3. 2024 (vključeni tudi tujci) Vir: ZZZS NAMESTO ZAKLJUČKA LITERATURA IN VIRI Vsaka regija ima svoje in skupne težave. Od 1. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2022 vseh ljudi, pa tudi od vsakega posameznika, je 2. Podatki Statističnega urada RS odvisno, kako te težave premagujemo ali ob- 3. Podatki NIJZ vladujemo. Namreč, vsi se ne čutijo povezani z 4. Podatki ZZZS določeno zdravstveno regijo, saj je njihovo vsak- 5. Interna gradiva ZZZS danje življenje lahko usmerjeno drugam. Obal- 6. Wikipedija no-kraška zdravstvena regija je ena od takih, kjer so velike razlike med območjem ob morju in območji v notranjosti. Ustvariti dobre pogoje za čim boljšo zdravstveno varnost vsakega po- sameznega prebivalca obalno-kraške regije je gotovo velik izziv za vse. 48 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Jure Dolinar Univerzitetni klinični center Ljubljana Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Povzetek Abstract Infrastruktura in medicinska oprema sta v sloThe infrastructure and medical equipment in the venskem zdravstvenem sistemu dotrajani ter Slovenian healthcare system is dilapidated and ne sledita napredku in razvoju medicinske stro-does not follow the progress and medical deve-ke. V slovenski zdravstveni sistem je lastnik oz. lopment. Until 2021, the owner or founder, i.e. ustanovitelj, Ministrstvo za zdravje, do leta 2021 the Ministry of Health, has significantly underin-investiral bistveno premalo sredstev za prenove, vested in the Slovenian health care system for the novogradnje in nakupe nove medicinske opreme, purpose of renovation, new buildings and purcha-javni zdravstveni zavodi (JZZ) pa imajo na voses of new medical equipment, whereas the public ljo bistveno premalo namenskih amortizacijskih health institutions (PHCs) do not have sufficient sredstev za obnavljanje obstoječe infrastrukture amortisation funds available for the renovation in opreme. Za potrebe izboljšanja stanja v sloven-of the existing infrastructure and equipment. In skem zdravstvu je bil v letu 2021 sprejet Zakon order to improve the situation in Slovenian health o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije care, in 2021 the Act on the provision of financial v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 resources for investment in Slovenian health care z namenom zagotavljanja finančnih sredstev v in the years 2021 to 2031 was adopted with the načrtovanem obsegu in dinamiki za vzpostavi-aim of providing financial resources in the plan-tev najpomembnejših operativnih zmogljivosti ned scope and dynamics for the establishment of slovenskega zdravstva (na primarni, sekundarni the most important operational capacities of Slo-in terciarni ravni) ter izobraževalnih zavodov za-venian health care (at primary, secondary and radi večjega števila vpisnih mest v izobraževalne tertiary levels) and educational institutions due programe medicinske in zdravstvene smeri. Prav to the greater number of enrolment places in me-tako je bilo pridobljenih in zagotovljenih več kot dical and health education programs. More than 400 mio EUR iz kohezijskih sredstev EU. JZZ so EUR 400 million was obtained and secured from pripravili investicijske in projektne dokumenta-the EU cohesion funds. PHCs prepared investment cije za prioritetne investicijske projekte, vendar and project documentation for priority investment so pri pripravi le-teh naleteli na vrsto problemov, projects. First of all, PHCs encountered a series predvsem v smislu pomanjkanja strokovnega of problems in the preparation of project and in-znanja in kadra za vodenje investicij v zdra- vestment documentation. Basically, the problem vstvu, pomanjkanja znanja projektantov, slabega of lack of professional knowledge and personnel poznavanja tehničnih smernic in nezadostnega for managing investments in health care, lack of razumevanja delovanja bolnišnic. V nadaljeva-knowledge of designers, poor knowledge of tech-nju je ustanovitelj (MZ) po prevzemu projekta nical guidelines and understanding of hospital v izvedbo naletel na vrsto problemov, kot so po-operations was revealed. Later, after taking over 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 49 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ manjkljivo in nestrokovno pripravljena projektna the project, the Ministry of Health encountered dokumentacija ter dodatne spremembe s strani a series of problems, such as inadequately and uporabnikov oz. stroke iz naslova spremenjenih unprofessionally prepared project documentation, okoliščin in posodobitev tehničnih smernic za additional changes by users or professions due to graditev za zdravstvene stavbe. Na potek izvedbe changed circumstances, update of the technical investicijskih projektov so močno vplivale tudi ge-guidelines for construction for medical buildin-opolitične razmere (vojna v Ukrajini ipd.) in poli-gs. The course of implementation of investment tične menjave oz. spremembe vodstvenega kadra projects was strongly influenced by the geopoliti-na MZ in JZZ. Vse navedeno povzroča časovne cal situation (war in Ukraine, etc.) and political zamike in podražitve investicijskih projektov. changes or changes in the management personnel at the Ministry of Health and public health care institutions. All of the above causes delays and increases in the cost of investment projects. UVOD Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) ra travmatološka klinika za kirurške okužbe zagotavlja neprekinjeno dostopnost terciar- – 1898, Stara porodnišnica – 1898, Leonišče nih storitev za skrbno in spoštljivo obravnavo – 1920, Gastroenterologija v UKC Ljubljana – najzahtevnejših pacientov iz Slovenije in širše, 1910, Ortopedska klinika – 1940 ipd., Slika 1). vsem prebivalcem osrednjeslovenske regije pa Več kot 85 % medicinske opreme je amortizi- kakovostno obravnavo s celovito ponudbo zdra- rane. UKCL ima štiri MR-je letnikov od 1999 vstvenih storitev. Skladno z zakonskimi predpisi do 2013 (trije od štirih so v rednih popravilih). na neprofiten način izvaja terciarno zdravstveno Starejši objekti ne sledijo napredku medicine, dejavnost, bolnišnično zdravstveno dejavnost so potresno in požarno pomanjkljivi (bolnišni- na sekundarni ravni, ambulantno dejavnost, ce kot kritična infrastruktura in zahtevni bol- transplantacijsko dejavnost, zdravstveno in ba- nišnični objekti morajo biti varni). Zastarela biško nego, diagnostiko, visoko specializirane je osnovna infrastruktura (dvigala, kotlovnice, laboratorijske dejavnosti, medicinsko rehabili- hlajenje, prezračevanje, inštalacije). tacijo, paliativno oskrbo, pedagoško dejavnost, raziskovalno-razvojno in inovacijsko dejavnost. Večina starejših objektov nima centralnega hla- jenja in prezračevanja ter ne zagotavlja ustre- Za zagotavljanje visoke strokovnosti in nemo- znega ugodja v objektu tako pozimi kot poleti. tenega delovanja ter nadaljnjega razvoja ni do- Zunanjost in okolica objektov (makadam, zelo volj samo ohranjati obstoječo infrastrukturo in poškodovan asfalt okoli bolnišnic ipd.) sta ne- opremo, ampak jo je treba tudi nadgrajevati in urejeni. posodabljati skladno z razvojem in trendi v sve- tu, za kar v preteklosti ni bilo dovolj finančnih sredstev. Poleg finančnih sredstev so razlogi za dotrajanost obstoječega stanja infrastrukture in opreme tudi nestrateško nakupovanje opreme in nestrateško izvajanje investicij, saj so se reševale zgolj parcialne problematike in rešitve JZZ. Zato je trenutno stanje infrastrukture in objek- tov v UKCL alarmantno, saj je več kot 140.000 m2 površin zdravstvenih objektov starejših od 48 let, kar predstavlja 70 % celotnega zdravstve- nega fonda objektov v bolnišnici. Zdravstvena dejavnost se izvaja v objektih, grajenih od leta 1889 dalje oz. starih 100 in več let (npr. Sta- 50 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Slika 1: Zastarela osnovna infrastruktura 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 51 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Bolniške sobe imajo skupne kopalnice in so gle- so vplivale na potek izvedbe investicijskih pro- de na sodobne tehnične smernice poddimenzi- jektov. Ne glede na vse ugotovljene probleme, onirane (trenutno 12 m2, standard 18–25 m2). se morajo ustanovitelj Ministrstvo za zdravje Storitve so razdrobljene (laboratorijska, radio- (MZ) in javni zdravstveni zavodi (JZZ) čim prej loška, fizioterapija in rehabilitacijska dejavnost). prilagoditi in organizirati na način, da bodo viri V preteklosti se je del amortizacije uporabil za financiranja ustrezno realizirani ter da se bodo investicije v novo opremo in ne za vzdrževanje zdravstveni objekti obnovili in posodobili. obstoječe. Pri objektih, starih več kot 15 let, se (Tabela 2) pojavljajo visoki tekoči stroški vzdrževanja in energentov. INVESTICIJE V ZDRAVSTVO V ZADNJIH 15 LETIH S sprejetjem Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v Ustanovitelj MZ je v celotno slovensko zdrav- letih od 2021 do 2031 (ZZSISZ) dne 29. 9. 2021 stveno infrastrukturo in medicinsko opremo v in pridobljenimi EU sredstvi pa se je pričel ve- zadnjih 15 letih v povprečju investiral 37,2 mio lik cikel investicijskih projektov v zdravstve- EUR letno do leta 2021 ( Tabela 1), kar je bilo ne objekte, na katere zdravstvo in stroka kljub glede na obseg in starost infrastrukture ter glede pripravi strateškega 10-letnega plana investicij na razvoj in napredek zdravstva bistveno pre- zaradi večletne stagnacije ni bilo sistemsko, malo za ohranjanje in razvoj infrastrukture v strokovno in kadrovsko pripravljeno. Obenem slovenskem zdravstvu. so se spremenile tudi geopolitične razmere, ki Tabela 1: Letna vlaganja MZ v JZZ od 2008 do 2021 Leto Planirane investicije Realizacija investicij UKCL po letih EUR MZ po letih EUR 2008 34.595.634 2009 62.542.223 2010 36.290.596 2011 28.533.308 2012 36.125.395 2013 27.303.767 2014 44.583.992 2015 0 54.899.127 2016 0 32.323.659 2017 13.685.355 21.890.544 2018 6.218.947 21.884.427 2019 13.123.486 35.303.275 2020 38.165.211 56.926.764 2021 28.410.777 65.021.536 2022 84.024.645 194.630.000* 2023 60.280.940 205.670.000* 2024 120.705.439 213.220.000* SKUPAJ 558.224.246 Povprečno na leto 37.214.950 do 2022 Opomba: * pomeni planirane vrednosti investicij povzete iz ZZSISZ 52 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Tabela 2: Zagotavljanje virov financiranja po posameznih letih od 2021 do 2031 Tabela 3: Načrt investicijskih vlaganj v letu 2024 (FN 2024 Obrazec 4: Načrt investicijskih vlaganj 2023) STRATEGIJA INVESTIRANJA z nepremičninami UKC Ljubljana 2018–2023, V IZBOLJŠANJE INFRASTRUKTURE Načrt razvojnih programov do 2026, pripra- IN OPREME vljen na osnovi Zakona o zagotavljanju finanč- Cilj UKC Ljubljana je slediti razvoju novih teh- nih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo nologij ter izboljšanju pogojev dela in bivalnih v letih od 2021 do 2031 (ZZSISZ), sprejet dne standardov pacientov. V ta namen je UKCL leta 29. 9. 2021, ter Finančni načrt, ki ga je svet za-2018 sprejel Strategijo Univerzitetnega klinič- voda sprejel na svoji 2. seji dne 4. 3. 2024 in se s nega centra Ljubljana za obdobje 2018–2023, tem zagotovilo za zdravstvo 2,093 milijarde eur pripravil 10-letni plan investicij, projektno in v desetih letih. (Tabela 2) investicijsko dokumentacijo za večje strateške S sprejetim ZZSISZ se vzpostavlja sistematično investicijske projekte ter pridobil različne vire planiranje kratkoročnih in srednjeročnih inve-financiranja od ustanovitelja in EU kohezije. sticij, predvsem za krepitev že obstoječe mreže Osnova za letno načrtovanje in realizacijo inve- javne zdravstvene službe na način, da se bodo sticij v nepremičnine so Strategija upravljanja projekti planirali in izvajali usklajeno, učinko- 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 53 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ vito in racionalno. S tem bomo lahko dosegli • zagotoviti vsem klinikam oziroma kli- boljše črpanje sredstev iz EU kohezije iz naslova ničnim oddelkom približno enake oz. že pripravljene projektne dokumentacije. primerljive pogoje za delovanje, • združiti administrativne službe in klinike, Z zakonom se zagotavljajo tudi nujni viri finan- • združiti laboratorije v novem DTS, ciranja iz naslova projektov, ki kandidirajo za • vzpostaviti sistem projektnega vodenja evropska kohezijska sredstva, RRF in REACT. investicijskih projektov, Vse navedeno kaže na to, da se bodo s spreje- • vzpostaviti učinkovit sistem celovitega tim ZZSISZ na sistemski ravni zagotavljala fi- upravljanja in vzdrževanja objektov, naprav nančna sredstva v načrtovanem obsegu in po in opreme, načrtovani dinamiki za vzpostavljanje posto- • vzpostaviti sistem preventivnega vzdrževa- pnega povečevanja zmogljivosti slovenskega nja zgradb in opreme, zdravstvenega sistema, ki bo kadrovsko, pro- • vzpostaviti sodelovanje javno-zasebnega storsko in logistično močan ter odporen na partnerstva pri novogradnjah in prenovah, obremenitve v prihodnosti. • možnost pridobivanja nepovratnih sredstev V FN 2024 so sredstva ustanovitelja predvidena za novogradnje in sanacije objektov, v višini 112.405.439 EUR, v letu 2023 so predvi- • uvajati nove, preverjene in ekonom- dena sredstva znašala 51.980.940 EUR, realiza- sko upravičene tehnologije v zgradbah cija izvedenih investicij pa je bila 7.680.000 EUR in opremi, oz. 14-odstotna. ( Tabela 3) • slediti zastavljenim dolgoročnim ciljem EU in Slovenije do leta 2030 na področju Investiranje poteka skladno s finančnimi mož- energetske učinkovitosti javnih stavb in nostmi; obseg vloženih sredstev v obnovo opre- trajnostnega razvoja, me in infrastrukture bo v okviru finančno raz- • urediti ustrezne zmogljivosti za parkiranje položljivih sredstev UKCL. zaposlenih in uporabnikov, Vsa nova oprema in prostori se investirajo v • sodelovati z različnimi fakultetami in izo- okviru razpoložljivih sredstev s strani ustanovi- braževalnimi ustanovami. telja MZ. Zdravstveni objekti sodijo v skupino najzah- Glavni nameni strategije oziroma strateškega tevnejših objektov, zato je treba investicije upravljanja nepremičnin UKCL so: planirati ter izvajati skrbno in natančno. Prav • vzpostaviti mehanizem za sistemsko, zato je toliko bolj pomembno medsebojno so- načrtno reševanje prostorskih potreb delovanje na vseh področjih, v vseh fazah in UKCL, vseh sodelujočih, kot so Ministrstvo za zdravje, • prikazati dolgoročni razvoj nepremičnin Mestna občina Ljubljana, razni soglasodajalci, UKCL (izgradnje, prenove in vzdrževanja), izvajalci, nadzorniki, projektanti, uporabniki • preprečiti neracionalna vlaganja v stare in naročnik. objekte, ki se bodo po strateškem planu v UKCL je glede na analizo trenutnega stanja celoti obnavljali ali porušili v krajšem času, objektov in trenutnega stanja opreme ocenil, • zagotoviti racionalno in s strategijo da bi morali letno zagotoviti za opremo več kot usklajeno potrjevanje sredstev za posame- 46 mio EUR ter za investicije v zgradbe in in- zne investicije v vsakoletnih planih UKCL, frastrukturo več kot 50 mio EUR, skupaj torej • zagotoviti pravočasno rezervacijo več kot 96 mio EUR/leto. sredstev in izdelavo planov na Ministrstvu za zdravje, Za primerjavo, samo za bolnišnico AKH Dunaj • zagotoviti skladnost strategije UKCL s pla- je planirano skupno za 1,5 mrd EUR investicij nom urbanističnega razvoja Mestne občine v 12 letih oz. 125 mio EUR letno. Ljubljana ter sodelovati v posredovanju pobud za dopolnitev in spremembe občin- skega prostorskega načrta (OPN), 54 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Tabela 4: Projekti, vključeni v sprejeti Načrt razvojnih programov (Proračun RS) do 2026 INVESTICIJE V NEPREMIČNINE IN OPREMO UKCL OD LETA 2017 DALJE V letih od 2017 do 2023 so se investicije v • Prenova 1. nadstropja ZVD za sivo cono UKCL postopoma povečevale, zato je UKCL 600 m2 lahko zgradil nove (nadomestne) objekte in pri- 2020 dobil dodatne prostore v upravljanje v skupni • Dispečerski center 1.560 m2 (2. faza DTS) kvadraturi 12.560 m2, kar predstavlja 5,8-od- • Urgentni kirurški blok UKB 3a faza, 1.100 stotno povečanje uporabnih površin, in sicer: m2 (3. faza DTS) 2022/23/24 • Centralni laboratorij 3.200 m2 in druga • Negovalna bolnišnica (4000 m2 prenove faza prometnega terminala (3. faza DTS) – negovalne bolnišnice in 9000 m2 energet- v izvedbi ske sanacije) – v izvedbi 2019 • Energetska prenova Hospitala in DTS • Novogradnja Kliničnega inštituta za (75.000 m2) – v izvedbi medicino dela in športa 1.600 m2 • Dograditev infekcijske klinike (novih 24.500 m2 prostorov) – v izvedbi 2017 • Izgradnja IPP in SNMP 2021 • Preureditev prostorov za covidne bolnike v kvadraturi 4.500 m2 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 55 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ OVIRE PRI PRIPRAVI VEČJIH INVESTICIJSKIH PROJEKTOV Zdravstveni objekti so inštalacijsko in tehnolo- tudi več kot 3 leta, za kar je treba obnoviti ško najzahtevnejši objekti, ki morajo upoštevati projektno dokumentacijo. vse standarde, zahteve uporabnikov oz. stroke • V Sloveniji so samo štirje izkušeni tehnolo- ter imeti kompetentne vodje projektov, projek- gi medicinske tehnologije. tante in nadzor. • Ključno je vodenje investicij od izhodišč Univerzitetni klinični center Ljubljana ima v uporabnika do izdelane PZI dokumentacije uporabi zahtevne programe, kot so: s strani strokovnih služb bolnišnic. • bolnišnični oddelki, • Večkratno ponavljanje javnih naročil zaradi • specialistične ambulante, preseganja ponudbenih vrednosti od za- • diagnostika (radiologija z MR, CT, RTG, gotovljenih sredstev (Katetrski laboratorij, endoskopija, cistoskopija, nevrofiziologija), Avtoklavi, Hematologija – prenova kopal- • centralni laboratoriji, nic, Adaptacija prostorov za enodnevni • centralni operacijski blok in porodni blok z hospital Nevrološke klinike, 1. nadstropje, intenzivnimi terapijami in intenzivno nego, Adaptacija otroškega oddelka I. na Derma- • nuklearna medicina, tovenerološki kliniki ipd.). • hemodializa in hematologija, • Omejenost s finančnimi viri glede na iztro- • genetika, šenost, potrebe uporabnika in razvoj novih • lekarna in centralna sterilizacija, programov. • podporne in tehnične službe (cevna pošta, • Pozno potrjevanje finančnega načrta s stra- gospodinje, kurirji, servis medicinske opre- ni ustanovitelja MZ. me, čiščenje postelj ipd.). • Nova tehnična smernica za graditev bolni- šničnih objektov v letu 2021, ki je nadome- Objekti morajo biti zasnovani tako, da stila zastarelo smernico iz leta 2008. omogočajo: • funkcionalno delovanje vseh programov, V nadaljevanju je ustanovitelj (MZ) po prevze- • logistiko dostave hrane, perila, postelj, mu projekta v izvedbo naletel na vrsto proble- krvnih vzorcev ipd., mov, kot so: • Strokovnost kadra in vodji na področju UKC Ljubljana je od leta 2017 pripravil več pro- investicij v zdravstvene objekte jektnih in investicijskih dokumentacij in kandi- • Vzpostavljena strategija in mreža razvoja diral za finančne vire tako pri ustanovitelju MZ zdravstva v Sloveniji (širjenje progra- kot na EU kohezijskih skladih, vendar smo na- mov, strateški razvoj UKCL, novi UKCL leteli na vrsto problemov pri pripravi projektnih ali prenova, ipd) in investicijskih dokumentacij in sicer: • Pozno potrjevanje finančnega načrta (v letu • Ni jasen strateški plan razvoja zdravstvene 2023 potrjen finančni načrt v septembru) dejavnosti v Sloveniji (izhodišče za širitev • Pogosta menjava vodstva in usmeritev v UKCL – nova lokacija ali širitev znotraj povprečju na 1,5 leta (vpliva na odločitve kampusa OI okoli MF ipd.). na že pripravljene projekte, projekte v teku, • UKCL ima premalo sredstev amortizacije izvajanje ponovnih presoj, ipd) za obnavljanje in ohranjanje obstoječega • Celovito poznavanje delovanja in potreb stanja infrastrukture in opreme. bolnišnice • V preteklosti je bilo izdelanih veliko število • Pomanjkljivo in nestrokovno pripravljena projektnih dokumentacij, ki niso bile potr- projektna dokumentacija, jene s strani ustanovitelja ali se niso realizi- • Dodatne spremembe s strani uporabni- rale (projekti za več kot 1 mio EUR). kov oz. stroke iz naslova spremenjenih • Od izdelave projektne dokumentacije do okoliščin, potrditve investicijskega dokumenta in • Posodobitev tehnične smernice za graditev zagotovitve virov financiranja potečejo za zdravstvene stavbe. 56 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Slika 3: Negovalna bolnišnica Ljubljana Na potek izvedbe investicijskih projektov so Hospital in DTS – energetska sanacija močno vplivale tudi geopolitične razmere (voj- in revitalizacija na v Ukrajini, ipd) in politične menjave oz spre- • Priprava projektne naloge in spremembe membe vodstvenega kadra na MZ in JZZ. Vse izhodišč uporabnika tekom projekta, navedeno povzroča časovne zamike in podraži- • S spremembo vodstva ustanovitelja se je tve investicijskih projektov projekt zaustavil zaradi preveritve na KPK za 9 mesecev, OVIRE PRI IZVAJANJU VEČJIH • Dodatna dela in spremembe v fazi izvedbe INVESTICIJSKIH PROJEKTIH (sprememba kopalnic iz naslova COVID-a, V nadaljevanju UKCL so opisani primeri pro- dodatna statika, dvigala, ipd) blematike pri izvajanju na posameznih večjih • Sprejemanje odločitev. investicijskih projektih UKCL. Negovalna bolnišnica Ljubljana (Slika 3) Dograditev prizidka diagnostičnega • Projekti za prenovo izdelani že leta 2009 terapevtskega servisa DTS sever • Preprojektiranje 2017 in zmanjšanje obsega • Pričetek projekta 2004 in še vedno v teku prenove zaradi omejenih virov financiranja izvedba projekta, (pridobljeni dodatni viri iz EU sredstev, • Odločitev glede celovite izvedbe je bila kohezija in REACT), zavrnjena leta 2012, • Zelo zahtevna rekonstrukcija objekta in • Postopno fazno nadaljevanje 2014 podaljšanje rokov, ki vplivajo na selitev helioport, 2017 izvedba IPP in SNMP, • infekcijske klinike. • 2019 izvedba UKB 3a, 2021 izvedba Dograditev infekcijske klinike Ljubljana centralnih laboratorijev, 2024 pričetek (Slika 4) izvedbe UKB 3b in 3c, • Investicijski projekt, ki je zaradi COVID-a • Podražitve projekta iz naslova izvedbe postal najvišja prioriteta, faznosti in sprememb prostorov, • Projekt, ki teče od začetka skladno s • Večkratno preprojektiranje zaradi terminskim planom in so pridobljena sprememb in zastarelosti tehnologije, finančna sredstva EU, • Spreminjanje namembnosti in velikosti v • V fazi projektiranja neusklajena usme- fazi projektiranja in izvedbe, ritev po izselitvi infekcijske klinike in • COVID 19 spremenil dinamiko prenove, gastroeneterološke klinike, • Prenova Hospitala in Infekcijske klinike. • Dodatno preprojektiranje za vzpostavitev delovanja Gastroeneterološke klinike, 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 57 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ • Prvotna selitev je bila predvidena v Slika 4: Dograditev Infekcijske klinike Ljubljana modularno bolnišnico, ki ni sledila dinamiki Infekcijske klinike, zato se je izkazalo alternativne lokacije za selitve infekcijske klinike na več lokacij (negoval- na bolnišnica, DTS sever in ZVD) Modularna bolnišnica • Modularna bolnišnica je ključna za vse selitve in prenove objektov v UKCL • Od leta 2022 se pripravlja in usklajuje investicijska dokumentacija in še vedno ni uvrščena v NRP Energetske sanacije objektov • V UKCL več kot 40 % objektov nima hlaje- nja in prezračevanja, • UKCL je od leta 2020 dalje izdelal doku- • Večletni plan investicij, ki so povezane s mentacijo za 7 objektov in vse postopke smiselno izvedbo in selitvijo. za izvedbo javno zasebnega partnerstva za • Jasni in zagotovljeni srednjeročni viri za izvedbo energetske sanacije, investicije. • Pridobljene so bile vse odločbe o prido- • Ustanovitelj zagotovi sistem financiranja bljenih nepovratnih sredstvih s strani EU bolnišnic po Sloveniji po metodologiji, kohezije, ki upošteva število obravnavanih pacien- • Postopek se z zamenjavo vlade leta 2021 tov, obstoječo velikost (tlorisno površino) prekinil, objektov, število programov, iztrošenost • V letu 2024 se je ponovno pričelo s postop- opreme ipd., ter na ta način zagotovi kom priprave dokumentacije za izvedbo uravnotežen plan investicij po slovenskih energetske sanacije več objektov. bolnicah. • Vzpostavijo se normativi in kazalniki iz- PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE gradnje bolnišnic. Za uspešno in učinkovito izvedbo investicij so • Priprava 10-letnega plana investicij s strani ključni: ustanovitelja. 1. politično in strokovno stabilen sistem, • Ministrstvo za zdravje mora imeti izdelane 2. učinkovito strateško planiranje, podlage za določitev sekundarne mreže 3. strokovno vodenje investicij, javnega zdravstva v Sloveniji na osnovi 4. projektna izhodišča in projektiranje, potreb prebivalstva, dostopnosti in zmoglji- 5. strokovna izvedba projekta. vosti univerzitetnih kliničnih centrov ter splošnih bolnišnic v Sloveniji, ki bo osnova 1. Politično in strokovno stabilen sistem za določitev prioritetnih investicij do konca • Vzpostaviti vzdržen in stabilen sistem. leta 2031. • Predlog o vzpostavitvi javne gospodarske • Prva faza elaborata »Analiza in projekci- družbe v 100-odstotni lasti države ali direk- ja prostorske dostopnosti univerzitetnih cije za izvajanje investicij. kliničnih centrov in splošnih bolnišnic v • Vzpostaviti stabilno strokovno služ- Sloveniji ter metodološke podlage, usklaje- bo za vodenje investicij od začetka do vanje, urejanje in prevod vsebin elaborata primopredaje. Potrebe prebivalstva, prostorska dostopnost in zmogljivosti univerzitetnih kliničnih 2. Učinkovito strateško planiranje centrov in splošnih bolnišnic v Sloveniji« je • Strategija razvoja bolnišnice in programov. že izdelana. • Jasna mreža bolnišnic in planirani razvoj zdravstva v Sloveniji. 58 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 Jure Dolinar Ovire pri izvedbi investicij v zdravstvu z vidika JZZ Slika 4: Dograditev Infekcijske klinike Ljubljana • Druga faza elaborata »Potrebe prebival- ZAKLJUČEK stva in zmogljivosti ter dostopnost storitev Slovenski zdravstveni sistem trenutno ni kadro- univerzitetnih kliničnih centrov in splošnih vsko, strokovno in organizacijsko usposobljen bolnišnic v Sloveniji« je v pripravi. za izvajanje večjih prenov in novogradenj, ki so 3. Projektna izhodišča in projektiranje že sedaj nujno potrebne za izboljšanje dotrajane • Slediti razvoju in strategiji MZ in javnega infrastrukture in opreme. Nerazumljivo je, da zavoda. je država za gradnje cestne in železniške infra- • Pridobiti izhodišča uporabnikov za strukture vzpostavila javne gospodarske družbe dobro pripravo idejno programske zasnove v 100% lasti države za gradnjo in vzdrževanje objekta. zdravstvenih objektov pa je prepuščeno uprav- • Odločitev o prenovi ali novogradnji glede ljanje in vzdrževanje posameznim JZZ in zapo- na stanje objekta, poseg in ekonomsko slenim v Uradu za nadzor, kakovost in investici- analizo. je v zdravstvu, ki pokriva več nezdružljivih pro- • Smiselna uporaba novih tehničnih smernic. gramov. Obenem mora lastnik MZ zelo dobro • Priprava projektov DGD in PZI razumeti delovanje in potrebe bolnišnic, ali si za kandidiranje za EU sredstva. vsaj vzpostaviti jasno mrežo potreb v zdravstve- • Slediti in spremljati izdelavo projek- nem sistemu, da bo lahko odločal o razvoju in tne dokumentacije s strani strokovno prioritetah posameznega JZZ. V preteklosti je usposobljene osebe. bil vedno problem, da za investicije v zdravstvo 4. Strokovno vodenje investicij več let ni bilo dovolj sredstev niti za ohranjanje • Jasna strategija in mreža razvoja MZ. obstoječega stavbnega fonda, kaj šele za nad- • Vzpostaviti direkcijo ali javno gospodarsko grajevanje in posodabljanje infrastrukture in družbo v 100-odstotni lasti RS za vodenje opreme. V letu 2021 po sprejetju zakona pa se investicij v zdravstvo, ki ne bo odvisna od je zdravstveni sistem srečal s problemom stro- političnih menjav in bo imela strokovne kovnega kadra tako pri pripravi projektne do- kadre na področju zdravstva. kumentacije kot tudi pri izvajalcih za učinkovito • Strokovna priprava projektnih izvedbo gradbeno obrtniških del, saj več 10 let dokumentacij – ključna za nadzor nad ni bil izgrajen ali celovito prenovljen bolnišnični projektom. objekt. Glede na to, da bo v prihodnje potrebno • Strokovno vodenje izvedbe investicij in več investirati in da so zagotovljena sredstva, se jasen dogovor med MZ in javnimi zavodi. pričakuje, da se bo ponovno usposobila stroka na tem področju in da bo ustanovitelj vzposta- 5. Strokovna izvedba projekta vil jasno vizijo razvoja zdravstva. Na ta način • Po odločitvi glede izvedbe projekta ni bomo lahko omogočili zdravstveni stroko na- povratka. daljnjo strokovno delo in dolgoročen vzdržen • Strokovna ekipa, ki je kompetentna za hitro zdravstveni sistem. odločanje na projektu. • Strokovna ekipa, ki nadzira finančni in terminski potek projekta. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 59 BELEŽKE 60 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 mag. Vlasta Mežek Ministrstvo za zdravje Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 Povzetek Abstract Zdravstvo je dejavnost, kjer so edina stalnica Healthcare is a field where the only constant is spremembe. Prilagajati se je treba tehnološkemu change. It is necessary to adapt to technological razvoju, demografskim spremembam in nenazad-development, demographic changes and, last but nje zakonodaji, ki uveljavlja ukrepe, s katerimi not least, legislation that enforces measures to se poskuša reševati težave v zdravstvu. Izvajalci solve problems. Contractors are therefore being so zato postavljeni pred preizkušnjo, ali se bodo tested on their ability to adapt quickly enough dovolj hitro prilagodili hitrim spremembam, ki to rapid changes that can have a major impact imajo lahko velik vpliv na poslovanje. Tudi leto on business. The year 2023 has brought its share 2023 je prineslo kar nekaj sprememb in novosti, of changes and measures, and this article shows prispevek pa pokaže, kako so se izvajalci temu how healthcare providers have adapted. prilagodili. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 61 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 UVOD POGOJI POSLOVANJA V LETU 2023 Na pogoje poslovanja javnih zdravstvenih zavo- a) ZZZS je z Rebalansom finančnega načrta dov (v nadaljnjem besedilu: JZZ) vpliva več de-za leto 2023 načrtoval prihodke v višini 4.377 javnikov. Osnovno izhodišče predstavlja finanč- mio EUR, kar je bilo za 100 mio EUR več od ni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje načrtovanih. Prihodki od vplačanih prispevkov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), na iz- so bili višji od načrtovanih za 73,6 mio EUR kot vedbeni ravni pa na podlagi 63. člena Zakona o posledica ugodnejših globalnih makroekonom- zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro- skih izhodišč. ZZZS je z rebalansom načrtoval vanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno preči- odhodke v višini 4.430 mio EUR, kar je bilo za ščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 104,85 mio EUR več od načrtovanih odhodkov 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 v FN 2023. Z rebalansom so se najbolj poveča- – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – li odhodki za zdravstvene storitve, in sicer za ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZU- 153,5 mio EUR. JF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – Izdatki so bili tako načrtovani skladno z najviš- ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, jim obsegom izdatkov za zdravstveno blagajno 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNU- po denarnem toku za leto 2023, ki je določen ZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in z Odlokom o spremembah Odloka o okviru za 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) sprejet pripravo proračunov sektorja država za obdobje Dogovor o programih storitev obveznega zdra- od 2022 do 2024 (Uradni list RS, št. 121/23) v vstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih višini 4,430 mrd EUR. za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev, dogo- vorjenim med ZZZS, pristojnimi zbornicami, Z rebalansom finančnega načrta je ZZZS za leto Združenjem zdravstvenih zavodov in drugih 2023 predvideval primanjkljaj prihodkov nad zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstve- odhodki v višini 53,25 mio EUR, realiziran pri- no dejavnost. V kolikor Dogovor ni sklenjen v manjkljaj je bil v višini 76,27 mio EUR. določenem roku, vlada sprejme uredbo, ki ureja b) ZZZS je v letu 2023 prejel pomemben del predmetno vsebino. sredstev iz državnega proračuna, in sicer je Dodatno na poslovanje vplivajo vse spremembe skladno z 79. členom ZIPRS2324 (Uradni list zakonodaje, predvsem pa interventna zakono- RS, št. 150/22, 65/23, 76/23 – ZJF-I, 97/23 in daja, ki zahteva prilagoditve poslovanja, hkrati 123/23 – ZIPRS2425) proračun zagotovil sred- z zavedanjem, da ima ukrep praviloma omejen stva v višini do 234 mio EUR za sofinanciranje rok trajanja. Navedeno pomeni, da je z vidika naslednjih stroškov: JZZ zelo pomembno, kako se je JZZ pripravljen • izplačanih nadomestil med začasno in sposoben prilagoditi novim okoliščinam oz. zadržanostjo od dela, ki presegajo raven teh kako fleksibilen je, povezano s tem pa, kako izplačil iz leta 2019; vodstva motivirajo zaposlene, da delajo druga- • opravljene zdravstvene storitve zaradi če, kot so bili do sedaj navajeni. Uspešnost pri nalezljive bolezni covid-19. teh prilagoditvah se odraža tudi v poslovnih re- c) Dodatno je bilo na podlagi Zakona o nuj- zultatih. nih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdra- vstvenega sistema (ZNUZSZS) (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 – ZNUNBZ, 76/23 in 136/23 – ZIUZDS) do 31. julija 2023 možno plačilo vseh opravljenih obravnav in storitev v vseh de- javnostih po realizaciji brez kakršnihkoli omeji- tev, v drugi polovici leta pa sicer z omejitvami, vendar je bil po realizaciji še vedno plačan velik del tistih storitev, kjer beležimo daljše čakalne dobe oziroma so iz drugih razlogov pomembne za zavarovane osebe. Sredstva za izvajanje tega ukrepa so se za ta namen prvenstveno za- 62 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 gotavljala iz sredstev nerealiziranega programa pomenilo, da če izvajalec šest mesecev ne zago- storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, tavlja vsaj 85 odstotkov dogovorjenega progra- ko pa ta sredstva niso več zadoščala, je razliko ma zdravstvene dejavnosti, se je zavod z drugim pokril državni proračun. izvajalcem dogovoril za začasni prevzem nere- Uredba 2023 aliziranega programa in o tem obvestil mini- Dne 23. 1. 2023 je bila v Uradnem listu objavlje- strstvo za zdravje. V primeru, da se za začasen na Uredba o določitvi programov storitev ob- prevzem programa ni bilo mogoče dogovoriti z veznega zdravstvenega zavarovanja, opredelitev izvajalcem znotraj iste območne enote, ga je za- zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in vod dogovoril zunaj območne enote. določitev obsega sredstev za leto 2023 (Uradni S spremembo uredbe so se tudi okrepile službe list RS, št. 8/23; v nadaljnjem besedilu: Uredba). nujne medicinske pomoči na območjih, ki so Z vidika povečanja dostopnosti do zdravstve- jih najbolj prizadele poplave in plazovi v avgu- nih storitev so bile v Uredbi določene širitve stu 2023. Zdravstveni dom Nazarje je na svojem programov na področju splošne oziroma dru- območju dodatno začel zagotavljati program žinske medicine, dispanzerjev za ženske, otro- Vozilo dežurnega zdravnika v primeru neod- škega in šolskega dispanzerja, zobozdravstva za ložljivih hišnih obiskov, Zdravstveno reševalni mladino, zobozdravstva za odrasle, centrov za center Koroške pa za območje Mežiške doline duševno zdravje otrok in mladostnikov, centrov dodaten program mobilne enote nujnega reše- za duševno zdravje odraslih, patronažne službe valnega vozila. ter centrov za krepitev zdravja. Prav tako je bila Cepljenje proti gripi je bilo v skladu s progra-določena širitev mobilnih paliativnih timov in mom cepljenja v sezoni 2023/2024 za vse za- referenčnih ambulant. varovane osebe brezplačno in ga je plačalo Na novo je bil določen subspecialistični tim za obvezno zdravstveno zavarovanje. Izvajanje te obravnavo otrok in mladostnikov z nekemični- storitve se je omogočilo tudi bolnišnicam, ki mi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi sta- prej tega niso mogle izvajati v breme obveznega nji – bolnišnična obravnava, povečali pa so se zdravstvenega zavarovanja, ter Nacionalnemu tudi programi zdravstvene nege v socialno var- inštitutu za javno zdravje, ki je lahko po spre- stvenih zavodih ter programi osnovnega zdra- membi Uredbe cepil tudi otroke. vljenja oskrbovancev domov za starejše. Dodanih je bilo tudi 15 novih zdravstvenih do- mov, ki so 1. novembra začeli izvajati program V Uredbi je bil vključen tudi nov standard pla- družinske obravnave za zdrav življenjski slog. čevanja ambulant za neopredeljene zavarovane osebe ter urejeno financiranje dejavnosti urgen- POSLOVANJE JAVNIH ZDRAVSTVENIH tnega centra na območju Mestne občine Ljublja- ZAVODOV V LETU 2023 na oziroma izvajanje nujne medicinske pomoči V nadaljevanju so prikazani osnovni podatki o in dežurne službe v Urgentnem centru Univer- poslovanju JZZ, katerih ustanovitelj je RS, ki so zitetnega kliničnega centra Ljubljana. povzeti iz oddanih računovodskih izkazov za- S spremembo Uredbe oktobra 2023 so bila zago- vodov na Agencijo RS za javnopravne evidence tovljena dodatna sredstva za delovanje Urgen- in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). tnega centra Ptuj ter širitev programa cepljenja Poslovni izidi proti gripi in zdravstvenega programa perkuta- Realiziran pobotan poslovni izid javnih bolni- ne vstavitve aortnih zaklopk (Tavi). šnic za leto 2023 znaša 1,76 mio EUR presežka Opredelil se je začasni in trajni prevzem ter pre-prihodkov nad odhodki, kar v povprečju pred- strukturiranje programov na način, da je bila stavlja 0,08 % celotnih prihodkov bolnišnic. Šti- določena aktivnejša vloga ZZZS-ja kot aktivne- rinajst od 26 bolnišnic je leto 2023 zaključilo s ga kupca zdravstvenih storitev, hkrati pa so se presežkom prihodkov nad odhodki v skupni vi- predvidele vse možne situacije, ki se lahko zgo- šini 32,0 mio EUR, preostalih 12 bolnišnic pa je dijo v primerih prerazporejanja programov med leto 2023 zaključilo s presežkom odhodkov nad izvajalci v javni zdravstveni mreži. Navedeno je prihodki v skupni višini 33,59 mio EUR. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 63 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 V skupini ostalih javnih zdravstvenih zavodov kov nad prihodki v skupni višini 0,55 mio EUR. so s presežkom prihodkov nad odhodki poslo- Realizirani pobotani poslovni izid zdravstvenih vali Slovenija-transplant, JAZMP in NIJZ, med- domov za leto 2023 znaša 18,06 mio EUR pre- tem ko sta ZTM in NLZOH poslovno leto 2023 sežka prihodkov nad odhodki, kar v povprečju zaključila s primanjkljajem, pri čemer izstopa predstavlja 2,38 % celotnih prihodkov zdra- NLZOH s presežkom odhodkov nad prihodki v vstvenih domov. višini 6,02 mio EUR. Od javnih lekarn jih je 24 tudi v letu 2023 po- V letu 2023 je 51 javnih zdravstvenih domov, slovalo s presežkom, ki je v vseh lekarnah skupaj vključno z ZD za študente, kjer je ustanovitelj znašal 13,83 mio EUR in je za 3,28 mio EUR RS, poslovalo s presežkom, ki je skupaj znašal nižji od realiziranega v letu 2023 ter predstavlja 18,61 mio EUR. Osem od 59 zdravstvenih do-v povprečju 1,89 % celotnih prihodkov lekarn. mov je leto 2023 zaključilo s presežkom odhod- (Tabela 1, Slika 1) Tabela 1: Poslovni izidi bolnišnic 2019–2023 v EUR Vir: Ajpes, lastni preračuni 64 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 Slika1: Poslovni izidi po skupinah JZZ 2019–2023 Vir: Ajpes, lastni preračuni Celotni prihodki V letu 2023 so celotni prihodki bolnišnic (brez oz. za 10,9 %, predvsem zaradi vpliva ZNUZSZS MKZ Rakitna) znašali 2.245,18 mio EUR in so v in plačila storitev po realizaciji. Rast prihodkov primerjavi letom 2022 višji za 221,49 mio EUR je vidna v vseh bolnišnicah. ( Tabela 2, Slika 2) Tabela 2: Celotni prihodki JZZ 2019–2023 v EUR Vir: Ajpes, lastni preračuni 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 65 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 Slika 2: Celotni prihodki JZZ 2019–2023 Vir: Ajpes, lastni preračuni Celotni odhodki V letu 2023 so celotni odhodki vseh JZZ in Celotni odhodki bolnišnic so znašali 2.167,63 JAZMP znašali 3.869,34 mio EUR in so se v mio EUR in so se v primerjavi z letom 2022 primerjavi z letom 2022 povišali za 295,98 mio povišali za 189,96 mio EUR oz. nominalno za EUR oz. nominalno za 8,28 %. 9,24 %. (Tabela 3) Tabela in Slika 3: Celotni odhodki JZZ 2019–2023 v EUR Vir: Ajpes, lastni preračuni 66 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 Zaskrbljujoče je stanje kumulativne višine pre- je za sanacijo javnih zdravstvenih zavodov na- sežkov prihodkov oz. odhodkov iz preteklih let, menil 136 mio EUR iz državnega proračuna. V pri čemer je stanje bistveno drugačno od leta letu 2017 je namreč imela težave s kumulativ- 2017, ko je bil sprejet tudi Zakon o interventnih nimi izgubami večina bolnišnic, medtem ko se ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti jav- je v letu 2023 s to težavo soočila manjšina bol- nih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj nišnic z velikimi kumulativnimi izgubami oz. je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 54/17, naraščajočimi kumulativnimi izgubami. 16/20 – ORZIUFSZZ7, 152/20 – ZZUOOP), ki (Tabela 4, Slika 4) Tabela 4: Kumulativna višina presežkov prihodkov oz. odhodkov iz preteklih let (na dan 31. 12.) v bolnišnicah v obdobju 2019–2021 (v EUR) Vir: Ajpes, lastni preračuni 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 67 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 Neplačane zapadle obveznosti Bolnišnice so tudi v letu 2023 breme nepokri- oz. za 26,05 % več, v letu 2023 pa so neporavna- tih primanjkljajev iz preteklih let prenašale na ne zapadle obveznosti nekoliko padle, in sicer dobavitelje, s podaljševanjem plačilnih rokov. V na 77,7 mio EUR. Ocenjujemo, da ima največji letu 2022 so se neporavnane zapadle obveznosti vpliv na to znižanje odpis dolga UKC Ljubljana povečale iz 64,5 mio EUR (31. 12. 2021) na 81,3 s strani Medicinske fakultete v Ljubljani. mio EUR (31. 12. 2022), kar je za 16,8 mio EUR (Slika 4) Slika 4: Neplačane zapadle obveznosti bolnišnic v obdobju od leta 2013 do leta 2023 (v mio EUR) Vir: Poročanje JZZ, lastni preračuni Kadri Povprečno število zaposlenih na podlagi delov- se je povečalo v zdravstvenih domovih, in sicer nih ur narašča, in sicer se je v letu 2023 v pri- za 15,8 %. ( Slika 5) merjavi z letom 2019 povečalo za 7,6 %. Najbolj Slika 5: Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obdobju 2019–2023 Vir: Ajpes, lastni preračuni 68 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 Skupno število zaposlenih v vseh bolnišnicah administratorjev iz plačne skupine J (nezdra- v letih 2019–2023 (brez zaposlenih preko jav- vstveni delavci) v plačno skupino E (zdravstve- nih del in odsotnih dlje od 30 dni) prav tako ni delavci in sodelavci). narašča. V letu 2023 se je v primerjavi z letom V letu 2023 se je število zaposlenih v skupini 2019 povečalo za 1.055 zaposlenih. Najbolj se zdravnikov in zobozdravnikov povečalo za 199 je povečala skupina zdravstvenih delavcev in v primerjavi z letom 2019. Število zaposlenih v sodelavcev, in sicer za 2.789 zaposlenih, soča- skupini zdravstvene nege je v letu 2023 znašalo sno se je najbolj znižala skupina nezdravstve- 10.922 in se je v primerjavi z letom 2019 zmanj- nih delavcev, in sicer za 1.957 zaposlenih, kar šalo za 27 zaposlenih. gre predvsem na račun umestitve zdravstvenih Slika 6: Število zaposlenih v bolnišnicah po profilih leta 2019 in 2023 Vir: Poročanje JZZ, lastni preračuni UČINEK 15. ČLEN ZNUZSZS NA ČAKALNE DOBE Slovenija se že dolgo spopada z izzivom zago- V letu 2023 je preseganje v specialistični zunaj- tavljanja pravočasne dostopnosti zdravstve- bolnišnični dejavnosti znašalo 44,35 mio EUR, nih storitev, saj se sooča z dolgimi čakalnimi pri čemer je bila večina preseganja dosežena v dobami in naraščajočim številom nedopustno prvih sedmih mesecih leta. Preseganje sredstev čakajočih, ki onemogočajo pravočasno oskrbo v bolnišnični dejavnosti je znašalo 34,83 mio pacientov. V letu 2023 je Slovenija namenila EUR, v splošno zdravstveni dejavnosti 25,91 131 mio EUR za okrepitev zdravstvenih zmo- mio EUR, preseganje v zobozdravstveni dejav- gljivosti s ciljem skrajšanja čakalnih dob. Na- nosti 13,0 mio EUR in 13,4 mio EUR v drugih men dodatnih sredstev za programe za izvajalce zdravstvenih dejavnostih. zdravstvenih storitev oz. plačilo po realizaciji je V kontekstu vseh sredstev, namenjenih zunaj-bil povečanje produktivnosti, saj so bile sočasno bolnišnični dejavnosti, ki so v letu 2023 znašala uvedene tudi davčne spodbude za večjo produk-757,581 mio EUR, preseganje v zunajbolnišnič- tivnost (podjemne pogodbe so bile oproščene ni specialistični dejavnosti na podlagi 15. člena posebnega davka na določene prejemke). Kljub ZNUZSZS predstavlja 5,85 % vseh sredstev. tej injekciji sredstev želeno zmanjšanje čakalnih dob ni bilo doseženo. 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 69 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 V primeru bolnišnične zdravstvene dejavnosti po izvedbi. Ta sprememba je pomenila bistve- preseganje na podlagi 15. člena ZNUZSZS pred- no zoženje obsega storitev, ki so bile plačane stavlja 2,42 %, pri čemer so skupna sredstva, po izvedbi, v primerjavi s prejšnjim obdobjem namenjena bolnišnični dejavnosti, v letu 2023 (januar–julij 2023). znašala 1,437 mrd EUR. Presežek v splošni zu- Analiza podatkov je pokazala, da se je število najbolnišnični dejavnosti je znašal 3,08 %, pri čakajočih na prve preglede in terapevtske po- čemer so vsa sredstva znašala 829,97 mio EUR, stopke v letu 2023 povečalo, kljub rahlemu upa- medtem ko je v zobozdravstveni dejavnosti pre- du na koncu obdobja. Podoben trend je bil opa- sežek znašal 6,00 % pri 13,0 mio EUR, namenje- zen tudi pri diagnostičnih postopkih, kjer se je nih tej dejavnosti v letu 2023. Večina preseganja število čakajočih nekoliko zmanjšalo prav v za- (97 %) sredstev na podlagi 15. člena ZNUZSZS dnjem obdobju. Povečanje števila čakajočih nad je bila izkazana v obdobju od januarja do julija dopustno čakalno dobo, še posebej tistih s sto- 2023, medtem ko je bilo le manjše preseganje pnjo nujnosti »zelo hitro«, je povzročilo pritisk zabeleženo v obdobju od avgusta do decembra. na sistem in povečanje nedopustno čakajočih. Namreč 25. julija 2023 je Vlada Republike Slo- Kljub višji realizaciji, preseganju plana in večje-venije sprejela uredbo, ki je začela veljati od 1. mu številu timov ter manjšemu številu čakajočih do 31. avgusta istega leta. S to uredbo so bile skupaj, vseeno ni bilo opaziti krajše povprečne določene posebne vrste zdravstvenih storitev, čakalne dobe na prvi prosti termin v primeru za katere so izvajalci zdravstvene dejavnosti v prvih pregledov in terapevtskih postopkov. okviru javne zdravstvene službe prejeli plačilo Slika 7: Plan in realizacija 2023 za izbrane diagnostične postopke za javne in zasebne izvajalce Vir: ZZZS, lastni preračuni 70 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 Slika 8: Plan in realizacija 2023 za ABO za javne in zasebne izvajalce Slika 9: Plan in realizacija 2023 za izbrane prospektivne programe po izvajalcih Vir: ZZZS, lastni preračuni 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 71 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 Slika 10: Plan in realizacija 2023 za prve preglede 2 Se nadaljuje na naslednji strani 72 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 mag. Vlasta Mežek Poslovanje in organizacija JZZ v letu 2023 3 Vir: ZZZS, lastni preračuni 29. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Portorož, 25. in 26. april 2024 73 ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 29. STROKOVNO SREČANJE EKONOMISTOV IN POSLOVODNIH DELAVCEV V ZDRAVSTVU STROKOVNA IN JESENSKA SREČANJA DRUŠTVA EKONOMISTOV 21. V ZDRAVSTVU 18. 19. »ZDRAVSTVO V PROSTEM TEKU?!« 20. 23. 26. 22. 24. 24. 27. 28. 23. 25. Bernardin 29. STROKOVNA SREČANJA 1. Ljubljana, december 1992, 2. Ljubljana, marec 1994, 3. Ljubljana, november 1996, 4. Radenci, april 1997, 5. Nova Gorica, april 1998, 6. Čatež, april 1999, 7. Portorož, april 2000, 8. Zreče, april 2001, 9. Bled, april 2002, 10. Ljubljana, april 2003, 11. Maribor, april 2004, 12. Otočec, maj 2005, 13. Portorož, maj 2006, 14. Radenci, maj 2007, 15. Ptuj, maj 2008, PORTOROŽ, 25. in 26. april 2024 16. Rogaška Slatina, maj 2009, 17. Čatež, maj 2010, 18. Bohinjska Bistrica, maj 2011, 19. Rimske Toplice, maj 2012, 20. Ljubljana, maj 2013, 21. Portorož, maj 2014, 22. Nova Gorica, maj 2015, 23. Bohinjska Bistrica, maj 2016, 24. Laško, maj 2017, 25. Bernardin, maj 2018, 26. Bohinjska Bistrica, maj 2019, 27. Laško, maj 2022, 28. Nova Gorica, maj 2023, 29. Portorož, april 2024 JESENSKA SREČANJA 1. Ljubljana, december 1997, 2. Bled, november 1998, 3. Žalec, november 1999 (odpadlo), 3. Otočec, oktober 2000, 4. Velenje, november 2001, 5. Nova Gorica, oktober 2002, 6. Moravske Toplice, oktober 2003, 7. Rogaška Slatina, oktober 2004, ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE 8. Kranjska gora, oktober 2005, 9. Podčetrtek, oktober 2006, 10. Nova Gorica, oktober 2007, 11. Laško, oktober 2008, DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 12. Bled, oktober 2009, 13. Lipica, oktober 2010, 14. Lendava, oktober 2011, 15. Ankaran, oktober 2012, 16. Zreče, oktober 2013, 17. Podčetrtek, oktober 2014, 18. Radenci, oktober 2015, 19. Maribor, oktober 2016, 20. Ptuj, oktober 2017, 21. Moravske Toplice, oktober 2018, 22. Rogaška Slatina, oktober 2019, 23. Ankaran, oktober 2022, 24. Podčetrtek, oktober 2023 Document Outline DEVZ_Portorož ovitek_prednja DEVZ_29. STROKOVNO SRECANJE_24.4.2024 DEVZ_Portorož ovitek_zadnja