i>
Prvi slovefiski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



List slovenskih delavcev v cArneriki

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
-1---!—-		Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903,	at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	
NO. 199. — ŠTEV. 199.		NEW YORK, THURSDAY,	AUGUST 24, 1905. — V ČETRTEK, 24. AVGUSTA 1905.	LETNIK XII. — VOL. XH.
---- 1 * 1				
Reforme glede protikitajskep zakona.
KOMISIJA SE HOČE PRED VSEM INFORM O V ATI O KITAJSKIH PRITOŽBAH.
Posvetovanja s parobrodnimi družbami o naseljevanju.
KITAJSKA STATISTIKA.
Rumena mrzlica sedaj v Tex., Tenn. in Ark.
Washington, 23. avg. Odbor, kte-rega je trgovinski tajnik imenoval, da preišče sedanje predpise in regulacijo naselniskega in takozvanega protikitajskega zakona, pozval je danes vse uradnike, kteri poslujejo v našel nizkem uradu, naj izrazijo svoje mnenje glede sedanjih tozadevnih predpisov.
Ta pozi v je prvi korak imenovane komisije. Uradniki bodo gotovo na znanili, kako >e te predpisi obnesejo niso bas ugodni, vršila tla se tako pride
NEW ORLEANSU, LA, SE POLOŽAJ NI IZBOLJŠAL, DASIRAVNO OPTIMISTI TO ZATRJUJEJO.
Posamezni slučaji nevarne bolezni so se pojavili tudi v drugih državah.
NA PUERTO RICO?
Kompromis?
Ned ruskimi in japonskimi mirovnimi pooblaščenci bode prišlo najbrže do kompromisa, kakor je predlagal predsednik Roosevelt.
SEJE MIROVNE KONFERENCE SO PRELOŽILI DO SOBOTE. — OTOK SAHALIN DOBE RUSI NAZAJ ZA DRAGO ODKUPNINO.
v praksi in se bode preiskava, na sled vsemu '' zlu naseljevanja .
Uradniki zamere jo tudi predlagati, kako bi bilo najumestneje te zakone preinaeiti.
Komisija bode nadalje tudi naprosila parobrodne družbe in zastopnike inozemskih vlad. kteri pridejo v doti-ko z naseljevanjem.
V minolem juliju nastanilo se je v Zjedinjenih državah 253 Kitajcev; 9 so' jih poslali nazaj. Med prvimi je bilo 9S ameriških državljanov; 51 je kili, kteri so že preje tukaj ži-
bilo veli,
it ali so bili trgovci.
UBEGLA LEVINJA.
Vsestranski beg gledalcev.
o napravilo ve-se je pa še po-
V	Electric parku, Newark, N. J., prišla je neka levinja iz svoje gajbe. Vsled tega je nastala med gledalci ne-popisna pnnika, pri kterej pa k sreči ni bil nihče ranjen.
V	gttjhi kazal je krotilec levov vsaki dan 'radovednemu občinstvu med levi svojo umetnost na biciklju, toda včeraj mu je kolo všlo izpod nog in
med leve. to je med množ •azburjenje. kter
ko i«' prišel nek drug krotilec bo da pobere kolo. Neka levinja pattea tal") prestrašila, da je be* v kot, dočim se je druga takoj »ravila na skok in sicer preje nego je zamogel krotilec zapreti vrata za seboj. Levinja je podrla krotilca na tla na kar so sč vrata odprla. Levinja je takoj prišla na prosto in stala kot kraljica pre<l izhodom gledajoč, kje bi našla pravi izhod v zeleno — moskitno naravo. Ko so gledalci vgledali levinjo na prostem zavladala je med njimi ne-i panika, vse je bežalo proti iz-in ženske so tako bežale, da so >je otroke po izgubile. Mnogo jih lo na tla, na kar so drugi be-> njih. K sreči je bilo toliko odpri)i vrat, da je bil park v jednej minuti izpraznen in da no begu ni bil nihče ranjen. Nekteri so bežali toliko časa, dokler niso popadali na tla. Nek »»pod j
New Orleans, La., 23. avg. Včeraj je tukaj deževalo in tako je bilo pri čakovati, da se izredno visoka temperatura zaadnjih dni saj nekoliko zniža. Toda to se ni zgodilo, dasiravno hi potem tudi rumena mrzlica ne zahtevala toliko žrtev.
Položaj z ozirom na rumeno mrzlico se ni spremenil, kajti včeraj je zopet zbolelo 57 oisob, taiko da znaša dosedanje skupno število bolnikov 1503. Tekom včerajšnjega dne je u-mrlo za rumeno mrzlico 9 osob. "V zdravniškej oskrbi je sedaj 319 bolnikov te bolezni.
Zdravstvene oblasti dan za dnevom povdarjajo, da se položaj izboljšuje, dasiravno je število vsakdanjih bolnikov s&oraj vedno jednako.
Dallas, Texas, 23. avgusta. Državna zdravstvena oblast je odredila strogo karanteno proti potnikom in blagu iz Louisiane, ker se je Ob meji pripetil'jeden slučaj rumene mrzlice
Chattanooga, Tenu., 23. avgusta.— Iver se je na juiru od tukaj pripetil slučaj rumene mrzlice, je vlada države Tennessee poostrila karantenske predpise. Kdor se namerava muditi v Ohattanoogi, spričevalo.
(Little Rock, Ark., 23. avgusta. — Ker se je tudi v Arkansasu pripetilo par slučajev rumenej mrzlice, odredi la je državna zdravstvena oblast strogo karanteno proti vsem, ki prihajajo iz Louisiane.
San Juan de Puerto Rico, 23. avg. Šestnajst potnikov parnika San Juan ki je dospel iz New Orleansa, La., so poslali v karanteno, ker so sumljiv bolni.
mora imeti zdravniško
padi
Z<
liko veča v ga
pri p
»P
lom
popad
njiho bili t cineji
pn
i in d t i p<
- tekel celo do dve milji od-last Orange, kjer se je zgrudil pričel fantazirati o levu. bežali v drugej meri, nego-li oproge in otroei, ter so pora-iko, da so obiskali svoje, Dul-prišli še le proti jutru domov, m se je pa levinja skrila pod slopjem na Midway, dočim so
1K
nabirali predmete, katere je ■a na begu zgubila. Še le o pol-» levinjo srečno zopet vjeli. Se-ida v Newark« zopet mir, kajti
. * cof« M
700 funtov težek.
i napol is. Tnd., 23. avgusta. V rille umrl je najtežji in najde-možki v Indiani in najbrže tu-svetu 700 funtov težki Philip Pokojnik je vsled vročine trpel. Velik je bil, nad sest in je potreboval 7 yardov le za svojo obleko, so morali zanj po-
vojne b in č delovi
15 let stara nevesta.
elphia, Pa.. 23. avgusta. Du-ev. Chas. Talcher Pfeiffer v ,wnu se je včeraj poročil z 15 letno hčerko Barclay ermantowna.
Pfeiffer je star 30 let. m jo ženo je spoznal pred v nedeljskej šoli. Takrat > kratka krila in je hodila »roke v ljudsko Švdo.
V večnem ledu. Zieglerjeva ekspedicija.
VODJA AMERIŠKE EKSPEDICI-JE, MR. FIALA JE DOSPEL V HULL NA ANGLEŠKEM.
Odkritje raznih novih otokov. — Razdejanje parnika America.
SLABO VREME.
Portsmouth, N. H., 23. avgusta. —] škodnine, in da kupijo Rusi otoik Sa Tukaj se zatrjuje, da je baron Komu-jholin — toda le severno polovico — ra Obljubil, da bode Rooseveltov pred- j za ktero naj plačajo 1,200,000,000 log glede kompromisa predložil mi-1 venov. rovaiej konferenci. Predsednik je mne- Nadalje odstopijo Japonci popolno-nja, da je našel pravo pot, po kterej ma oj točk XI. in XII. (izročitev ruse bode Rusom mogoče izogniti od- ^lh vojnih ladij v neufcralnih lukah stopu ozemlja in plač an ju vojne od- in omejitev ruske mornarice na Iz-škodnine. Japonci bodo sedaj Rusom toku). Tak kompromis je predlagal predlagali, naj Rusi otok Sahalin za predsednik Roosevelt. Predlog, da se
veliko svoto denarja odkupijo. Ta svota bode potem pomen jala za Japonce vojno odškodnino. Bode-li pri-lo do takega barantainja, je naravno še zelo dvomljivo, vendar se pa zamo-
otok Sahalin razdeli med Rusija in Japonsko, prihaja baje od ruske strani.
Sergej "Witte na vse to ni premišljal niti trenotek in izjavil, da pred-
rejo vsled tega predloga pogajanja (laj?ana moiiifikaci5a nj niČ dmezega nadaljevati, tako da s konferenco «e,ne2.0 navridua	in slepilo, ker po
ni pri kraju. Znano je, da je Witte ^ ostanejo ^b temu isti, kajti od
Rusije se zahteva plačanje vojne od-
dobil iz Petrograda več brzojavk, katerih vsebina pa naravno ni nikomur znana. Vsekako se pa zatrjuje, da je car odredil, da Witte ne sme privoliti nadaljne japonske zahteve in da
škodnine ne talko, kakor popreje, sa mo pod drugim imenom. Witte je iz i javil baronu Komuri, da si Rusija želi miru. kar je dokazala s tem, da je
OGRSKA KRIZA.
Ministerska kriza pod predsedstvom Fran Josipa.
Budimpešta, 24. avgusta. V IsehJ se je vršila ministerska konferenca pod predsednikom Fran Josipa o političnem položaju na Ogrskem. Po tukaj šnjih zatrdilih je pričakovati končnega sporazuma med ministerstvom Fe-jervarvja in zjedinjeno ogrsko opozicijo.
A ko bi pa ne prišlo do sporazuma, bode ministerski predsednik Fejerva-rv kljub temu vodil nadalje vladine posle in sicer bode nastopil energično pot, da tako ugonobi nasprotovanje mestnih in vladinih oblasti.
Budimpešta, 24. aprila. Liberalna stranka je pri svojej včerajšnej seji sklenila vzdržati tudi v naprej principe, na kterih je bila vstanovljena. Ako bi pa prišlo do vstanovitve nove stranke iz vseh pristašev poravnave iz leta 1807, potem se liberalna stranka drage volje razide.
Nesreča pri kopanju.
Gospa Ellen Earrova in gdč. Eliza Miller, prva iz l^awrence druga iz North Andover, Mass., sta pri kopanju v Salisbury Reaehu Mass., vtonile.
s pogajanjem takoj preneha, ako bi sprejela vse ostale japonske pogoje, se Japonska ne udala.	jza kterih odločitev se je vršila vojna
Do odločilne krize mora sedaj priti." toda", dejal je Witte, "Rusija za morda že tekom 24 ur. Ako se bodo more z voj.no še nadaljevati in de-j>a obravnave vlekle še v naslednji narja kot tribut ne bode plačala — teden, bodo razne drŽave na carja xiiti jedne kopejke v prid miru tako vplivale, da se bodel	je ^^ Komuro, naj odstop
končno morda odločil za sklenitev , ygeh ta(kzvanih tributnih za miru.	^ I btev.
Današnja seja se je pričela točno j Takoj po tem so se j»oblaščenci zo-ob določanej uri. V brzojavki, ktero pe{- i^ili, kajti mirona konferenca se je dobil Witte včeraj, mu car naroča/ nadaijuje še le v soboto, ob kterej da vztraja še v nadalje na doseda-* priliki bode dol Witte Japoncem pis-njem stališču in da v ničesar več ne men CKig-0vor. V resnici ima pa to ča-privoli.	| kanje namen izpofelovati obema stran
Iz Petrograda se poroča, da je ru- kama potrebni Čas, da se še zadnjikrat ska vlada sklenila z dvema parobrod- posvetujeta s svojima vladama, nima družbama pogodbo za transporti Mir je sedaj odvisen od carja, ruskih čet iz M and/.ura nazaj v Ev-j Petrograd, 24. avg. Uradoma se ob ropo. Za vsakega vojaka bode plačala jav]ja, da Rusija ne bode nikdar pla 1» $90. To je tolmačiti kot ugodno -ala vojne odškodnine Japonskej in znamenje za bližajočo se sklenitev b<Kje raje z v<>jno nadaljevala. Ako pa miru.	ijap inskr. odstopi od zahteve glede
Portsmouth, N. H., 24. avgusta. —j vojne odškodnine, potem je mir za Pri včerajšnjej seji mirovne konfe-j gotovIjen, -kajti renče je japonski pooblaščenec baron pride lahko do sipo razum a Komura izjavil, d<i je Japonska, kle-J Vojna odškodnina je toraj jedino ra si želi miru, pripravljena svoje kar onemogočuje mir. Preinačenje prvotne mirovne .]K)goje preinačiti v imena odškodnine po Rooseveltovem
rlede ostalih točk
nadi, da jih bode Rusija potem odobrila. Potem je vročil Sergeju Witte-
p red logu bode brezuspešno. Rusija ne ne b^Je sklenila v Port smouthu miru
ju pismeni predlog jrlede kompromi- kterega bi bilo doseči s plačanjem -a, kakor ga je predsednik Roosevelt vojne odškodnine ali kaike drage fi
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 20 55 ........................100 kron,
za f 41.00 ........................200 kron,
za 9 204.40 ........................1000 kron,
za $1021.75 ........................5000 kron.
Postarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuj« c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Dim ar je nam poslati je najprilič-neje do |25 ▼ gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje ZBžske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER, 109 Grwnwich Street, New York. 1778 St. Glair St., Cleveland- Ohio.
predlagal. (O vsebini tega predloga smo že poročali.)
Po tem predlogu odstopijo Japonci od zahteve glede plačania vojne od-
naneijelne kontribucije. Rusija bode plačala le primerno odškodnino vzdrževanje ruskih jetnikov na Ja ponskem.
KITAJSKI BOJKOT. Kitajske oblasti postopajo pravilno.
Washington, 23. avgusta. Naša vlada dobiva vedno več protestov proti kitajskemu bojkotu, vendar se pa le malo ljudi pritožuje radi dejanskih izgub, dasiravno poročata dve transport ni družb?, da se je uvoz, ameriškega blaga pomanjšal. O napredku bojkota se sedaj ne poroča, kajti razun v Shanghaju, ga nikjer ni smatrati resnim. Iz Amoya se poroča o zasramo-vanju ameriške zastave, toda tamošnji governer je odredil vse potrebno, da se v nadalje kaj tacega ne bode zgodi-lo.
Naša vlada sploh nima povoda pritoževati se proti kitajskim lokalnim oblastim, kajti slednje store vse kar je potrebno v varstvo ameriških koristi.
Požigalec in umorilec.
Greenwich, Conn., 23. avgusta. Tukaj so zaprli James Cummerforda, ker je zažgal hišo Len Ferrisa, kteri je pri požaru zgorel.
Len Ferris je bil dobro poznan farmer in trgovec z konji, zgorel je v svoji lastni hiši oziroma hlevu, iz ktere-ga je hotel rešiti svoje konje. Par minut potem ko je prišel v hlev se je podrla streha gorečega poslopja. Tekom zadnjih dveh tednov so nepoznani lopovi že dvakrat skušali požgati Fer-risov hlev.
Ponesrečeni delavci
Pri popravljanju poslopja od American Radiator Works v Buffalo N. Y. padlo je 8 delavcev z odrom vred 40 čevljev globoko na ulični tlak. Anthony Schultz je obležal na mestu mrtev ostali so več ali manj ranjeni.
NASILJE V MAROKU.
Domačini so napadli in oropali Francoze.
štiri
Tanker, Maroko, 23. avgusta. Tolpa Maročanov napadla je včeraj na uli cah tukajšnjega mesta štiri Francoze ktere so lopovi oropali.
Francoska vlada bo za ta slučaj za htevala od marokanskega sultan" iz datno odškodnino.
Mali sužnji
Minneapolis,. Minn., 23. avgusta Minolo soboto vozil je skozi tukajšnje mesto posebni vlak, na kterem so bili sami otroci, kterih ni jeden še ni bil star 4. leta. Jednajst nesrečnih otrok kteri so iz nekega zavoda za najden čke v New Yorku osiavili so v tukaj šnjej okolici, ostalih 40 otrok je pa gdč. Grace Holburton iz New Yorka peljala dalje v Dakoto. kjer jih izroči bedi in najbrže tudi sužnjistvu. Tam bode otroke prevzelo 27 ruskih čifutov kteri imajo sami mngo otrok in kteri so tako zanikerni kakor je to le med čifuti mogoče. Ti ljudje bojo vzgojeva-li otroke kteri so bili dosedaj v — krščanskem zavodu. Tudi to je značilno za 20 stoletje.
Ptres.
V Misouriju so imeli potres. Zemlja se je morda tresla pred governer-jem? . . .
Help yourself.
Nedavno je dejal naš predsednik da si mora vsakdo sam pomagati. V raznih oddelkih naše vlade imamo več takih mož, kteri si pomagajo do vsega, kar zamorejo doseči.
Dogodki v Rusiji.
Konec štrajkov.
|V TOVARNAH V VARŠAVI IN LO-DZU SO ZOPET PRIČELI Z DELOM.
Služba božja v zahvalo radi ustanovitve ljudskega zastopstva.
ROŽESTVENSKIJ SE VRNE.
Vse one gg. naročnike, katerim smo poslali obvestila o potečenej naročnini, prosimo, da izvolijo isto poravnati do konca tega meseca, sicer bi bili pri-morani z pošiljanjem lista prenehati Izdaja dnevnika nas velja obilo denarja, zato prosimo tudi točno plačevanje, ker list ima vendar nizko ceno kot dnevnik.
Upravništvo "GLAS NARODA"
Varša.a, 24. avgusta. Štrajki Hull, Anglija, 23. avgusta. Vodja i Varšavi in Lodzu so končani. Tudi Zieglerjeve polarne ekspedieije, Mr. vlaki vozijo sedaj redno, toda še ve-A'nthony Fiala iz Brooklyn Borough jno v vojaškem varstvu
New Yoifcu, dospel je na svojem Tujkaj ^ 7aprli mnogo polj^ih so potu v New York semkaj Parnik pHeija]istov ,ktere so <poslali v trdnjavo možne ekspedieije, Terra -Nova, pride I semkaj še le jutri. Poročevalcu Associated Press je Mr. Fiala v kratko popisal svoje potovanje.
Med dolgo vrsto brezuspešnih po-
kusov odkriti severni tečaj, je bil tudi njegov poskus brezuspešen, vendar pa znanosti zelo koristen. Dasiravno ekspedicija ni prodrla do za-željenega tečaja, preiskala je Fran Josipovo otočje vse do rta Flora in našla pri tem štiri nove morske ožine in tri velike otoke.
Iver se ekspedieiji ni posrečilo najti prosto vodo med 3S stopinjo iztočne dolžine in 79. stopinjo severne širine, sklenili so drzni potniki iskati pot ob 48. vzporednikom. Tamkaj so bili 4
Petrograd, 24. avgusta. V mestnej dvorani vršila se je včeraj služba božja v zahvalo vsled ustanovitve ljudskega zastopstva.
Pri rednej seji občinskega sveta prečitali so včeraj carjev manifest oziroma proklamaeijo, s ktero je car ustanovil Gosudarstveno dumo. Mest ni svet je sklenil poslati carju lojalno adreso.
Položaj v baltiških pokrajinah je Še vedno jednak. Socijalisti še vedno ne mirujejo in prirerajo zavratne na pade. Glavni sedež organizacije mo rilcev je v Rigi. Štiri vodje vjeli.
Petrograd, 24. avgusta. Podadmiral
dni obkolieni z ledom, toda končno,	. ,
so si napravili s pomočjo strelnega Rozestvenskij je pisa svojej soprogi
bombaža pot.	da bode do srede septembra popoln-
±	.v.. , Ima okreval in odpotoval domov.
Koneem avgusta 1903 pnsli so (to1
zaliva Toplice, ktera luka je najbolj
everna na Fran Josipovej deželi. Tu
so si ust'"novili taborišče.
Dne 22. oktobra 1903 prišla je la-
Proti belim na Kitajskem.
Vancouver, B. C., 24. avgusta. — S parnikom Empress of China dospela so poročila, vsled kterih so domačini pokrajine Yunnan pričeli preganjati tamošne kristijane. Razne katoliške naselbine ob obrežju Sawaho so domačini napadli in umorili 20 osob. Francoski poslanik je že vložil protest in zahteval, da se izgrednike kaznuje.
Požar v Oroville.
V Oroville, Cal., nastal je velik požar, kteri je napravil za $150,000 škode. Pri gašenju so bili trije gasilci ranjeni. Več osob se pogreša.
Samomor morilke.
Dvajsetletna Lottie Freeman, ktera je usmrtila svojega ljubimca Louis Marasco v Danbury, se jo v ječi zastrupila s karbolno kislino.
Loomis v Washingtonu.
Pomožni državni tajnik Loomis se je vrnil v Washington, da nadaljuje s svojim delom kot državni tajnik.
66
KOMAR
99
Grozna smrt.
V prisotnosti več sto ljudi, kteri so dija America v plavajoči led, kteri jo I bili včeraj zjutraj iz Brooklyna na poje nosil prvotno na prosto, potem pa tu na delo v Manhattan, je voz pouli zopet nazaj, kjer jo je mesec dni kas- čne železnice na Montrose Str, povo-neje valovje zdrobilo. Na brejru so si zn 60 letnega Simona Feb^ljakteri je potniki zgradili kooo in se pričeli pri- bil hrom in gluh. Kolesa so truplo nepravi jati za potovanje s sanmi in za srečnika razrezala na več kosov in tra znanstvena dela. V tem sojih pa snež- ja]0 je dalj časa predno so dobili krni viharji zelo ovirali.	vavo maso izpod voza. Hči nesrečnika Prvi oddelek sani nastopil je svo- ktera je prihitela na lice mesta, se je jo pot dne 7. marca 1904, toda moral nesvestila. Starček je bil usmrten na se je vi niti, ker je več ljudi zabolelo, mestu. Tudi drugi poskus je spodletel, ker so Motorman Joe Hannon je bežal p° se sani razbile daleč proč od suheKfanhattan Ave. navzdol, kjer se je zemlje. Vožnja je trajala 10 dni. tako čudno obnašal da ga je nek poli-
Ker ni prišla tjekaj kaka pomožna caj prijel. Policaju je dejal: ekspedicija, odpotoval je Fiala z ma-|me, jaz sem
lim oddelkom k bazi, kamor je prišel dne 22. novembra. Na potu stal padla dva mornarja v 65 čevljev globoko jamo in le s skrajnim naporom so ju rešili.
Dne 16. area 1905 so se zopet napotili proti severa, toda napredovali so le počasu. Toplomer je kazal dva dni in tri noči 34 stopinj pod nič^o, radi česar je pričel led pokati. Ker je pot- j pre(j kratkim vršila na Velehradu na nikom primanjkovalo psov, so se mo- Moravskem, predaval je duhoven
11 Pustite znorel in sem ravnokar umoril necega moža." Ko so motorma-na dovedli na mesto nesreče, se je o-nesvestil.
Voz poulične železnice, ki je usmrtil Fibelja ima številko — 13. Promet je bil dve uri vstavljen.
Učimo se ruski.
Pri akademiji bogoslovcev, ki se je
je šestič sfrčal v svet in je zopet poln šal in dovtipov.
Kdor se takoj naroči, dobi vse sedaj izašle številke, razun druge, ktera je že pošla.
Šesta številka ima mnogo zanimivega gradiva in veliko lepih t>iik.
"Komar" izhaja vsacih 14 dnij na osmih straneh in velja do konca leta 50 centov.
"Komar" je dohiti po 5 centov številka:
Anton Bobek, 1778 St. Clair Stree*
Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 205 Stone Street,
Joliet, HI. iFrank Baudek, P. 0. Box 5, Sta. A, Milwaukee, Wis.
Razprodaj alci, Ik i se oglasijo, dobe popust.
--BANČNA PODRUŽNICA-
CLEVELAND, O.
1773 S t Clair Street.
rali vrniti. Nato so se pripravili na tretje zimovanje
Dne 30. julija so dobili poročilo, da je prišla pomožna ekspedicija.
Spaldak :z družbe Jezuitov o tem, v kakšni smeri naj se proučuje bogoslovna veda pri Slavjanih. Rekel je tudi med drugim: "Kar se tiče Slav-janov, je jasno, ktera vprašanja je treba sistematično proučevati. Zlasti se je treba pečati z iztočnim cerkvenim vprašanjem, da b; se uresničila Detroit, Mich.. 23. avgusta. Razni I Gospodova molitev, da bi bil jeden canadski časopisi so pričeli z agfitacijo hlev in jeden pastir. Zavolj tega je da bi Canadčani Zajedno z državljani treba učiti se ruščine, da bi mogli ru
Hočejo dvigniti potopljene angleške vojne ladije iz leta 1813.
Z jed. držav dvignili tri angleške voj ne ladije, ktere so bile potopljene na reki Thames v bitki dne oktobra 1813.
Omenjene ladije so bile del angleškega brodovja, ktero je šlo na pomoč — eommodoru Perryju v Put in Bay. Ker se je takrat tukajšnje mesto podalo Angležem, postala je z tem tudi vsa tedaj znana severozapadna dežela angleška. Ko so pa naši končno angle-že premagali, dospele so angleške vojne ladije v Detroit, od kjer so bežale nakrcane z orožjem streljivom in dru-oimi potrebščinami na jezero St. Clair in na reko Thames, v kteri bližini se je potem vnela bitka v kterej so bile tudi te ladije potopljene. V tej bitki je bil usmrten tndi veliki indijanski glavar. Teeumseh kteri je pomagal Angležem. Ladije so potem pozabili in še le pred par leti, ko je bila voda zelo nizka, so se zopet spomnili, na ladije kjer so jedno slučajno našli.
Rockefellerjeva sreča.
John D. Rockefeller pričel je še le "delati" denar, ko je bil že 35 let star. To je»prava sreča za druge ljudi. Ako bi on s tem poslom pričel že kot deček, potem bi za ostale ljudi ničesar ne ostalo.
Bogata morilka.
V Clevelandu Ohio, so zaprli soprogo bogatega tovarnarja A. H. 33alley a, ker je obdolžena, da je s svojim avtomobil em usmrtila Josipa Broestelja.
ski čitati in govoriti. Žal, da niti na realkah, niti na gimnazijah se dijaki ne spodbujajo učiti se ruščine. Ali sramota bi 'bila, ko bi se na slavjan-skem shodu govorilo francosko ali nemško. Proučujmo bogoslovno slovstvo slavjansko, proučujmo sporna vprašanj a med cerkvijo iztočno in za-padno. Sredstva ca to bode oskrbel novi odbor apostolata za slavjansko unijo. Veliko bodo tudi pripomogli stiki z ruskimi teologi, kterih prijaznost in vljudnost je vzorna."
IZJAVA MR. GABESA.
Mr. B. Gabes iz Duncana, Nebr. iz-iavla: "Povžil sem več steklenic Tri-nerjevega grenkega vina, ktero sem naročil ket najboljše sredstvo na svetu za mojo bolezen. Ono je ojaČilo moj tek, in mi pokrepilo spanje; razun tega sem vžival tudi navadno vino.. "Na tisoče druzih, kteri vživajo imenovano izborno sredstvo, se izraža na isti način. Ono je najbolje sredstvo za želodec, ker pomaga v vsakem stanju. Kadarkoli vaš prebavljalni sistem ni v redu, kar se pojavi z tem, da imate slab tek in da se čutite slabega, ne morete vživati boljšega zdravila kakor je Trinerjevo grenko vino. Izdelano je iz čistega t rt i nega grozdja in grenkih zelišč ter je idealno sredstvo za slab želodec. Zamorete ga dati otrokom in starim ljudem. V lekarnah Jos. Triner izdelovalec, 799 So. Achland Ave. Chicago, EL
Lastnik: Frank Sakser,
109 Greenwich St., New York. Vodja; Anton Bobek:.
....prodaja....
parobrodne listke
za razne prekoi^orske Srte po izvirnih cenah.
... Pošilja.... denarje v staro domovino
najceneie in najhitreje.

.....

KR^TANJE PARNIKOV.
dospeli so:
Pennsylvania 23. avgusta iz Hamburga s 1654 pot. Teutonic 23. avgusta iz Liverpoola s 794 potniki.
Dospeti imajo;
Parisian iz Glasgowa. La Touraine iz Havre. Louisiane iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Uinbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Hamburg iz Hamburga. Finland iz Ajitwerpena. Koenig Albert iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Rotterdam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Deutschland 24. avg. v Hamburg.
Odpluli bodo:
Philadelphia 26. avg. v Southampton.
Campania 26. avg. v Liverpool. Zeeland 26. avg. v Antwerpen. Caledonia 26 .avg. v Glasgow. Batavia 26. avg. v Hamburg.

"GLAS NARODA*
£j$t slovenskih delavcev v Ameriki.
Jrednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. -astnik:	Publisher
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
»Va leto velja list za Ameriko .
" pol leta...........
ta Evropo, za vse l^to.....
1 " " pol leta.....
" " četrt leta
$3.00 1.50 4.50 2.50 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
*GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemži nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopjsi brez podpiia in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Mon*y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naiedite
"Cjlas Narodu"
Greenwich Street, New York City.
Tslcfon: 379S Cortland.
Domišljavost.
V	Brilg-eportu, Conn., umrla je 3 Tlet na Annie Bender, ker se je zadušila s plinom. Mrtvo so polkopali. Kmalo nato je šel nek delavec memo njene gomile in pri tem je mislil, da sliši stokanje v grobu. O tem je takoj naznanil starisem umrle deklice, kteri so takoj pustili grob odpreti. Medtem, ko sodelavci potegnili krsto ik višku, bilo je na stotine radovednežev, kteri so se zbrali kraj groba, mnenja, da tudi oni slišijo stokanje v krsti. Ko so pa krsto odprli, so videli, da je deklica mrtva in da je bilo vsako stokanje v grobu izlkl j učeno. KJjub temu pa na stotine ljudi; kteri menijo, da so stokanje slišali, prisega, da je deklica v resnici stokala.
V	tem smislu so si vsi ljudje jedri ak i. Oni si mnogo domišljajo in na lo tudi prisegajo. Mi ameriški državljani si domišljamo, da je naša domovina svobodna dežela in da je mi vladamo. Pri tem je pa naša svoboda ■talko mrtva, kakor Annie Bender. — Medtem, ko nas vladajo trusti, si mi -domišljamo, da smo — suvereni.
•Pri nas imamo tudi državljane, kateri si domišljajo, da imajo pri upravi mest kaj za govoriti. Oni žive v prepričanju, da so bas oni poslali mayor j a v City Hall. Na to bi oni takoj prisegli, baš kakor prisegajo histerične ženice v Bridgeportu. In ako se jim še tako jasno ddkaže, da mayor v City Hall nima ničesar opraviti, temveč da je le figurant, kaeega trust a (v New Yorku plinovega trušta in Metropolitan železnice), oni temu gotovo ne bodo verjeli.
Pri nas imamo tudi ljudi, kteri ne žive v norišnicah, kteri si pa vendar le dcmišljajo, da je slovenski listič v Chicagu socijalističen. Vendar je pa oni listič tako brezpomemben in tako mrtev, Ikakor doadevno stokanje v grobu, ter tako malo socijalističen, kakor anarhistična '' Freiheitkte-ro izdaja znani Johann Most.
Vprašanje je le, koliko časa bode-mo imeli med slovenskimi Američani toliko histeričnih žensk možkega spola, da se l>ode našim pokvekam v Ohieagu izplačalo rojake voditi za nos s takim humbugom, kakoršnjega objavlja tarnošni zakotni listič.
Finančni položaj v Rusiji.
Minoli torek objavil je list "New York Herald'f uradno poročilo ruskega finančnega ministra Kokovzova o finančnem letu 1904. Številke, kterc i-ilamo v imenovanem poročilu, nam nudijo popolni doticaz, da je finančna moč Rusije kljub dol got raj nej vojni še popolnoma in taktna.
Koncem poslovnega leta 1904 znašala je zlata zaloga ruskega earstva milijonov in ona državne banke 1S1 milijonov rabljev — več nego li t-, popreje, oziroma pred vojno. — Koncem ieta 1904 bilo je v državnem za!vlada 1058 in dne 1. julija 1904 1237 milijonov rubljev v zlatu. Tudi zlata rezerva se ni pomanjšala niti za jed no kope j ko.
Koncem leta 1904 bilo je v prometu £>29.9 milijonov rubljev kreditnih bi-ljetov, ktera svota je pokrita s 1022 milijoni rub]je\r v e!a<tu. Ker zahteva ruski zakon za kreditne listine v vrednosti 827.9 milijonov rubljev permanentno zalogo v zlatu v minipialnem zne^'.vu 527.9 milijonov nubljev, zna-- a » isti prebitek za državno bar-ko še vedno 491.1 milijonov rubljev.
Kar se riče zaloge zlasta v državnej banki, se je ta zaloga samo v arailu 1905 pomnožila aa 25,866,251 ro®jev in razun tega je bilo v naklado?državne banke še 85,670,536 rubljev kreditnih biljet.
Rodni dohodki znašali so v %ino-lem letu 2017 milijonov rubljev, oziroma 37 milijonov rubljev več, nego je r proračunu in. 111 milijonov bljev več, nego leta 1902. Redni izr tki znašali so pa le 1910 milijonov rubljev, ta&o da je ostal prebitek, f
; znesku v znesku 107 milijonov rubljev. Ta prebitek so zajedno z izred-I nimi dohodki v skupnem znesku 922 milijonov rubljev poraibili za izredne | ialatke, kteri so pa znašali le 803 milijone rubljev, od !ktere svote je odpadlo 641 milijonov za vojno na daljnem Iztoku, tako da je še od te svote ostalo za vojno 119 milijonov rubljev brez državnega posojila.
Vrednost izvozne trgovine se je v zadnjem poslovnem letu povečala za 5,300,000 rubljev, dočiin se je vrednost iz inozemstva importiranega bla ga znižala za 18 milijonov rubljev, kar zopet dokazuje, kako hitro napreduje Rusija v gospodarskem in obrtnem pogledu.
Ko sodimo o blagostanju ruskega prebivalstva v minolem poslovnem letu, nikakor ne smemo prezreiti, da so razni nemiri pmvzročili v Rusiji veliko gospodarsko škodo.
Na finančnem polju toraj Rusija ne ibcde nikdar poražena in dosedaj jej še ni bilo potreba zastaviti kake državne prihodke, dočim je Japonska zastavila že slkoraj vse, kar je imela, tako da jej ni ostalo kaj druzega, nego prositi za mir.
Prijetni spomini.
Spisal V. K.
Konec šolskega leta mi vzbuja radostne spomine iz stare, že zdavnaj podrte gimnazije za hrbtom blagega Vodnika. Prav je imel prebrisani u-metnik, da ga ni postavil s čelom proti poslopju; tako je gospod Balant vsaj laglje pregledal in preslišal razne porednosti neugnanili nagajiv-cev.
Nam sta bili že od nekdaj sloven ska in nemSka "ura" nekaj prijetnega, skoro zabavnega. V tem blaženem času smo se vsaj nekoliko odpočili od svojih težav in križev ter oddahnil se je slehern dijak, sicer preobložen kakor tovorni mulec.
Slovensko smo imeli ob torkih in l>etkib od desetih do enajstih. Teh uric smo se vsi veselili, ker se nam za nje ni bilo treba posebno pripravljati, bodisi že, da nam je naklonila sreča tako dobre profesorje, ali pa da smo "že "tako vse znali''. Celo čas pred slovenskim poukom se nam je zdel prijeten.
Vsi smo hvalili Boga, kedar se je tate dni bližal kazalec na sloveč; "Perferčevi" čebulici rimski deseti-ci. Marsikdo je potlačil grškega "Prijatelja" v skrivnostne globine hlačnega žepa, dasi je resni in strogi profesor še vedno mahal z Homerjem po zraku za katedrom, kakor bi oponašal Ahila ali Helktorja pred Trojo. —
Ta trenotek pa zazvoni priljubljeno znamenje šolskega zvonca. To je veselje! To je izprememba! Kakor ti kar noge dvigajo ti zvoki, kar poskočil bi — toda vztrajni profesor še vedno čepi na svojem prestolu in se ne meni za dolgočasno obraze in kisle jx>glede svojih ljubljencev, doikler ni dovršen poslednji heksarueter dolgega odstavka. Naposled se pa le vzdigne, pove "do kam" je zs» prihodnjič in odide.
Kdor je lačen in premore vsaj dva krajcarja, hiti doli k hišniku po kruha in se kmalo vrne v veseli nadi, da bede v med uri !kaj zabave. Vesel smeh in kričanje je slišati na vseh koncih in krajih, le jeden je miren in tih in sam za-se. Lejte jra tam v četrti klopi leve vrste nadobudnega učenjaka z modro nagubanim obrazom. Kako možko sedi, v svestA si svoje redke imenitnosti! Težiko in trdo svojo glavo opira z levico, z desnico pa si gladi svoj novi "pruštah,\ Mladenič je doma s Štajerskega, ime pa mu je Cukee. Nomen est omen. I je poglejte ga, kako cukasto meži izza svojih debelih "speglov"! Pod topim nosom mu že poganjajo črne kocine, trde in močne, kakor žima atarega Ikonja.
Mirno sedi Cukec v svoji klopi in nekam prežimo gleda proti šolski deski, koder se bahata "Perefrc" in Komar s svojim matematičnim ta-lentikom. Miroljubno vedenje Cukea pa draži bližnjega aoseda Smojko.
Takoj jame reveža natezati in zba-dati s prijaznost rujpenim jezikom.
"Lejte no Čukca, Čukca! Nov pru-štah ima. Jej, kako je vendar lep! Ti presneti Čukec ti! Hm, pa to vendar ni prav, mati te imajo tako radi, da ti kupujejo tnffco paradno oMeko, ti se pa nič ne učiš in vselej prav žalostno čakaš, kadar si vprašan. Ali je to hvaležnostf Ali je to lepo? Sram te bodi! Oh, ves!"
Približajo s4» tovariši in vse pritegnejo Smojki.
"Kaj bo, kaj 'bo!" se oglašajo zaporedoma. "Kaj poreko mati, iko pri-treseš dvojko domov? To bo jo>k in škripanje s •obrni!"'
"Nič", ae oglasi zopet Smojka, "šibo naj v«amejo v roko, šibo! Kdor ne uboga, ga tope nadloga. Viž, zakaj me nisi pualušal in se nisi učil?"
"Saj sem se!" se brani Cukec precej malodnšno. "Kaj boš govoril, lo-č anak a amojka !1'
Poredni tovariši posedejo bližnje klopi oJcolo nesrečnega Cukca, ki v zadregi ne ve, kam bi pogledal. Kakor »toženec sedi kJaverno in po-tji/.no* Izven šole ne občuje z nobenim l|.šo4eem; |to se maščuje. V sodi ne da mkotnur ihč prepisati in ne prišepeta-va ni'komur; tuidi to vpije po maščevanju. Tako vsaj mislijo součenci, ki so si ga izbrali za "obiecbum foppa-biie".
"Tiho, Čukec!" pritisne zdaj še Zmagoslav zdaj za njim. "Kaj ti je rekel latinski profesor? Ali te ni grajal: Mram! Schon wieder nicht zusammengestellt? Nicht dichten! Uebersetzen, iibersetzen, Sie Lection-
fanger, mmm___Pa ti jo je pripeča-
til, kaj!?"
Čukec je v hudih škripcih. Zdaj ga vleče kdo za pruštah, zdaj ga potegne drugi za rokav. Da bi se bolje branil, vstane in vzravna svoje pokvečene ude. Med glasnim smehom in neznanskim veseljem maha okoli sebe. Prav nič se ne zmeni, da se mu valjajo že vse šolske knjige pod klopjo, nič ne mara zato, če se udari v slepi jezi sam ob klop; kakor besen mlati s pestmi po zraku.
Zdajci pa se odpro vrata in profesor stopi v sobo. Ze od daleč se mu sveti rumeni telovnik, kakor izhajajoče solnce, na obrazu je razlit zadovoljen nasmeh v čast in hvalo izvrstnemu zrezku v gostilnici "Pri zvezdi". Naenkrat pa se stemni radostni obraz, ko ugleda besnečega Čukca.
"Nc, kaj pa je to, kaj pa je to? Čukec, že spet vi! Kaj pa tolčete tako bedasto okolo sebe in bulite tako debelo pred-se ?''
Čukec ne ve nobenega pravega odgovora. Ves razred se mu smeje, on pa si grize ustne.
"Sedite!"
Profesor zasede tajnopolni kateder, dene klobuk na mizico in knjige predse. Dočim vpisujejo imena odsotnih se približa plaha truma takih, ki se hočejo odtegniti vsaki natančni preiskavi njih učenosti. Dober je vsak izgovor. Ta se je moral učiti zgodovino, drugi fiziko, .tega ni bilo zadnjič v šoli in tako dalje.
"Pojdite, pojdite, to že vse poznam, saj sem bil sam dijak!" odgovori profesor. "Danes naj še bo. Prihodnjič pa ne oprostim nikogar, ki ne more navesti tehtnega vzroka. Hodite !"-
Jako zadovoljni se vrnejo pomilo-ščeni na svoja mesta. Tudi Čukec se je hotel iti "opravičit", toda ni mogel iz klopi. Poredni Zmagoslav, ki je sedel za njim, ga je zgrabil spodaj za "suknjo, in Čukec je moral obse-deti.
Profesor zapre kateder in vzame kredo. To jc dobro znamenje. Danes tedaj še ne bo vprašal nikogar, tolaži se vsakdo po tihem, tudi Čukec.
Učitelj se obrne k deski in pri Sne raz lagat L V tem se lotijo učenci po klopeh rcznih nujnih opravil. Ne-kteri imajo še nekaj živil, kterih niso mogli vsled hrupne zabave s Čukcem docela spraviti pod streho. Kapelj, po domače "Morostar", ima pod klopjo še celo dolgo štruco in se previdno pripravlja na tajno uživanje. Skrbno pazi, kdaj mu pokaže profesor hrbet in hitro odlomi velik kos, zazija kakor lačen lev in že hoče poriniti kos med zobe, ko se obrne učitelj in pravi:
"Tako se izpremmja jer v jor?"
Kapelj ga bistro pogleda in varno položi zalogaj pod klopjo na bukve. Kakor hitro pa se profesor zopet oibrne, vtakne Morostar velikanski kos v široko zevajoče brezdno. Še predeni sta razložena na tabli "jat" in "jeri". je Kapelj pogoltnil vse kose in se vdaja udobni prebavi, ne meneč se za staroslovenske črke, ko si je potolažil ml ados love nski želodec.
Drugače je delaven "Perferc Ivako hitro piše! Marljivi mladenič namreč izdeluje matematične naloge za ves slavni "Collegium", ki zboru je — pa samo v časih najhujše sile v pritlični sobi blizu mesnic. Logaritme ima "Perferc" na»kolenih, da hitro iztakne "numerus 1.", kadar ga ne vidi učitelj.
Za mirnim čukcem sedi zviti Zmagoslav. Modro se drži in prav nedolžno gleda pred-se v knjigo. Toda pod ikJopjo ima njegova roka dosti prepovedanega opravka. Že je namreč vtaknila rič hudega slutečemu Čukcu dve prazni steklenici za črnilo v žep in zdaj se prizadeva spraviti k njima še tretjo.
Kapelj je to videl; prijazno poki-ma Zmagoslavu, se obflizne in vzdih-ne po rajni štruci. Potem pa pokliče Perferca za katalog.. Tu so njegovi -Trehi in grehi tovarišev. Vsak red je natanko zaznamovan. Kdor ni znal, je dobil pomemben klicaj. In Kapelj vidi pri sebi vse polno takih klicajev! Vedno bolj se mu temni čelu in mrar či obraz. Jezen zažene Perfercu katalog v naročje.
V tem se domisli Zmagoslav, da mu je dolgčas. Skloni se k Čukcu in mu zašepeta: "Čuikec!"
"Kaj je?" se obrne poklicani plaho nazaj.
"Ti ga pa pihneš!" mu odgovori Zmagoslav prijazno.
"Zakaj?" vpraša Čukec in se obr-Yie še bolj nazaj.
Toda že ga je videl profesor. Odložil je kredo in si obrisal prste. .
"No, Čukec, danes ste posebno živalmi! Pa pridite mrlo vunkaj!"
Nesrečni Cukec je zardel kakor mak, ko je korakal k deski. Tiho je postalo v razredu in slišalo se je, kako zvenče steklenice v Čukčevi suknji. Irofesor pa je mislil, da se igra kdo doli in je zapoved al mir. Stavil je Čuikcu vprašanje in Čukec je začel pisati. Zopet so zazvenele steklenice.
"Kakšnega spaka pa nosite s seboj ?'' se je začudil zdaj učitelj.
i i Ribniške lonce prepeljava", je za-šepetal Zmagoslav in tovariši so se zasmejali.
Poparjeni Čukec je bil docela zmožen. Na vso srečo je zazvonilo ne samo v njegovem žepu, ampak tudi zunaj in to ga je rešilo preteče dvojke. —
Take so uganjali Zmagoelavi in Smojke s Čekcem. In vendar, ko sva se sešla po dolgem času, je priznal, da se mu zde ta leta najlepša. Zlati časi, iko se more človek smejati tako nedolžnim dovtipom in šalam izza šolskih klopi, kje ste?
DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI.
Št. 6,S34 de 1005.
Preblagorodni
gospod Fran Sakser, posestnik tiskarne, menjalnice itd.
New York.
Vodstvo "Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" je v svoji 162. seji z dne 19. julija 1905 sklenilo Vašemu preblagorodju izreči najtoplejšo zahvalo na vnemi za našo družbo.
Že lansko leto je prejela naša družba Vašim domorodnim posredovanjem 'lepe prispevke. A letos pa zopet hvaležno beležimo v kratkem času kar 200 (dvesto) kron, po :ianih nam iz Vaših c. rok.
Zahvaljuje se vcem cenjenim daro valcem, posebno pa Vam, proseč Vas, da ohranite i nadalje domoljubno srce do naše družbe — beležimo z najod-ličnejšim velespoštovanjem: Vodstvo družbe Sv. Cirila in Metoda
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1905
Prvomestnik:
Tomo Zupan. (L. S.)
Odbornik Dr. Hribar.
Važno za iste,
kteri nameravajo t kratkem potovati t itaro demoviao.
Krasni poštni paraik	'
ZEELAND odpluje 2G. avgusta ob 10:30 uri dop, iz New York a v Antwerp en.
Brzoparnik
KRONPR.INZ WILHELM odpluje 29. avgusta ob 2. uri pop, iz New Yorka v Bremen.
Veliki poštni paraik RYNDAM
Francoski brzoparnik
LA TOITRAINE odpluje 51. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yodka v Havre.
Nemški parni k
HAMBURG odpluje 31. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 2. sept. ob 10:30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. sept, ob 10. uri dop, iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM odpluje dne 6. sept. ob 10. uri Jop iz New Yorfca v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje 7. septembra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.-
Brzoparnik
KAISER WILHELM H. odpluje 12. septembra ob 3. uri pop. iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
POTSDAM odpluje 13. septembra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski postni parnik LA BRETAGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
K&ot naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York,
pričakuje ga nad vslulbene* na postaji, dovede k nam v pisarro in spremi na parnik brezplačno. Aks* pa dospele v New York, ne da bi nam Val prihod naznanili, nam lah&o iz postaje (Depot) telefonirate po Her. 3796 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niao zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. m aleparjer w 2Taw Yorku.
Vožnje listke za navedene pamike
prodajamo po isti ceni, kakor ▼ glavnih pisarnah p»robrodnih družk.
FKAHK lAfm, 10« Greenwich Itreet, New York Oifey
POZIV.
Ve one, kteri mi kaj dolgujejo, poživljam tem potom, da se v najkrajšem času oglase; drugače jib razglar sim po vseh časnikih s polnim imenom.
JOSIP JANŠKOVEC, 1625 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
(23-26—8)
Pojdite k majfeliiajaa Toinj« listki ris
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnik« vsak torek, četrtek in soboto % izbornim vlakom
*'CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mase., ob 1. un popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction » "Continental Limited'1 is New Yorka.
Vozovi ■ komotnimi otvarjajočimi m stoli prosti.
VSTAVI 8E V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortoi vlaki ▼ Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zvez* a Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, Ban Francisco, Portland, Taco ma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih een, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti j« pri
H. B. McCLELLAN, G. S. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent ia turist«, 176 Washington Bt, Boston.
Rojakom Slovencem ia bratom Hrvatom se priporočam naj topi«j« tej naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodn« Iftrtks, memjavam «ovc« ter odpošiljam deaarjs t iUro dom t rise.
Postrežba solidna in p«it«ua. Z voleeooitovanjem
BOŽO GOJZOViC
m Oh«ta»t St, JOHMITOWH, TA.
Rev. Josip Martinček,
rim. - katol' duhovnik o-pravlja službo Božjo North 6th Street, Williamsburg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 163 Bedford ave., Brooklyn, N. Y.
150 Slovencev
si zamore še omisliti najpopolnejši s slovenskimi črkami opremljeni
pisalni stroj (Typewriter) ker le 150 strojev, model 1904, je Se v za logi. Ti pisalni stroji so zelo priročni, tako, da zamore i pisanja nevešč človek po par vajah hitro in popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo jih pod tovarniško ceno, komad
pO $13.
Društveni tajniki dobe izdaten popust. — Ker se zaloga hitro manjša naj se z naročili ne odlaša.
THE JERSEY SUPPLY COMPANY,
P. O. Box 34.	HOBOKEN, N. J.
Oklic.
Dne 10. septembra t. 1. se odkrije v Ljubljani veličasten spomenik našemu pesniku prvaku: dr. FRAN JU PREŠERNU, kterega pozna ves slovenski narod.
Prav bi bilo, da se tudi mi ameriški Slovenci iz hvaležnosti spominjamo te slavnosti, na ktero bodo prihiteli zastopniki vseh slavjanskih narodov, proslavit Prešerna.
Več newyorskih rojakov se je do 'ovorilo, da položimo pred spomenik erasen venec s primernim napisom v menu ameriških Slovencev.
Zato prosimo cenjene rojake in rojakinje, ako bi v ta namen kak nikel darovali in s tem dokazali, da — ako-pram daleč od rojstne domovine — smo jej še vedno hvaležni za vse, kar nam je sedaj nudila.
Imena darovalcev bodo priobčena v listu.
New York, 10. avgusta 1905.
Za odbor:
FRANE SAKSER.
Slovensko katoliško

NA PRODAJ
so TRI HIŠE z dvema lotoma. Cena $1150. Vse v do-brem stanju. Ugodna prilika za kupce I Več pove:
Alojzija Futar, 1130—1132 Elm St., Pueblo, Colo. (31-7—30-8)
Kje je JOSIP FAR JAN, doma iz Toplic na Kranjskem? Čul sem, da se nahaja sedaj v Bloctonu, Ala. Rojake prosi za njegov naslov: JOHN BOHTE, 36 Sherman St., Cleveland, Ohio.	(1S-24—8)
Kje je moj sin JOSIP MEZEK, star še le 9 let, doma blizn Škofje Loke na Gorenjskem? V Ameriko je prišel sredi meseca julija t. L čez Havre ter je bil pri meni le 7 dni, na kar je neznano kam pobegnil. Ker sem v skrbi, da bi se mu kaj ne pripetilo, prosim vljudno cenjene rojake, da mi izvolijo naznaniti, kje se sedaj nahaja. ANTON MEZEK, P. O. Box 38, Meadow Lands, Washington Co., Pa.
(23-25—8)
ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika Mr JANKO PLESKOTA, ki se mudi ss daj na potovanju ter bode obiskal cenjene Bomišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vslnš-ben ter ima pravico pobirati naročnino sa list, sprejemati naročila sa knjige. oglase ia drugo.
Upravnifttvo "Glasa Naroda"
podp. društvo
CP
svete Barbare
=D
Za ZJedlnjene države Severno Amerike. Sedež: Forest City~, Pa.
Inkorporlrano dno 31. januarja 1902 v državi Penrutylvanljl.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Ron, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Bor 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W, Va. FRANK SUNK, P. O., Lnzerne. Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P, O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj sa pošaJjajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607. Ferecf
' Pa
City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
CUNARD LINE
f>arinik:i pljujejo med
TRSTOM, REKO IN HEW Y0RK0M.
PJLBNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PBOSTOR JU KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZBEDa
SLATONIA PA10NIA
odpluje iz New Yorka dne 29. avg. ob 2. pop.
odpluje iz New Yorka dne 12, sept. opoludna
ULT0N1A, SLATONIA in PANNONIA so paraiki na dva vi-laka. Ti parnitd so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn.' sa tretji razred, JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agent jo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway* New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16" — in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka, Elgin ali Springfiele na 15 kamnov. Blago se pošilja na zahtevo in stane sedaj samo $15
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z
velespoštovanjem
Jacob Stonich,
E. Madison St.,
Chicago, 111.
Vir" wiftr' HVl"' M	p« tKyft/w^ffr*

flUSTSO-AMERICAN LINE
Regularni potni parnlkl
odpluje 9. septembra "FRANCESCA" odpluje 16. septembra "QERTY" odpluje 30. septembra
voz1jo[medJNew Yorkom,'Trstom In Reko.
Kajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Črta Trst New Orleans
Austro-Ameriška črta odpošlje parnik „Giulia" dne 29. septembra, parnik „Gerty" 30. oktobra iz Trsta naravnost v New Orleans. Izvanredno ugodna in cena vožnja v južne in južno zapadne dele Zjed. držav-
Železniške cene iz New Orleansa so zelo nizke na vse strani.

Jugoslovanska
fnkorporiranu dne 24. januarja 1901 v državi Minnesotat Sedež v ELY, iVUININESOTA.
URADNIKA:
Predsednik: JOHN HABJAN, P- O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P- O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. U. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI;
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
NEW YORKU
^ 31—33 Broadway, 4, tloor. i
Daje nasvete na intoi macije posreduje brezplačno službe ter deli v potrebnih s)u£ajib pod^ pore
Pa.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE. P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Ivan Govže, nadzorniki; Mi-
29 v Imperialu, Pa. Petra in Pavla št. 35 v Dmnlu, Pa.
oo ^ South Chieagu, 111.
VI. glavno zborovanje Jugo-Slov. Kat. Jcdnote
ee bode pričelo v ponedeljek zjutraj dne 11. septembra 1905 v Clevelandu, Ohio, kterega se udeleže sledeči glavni uradniki:
Ivan Habjan, predsednik; Ivan Kržišnik, podpredsednik; Jurij L. B rožič, glavni tajnik; Anton M. Gerzin, pomožni tajnik; blagajnik; Josip Perko, Ivan	. „
ha.1 Klobučar, Jakob W. Zabukovecin Josip Skala, porotni odborniki.
DOSEDAJ PRIPRAVLJENI DELEGATI KRAJEVNIH DRUŽTEV:
Fran Ferlan za družtvo sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa.
Alojzij Tolar za družtvo sv. Jožefa št Anton Poje za družtvo sv. Petra ii
Fran Medoš za družtvo sv. Jurija št. 22 v	_
\uton Jerina za družtvo sv. Mihaela št. 40 v Clandge, Pa. Josip B. Pezdirtz za družtvo v. Štefana št. 11 v Omahi, Neb. Ivan Stariha za družtvo sv. Jožefa št. 23 v San Franciscn, Cal. Mihael RovanŠek za družtvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Fran Gabrenja za družtvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johns-
U * ' Vran Šifrar za družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa.
Ivan Plautz, Mihael Sunich in Fran Sedlar za družtvo sv. Cirila in
Metoda št. 9 v Calumetn, Mich.
Ferdinand Volk za družtvo sv. Jožefa št 12 v Pittsburgu, Pa Matija Kramar za družtvo sv. Martina et. 44 v Barbertonu, Ohio. Štefan Pavlišič in Fran Lesar za družtvo sv. Cirila in Metoda st.
1 ' EIvaf Merhar in Josip Sekula za družtvo s- Srca Jezusovega št. 2
Elv, Minn.
Fran Salkser za družtvo sv. Jožeta st. tov
Anton Justin za družtvo sv. Alojzija štev. IS v
za d™£tvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind
Alojzij Tavčar in
i{" k MatiSl' Kikoi in Anton Sotler za družtvo sv. Alojzija štev. 31 v
BraddodkujPj	^ ^^ sv< Barbare št. 39 v Roslynu, Wash
Fran Kolroer za družtvo Sladko Ime Jezus stev. 25 v Evelethu,
Minnesota.
Josip Bregač za družtvo sv. Fran Špelko za družtvo sv.
landu, Ohio.
Josip Jarc za družtvo sv.
Vsi delegati so vljudno prošeni tako urediti svoje potovanje ^ oridi O v Cleveland v nedeljo zjutraj dne 10. septembra in se udeleže ! ,ti ki jo priredi družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 isti dan. — N idulie '-i ima izposlovati vsak zastopnik krajevnega družtva povenlni družtva, ktero ga pošlje na zborovanja, vsi povenlni listi imajo d pisani od predsednika, tajnika in
Barbare št. 3 v La Salle, 111. Janeza Krstnika štev. 37 v Cleve-
Jožefa št. 21 v Elyriji, Colo.
da
ist »iti
listi
zastopnika družtva ter potr-v Cleveland se ima naznaniti
z družtvenim pečatom. Čas prihoda
Cleveland, Ohio, in vsaki delegat je
si
Jo si nu Perko, 1795 St. Clair St.,	,	a .
>šcn si tudi izposlovati pobotnico od agenta železniške družbe, Ikjer
jžnji listek. >tovanjem
>i svoj
spo
JURIJ L. BROŽlC, glavni tajnik.
DR0BN0STI
kranjske novice.
V Ameriko. Dne 7. avgusta se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljublja ni v Ameriko 100 Slovencev 60 Hrvatov. 25 Črnogorcev in 19 Macedoncev.
Prijet tat. Dne 7. avgusta popolu-dne je prišel skozi vežo na Starem trgu v Ljubljani v prodajalnico starinar rnbroža Cirka na Sv. Jakoba na-u samski natakar Jožef ITumski, leta 1^73 v Lembaehu, pristojen Belizo, komitat Zalameggi, in tam 1 štiri srebrne ure, vredne 16.
ja ii hrež rojen
Otrok zgorel. Na Hudem pri Radom 1 jah je bil v soboto dne 5. avgusta popoldne požar. Štirim gospodarjem uničil je požar v nekaj minutah vsa gospodarska poslopja. Jakobu Šarcu zgorel je otrok star 1. leto, ki je bil poleg poda v vozičku. Našli so le otrokve ntale koščice; poleg tega zgorela mu je jedna kobila in štiri prašiči, štiri goveda pa so morali vsled oteklin zaklat i: Šare sam je nevarno opečen in jo bil že v soboto odpeljan v Ljubljansko bolnišnico. Pravijo, da bode težko okreval. Zgorela sta potem še dva prašiča in jeden bik. jednemu posestniku
ikrat
pa tudi vsa hišna oprava in obleka tako da razun jedne krave nima druzega H____________.	, kot obleko na sebi. Zažgali so baje o-
kron, in potem odšel zopet nazaj v In- jtroci — Tudi v Dobu je iz istega vzro-in po Zormanovi kleti nekaj stikal, J ka pnjroreja \ hiša par dni pred tem kjer je bil prepoden. V istem Času je Cirkova žena opazila tatvino in jo naznanila tam službujočemu stražniku Plevelu. Ta je šel po Starem trgu in pod Trančo je Humskega srečal ter
po/.arom.
PRIMORSKE NOVICE.
Krvavi nasledek prepira. Iz Gradi-
ške poročajo: Kmeta Bergomas in Peter Kolaueič sta se sprla. Bergomas je bil ranjen in umira vsled izkrvavljen-ja Tudi Kolaučič je zelo težko ranjen.
Uboj. Na Opčini pri .Trstu je nastal v neki gostilni med delavci ki gradijo seli i o med tem, ko je šla na bližnjo se- ondi železnico prepir. Pri tem je nek-nožet sušit seno, pustila svoja dva ne-i vrgel delavcu Jožefu Giachettiju v dorasla otroka sama doma. Ko se je glavo težko steklenico in ga tako ranil mati vrnila črez kako poldrugo uro, da je v tržaški bolnici kmalu izdihnil je pogrešila svojega	le starega | v strašnih bolečinah. Storilca še niso
sinčka Tončka. Po daljšem iskanju so dobili.
ga našli v potoku Belca nezavestnega. | Strela je ubila hlapca in dva vola v
Vse poizkusnje ga zopet oživiti, so bi- Lokavcu na Goriškem v nekem hlevu,
•ctoval. Ko je ta od stražnika izvedel i ga pelje na magistrat, je med porn tatvino priznal, češ, res sem jih <radel pa niso za nič. Kajžarica Marijana Stare iz Predo-
le brezuspeSne.
Napad. Dne 4. avgusta je vdovec Anton Bnčar iz Dobrunj napadel brez vsakega vzroka mlatiča Iv. Novaka v Sostrem, ko je sedel na veznem pragu in se pomenkoval s posestnikovo ženo Brajer. Bučar je Novaka štirikrat sunil 7. nožem v hrbet, da so ga morali prepeljati v bolnico. Bučar je zbežal.
V vodo skočila je 31 letna posestni-kova žena Antonija Jurca iz Velikega Otoka. Imela je vročinsko bolezen in ni bila popolnoma pri čisti pameti. Ko je ob eni nri po noči ni mož čuval, je ušla in skočila v Pivko, iz katere so jo potegnili mrtvo. Zapustila je sedem otrok v nežni mladoetL
lilev pa nSeala. Škode je 2000 kron.
Svak ubil svaka. Dne 1. avgusta je prišel v Valmidi v puljski okolici neki Tvan Celic v hišo svojega svaka Hrvati na, pri kterem je živela Celiceva ločena žena, sestra Hrvntinova. Celie je na silovit in grd način zahteval denarja. Hrvatin je pa ustrelil trikrat nanj in ga do smrti ranil.
Solnčarica je zadela v Trstu kmeta Ignacija Skrliča. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl.
Tržaški tatovi so zopet na delu. Izdelovalcu sodov Kravosu so med kosilom ukradli iz blagajne 850 kron. O tatovih in o denarju ni ne duha ne sluha. — Policija pa je zgrabila tri tiče,
ki so zadnji čas kradli, kar so mogli. Ti so mehanik Herman Žerjal, mehanik Karel Serbo in falirani študent Karel Benedetič. Obstali so, da so pri treh trgovcih goljufali pri kavi, da so ukradli neko kolo in si prilastili neko samokolnico. Tudi so povedali, da so zažgali neko leseno hišico, da bi dobili nagrado za naznanitev ognja.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Solnčarica je zadela v Mariboru nekega Antona Temeta na cesti, da je kmalu na to v bolnici umrl.
Samomor. 39 letni oženj eni postreš-ček Blaž Habijančič se je obesil v Lei-teršbergu na Štajerskem. Vzrok, domači prepiri.
Otrok utonil. V Brežicah je utonil otrok posestniee Antonije Rošer, ko je bila v gozdu. Otroci so se šli "skrivalnice" pri čemer je zagazil najmlajši Jožef v potok in tam utonil.
Nevihta. Iz Brežic se piše: 3. avgusta je divjal pri nas grozovit vihar, ki narn je uničil vse. Sadno drevje je pra zno in kar je ostalo, je ugonobila silna vročina. Poljski pridelki bodo tako pičli. da še za dom ne bo kaj. Zlasti pa so vinogradi poškodovani. Nekateri so Čist suhi, grozdje je črno, in nerazvito. Pričakovati je prav neznosnih časov.
Ogenj v Hočah. Dne 2. avsmsta o-kro«r S. ure zjutraj je gorelo v Dolenjih Hočah pri Mariboru novo poslopje posestnika Kučere. Osrenj so kmalu omejili.
Samoumor. Dne 3. avgusta se je u-strelila v Ljubnem Klara Loser, pose-stnica v Celju. Prepeljali jo bodo v Celje. Bila je vedno otožna.
HRVATSKE NOVICE.
Vojaštvo na mejah. "Hrvaški Branik" piše. da bo nameščeno vojaštvo po večjih krajih v Sriemu tako v La-earku, Martinci, Jarku. Hrtkovci itd. in sicer vojaki iz Zgornje in nižje Avstrije. Zakaj se vojaštvo koncetrira v teh krajih, kjer vojakov že davno ni bilo, bo pokazala bližnja bodočnost.
Mostarski škof BucnjiČ je dobil iz Rima oster ukor, ker ni preprečil, da bi ne bil "Osvit" prinesel spomenico ki jo je škof prodal v Rimu v prilog slovanskemu bogoslužju.
Nov hrvatski list. Dr. Stj. Ortner je začel izdajati "Hrvatski pravnik" v katerem naj bi se ljudstvo na popularni način seznanjalo s pravnimi uredbami.
Hrvatske zahteve. Sredi tekočega meseca se ima vršiti shod vseh hrvatskih poslancev iz Dalmacije. Na tem shodu se bode nastopilo proti sedanjim političnim odnošajem med Avstrijo in Ogrsko, dalje kje in kdaj bo sestanek s hrvatskimi poslanci. Predlasrajo, naj bi se potem sestavil odsek, ki naj določi zahteve hrvatskega naroda: 1. Združitev Hrvatske z Dalmacijo: 2. finančna neodvisnost in 3. ban se imenuje po nasvetu hrvatskega sabora.
Proslava narodnega mučenika. Pri znanih nemirih zaradi bana Khuena snnmladi 1. 1003 so orožniki pri Sv. Nedelji ustrelili tudi kmeta Cabra Kra jačiča. Pretečeno nedeljo so padli žrtvi odkrili na ondotnem pokopališču s pretresljivimi govori lep nagrobni spomenik.
Zagrebška drama tudi za bodočo sezono nima na programu nobene slovenske iirre. dasi ima na programu švedske in norveške komade.
BALKANSKE NOVICE.
Odkritje društva za ponarejenje
turškega denarja. Bolgarski "Den" poroča: V Plovdivu je policija odkrila celo društvo ki se je pečalo s ponarejanjem turškesra denarja. Dozdaj je bilo aretiranih 7. oseb: med njimi je tudi neki bivši kmet (član mestnega sveta) mesta Plovdiva. Društvo je i-melo veliko agentov, ki so -ponarejeni denar razpeeavali in so imeli 75% dobička.
Iz Srbije. Belgrad, R. avgusta. Kln-l..i obeh radikalnih skupin sta se včeraj sestavila. Za predsednika samostoj nili rndikalcev je izvoljen Milutin Sto-janovič, za predsednika zmernih radi-kalcev pa Nikola Pasič. — Značilno je da predsednik revoluc;.|skega ministrstva, .Tovan Avak"i ovič. ni upal niti k. ndidovati ** ~h...pšeino, dočim je drugi vouj revolueijskega ministrstva, Genčie, v Nišu popolnoma propadel.
Dogodki v Macedoniji. Sofija, dne S avgusta. Balkanski odbor v Londonu je razposlal raznim macedonskim odborom tudi v Belgrad in Atene poziv, naj že vendar prenehajo z verskimi in plemenjskimi boji. ki le ovirajo osvoboditev Macedonije, jemljejo celi akciji evropske simpatije ter pripravljajo neki velesili pot za okupacijo Maee-donije. Vse naradnosti naj se temvei združijo k skupni osvoboditvi in reformnemu delu.
Napad na sultana. Prvi sultanov tajnik, Fasin paša, je pisal policijskemu ministru, da sultan obžaluje, ker policija še ni izsledila napadalca. O
pismu so bili obveščeni vsi policijski pooddelki. Zaprli so več policijskih agentov ker so prijateljsko občevali z nekim Aristidom o kterem je znano, da je pobegnil in je pri carinskem uradu plačal carino za voz. na katerem se je razpočila bomba. V Yildieu trdijo, da jildiška komisija, ki vodi preiskavo, pozna vse osebe, ki so izvršile napad. Zdaj preiskuje, kdo ga je provzročil in je v zvezi z inozemsko policijo.
RAZNOTEROSTI.
Nemški poštenjak. V Johannsdorfu na Češkem je upravitelj mestnih kamnolomov Maks Neustadt poneveril 26 tisoč kron. Ker je bilo vedno malo denarja v blagajni, je pravil, da so ruske homatije krive, da ruske firme ne pošiljajo denarja.
Na Dunaju je umrl pisatelj Pavel pl. Schoentban. Znan je po svojih skicah in humoreskah.
Perzijski šah se boji groma in dežja. Iz Pariza javljajo, da ko so se neki dan začeli zbirati oblaki ter je jel padati dež, se je šah Musafir Edin, ki je bival pred kratkim tam, skril v svoje sobe v hotelu, kjer je bival, in toliko časa ga ni bilo videti, dokler ni prenehal dež. Okoli njega so stali njegovi dostojanstveniki, višji duhovnik pa jc moral neprestano moliti. Ko je pregledoval šah v Louvru u-metnine, je začelo grmeti in dež se je vsul. Sah se je začel tresti, potem pa je s svojim spremstvom zbežal v hotel. Dokler se ni zjasnilo, ga ni bilo mogoče pregovoriti, da bi bil zapustil hotel.
DVA ORGANISTA
iščeta službo, in sicer pri kakej fcato-liškej slovenskej cerkvi.
Oba sta dovršila Cecili jansko šolo; sta dobro izurjena v orgljanju in vešča slovenskega in nemškega jeziika. Zmožna sta tudi voditi večje cerkvene ali tamburaške zbore.
Službo lahko nastopita takoj ali spomladi.
Ponudbe naj se izvolijo pošiljati na:
ANTON ZAVODNIK, organist, Trata, P. Gorenjavas, Austria.	Kranjsko.
POZOR GODCI IN PRIJATELJI GODBE!
Rojakom širom Amerike naznanjam, da izdelujem po evropskem in amerišlkem načinu konstruirane
HARMONIKE.
Moje blago je znano že mnogim Slovencem in Hrvatom, ker sem že 26 let pii tem obrtu in poslujem že 17 let z Ameriko.
Jemljem tudi v popravo vsakovrstne harmonike ter garantiram za obro in ceno delo ter postrežbo.
Ob jednem poročam, da smo na razpolago za razne plesne veselice itd. trije dobro izvežbani godci 1 \ijolina, 1 čelo ter 1 harmonike.
JOHN WEBER, vulgo Mehač, iz Babnega polja pn Starem trgu na Dolenjskem, sedaj:
26 Humboldt St., Brooklyn, N. Y. (Sx — 29—9, v pet.)
Neanšlki parnik
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem lu Hm 1 to m, kteri potujejo feu Duluth naznanjam, da tem mc preselil 4 ' mojim saloonom. in sicer prav bli-to kolodvora..
HojSALOON se nahaja po a st.1 409 W. Michigan St., i in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kad*jr pridei is dipe, I kreni aa desno in si tako) pri meni.
2ahvalj«ioC se sa vso dosedanjo naklonjenost rojakov, aesa nadalje najfoplejc nriporobm i« vsa= i ket&u najboljšo paatasttos- sigo-Unijam.
JOSIP SCHARABOiV
400 W. Michigan fiu,
DULUTH, MRVI«
\
JOHN KRACKER
\ 199 S t, Clair St., Cleveland, O
CITA JTE NOVO
ZDRAVJE!
Katero je


SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv ndčin — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi Človeškega telesa kakor tudi o posameziph organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, preinembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zarav-je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnost' in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
Sto li zdravi ali bolni pišite po to l^nji^o ! Ak-o ste j bolni, to na v£/-k način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESOBJU OOLLI^SU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
SO tisoe knjig zastonj rjizdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se pla6a poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je n\ bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
INSTITUTE,
1 | < NEW YORK, M. Y
< POZOK! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potoni prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove.
MEDICAL
S 140 W. 34th Street,
l
Josip Tratnik
276 First Avenne, Milwaukee, Wis,
priporoča vsem eeinjenim rojakom v Milwaukee in okolici svoj lepo urejeni
SALOON.
PIJAČA IZBORNA, POSTREŽBA TOČNA! Svoji k svojim! Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijsk zvezi z bančnim uradom Fr. Sakser v New Yorkn.	(v četr)
Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
CO. GENERALE TRANSATLANTIQUE.
* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, ga sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, III.,
bliru 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegiiftče in Igulna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodoi'i! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
Skrušnja učit
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO mm VINO (D
po najboljšem navodilu? Iz najbolj« ših roz in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, *er iz finega, naravnega vina.
Kdor1 boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje tapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Saa»a Fe Ave., Pueblf.
Priporoča rojakom svoja iuvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE SO GALON. BRIN JE VE C, za kterega sem import i ral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13. TROPINOVEC gatona. DROŽNIK $2.75 ga-Iona. — Najmanje posode za žganje so 4V2 galone.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila ee priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St^ Cleveland, Ohio.
(FRANCOSKA ČRTA) naznanja, da Slovenci in Hrvatje, kteri potujejo preko Italije in ne čez Basel, ne bodo drugače sprejeti, nego da doplačajo polno svoto. Oni potniki, kteri pa pridejo z listki od tvrd-ke FRANK ZOTTI & CO., pa sploh ne bodo sprejeti, ker imenovani NI AGENT NE V NEW YORKU NITI V NOBENEJ PODRUŽNICI.
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš" kako priti k FRANK SAKSER-JU Pokliči številko 3795 Cortlandt. in govori slovensko.
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba Judaea zvezda'1
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom * * 4- * * * * Philadelphijo in Antwerpenom
POZOR!
Varujte se ANE AMBROZICH, rojena v Suš j ah št. 14 na Kranjskem. Bivala je tukaj v Evelethu, Minn., in jaz sem ji kupil opraro vredno $30. Obljubila mi je plačati, a je pobegnila od tukaj v Cleveland. Njen sedanji naslov je: 32 Diemer St., Cleveland, Ohio. Toraj, rojaki, pozor pred to oso bo!
FRANK AMBROZICH, P. O. Box 628,	Eveleth, Minn.
(22-26—8)
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLANO dva vijaka ton. ZEELAND..............H905 ton.
KROONLAND............12760 to
FINNLAND..............12760 to
_ Kadar podiljaft uovce v staro domovino obrni te isvestno na: FBANK SAKSER 109 Greenwich
St New Yrrk
Pri cenah za medkrovje so vpoštete v»« potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna naikraiSih in najprijetnejših za potnike I* al) "v Avstrijo s na kranjsko, Štajersko, koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz PHILADEL-PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street.
Glede vpraSanj ali kupovanja voinjih listkov se je obrniti na:

"w v.^:.. MMk
■■-V.". '
Oozdovrtik.
Povest iz ameriškega življenja.
Dalje.
Bazjezdi, otlpne se«U<., pa pritrdi sliko med njim in med šabrako, da se ni mogla pokvariti.
Anglež. *e je dal zopet na izdelovanje svoje slike ter za vse drugo ni imel < <"*e.sa.
''Kdaj bo moj beli brat na Bivolje-zeru?"
44Zdaj že ne ve." Odgovori Wilson.
•	• Par.tia li Bivolotok?"
'Ni ga Se videl, ker njegova domačija leži veliko sto dni hoda proti polnoči od dežele Komančev. Pa našel ga bo ako se pokaže potrebno da ga išče.'
*	'Konji mojega brata so mladi in Čvrsti; ako zdaj odjezdi, bo tamkaj, preden se solnee drugič poniža. Rio Gila se izliva v rdečo Reko, tem kjer mu rdeči in beli možje <lajo ime rdečih vilie. Moj brat se obrni vodi nasproti Rivoljezero. Štel ho veliko otokov in kadar do sedmega pride, vitli Bivol« i tok. Tam čaka deset vojnikov Komančev na Sokoljeoko. Moj brat jim reci. da A pači gredp. za njimi pa Ko~ manč s knezovi gozdov,
"Kaj Apači ne bodo poprej tam od mene!"
"Ne bodo. Bmdarijo v svojih čolnih proti vodi, moj brat pa ima tri brze ko nje. Sinovi Komančev naj mimo puščajo pse Apačev in naj se jim ne kažejo."
"Prinesem jim to poročilo."
Sokoljeoko izvleče nož, pa s svojih gamaš odreže gumb, umetalno izdelan iz ježevih ščetin.
Moj brat jim pokaži ta želod, pa bo do znali, da je prijatelj Sokoljemuoee-su! — Komane govori hvalo svojima belima bratma za veliko zdravilo!"
V kratkem sralopu oddirja, proti go-mm A priševsi do panog, ustavi hijo-ma konja. Prav zdolaj nasproti prvemu obronku, je bil opazil tri temne točke. ki so se mu zdele da se prepfibajo. So-Ii bili ljudje, ali so bile živali? Moral je vedeti, pa jaha naprej brez stra hu. držeč puško na strel.
< *im bli/,je je prihajal, tem razi o?-ne jši' jih je spoznaval. Bilo je jiet Apa čev. Morali so hiti od onih jednajst Indijancev, poslanih iskat sledov "kne zov gozdov". Vseka ko se je četa razdelila. Sest jih je šlo naravnost za sledovi, pet jih je obhajalo hribe, da bi bele od znd zajeli.
"Ti psi Apačev bodo videli in umorili Wilsona, "Montanca in bledolieni-kn s Štirimi očmi. Ali Sokoljeoko je rešil svoje bele brate in kojote primo ral, naj mu slede."
Risba, ktera je bil napravil Waller-stone je bila že zda j plačana z veliko-wvnostjo, s ktero je sklenil Komanč, da Apa«"e odvrne od njihove smeri"
Konja na kratko oprime ter vihravil proti njim. Opazili so ga oni prav tako dobro kakor on nje ter strašno zatulili. ko so v njem prepoznali Komanča.
Pet pušk se nameri najn in pet stre lov poči, a nobeden ne pogodi, ker se je držal v stielnem nedosegu. A še preden .je mogel kdo izmed njih zopet nabiti puško, okrene konja leti nanje, ustreli. Drugi pade mrtev s konja. Vrže puško čez rame, pa zagrabi tomahavk.
"Sokoljeoko, Komane!" odmeva njegov zmagoviti glas.
\ |xitrif*m diru drvi njegova žival {proti kopju bližnjega Apsea. S prsmi tr.-jfa živali skupaj. Bil je drzni kos Indijanske hrabrosti, osrečil se je. A-pačeva žival zgrudi se na zadnje no^e in tisti hip pri šum i tomahavk njenemu jezdecu na lobanjo.
Tudi Komančev konj je bil s trčenjem onemogel, ali on ga dvigne, obrne ter odhiti, preganjan z besnim krikom ostalih treh.
Dirjajoč je nabijal. Njegovi streli so tra poučili, da njegova srebrenka dalje nese, ko njihove puške. Z nabijanjem gotov, se obrne. Tudi oni so nabijali. Takoj se ustavi žival, meri, in ustreli.. Na j pred niši pade. Obrne se zopet in nabija. Ostala dva sta hitela za njim. Vedno se ozirajoč, da bi meril daljavo, držal se je samo nekaj korakov iz strelnega dosega. Strel po-< i za njim in še eden: nobeden ne zade ne. Nato potegne zopet konja okolu in drvi naravnost proti njima. Jezdec meri ter odstreli zadnjega s konja, pograbi puško za cev ter udari konja prvem* po glavi tako strahovito, <ta se je prevrnil in jezdeca pokopal j>od seboj
Konj skoči zopet kvišku, ali preden se Apač vzravna, kleči že Komanč za njem ter ga z ostrino usmrti.
Ori sam, brez najmanjše poškodbe, je uničil v desetih minutah pet Apačev.
Jezdec od mrtveca do drugega, odre zava o<r!avke ter jih pritrdi na sedlo.
Se je imel opraviti z zadnjim, ko vidi k sebi prihajati dva jezdeca s tovor nim konjem. Bil je Anglež s zapadnja-kom.
Oba ga prepoznati ter jašeta k njemu brez obotavljanja.
"Bela moža sta slišala puške pokati, pa sta prišla gledat, kdo je streljal?" vpraša Sokoljeoko..
"Tako je," odgovori Wilson, ko str meč ogleduje pet presnih oglavkov na sedla.
Sir Walestone odpre usta, prime zla ti lornjon s palcem in kazalcem desnice ter meni:
"Bog, cel dečko, dečko, skoro kakor Anglež."
Na to obrne konja in odjezdi.
"Moj rdeči brat je velik vojnik, i-ma dobro srce, Montanec bo Koman-čem na Bivolotoku pripovedoval o
hrabrosti njih neustrašljivega brata," reče Wilson Podavši roko Sokoljevemu očesu, odjezdi za Angležem.
Konji padlih so zdirjali. Sokoljeoko i jezdi nazaj na sledove, ki so je pustili Apači. S.edil je po tiru kar najhitreje, ker je zgubil veliko časa, ker se je bil dal slikati ter je moral zadeti na šest Indijancev, še preden so došli do Veli-kejraorla.
Kmalu dospe na mesto, na kterem so se bili oni jednajsteri razišli na dvo je. Štel je nožne utise, in našel je, da jih je res šestero obrnilo se proti Me-•rlogorju. Ker so bila tla od todi naprej skalovita, je bil tir lovcev zelo te ž.ko zasledovati, ta hoja šesterih vse-kako ni bila tako hitra, kakor ona peterih. Ti so imeli gorovje obiti, in mor da so iz tega vzroka šesteri počivali, da bi jim dali potrebnega obroka zato.
Te domneve so bile videti prave, ker res zagleda Sokoljeoko kar v kratkem šest jezdecev, jašočih počasu, eden za drugim, po tleh iskajočih. Menili so za trdno, da je krajina za njimi povsem brez popibli, ker nikomur ni palo na um. da bi se bil nazaj ozrl.
Bil je pač ča»T da se kaj stori, če se je imelo posrečiti, da jih odvrne od za lezovanja lovcev.
Vzame puško z rame, pa ostrogne konja. V diru je jezdil: v eni minuti že je bil iz strelnega dosega. Zdaj pa zaslišijo kopitanje za seboj ter se obr ne jo nazaj.
"O-hiii, o-hiii!" začuje se vojni krik Komančev.
Konj mu obstoji, puška zagrmi, kro '.da podere sovražnika s konja in zopet se je vračal drzoviti Indijanec po potu. po kterem je prišel.
Tulenje. besnota in presenečenje se čaje za njim in pogled nazaj ga jp pre pričal, da hitijo za njim z vso naglo-stjo svojih konjev.
Drvil je zmeraj nabijoč, naravnost proti Gili, in zanašujoč močem svoje ga konja potem načinu, da so mu vedno bliže prihajali, vendar ne tako, da hi prišel v doseg njihovih krogel. Na kana mu je bila ta, naj menijo, da so njihovi konji premožnejši, S tem je iz podbadal njih gorečnost ter jih s tem večjo gotovostjo odaljeval od Meglo-gorja.
Priševsi do reke, spravi konja v večji dir. Jašoč po bregu, dospe do kraja kteremu nasproti je bil stal plavajo či otok. P veri 1 se je na prvi pogled, da se je moral tukaj boj vršiti. Odstrelje-ne veje so ležale po tleh in številni u-stopi indijanskih mokasinov (čevljev)
mu dali pričakovati, da njegovih sledi ne bodo tako hitro zasledili.
Konja obrne v vodo, vzame puško in prašnik (rog s smodnikom) kvišku ter plava vzdol reke, preganjalcem svojim nasproti. Grmovje, obrobljajoče rečne bregove, ga je sicer res zadostno krilo, vendar je bilo podjetje njegovo skoro besne drzovitosii, kajti. Če so ga opazili, to je padel svojim sovražnikom v roke skoro neoborožen.
Toda ti so bili preveč razuneti. da hi bili mgli ugeniti njegov načrt. Slikal jih jo, kako se bližajo; dirjali so mimo grmovja in mimo njega kar v galopu naprej. Tako krene s konjem na breg, predrvši grmovje. Ni hil še zadnji tako daleč, da bi ga ne mogel s kroglo doseči. Vzdigne puško — treno-
tek merjenja — pok in Apač se-zvrne
s konja.
O-hiii o-hiii!" odmeva zmagoviti krik Komančev in na to hiti zopet ob porečju nazaj.
Besno tulenje, kakor bi prihajalo iz sto grl. izglašavajo preslepljeni ti štirje Apači. Obmivši konje, hitijo za So-kolovimočesom, a za palega rojaka se niti ne zmenijo.
Kaj bi mogla njegova puška tudi nje strahovati? Hotel je poskusiti.
Ko je bil zopet nabil, meril je daljavo med njimi in med seboj. Zadošče-vala je njegovemu namenu. Skoči s konja, ki hipno obstane kakor zid, sto pi zanj. da mu je bilo živaljo truplo v kritev ter položi ustje srebrno kovane puške v zibel sedla.
Apači ostrme brzdajoči konje.
"Sokoljeoko, Komanč!" kliče jim nasproti, "kteremu šakalu se hoče vze ti ogla vek?" '
V odgovor se razlegne še enkrat gro zna zatnlba, ko slišijo ime najhrabrej-šega njih sovražnikov, videli so zunaj dosega svojih pušek. pa so menili, da tudi njih krogla ne pogodi.
"Apači mu bodo kožo odrli in nje-covo srce bodo vrgli jastrebom v jest-vino. Njih bratje so za njim ter ga bodo zgrabili." kliče eden izmed njih.
"Brate psov so mrtvi. Pet oglavkov visi na sedlu Komančevem, in pet konj išče jezdeca za gorami."
Izpoznali so oglavke, pa zaženo še divjejše tulenje.
"Morilec jim bo sledil v deželo senc rjove eden izmed njih, puško dvigniv-ši.
Strel se posveti, toda krogla ne prileti do Sokoljevegaočesa.
"Apači so tresoglave babnice; niso se učili streljati. Komane jim pokaže kako se zadevajo psi."
Tudi negova puška zagrmi, in oni, ki je hil strelil, se zruši na zemljo, zadet v Čelo. Opazujoč jih z ostrim pogle lom, ostane na mestu, hitro nabijaje puško, stoječ za konjem.
Ko bi bili zdaj nanj planili, moral bi bil bežati, ali njihova razjadenost jim ni puščala hladno prevdarjati. Po-
izsirele svoje puške, a ničesar ne store.
To je bilo, kar je namerjal. Trenoma je sedel na konju ter hudouril nanje. V teku streljajoč z«dene enega v pleča. Naporna ježa, vznemirjenost borbe, to je delovalo, da mu je kri zavrela. da jezdec ni mogel več gotovo meriti
Obmivši puško dvigne jo; v tem pa mu konjeva noga obvisi v korenini; konj pade. puška odleti daleč proč in preden se je mogel upokončiti, dobi udarec po glavi, ki ga onesveti.
Ko se mu vrne zavednost, videl se je zvezanega, na rokah in nogah, ležečega na tleh in da ga neranjena Apa-ča še bolj povezujeta Obvezanega ob-streljenca pustita za stražo pri zvezan cu. a sama se vržeta na konje, da bi semkaj prinesla one tri padlece Ker je prvi ležal blizu Meglogorja, trajam je »lolgo. preden sta se vrnila. Preteklo je bilo več ur. ko prideta, in sklepal je iz tega, da sta pogledala tudi po onih za gorami padlimi.
Naredil se je bil že mrak. Nabrala sta vejevja in nanesla suhega bičja, da hi žgala taborišni in mučitveni ogenj (Nektere ujetnike so privezavali k kolu ter jih bodli in rezali na vse mogoče načine, da so nesrečniži groznih bolečin tulili, kar so divjaki zvali "smrtno pesem" a sami so okolu rajali in se krohotali. Hitri uboj je bil še milost Na smrt izmrcvarjenega so pekli in — pojedli. Nekterim so grmado žgali na trebuhu, kar je dajalo kričevito zabavo. izlasti ženskam in otrokom. — Nekterim so polomili vse ude, dejali jih žive v vodo, da je postalo meso bolj prhlo, potem jih klali pekli in potem se gostili.) »Sokoljeoko je gledal te pri prav s hladno pokojnostjo. Ni se bal smrti prav nič, vendar je prežal z vso bitovidnostjo na priložnost, kako bi se rešil .
Dalje prihodnič.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, VfUENOVIJENI
it
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEK, POEOSTKICO, PODAGEO ita.
in razne reninatiČne neprilike.
SAflO t 25cU in 5Oct. v vseh lekarnah ali prt
F. At Richter & Co.
215 Peart Street, New York.
NA PRODAJ
je gostilna z vso potrebno upravo blizu tovarne po nizki cen^ zaradi od-po to vanj* ** Clevel&nda, Ohio. Vež
pove:
JOHN BOHTE, 63 Sherman St., Cleveland^ Ohio. (24-7—24-8)
Math. A. Schauer,
West Blocton, Ala. *
priporoča cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom svojo staro in občeznano
trgovino
za raznovrstno obleko in perilom, čevlji, špeceriio in vsemi potrebščinami za'rudarje. Cene nizke. Blago izvrstno. Postrežba točna.
Svoji k: svojim 2
Op. Pošiljam tudi denarje v staro domovino, ter sem v zvezi z Mr. • Frank Sakserjem v New Yorku. .
Kdo ve, kje se nahajata brata FRAN in ALOJZIJ BARAGA, po domače Žnidarjevi iz Hriba pri Loškem potoku na Kranjskem? Mlajši je pre-naredil svoj priimek v Alojzij Levstika pri družbi, kjer smo delali. Nas je bilo 9 mož in še 2 druge o-sobe, ko smo prevzeli neko delo in delali trdo skozi 2 meseca. Ta dva ničvredneža sta vzela od družbe $800.00 na naš račun ter neznano, kam pobegnila z denarjem. Mi smo toraj zelo ogoljufani in prevarani ter brez denarja. Vse naše delo je bilo zastonj. Poleg tega mogli bomo še plačati okoli $70.00 boarda za onima tatovoma. Skupaj imamo škode okoli $900.00, to je za nas o-grorana svota. Tukaj podaj emo c. rojakom sliko od prvega ali starejšega F ran j a. V imenu človekoljubja prosimo toraj vse rojake, da nam naznanijo brez odlašanja njih naslove, da jih izročimo v roke pravice, za kar plačamo $5.00 nagrade. ALOJZIJ BARTOL, P. O. Box 99, Cross Fork, Potter Co., Pa.
(14x — 1—9)
ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil parob rodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frank Sakserja, 109 Greenwich Street v New Yorku.
AKO
in tisoče ljudi boiuie na obistih (ledi-cah) in o tej bolezni prav nič nevedo.
Slabe ia bolne obisti so vzrok najrazličnejših boleyju in noben organ človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela, kakor ravno obisti, zato je potreba, da se posebno nanje pazi. Da ste na cbistih bolni, spoznate najlažje na ta način: Svojo vodo pustite skozi 24 ur v čaši ali steklenici mirno stati in če se po preteku tega časa najde na dnu usedek, podoben grisu, ali ako je vaša voda meglena in dimasta, je to znak vaše bolezni na obistih in vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, za vrtoglavico, slabo prebavo, nervoznost, vzburjenost, revmalizem, za vse kožne bolezni proti slabosti in hujšanju itd. so Dr. Thompsona zdravila za obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO; v dokaz mnoga priznanja: Dragi gospod Dr. J. E. Thompson:
Sprejmite od meue in moje žene srčen pozdrav in Vam damo s tem na znanje, da sva po Vaših zdravilih za ledice popolnoma ozdravila in se Vam prav )epo zahvaljujeva.
Josip Mance,
Coal Basin, Colo.
Da se o dobroti zdravil za ledice prepričate, pišite na:
Slovensko-Hrvatsko zdravidčo
Dr. J. E. THOMPSON
334 W. 29th St.	New York City,
in dobili bodete jedno bočico teh zdravil brezplačno, samo priložite vašemu pismu znamke (nuuske) ffi.
P*"!*©. ^B t »a.lftl.'&Si
_
Cuy. Phone Cent. 1619
Bell Phone: South 143 »
THE STANDARD.BREWING GO.
izdeluje najboljšo vrsto pivs.
137 Train St.
Cleveland, O.
ZASTONJ t
)X SC naši občcznanl
"Jersey električni pasovi'
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega asa-stonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re. elne tvrdke. Za pas nam ni treba oičesar po-ftlljati, ker tc ;e darilo.
Kedar »gubljate vašo telesno moč, ali
otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, £e no NAROČUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI morete prebavati, imate spriden želodec, OT ATTX1W0I,X Mtt,tt,™	!_
ter ste se že naveličali nositi denar zdrav- SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA ?3, ZA POL LETA $1.50
75 CENT0V- - ' GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO
nega pasa
ozdravljeni.	0 ! PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DO-
Dobro vemo, da naš električni pas isti- BRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK OAS nito pomaga, ter smo prepričani, da ga	iwvAiiiii. i/aa.
boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja. Val električni pa« Je toraj vse u&nil, kai »t«
KATERE SO DOBITI V ZALO01 FRANK SAKSER-JA , 101 GREEN «
Jax sem uporabljal vai električni pas za. neke	TCTfTT CTBrVT xi ..i.r	^
ittlc hudo in »koro n.o«dravlJivo bolezen ter sera	WJ.OH 8xK±LBT, NEW YORK.
Cflsj zopet popolnoma zdrav.	___ ___________
^^ Ivan Gulii,6*5 E. 152nd St., N. V. City.	MOLITVENE KNJIGE:
Kar govorimo, tudi držimo 1 Izreiite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter Mali duhovni zaklad, fino vezane v
Cenik: knjig-,
eidenite :raven znamko za odgovor — pas vam bode došel čisto zastonj PiSitc ž	m*
Jersey Specialty Co-» 135 Cedar St	N;w York, H t,
HIŠA NA PRODAJ.
Na Loigen Hill je na prodaj hiša, ki ima prostora za dve rodbini s šest sobami.
Dela se v tem kraju dobro ter stalno. V bližini so štiri rudniki. Cena $1«00.
Več pove lastnik:
LEONHAKD VERD1NEK, P. O. Box 366, Bridgeville, Pa.
v
u
n
V
h*
K
l! v
u
h
NARAVNA
CALIFORNIJSKA TINA
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vloo od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov
galona. Reesllng 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo.
Orožnik: od $2.25 do $2.75 galona.
Compagnie Generale Transailantique,
ifranioska parobrodna družba*?
u.	pore**.
'režem vitez, prav-
enharic«. 3J.Š0 Hrt1, 20c.
•emeuls. J.i)-
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE. PARIZA. SV/Cfc, INOMOSfA (N UUBUAKl
POAriVI PAttlSIIU J
•'L* ju»ira:iH" K».frta ,aica ....... ... .....ii2.0U0«on
La Savo»e'' ^	000
UTounnt' v< . .	.....lOOOO •
"pAqu.ta-ne ' «	« .......... ....10,'oU "
^B'fc^gnC - - . .....................8,tWC' "
^-l^ChaiLpagnr-'..	--------- ,	... 8,000 "
trl^cogn^' ______ ..	______________.... 8000 "
i5,00O»rox: * 1 25,000
i2,a)c-
L 6,000
P00C HOC 5.00C
Slavna agencija; 32 BROADWAY. NEW YORK.
xjBSuie* tM -tOai napiei vedno oD ce'rtkHi uo 10. an copoiudf &
mtx* au «/ >oni» Hiv^, Morton St., Ne»
*LA TOURAINE *LA LORRAINE La Bretag-ne •LA SAVOIE •LA TOURAINE
JEM,
31. avg. 1905 *LA LORRAINE 7. sent. 1905. La Bretajrne 14. sept. 1905. *LA SAVOIE 21. sept. 1905. *LA TOURAINE 26. sept. 1905. *Ij\ LORRAINE	2. nov. 1905
dušika ■ irtxdo nmmo?ul imajo po dn lijaki, w. Kozminski, generalni agent za zapad^ 71 Dearborn;St.,[Chlcago, 111.
5. oktobra 1905.
12. okt. 1905. 19. oJvtobra 1905 26. okt. 1905. o

Niije podpisana pripoio •5am potnjodim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
* NEW YORK . «
▼ kattrem to2im vedno pivo, doma prešana in impor^irana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dob&.............
stanovanje in brano
f roti nizki cenL Postre-ba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON'KROGE
107-109 Qreeowicb Street, New Yoric.
nsnje $1.S0. v ša^rin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, Iagrm> $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(mieen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, rn-
deča obreza, $—.25 Vrtec nebeški, platno, zlata obreza,
60 centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza,
60 centov-Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20.
Sv. Rožni venec, pla^uo, zlata obreza, $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, $1.50.
Skrbi za dušo, fino vezane, zjata obreza, $2.00.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, slovenski, 20e. Ainov, angležko-nemški slovar 50c. Aladin b čarobno svetiliiico, slikajo, 10 centov.
Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90& Admiral TegeUtiOt 2«>t Ave Marija. .10-x>aron Trenk. Belgrajski bise' Berač, 15c. Boj tek, v drevo
ljica, lOe. Benetska vedeževa. k ^ žOo, ±surska vojaka, 30e. Božični darovi, 20e. Bleiweiss, Slovenska Cvetke, pesmice in p Cesarica F.lizabeta, . Črni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pra\ Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska, 3Uo Cesar Maksimilijan L, cesa» mahika^.
ski, 20c. Cas je zlato, 30e.
c-etrto berilo za slovenske icle. 50e. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, sloven'ko-neruški besednjak
vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50c. Darinka, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, 50c. Erazem Predjamski, 15c. General Laudon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50.
Golobček in kanarček, 15e.
George Stefenson. oče železnic, 50o.
Gozdovnik, I. in H. del, vsak 70c.
Godčevski katekizem, 15c.
Hedvika, banditova nevesta, 15©.
Hirlanda, 20c.
Hildegarda, 20c.
Hitri račun ar, 40c.
Hubad, pripovedke, L in IL dei, vsak
po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada JapeDka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25e. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20e.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11,
skupaj $8.00 — |>osamczno $1.00. Kako postanemo stari? 40c.
Krištof Kolumb, zgodovinski roman, (novo), 50c.
Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Kako je zginil gozd, 20e.
Krvna osveta, 15c.
Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c.
Kalan, povesti. 20c.
Kako postanemo stari? 40e.
Lažnjivi kljnkec, 20c.
Lurške podobice, 5c.
Leban, sto beril, 20c.
Mali vitez. L, II., HL del. $2.50.
Mladi samotar, 15c.
Mati Božja z Bled-, 15c.
Mali katekizem, 15c.
Marija, hči polkova, 20«.
Marjetica, 50c.
Mala pesmarica, 30c.
Mat«xina žrtev, 50c.
Mirko Foštenjakovič 20«.
Miklova Zala, 30e.
Mrtvi gostač, 20e.
May, Ery, 20c.
Mlinarjev Janes, 40c.
Nezgoda na Palavanu, 20c. Narodna biblioteka, posamezno, 20«, Nedolžnost, preganjena, 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje raznih pisem,
SO centov. Nemščina brez ucritelja, 40c. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zziajaki. SO«. NajdenČek, 20c. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, L do IV. zezek, po 20e. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, L in *L deL
vsak 20c. Oče naš, povest. 50c. Ob zori, (Cankar), 50e. Ob tihih večerih, (Meško), povesti, 70c.
Opomba. NaroČilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo poštnin/ proste.
Poduk rojakom Slovencem. 30c. Primož Trubar, :(Aškerc), lirična p«-
sem, 50c. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35o. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. ?ri Vrbovčevem Grogi. 20c. "--od turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezije, broširane, .'SOe. Pravljice, 20c. Pied nevihto, novela, 20c. Potovanje v Lilipnt, 20c. Pavlina, 20c. Prav i; a lostojnosti, 20c.
Ročni &lo v-nemški slovar, broš., 40e. Pvočni al'v angležkl besednjak, novi,
n J*
i neškili, Sienkiew cz, 1-3,
II. knjiga,
30 Rovwrio
•H-:l:č«v sin, lOc. Radecki, 20e. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske, 3c.
,, narodna noša, 3c. m ljubljanske, 3c Rusko japonska vojska, o zvezkov, 50 Robinzon, 50 c. centov.
Spisovnik Ijubavnih in ženit:vanjSkih
pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30c, Sanjsko knjige, male, 15c. Spretna kuharica, broširana, 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in
vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley vAfriki, 20e. Srečolovec, 20o. -enilja, 15c. Spis je 15c.
Stoletna pratika, 60c.
Spominski listi, 25c.
Sv. Notburga, 20c.
Sita, mala Hindostanka, 20e.
S prestola na morišče, 20c.
Stezosledec, 20c.
Spisi v ljudskih šolah, 30c.
Strelec, 20c.
Šaljivi Jaka, L in n. del, jedna knjiga, 20c. »tiri povesti, 20c. Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50 Tiun Ling, 20e.
Vošallna knjižica za vse prilike, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vcnček pripovesti, 20c. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30a.
V	delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20c.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 . Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 3Os. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, v««
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 80c. Zlata vas, 20c.
Zgodovinske povesti, (Vrhovec), L, IL
m., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Žirovnik, narodne pesmi z nape vi, L
in H., po 60c zvezek Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20c.