V O D N I K O V A M A L A P R A T I K A Z A L E T O 1 7 9 8 Pri preg l edovanju še nekata log iz i ranega g r a d i v a v rokop i snem odde lku N U K v Ljubljani mi je priš la v roke precej poškodovana , na obe strani črno in rdeče pot i skana pola v ve l ikost i 328 mm X 416 mm, razdel jena na 32 s črtnim o k v i r o m obdanih polj , to j e l istov. Spodnje l evo po l je nosi nas lov : MALA P R A T I K A sa l ç to 1 7 9 8. V' LUBLANl per Joan Er. Eger. nat i lkavz i . Torej primerek prve V o d n i k o v e Male prat ikc l Polo, ki je prišla že 8. jun. 1927 v Drž. š tud i j sko knj ižn ico z d v e m a drug ima polarna pratik (Egeričina N O V A K R A J N S K A P R A T I K A Za Leto 1801, Klein- m a y c r j e v a K R A J N S K A P R A T I K A Za Lejto 1801) in d v e m a polarna Egerjevega n e m š k e g a Beležnega koledarja (Laibacherischer Sel ireibkalender, 1796) kot dar p o k o j n e g a mons. Viktorja Steske, so v knj igovezn ic i N U K s trokovnjaško po- pravi l i , zgibal i in vezal i v l ično knj iž ico . S tem je s lednj ič naš la Vodnikova Mala prat ika za leto 1803, ki jo je knj ižn ica imela že prej (sign. 24 386), svojo s tarejšo sestrico in ta n a j m a n j š a s l ovenska knj iga je postala nova pridobitev za knj ižnico , pa tudi nov predmet za l i terarnega zgodovinurju in b ib l iografa . Literarna zgodov ina je ime la knj iž ico s icer že v razvidu (prim. Kidrič, Zgodov ina slov. s l ovs tva 297, 298). Vedela je, da je dal p o b u d o za njen nastanek Anton Linhart ; iz oznani l v V o d n i k o v i h Lublanskih Nov icah je bi la z n a n a vsaj pr ib l ižno njena vsebina. Pr imerka s a m e g a pa dos le j še n i smo poznal i , za to na j ga kot posebno redkost ob kra tkem opišem. F o r m a t knj iž ice j e dvaintr ideseterka (54 mm X 83 mm). Ima 64 nepaginira- nih strani , tisk je dvobarven , notranja oprema enaka opremi Male prat ike za leto 1803. Več ina knj iž ice je posvečena ko ledarskemu delu (str. 2 in 3 sp lošno in o s o n č n i h in luninih mrkih; po d v e strani obsegata ko ledar za vsak mesec, a brez tradic ionalnih sve tn i šk ih podob, kakor so jih pr inaša le vse s l ovenske prat ike, iu s icer: P R O S E N Z — J A N U A R 4/5, S V I Z H A N — F E B R U A R 8/9, S U S H E Z - MARZ 12/13, MALI T R A V E N - AP1UL |šcle od tu da l je je pri v s a k e m mesecu n a v e d e n o š tev i lo dni) 16/17, VELIKI T R A V E N — MAY 20/21, ROS11ENZVET - J U N I 24/25, MALI S E R P A N - JULI 28/29, VELIKI SER- P A N — A U G U S T 32/33. Kl MOV IZ — S E P T E M B E R 36/37. K O S A P E R S K - O C T O B E R 40/41, L I S T A G N O J - N O V E M B E R 44/45 in G R U D E N - DE- C E M B E R 48/49; ko ledarju za vsak mesec s ledi še n a v e d b a luninih sprememb: 6, 10, 14, 18, 22, 26, 30, 34, 38, 42. 46, 50). Vsi drugi teksti pa s e g a j o izven okv ira pravega koledarja in jih je treba o b r a v n a v a t i kot l epos lovna oz iroma kot p o l j u d n o p o u č n a dela. T a k o je koledarju d o d a n a za vsak mesec po ena n o v a u g a n k a v prozi , ki je ne v sebuje nobena izdaja Vodnikov ih del (str. 6, 10, 14, 18, 22, 26. 30. 34. 38, 42, 46. 50). P E R S T A V I K , ki pa ni samostojen del knjižice, m a r v e č je d o str. 51 razvrščen m e d ko ledarsk im delom, vsebuje z a b a v n e iu < p o u č n e č lanke , Prav lovco , to je basen К6Г inu Brty.cn v verzih (str. 57—60), in reš i tve ugank (str. 64). Ses tavki v prozi so Pergodbe (tri anekdote : o nekem kral ju , 7/11; o odrezavi dekli , 11; o u m i r a j o č e m skopuhu , 15), ručunsku naloga {Uganka , 19), v r e m e n s k o prerokovanje (Snamine od fiiflic, 23), d v e navodi l i zu u m e t n i j e (Sneshçno k ç p o pershgat , 23/27; S' k l o b u k a m eno be fedo sapifat , 27/31), č lanek o č loveški prehrani in s t a n o v a n j u v davn ih čas ih ( S H I V L E N J E Zhlovç fk iga roda v' nçk idan ih zhuf ih: 31, 35, 39, 43, 47, 51), R O J S T N I P O P I S l e d a j sh iv ih v i t k i h O B L A S T N I K O V (52—56) in č lanek o zdravi l ih ( O D A R C N J , 60—63). Vsi pr ispevki so novi , prvikrat objavl jeni . Nas ta l i so v da l j šem razdobju. O zadnjem ses tavku (Od arcnj) vemo, da ga je napisa l Vodnik že 1794, s a j ga Zois zelo hval i v p i smu Vodniku z d n e 25. jun. 1794 (gl. Vodn ikov spomenik , Briefe des Freih. Sigm. Zois an Vodnik, str. 49). Popravke , ki sta jih kri t ika Linhart in Zois predlagala , je p isec upoš teva l in č lanek skrajšal , opust i l pa je tudi germanizme, na katere ga omenjeno p i smo opozarja . Basen o kosu in sušcu se v nekaterih posameznos t ih raz l ikuje od do z d a j znanih objav (Pesmi za pokuš ino , 1806; Smole tova izdaja, 1840: Levst ikova , 1869; Grafenauerjeva , 1935). To je prva izpr ičana obl ika basni ; Vodnik jo je na to predelal za nat is v Pesmih za pokuš ino , potem pa jo je še in še poprav l ja l , k a k o r k a ž e s svoje- ročnimi korekturami opremljeni primerek prve s lovenske sumostojne zbirke posvetn ih pesmi, dutirun s 4. m a r c e m 1816, in drugo V o d n i k o v o rokopisno gradivo, ki ga hrani N U K kot Ms 511. Po č lanku o zdravi l ih , po vremenski prerokbi in č l a n k u o zgodovin i pre- hrane sodim, da je bi la ta žepna izdaja namenjena prosvet l j evanju preprostega l judstva , tako kmeta k a k o r tudi obrtnika, s luž inčadi in delavca. Kakih pre- rodnih misl i v njej ni najti , p a č pa so znači lni za rac ional i s t ično mise lnost poudark i zoper v r a ž a r s t v o (Od arcnj ) in n a v a j a n j e k treznost i ( S h i v l e n j e z h l o v ç f h k i g a roda). Vodnikova šegavos t se zrcali iz nekater ih ugank, v anekdo- tah o dekl i in zlasti o s k o p u h u — kak mručnjuk se ne bi izružul tuko prosto- dušno — in še na nekaterih mest ih (Sneshçno k(;po pershgut , Sh iv lenje zhlo- v ç f h k i g a roda). Migljaj o nač inu ž iv l jenja v našem Primorju vsebuje ses tavek Sh iv lenje z h l o v ç f h k i g a roda. Četudi je Mulu prat ika izšla anonimno , vendar n e d v o m n o izpričujeta pri- s p e v k a Kos in brezen in O d arcnj, zlasti pa tudi jezik, s log in miselnost , da je knj iž ica v celoti delo Valent ina Vodnika. Za zg led nekaj tekstov v ponat i su : 1) Vganku. Kaj je p o p o l n o m a krivo, vender ni grçh? (Str. 6.) 2) Vganka . V' kom fo fi ko lç fa inu pravdni b e f ç d n i k i podobni? (Str. 10.) 3) Vganka . Kaj je to, kar je rojeno od ozhqta inu matere, vender ni f in? (Str. 14.) 4) Vganka . S a k a j je Zefar uni dan Mofhkovi turju pi ful? (Str. 18.) 5) U g a n k a . Kje nemore tat ukruft i? (Str. 22.) 6) Uganka . Bçle pole, zherno shi to; Nekater i m ç m o grç, k a j pomeni , ker n e v 4 . (Str. 26.) 7) Uganka . Kdo je rojen v' nov im teftumenti , inu ni umeri? (Str. 30.) 8) Ugunku. Kateri ubiulzi nesapadejo fvo jo g lavo, ako lih radovo lno inu prcmi fh leno ubiajo? (Str. 34.) 9) Uganka . Kut<;r|u] muft ni sa jeft i , vender je nurbol fhi? (Str. 38.) 10) U g a n k a . Kje je narpervo drevo i sraf lo? (Str. 42.) 11) Uganka . Kuteri fi bode prçd nogo s lomil , kir is mise, al kir is f t rçhe pade? (Str. 46.) 12) Uganka . S a k a j fo nek idaj ta tove ob<;fhali? (Str. 50.) * Ena d ç k l a je k a f h o na miso nef la , inu zhes prag padla de Го Ге zhepi'ne inu k a f h a po hifhi rasletçle. G o f p o d i n a pravi : tako s n a m jef tudi! — D ç k l a odgovor i : l ahko snate , k' Tim v a m pokasala . ( S t r . l t . ) * En ohernik, katçr iga nezhem imçnovat , pride na koncz fvo jga shiv lenja . Ta je u fe l e j na ve l iko obrçf t inu lç pruti dobri sa f tav i pofojova l . F a j m a f h t e r ga fpovç, previdi , inu puf t î pershgano v o s h ç n o f v ç z h o v'roke dat; bolnik pravi , j e s h ç lo jçva dobra, Геј tudi fvçti . F a j m a f h t e r ga opomina , de n ima sa ta Ivcjt fkerbçt i , inu mu pred nega u m e r j o z h e ozhi Tvojo iz mçdenine sl ito bri tko martro dershi ; ohernik odgovor da: na medenino nizh ne pofodim. (Str. 15, 19.) * Sneshçno kepo pershgat, V' f n e s h ç n o k ç p o utakni en kofez kafre, de bode en m a l o ven molçla, jo s' eno fvçzho pershgi; ka fra bode gorela, ludje pa bodo mçni l i , de snçg gori, k a f r a je bela, inu fe s laft i per luzhi od fnega nizh ne ruslozhi; satorej je narbol fh i svezher take umçt i io f t dopernal'hat, kakor imajo v f i smikovt i ( tafchenfpie ler) fvojo hva l e vredno navado . (Str. 23, 27.) Shiolenje Zhlovcfkifiu roda o' nfkidanih zhafih. Pred vezh tavshent kjtumi ni bi la snana pfheniza , ne ajda, ne rosh. She lod fo mlç l i inu is nega kruh pekl i ; l a m o de she lod v' jutroveh deshe lah je bol ihi , k a k o r v' na fh ih mersl ih krajih. D o b r a je bi la vodu is I tudenza; dobre lefnike, drobnize sraven she lodov iga kruha; m e f o inu d iv jazh ina le je le sa kozh l ivo f t jçdla . Grçki pernefe jo p o z h a f i p f h e n i z o inu shi to is Egipta; od gričkov pride med R i m z e inu Lahe; sadnizh to N ç m z i p fhen izo prejel i od Rimzov . Is perviga Го jo mlç l i na rozhnih mal inih , kakor The dan dai iafhni v' Terft i , inu per morji famotesh melejo, ker n i m a j o tekozheh voda. O d h l ç b a fo fpodrçsa l i fkorio, inu jo namçrti talerja imçl i ; s' gorno fkorio fo s a j ç m a l i ; sadnizh pa taler inu shl izo v' she lodez pomivat djali . Ako je en potrçbcn preposno k' ji;di perfhel , inu kof i lo s a m u d i l ; fo m u ih pojçft i dal i ; bera/ .hov takrat ni bi lo; s a k a j f lçdni je s' mal im sadovo len bil, inu po- potni fo bili p o v f o d saf tojn go f tovan i . Kruli fo ô p r ç f e n pekl i ; droshe nifo bi le snane. Si;le, inu ohravt f ino is Egipta posno pred m a l o fto latami dobi l i ; b r ç f k v c is Perf ie ; z h e f p l e inu Hive is Sirie na Turfk im v' Asii . P o siini je f lano т еГо ena p o f ç b n o f t ; sa to fe je tudi sdravje bol zlilovt;ka dershalo , k a k o r fedaj, ker je tri;snirhi sliivel, inu ni to l ikaj premodro narejeniga f trupa jçdel , kukor v' fedajnih zhaf ih . Nekidan nifo v poftnih d n ç v i h jajza jc;fti f m f l i ; od tega pride navada , pirhe kuhat , ih na ve l ikonozh ji;fti, inu eden d r u g i m a sa dar pofh i la t ; k<;r fo ill tukrut rudçzhe fkuhal i , de bi l cpfhi dur bil. Prebiva l i fo al v' fka lah , al v' kozhah is protja fp ledeneh; a k o fo bi le s' hlatani samasane , fe je sa imeni tnof t Tlitijlo. Po zl iaf i je potreba inu pr idnof t ludi vezh nauzhi la . (Str. 31. 35. 39. 43, 47. 51.) PruoloDza* Kôf inu Brosen.** Kof prepçva, gnçsdo snalha Lepo Brçsen gori grç Nafmeozhi nega prafha. Tako sgodaj pojefh shç? Kdo bo branil meni pçt i? Shenil fe je vzheraj brat Jutri mif l im lubzo vsçt i Ravno vabim, bodi fvat ! Vfe presodaj ti ropozhefh Vc,'fli, de flielej gorigrçm? Gor al doli, kamer ozhefli D e fe shcjnim, leto vçm. Dobre vole, uka, raja Shtirji godzi mu pojo Bom sa vreme pralhal Mlaja? Sej violze shç zvedo. Srak po Shipi fe preverne Megle shene, burjo da Hrib, doline fnçg pogerne Mrasa vmira violiza. Nasaj Brçsen пи; ni perdersiie Kajt' je Kof, nepoiefh vezh? Eh kaj! — brat mi vznçraj smersne Danef pa je — moja prezh! Kamer tvoia flà ti kashe, Preveza nagel nimafh bit; Sturu prutka fe neslashe; Sulhez ima rgp savit. * Fabula. ** Sufiz, ali Marz. (Str. 57—60) Od arznj Kakor hitro edèn, ali vezh vudov tvoje luftne opravi la nedopernafhajo, takrat ena bolçsén notri tizhi. Natura fe fuma muju, bolçsén venvrçzhi , vender bres pomozhi vezhdejl nemôre to dopernefti , nko njçj arznfe nepomâgajo. Satorej gleduj, de vfe fvoje vude per nih laftnim opravi lu ohrunifh. Zhe puk to opravi lo nupik grijde, sdnjzi osdrnvlivza ifhi. O d nekidaj fo ludjç na arznie glçdali , kutçre v' tçj, al uni bolçsni poma- gajo; mnoge fkufhne dçlali , inu kur je pomagalo , popifali . Tako je sa f topnof t na osdravlenje v' çdno gorijemùla. Ta vçdno l t je fkusi dolge f tanovitne fkufhne notri do nafhih dni ena refnizhna vuzhenof t poftâ la , je popifsàna, »nu vuzheni moshjç jo drugim ras-kladujo, tudi per pofte lah tih bolnikov drugim kâshejo. Taki vuzheni moshjç fe smirej trudo naturo tiga sdravja, tçh bolçsni , arznj, inu sçlith dalej bol fposnati . To potrçbuje premoshenja. Satorej vikfhi go fpofke take vuzhene moshç plazhajo, nih v' fholah sa vuzhenike po- tavjo, n im potrçbno orodje, perpravo, bukve obilno pretkerbç; inu obeniga sa osdravl ivza ne fposnâjo, katçri ni v' takeh sfholah podvuzhén, potérjen, inu per bolnikih fkufhen. Takih arzatov imamo dan danafhni veliko. — Al n i fo tedaj taifti ludje farni fvoj iga shivlenja klavzi , katçri babje mašila, p l e fn ive arznie pokôtnih golufov , inu nevarne prahove lashnivih famavukov i fhejo? (Str. 60—63) Vganke 1) Klobafa. 2) D e fe morejo masat. 3) Hzhi. 4) Kçr nifta bliso ukup. 5) Kçr nizh ni. 6) Bukve. 7) Kateri sdej shivio. 8) Mefarji. 9) Gnoj. 10) Na fhtori. I t ) Kir is mise je prçd na tlah. 12) Sa uràt. (Str. 64) Mala pratika za leto 1798 je izšla konec nov. ali v prvih dneh dec. 1797 namesto Velike pratike (1795—1797). Vzrok, da je založnik Eger ustavil Vel iko pratiko in jo nadomesti l z Malo, pojasnjuje naslednji oglas v Lublanskih No- vicah z dne 25. in 29. nov. 1797, št. 94 in 95: »Sadne tri lçta fim nat i fkoval eno pratiko s' imenam VELIKI KALEN- D E R ; al nitim mogel is hajat, bila je ludçm predraga; satorej bodein eno majh ino pratiko pod imenam: MALA PRATIKA namçft i une vel ike vundal . Ona je tako majhina, de fe lahko v' arshati nofi, na tledni dun ftoji en Svçtnik , ima uganke, inu nekatere perftavke. Perhodni tçden bode she na- prodaj ftala. Perporozhim to mojo perloshno notno pratiko, ker je lt;pa, dobri kup, inu per febi vedno nofit perpravna. Joan. Fridrih Eger, natifkaviz .c D a je Mala pratika izhajala od 1798 nepretrgoma tudi naslednja leta, do- kazujeta še dva oglasa v Lubi. Novicah, nanašajoča se na to knj ižno podjetje (15. in 22. sept. 1798 ter 2. in 9. nov. 1799). Ohranjeni primerek iz 1. 1803 in stu- vek: »Vulentin Vodnik, profesor poetike, je pisul s lovenski beležni koledur za leta 1795-96-97, zu leta 1796-99-1800-1-2-3-4-5-6 pa žepni koledar v istem jeziku (11. G. H o f f , Historisch-stat ist isch-topographisches Gemälde vom Herzogthume Kruin und demselben einverleibten lstricn, 1808, III, 148) pa dajetu upanje, da se kdaj utegne koinu posrečiti, najti še scdcin doslej neznanih tiskov te serije, ki bo osvetl i la to in ono zanimivost v zvezi z Vodnikovim delom, pred- vsem pu pomugulu določiti kronologijo prvih objuv tistih pesmi, ki jih je Vodnik zbrul in priobčil v Pesmih zu pokušino. Alfonz Gspan N E K A J Č E Š K I H L I T E R A R N O Z G O D O V I N S K I H K N J I C D o m a l a deset let je preteklo, kar so se nam pretrgale zveze z zunanj im svetom; kajti tudi • letih po vojni smo obnovil i le malo stikov. Mislim tu predvsem na potrebno zvezo zlasti z zapadnim robom slovanstva, Čehi, Poljaki in deloma Slovuki, ker so vprašanja • njihovi literarni zgodovini prepogosto zelo podobna našim, vsaj kol ikor posegajo v področje komparat ivne vede. Priznati moramo, da smo zaostali tako v poznavanju obruvnavunega gradiva samega kakor glede načina obdelave. Marsikatera znanstvena dognanju so nam sa to neznana, o nekaterih pa še nismo izrazili svojega mnenja (tako na primer