f sitBloa p (»is na t gotovim.	I ZMAJA VSAK TOREK, ČETKTEK IN SOBOTO.	€*«a	posaniemi	Metliki	Dm	1	50,
'•mr*auki»wrmmmmmammmmmmmmmammmammammmmmmmmmmmmmmmmmmummamamammmmmm mmmmmmHnmnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamammmtmmmmmmmm——a >
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Haročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za XA leta 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23.
■eaetino 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani.	Dopisi ge ne vračajo. —- Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XL___________________ Telefoa	§t.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dne	30.	junija	1928.	Telefon	št. 2552.	ŠTEV.	77.
Javna plenarna seja
Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
V sredo dopoldne se je vršila v sejni dvorani javna plenarna seja Zbornice TOL Na predsedstvenem odru sedijo predsednik g. I. Jelačin, njemu ob levi gen. tajnik g. dr. Fr. VVindischer, na desni pa podpredsedniki gg. Ogrin, L e o p. Bruderman, Drag. Hribar in načelnik ministrstva dr. R. Mar n.
Sejo je otvoril ter vodil zbornični predsednik g. I. Jelačin ml. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil umrlega zborničnega člana dr. Radoslava P i p u š a. Pokojni je bil izvrsten sin svojega naroda, neutrudljiv naroden delavec in moder gospodar. Navzoči so počastili spomin umrlega stem, da so se dvignili s sedežev.
Kot namestnik umrlega dr. Pipuša je bil poklican v Zbornico g. ing. D r a č a r iz Maribora. Zbornična člana g. Ivan Mesarič in Josip Kokol sta- radi bolezni odložila svoja mandata. Na njuni mesti prideta v zbornico g. Jernej G o 1 č e r, sodar v Celju, in g. Štefan L i t r o p, čevljar v Turnišču.
Predsednikovo poročilo.
Predsednik g. Ivan Jelačin ml. je nato podal izčrpno poročilo o delovanju zbornice in o njenih prizadevanjih za zboljšanje gospodarskega položaja. Poročilo, ki nam kaže, kako ogromno delo vrši Zbornica, priobčimo v prihodnji številki.
Ob koncu poročila se obrača g. predsednik na vse merodajne faktorje, predvsem pa na oblastna odbora, naj podpirajo delo in stremljenje Zbornice. Pozdravi načelnika ministrstva trgovine in industrije g. dr. Rudolfa Marna in predlaga naj se odstopivšima članoma g. Josipu K o -kolu i*n g. Matiji M e s a r i č u izreče pismena zahvala, kar se je sprejelo.
Predsednikovo poročilo so vsi navzoči vzeli z velikim odobravanjem na znanje.
G. Josip Rebek je podal izjavo, v kateri izraža obžalovanje nad krvavim zločinom v narodni skupščini. V interesu gospodarstva je, da se slična dejanja pod nobenim pogojem ne smejo več ponoviti.
Predsednik g. Ivan Jelačin je odgovoril, da itak vsak kulturen človek kar najstrožje obsoja krvavi čin v narodni skupščini, pa naj si je bil premišljen ali pa osebni čin posameznika. Nato se je prešlo na dnevni red.
Nov poslovnik Zbornice.
G. Ivan Avsenek je poročal o načrtu novega zborničnega poslovnika. Sedanji poslovnik datira iz 1. 1868 in je popolnoma zastarel. Ta načrt je izd el dl posebni odbor. Predvsem so vpoštevali avtonomijo posameznih odsekov. Za zbornično razsodišče se bo izdelal poseben poslovnik.
V debati sta se oglasila gg. K r e j -č i in Rebek in po zaključeni debati je bil poslovnik soglasno sprejet.
Zbornični član g. Rebek izjavlja, da se pač strinja s poslovnikom, vendar pa želi, da se izvršijo nekatere spremembe. Zahteval je, da se število članov, ki je potrebno za predložitev nujnih predlogov, zniža od 12 na 6, tako da bi lahko ena tretjina članov vsakega odseka stavila nujne predloge.
Predsednik g. Jelačin je pojasnil, da je visoko število podpisov za nujne predloge že zaradi tega potrebno, da se preveč ne nakopičijo nujni predlogi ter s tem po nepotrebnem ne zavleče gladko in dobro poslovanje. Noče pa delati nobenih težkoč in je eventuelno za to, da se zniža število na osem.
G. A v s e n e k odgovarja g. Rebe-ku in pravi, da je bil poslovnik v odseku sprejet soglasno. Pred plenum zbornice spadajo le skupne stvari. Število za podpise nujnih predlogov se je pa določilo le radi tega, da se ne zabarikadira celo zborovanje z nujnimi predlogi.
Končno so se zedinili na osem podpisov in je bil poslovnik soglasno sprejet.
Državni monopol.
Zbornični konzulent g. Ž a g a r je nato poročal o drž. monopolih in je v svojem referatu v glavnem izjavil:
Naša monopolska uprava povzroča trgovini mnogo težkoč in sitnosti, v zadnjem času zlasti glede prodaje soli in vžigalic. V splošneml gre zahteva slovenskih gospodarskih krogov za tem, da se monopolna pravica glede vsakdanjih potrebščin, zJasti glede soli in vžigalic omeji samo na uvoz, izvoz in produkcijo. Ukine pa naj se monopol prodaje in ukinejo zakupi veleprodaje soli in vžigalic ter pooblaščena maloprodaja soli. Zbornični interesenti želijo: 1. da se zniža monopolna taksa na vžigalice v okvirju sedanje prodajne cene vsaj toliko, da bo znašal skupni dobiček v prodaji na debelo in drobno vsaj 10 par pri škatljioi; 2. da se opusti zakup veleprodaje vžigalic in soli in da se oddaja to blago v promet potom državnih skladišč, odnosno potom tovarn vžigalic; 3. da se ustanovi državno monopolsko skladišče v Mariboru; 4. da se prodaja soli na drobno ’ preuredi v prosto obrt in se cene prepustijo prosti konkurenci; 5. da se opusti uvažanje manjvredne morske soli in da se naj uvaža mineralna sol predvsem iz avstrijskih solarn; 6. da se dovoli prosta prodaja luksuznega cigaretnega papirja ter uvoz in izdelovanje stročnic; 7. da se zviša provizija trafikantov od 4 na 8%.
Izčrpno je nato poročal o
, >
vprašanju preskrbe Slovenije s Soljo zbornični član g. Fran Č e h. O tem predmetu priobčimo daljše poročilo v eni prihodnjih številk.
O vprašanju
izenačenja državnih trošarin je poročal zbornični konzulent g. F. Žagar: Finančna uprava je izdelala nov predlog zakona o državnih trošarinah. O predlogu se je vršila v zbornici anketa interesentov, ki so za popolnitev stavili mnogobrojne izpre-minjevalne predloge tako glede troša-rinske tarife same, kakor glede tro-.šarinske kontrole. Zbornica je te predloge upoštevala v svoji izjavi in prosila Generalno direkcijo davkov, da jih upošteva, da bo tako nov zakon o državnih trošarinah v vsaikem oziru vstregel potrebam gospodarstva in da bo izvršljiv brez posebnih ne-prilik, oVir in veksacij.
O načrtu novega1 koiikurznega zakona je poročal g. dr. I. P r e t n a r. Predlagal je k temu načrtu več izpremi-
njevalnih predlogov in korektur, kakor so jih že predčasom sprejeli na tozadevni anketi.
0 vprašanju potovanja in detajlnega krošnjarenja
je poročal zbornični tajnik g. dr. I. P 1 e s s. Od vsepovsod prihajajo namreč tožbe o detajlnem prodajanju trgovskih potnikov. Zbornica je radi tega ponovno intervenirala pri obrtnih oblastih, pa tudi pri drugih zbornicah, deloma z uspehom. Krošnjarjev prihaja vedno več v deželo in vsi dosedanji koraki merodajnih faktorjev so malo pomagali. Zbornica je sklenila, da bo z vso odločnostjo nastopila proti tej neprimerni konkurenci, ki jo delajo detajlni potniki in pa krošnjarji ter da bo predložila gg. vel. županoma v tem oziru konkretne predloge.
0 novi uredbi za nabavljalne zadruge državnih nameščencev
je poročal zbornični član g. S. Florjančič. Na njegov predlog so sklenili, da zbornica intervenira, da te zadruge ne bodo prodajale blaga tudi nečlanom.
0 vprašanju odpiranja in zapiranja trgovin in o delovnem času
je poročal zbornični tajnik g. dr. I. P1 e s s in se je njegovo poročilo vzelo z odobravanjem na znanje.
Zavod za pospeševanje obrti.
Zbornični podpredsed. g. O g r i n je poročal o ustanovitvi »Zavoda za pospeševanje obrti«. Zbornica je v to svrho v svojem proračunu že določila znesek 100.000 dinarjev.
Zbornični član g. Rebek je hotel imeti nekaj informacij, ki mu jih je dal g. predsednik, nakar so predlog g- podpredsednika soglasno sprejeli.
V	kuratorij odbora so bili izvoljeni sledeči zbornični člani: Iz obrtnega odseka: gg.Ogrin, Rebek, Ložar in H o h n j e c ; iz industrijskega odseka: gg. inž. Remec in Krejči; iz trgovskega odseka pa gg. J e 1 a č i n in Sušnik.
Samostojni predlogi.
Zbornični člani so vložili več samostojnih predlogov, ki so bili deloma sprejeti, deloma pa odkazani odsekom.
Zbornični član g. Rebek je predlagal, naj se kolikor mogoče podpira rezbarstvo. Razentega je v svojem drugem predlogu zahteval, naj se zviša vrednost imetja, ki se ne sme zarubiti, na 3000 dinarjev.
Zbornični član g. inž. Remec pravi, da so vizumi še vedno velika ovira in je zahteval, naj se predpisi glede potnih listov kolikor mogoče olajšajo.
Zbornični član g. Vrečar je v svojem predlogu izrekel željo, naj zbornica intervenira radi poenostavljenja davčne prakse, predvsem glede predpisov o davku na prejemke uslužbencev. Njegov predlog je bil soglasno sprejet.
Zbornični Član g. Spaniček je vložil nujni predlog, da se naj omeji prodaja mineralnih vod po krošnjarjih.
Zbornični član g. Zavodnik je predlagal, naj zbornica intervenira, da se odpravi carina na uvoz strojev za obdelavo lesa.
Zbornični član g. Plut je v svojem nujnem predlogu izrekel željo, da se izboljšajo železniške zveže z
Belokrajino ter deloma izpremeni vozni red.
Zbornični član g. dr. C r o b a t h je predlagal z ozirom na to, da se v Kranju z neverjetno hitrostjo razvija tekstilna industrija, ustanovitev tekstilne šole v Kranju, da se na ta način vzgoji dovolj domačega naraščaja. V drugem svojem nujnem predlogu je predlagal g. dr. Crobath več iz-prememb k noveli o pokojninskem zavarovanju. Ta predlog je bil odka-zan trgovskemu in industrijskemu odseku.
Zbornični član g. Kržišnik je vi svojem nujnem predlogu zahteval izboljšanje telefonske zveze med Raj* henburgom in Ljubljano ter med Raj-henburgom in Zagrebom. Ravnotako naj se tudi uredi železniška zveza.
Podpredsednik g. O g r i n je predlagal ustanovitev zborničnega razsodišča.
Nato se je predsednik g. Jelačin zahvalil vsem članom ter ob trinajsti uri zaključil plenarno sejo.
Preskrba Slovenije s soljo,
V	plenarni seji Zbornice TOI je poročal član g. Fran C e h o gornjem predmetu in je z ozirom na to, da je monopolska uprava na vse oddelke in sreske uprave finančne kontrole naslovila odlok, v katerem organom finančne kontrole naroča, da morajo vsi prodajalci soli vse količine soli, katere imajo na zalogi, razprodati sol iz sedanje zaloge po 1. juniju t. 1., jo morajo prodajati po določeni monopolski ceni, ako dobijo za maloprodajo soli potrebno dovoljenje, sicer se jim odvzame vso zalogo soli, stavil glede maloprodaje soli sledeči samostojni predlog:
»Pravilnik za maloprodajo soli do danes ni bil oficijelno objavljen. Večina trgovcev, ki reflektira na maloprodajo, niti ne ve, kje naj vloži prošnje za dovoljenje maloprodaje in pod katerimi pogoji se ta dovoljenja izdajajo. Po privatnih informacijah je monopolska uprava nekak pravilnik že izdelala, ni ga pa še objavila. Po pravilniku, ki so ga dobili posamezni podzakupniki od zakupnika veleprodaje soli v prepisu, je treba prošnji za maloprodajo soli priložiti še sledeča potrdila:
1. potrdilo o plačanem davku za ves pretekli čas in za tekoče tromesečje;
2. potrdilo pristojne finančne oblasti, da prosilec ni bil obsojen radi tihotapstva in da radi tihotapstva tudi ni v preiskavi;
3. overjeni prepis oglasa o proto-kolaciji firme ali obrtnega lista.
Trgovci, ki reflektirajo na maloprodajo soli, si teh dokumentov ne bodo mogli pribaviti tako pravočasno, da bi si mogli izposlovati dovoljenje za maloprodajo še pred dnem 1. julija 1.1. Vzrok, da je to nemogoče, je monopolska uprava sama, ki ni skrbela za najširšo, publikacijo novega pravilnika, tako da je večina trgovcev bila do zadnjih dni neorijentirana, kje naj vloži prošnjo in kakšne dokumente naj prošnji priloži.
Da se obvaruje trgovstvo občutne škode predlagam, naj se Zbornica na merodajnih mestih zavzame za to, da se sol ne bo odvzemala trgovcem, ki dne 1. julija 1.1; še ne bodo imeli dovoljenja za maloprodajo, ampak naj se ta rok‘podaljša najmanj za en mesec, da bodo vsi trgovci, ki reilekti-rajo na maloprodajo, v položaju si pribaviti za to potrebno dovoljenje.«
Predlog je bil soglasno sprejet.
(JUVERNER NARODNE BANKE UMRL.
Predvčerajšnjim je umrl guverner Narodne banke g. Ljuba Sreč kovic.
Bil je šele letos izvoljen za guvernerja. Pokojnik, ki je bil star 67 let, je že dolgo bolehal na sladkorni bolezni. Vsled tega je znani dunajski specialist dr. Gustav Singer, ko je preiskal Radiča, obiskal tudi g. Srečko-viča. Smrt je nastopila vsled komplikacij španske bolezni. Vest o njegovi smrti je napravila težek vtis v vseh gospodarskih krogih, v katerih je bil znan kot eden naših najboljših narodnih gospodarjev in finančnih strokovnjakov. Povodom njegove smrti se je vršila komemorativna seja upravnega odbora Narodne banke pod predsedstvom viceguvernerja Bajlonija. Namesto venca so darovali invalidskemu udruženju 25.000 Din. — Pokojni Ljuba Srečkovič se je rodil v Branovini v valjevskem okrožju kot sin ugledne rodbine. Gimnazijo je ab-solviral 1. 1880. v Beogradu in nato pravno fakulteto. Kot najresnejšega kandidata za nasledstvo forsirajo sedanji vladni krogi dosedanjega finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča.
* * *
ZVIŠANJE PRISPEVKOV ZA BOLNIŠKO ZAVAROVANJE.
Minister /a socialno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje in to za urade, kateri so letna poslovanja zaključili r deficitom. Takih uradov je zaenkrat 13. Tudi za Trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvišajo prispevki. Nevarnost zvišanja prispevkov grozi vsem uradom, kateri bi v svojem poslovanju ne mogli vzdržati ravnotežja. Zato je važno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti je važno redno plačevanje prispevkov. — Prispevki so bili zvišani od 6 na 7%, odnosno od 6 na 6-5% in to od 1. julija 19|l28 dalje.
* * *
NARAŠČAJOČI DEFICIT V NAŠIH DRŽAVNIH FINANCAH.
Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila izkaz državnih dohodkov za februar. V tem mesecu so znašali državni dohodki 814-6 milijona dinarjev (napram 017*4 v januarju, 907 v decembru, 1028 v novembru, 1076-2 v oktobru in 899-1 v septembru), dočim so državni izdatki v tem mesecu znašali 995'2 milijona Din. Državni izdatki so bili torej v tem mesecu za 180-7 milijona Din večji kakor dohodki. Skupni državni dohodki v prvih 11 mesecih preteklega finančnega leta so znašati 10.0741 milijona Din, tako da je skupno z deficitom v februarju narastel primanjkljaj državnih financ prvih 11 mesecev preteklega finančnega leta na 417'9 milijona Din.
* * * ITALIJANSKO-AMERIŠKl KAPITAL.
V	Rimu ustanavljajo italijansko ameriško družbo, ki vzbuja vsled svojega ogromnega kapitala veliko pozornost v vsej Evropi. Gre za družbo Italian Su-perpower Corporation. Ta družba namerava nakupiti delnice italijanskih elektrarn in na ta način nuditi tem družbam velike vsote denarnih sredstev. Družbo sta ustanovila dva newyorška bančna zavoda. Kazentega so udeležene italijanske elektrarniške družbe in pa največja italijanska banka, namreč Ban-ca Commerciale Italiana. Akcijska glavnica znaša 33 milijonov dolarjev. To ni prva investicija ameriškega kapitala v italijanski elektrarniški industriji. Ravno nekatere izmed teh elektrarn, ki hočejo zdaj prodati del svojih delnic, imenovani družbi, so že prej dobile večja ameriška posojila v znesku najmanj 35 milijonov dolarjev. V poštev pridejo pa še druga sredstva, ki so jih dobili indirektno iz Amerike. Lahko računamo, da je v italijanski elektrarniški industriji investiranih najmanj 80 milijonov dolarjev ameriškega kapitala.
* # #
J. L.:
Naš trgovski naraščaj na obali Jadrana.
(Konec.)
Vzeli smo slovo od teh krajev, čas je hitel, v luki Splita je že čakal pa-robrod, da nas ponese ob dalmatinski obali na Sušak. In že smo ob 8. uri zvečer hiteli po splitskih ulicah na obal, kjer se je v pristanišču zbiralo ljudstvo, domačini in potniki. Stopili smo na krov mogočne ladje »Zagreb«, marsikdo prvikrat v svojem življenju. Točno ob 9. uri zvečer je ladja dvignila sidro, počasi so popustile vrvi, tla so se zamajala in parnik se je premaknil ter se počasi obrnil ven iz luke proti zapadu na širno morje. Dolgo smo mahali z robci mestu v slovo, sloneč na ograji. Nepopisen pogled se je nudil našim očem, ko je Split, razsvetljen po sto in sto lučkah, polagoma izgineval in so mogočne palače tonile v noč. Še dolgo pa je kazala svojo ožarjeno fasado mogočna Dioklecijanova palača ... Trudni in prevzeti od solnčne vročine so nato dijaki poiskali mesta, kakor je kdo vedel in znal, in kmalu so pospali od napora. Ob 4. uri zjutraj, že ko se je danilo, smo hiteli mimo Zadra, ki je še spal v globokem snu. Zdelo se nam je, da počiva na obali zvezan suženj, ki,' izmučen in strt pričakuje smrti in ugonobljenja. V krasnem jutru se je sedaj odkrivala pred našimi očmi vsa panorama zgornjega Jadrana. Otok za otokom se je vrstil mimo nas, a na kopnem nas je spremljal mogočni Velebit. In vso to sliko so še dopolnjevale slikovite ribiške ladje z razpetimi jadri, lepi, beli galebi in delfini v morju, ki so vzbujali potnikom mnogo zanimanja. Že smo vozili mimo Krka, kjer smo opazili na obali najpriljubljenejša kopališča Ljubljančanov, Krk, Aleksandrovo, Omišalj itd. Končno se nam je odprl pogled na ves reški zaliv in pred nami je ležal ta morski kotiček v vsej veličini in lepoti. Krasna panorama! Učka gora na levi, v daljavi Javornik in Ri$-njak, a na desni lepa Velika in Mala* Kapela! Res, cel amfiteater! A bregovi so posuti z vasicami, na morskem obrežju pa leže lepi kraji Lov' rana, Opatija, Voloska, Reka, Sušak, Bakar itd. Sama letovišča. Nepozabna nam ostane islika, ko smo vozili v zaliv Sušaka ter se je končno ladjin trup naslonil na pomol in obstal.
Sirene ladij in zvonovi so oznanjali, da je poldan, ko smo zapuščali ladjin krov, kjer smo užili toliko naravne lepote, kolikor je ne more zlepa nuditi slična vožnja; saj smo prevozili najbolj členovito dalmatinsko in hrvaško obal, katero občudujejo tudi vsi inozemski potniki in letoviščarji. Na vrtu gostoljubne restavracije »Kosovo« smo kosili in se nato odpočili. Popoldne smo se nato kopali v novozgrajenem kopališču, da smo se osvežili, kajti solnce je žgalo neusmiljeno. Proti večeru, ko je vročina malo ponehala, smo si hitro ogledali znamenitosti Sušaka, nato pa smo odšli na Trsat, odkoder smo uživali lepoto celotnega pogleda na Kvarner. Od tu smo šele lahko razmotrivali velik gospodarski pomen Sušaka za našo državo in veliko konkurenco, ki jo dela Reki. Saj smo sklepali iz velikanskih zalog lesa, ki polnijo našo obal ob Brajdiči, da se na Sušaku razvija promet, ki procentualno daleč prekaša promet sosednje Reke. Tu, na naši strani, polna skladišča, v pristanišču vrvenje in promet, a tam, preko meje, praznina in mir, katerega obmorsko mesto najhujše sovraži. — Samo nekaj imajo Italijani na Reki, česar ni na Sušaku; to je zabavišče z vrtiljaki, odkoder so prihajali zvoki avtomatov celo popoldne in nekako izzivali »Balkance«. No, pa prebivalci Sušaka se nad tem nič ne razburjajo, čeprav so vrtiljaki tik meje, saj vedo, da rabijo Rečani v svrho pomirjenja živcev gotovih injekcij, ker pač drugačnih Rim ne more in noče dati. Izletniki so spoznali, da bo potrebno še mnogo truda in napora, a tudi prevdamega in ekonomičnega gospodarstva, ako hočemo, da bo postal Sušak resnično resen konkurent Reke in mogočno izhodi-
šče pomorskega prometa za severni in zapadni del naše države.
Ko smo Hi ogledali še romarsko cerkev na Trsatu in znamenitosti Frankopanskega gradu, smo odšli počasi v mesto, uživajoč krasen pogled na Kvarner pri večerni razsvetljavi. Večerni brzovlak nas je nato odpeljal proti Karlovcu. Še zadnji pogled na obmorske kraje, na migljajoče lučke, izdajajoče naselbine, na modro morje — in zavili smo v Liko, v kraško kamenje.
V	ponedeljek zjutraj je nas končno pripeljal dolenjski vlak zdrave, srečne in zadovoljne, čeprav jako trudne, v belo Ljubljano. Tu sedaj obujajo dijaki spomine in šele sedaj spoznavajo veličino naše države, ko so se enkrat na licu mesta prepričali o njeni lepoti in premoženju, a tudi o njeni važni vlogi v bodoči mednarodni trgovini.
Da je to poučno potovanje tako srečno uspelo, gre zasluga v prvi vrsti gg. trgovcem, ki so s svojo uvidevnostjo omogočili dijakom dvainpol-dnevni dopust, da so bili lahko odsotni 4 dni. Gg. trgovci se pač zavedajo, da se mora obzorje našega trgovskega naraščaja razširiti, da bo enkrat kos veliki konkurenci v mednarodni trgovini, in da se bo trgovina pri nas počasi dvignila na ono višino, ki jo zavzema drugje. V enaki meri gre zasluga i Gremiju trgovcev v Ljubljani, ki je s svojo naklonjenostjo omogočil in uredil vse važne podrobnosti ekskurzije. Končno so mnogo pripomogli k uspehu tudi razni splitski faktorji, ki so nudili vse, da smo se v Splitu počutili kot doma in da smo v par dneh spoznali vse .znamenitosti tega našega največjega in najlepšega obmorskega trgovskega mesta.
Za zabavo in kratek čas pa je skrbel vedno veseli, humorja polni Pe-nišek, ki na vsej dolgi vožnji ni kazal utrujenosti in ne slabe volje. Hvala vsem!
Velike fuzije v jugoslovanskem bankarstvu.
Med vojno in po vojni se je ustanovilo nebroj bank. Razni denarni zavodi so rasli kakor gobe po dežju. Prav tako hitro so pa tudi izginjali. Žal, da so bili med temi tudi zavodi, ki so obetali kar največ, ki so pa postali žrtve nepremišljene gospodarske in strankarske politike.
Dandanes pa čas zahteva vse kaj drugega. Razmere na gospodarskem polju se z neverjetno hitrostjo izpre-m m ja jo. Gospodarstvo kaže povsod znake združevanja. In tako se tudi kapital združuje ter mednarodno organizira, ker le na ta način more zadoščati vsem zahtevam časa.
In tako se je tudi v našem jugoslovanskem bankarstvu pojavila težnja. Nočemo govoriti o postanku Jadransko-podunavske banke, tudi ne o fuziji Ljubljanske kreditne banke s Trgovsko banko, pač pa hočemo omeniti nekatere novejše fuzije.
Meseca marca letošnjega leta sta §e združili Hrvatska eskomptna banka (akcijski kapital 130 milijonov dinarjev) in pa Hrvatsko-slavonska deželna hipotekarna banka (akcijski kapital 60 milijonov dinarjev). Kapital tega novega zavoda, ki se imenuje Jugoslovanska eskomptna in hipotekarna banka, znaša 116 milijonov dinarjev, rezerve pa 42 milijonov dinarjev. Pri Hipotekarni banki je interesirana Wiener Boden-kreditanstalt in belgijski Solway-kon-cem, pri Hrvatski eskomptni banki pa londonsko Anglo - international banka. Nadalje nam je znano, da imata pri Bosanski banki Wiener Boden-kreditanstalt in pa belgijski Solway-koncern odločilno besedo, pri agrarni in komercialni banki pa Jugoslovanska eskomptna in hipotekarna banka, peštanska Ogrska komercialna banka, Češka bančna unija v Pragi, La-zard and Brothers, Ephrussi and Co. v Londonu, ki so komanditi berlinske Diskontogesellschaft.
Zadnje dni so pa ravnateljstva Jugoslovanske eskomptne in hipotekarne banke d. (1., Zagreb, Bosanske banke d. d., Beograd, in Agrarne m
komercialne banke d. (1., Beograd-Sarajevo, soglasno sklenila izvesti fuzijo teh treh bank.
Ta ravnateljski sklep bodo predložili izvanrednemu občnemu zboru vseh treh bančnih zavodov, ki se bo vršil 22. julija t. 1.
Delničarji Bosanske banke in Agrarne in komercialne banke bojo v zameno za vsakih 100 Din nomi-nale svojih dosedanjih delnic dobili 100 dinarjev nominale novih delnic.
Novi zavod se bo imenoval Jugo-, slovenska udružena banka d. d.
Nova banka bo razpolagala z delniško glavnico 175,000.000 dinarjev in razen tega s 50,000.000 dinarjev rezerv. Ta banka bo ena izmed največjih bank v Jugoslaviji.
S to fuzijo se bo združilo 116 milijonov dinarjev Jugoslovanske eskomptne in hipotekarne banke, 30 milijon®v dinarjev Bosanske banke in 25 milijonov Agrarne in komercialne banke.
Vse tri fuzijonirane banke so imele koncem leta sledeče vloge na knjižice: Hipotekarna banka 70-8, Agrarna in komercialna 'banka 36, Hrvatska eskomptna banka 42 in Bosanska banka 41 milijonov dinarjev. Terjatve so znašale: pri Hipotekarni banki 214-08, pri Bosanski banki 103-2, pri Agrarni in komercialni banki 84-8 in pri Hrvatski eskomptni banki 172 milijonov dinarjev. Skupno znaša torej kapital 1675 milijonov, vloge okroglo 550 milijonov, terjatve pa okroglo 575 milijonov dinarjev. — Tuja sredstva znašajo torej skupno okroglo 1125 milijonov dinarjev. Ome-( nimo naj še, da znaša glavnica Prve hrvatske štedionice 75 milijonov, Jugoslovanske banke 100 milijonov in Jugoslovanskega bančnega zavoda I 100 milijonov dinarjev. Vloge Prve j hrvatske štedionice znašajo 1493, Jugoslovanske banke pa 370 milijonov dinarjev, terjatve prve znašajo 540, druge pa 460 milijonov dinarjev. Tako bo Jugoislavenska udružena banka največji jugoslovanski denarni zavod, kar se tiče lastnih sredstev.
Ljubljanska borza.
Tečaj 27. junija 1928	^vpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DBV1ZH:		
Amsterdam 1 h. gold. . ;	22-87	22-93
Berlin 1 M		13 57	13-60
Bruselj 1 belga			7-937f>
Budimpešta 1 pengfl . .	—■—	9-9135
Curih 100 fr		1093-80	1096-80
Dunaj 1 šiling ......	7-9875	8-0175
London 1 funt		—•—	277-25
Newyork 1 dolar		56-71	56-91
Pariz 100 fr			22345
Praga 100 kron		168-—	168-80
Trst 100 lir . . .		297-W	| 299 30
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za politični okraj Slo-venjgradec to Prevalje. Načelstvo gre-mija trgovcev v Slovenjgradcu obvešča vse svoje člane, da je od 1. julija 1928 naprej vsak petek od 14. do 17. ure popoldan uradni dan za stprejemanje strank v pisarni gremija trgovcev v Slovenjgradcu. Ako je pa v petek praznik, potem je uradni dan za sprejemanje strank prejšnji dan (četrtek). Na uradnih dnevih bo sprejemal stranke načelnik gremija Janko Klun osebno. — Načelstvo greimija.
Trgovina.
VII. Mednarodni sejem v Solunu se
vrši od 16. septembra do 30. septembra 1928.
Velesejem v Osjeku se vrši od 5. do 15. avgusta 1928.
Dolžnost vsakega zavednega trgovca je, da pridobi vsaj enega naročnika na »Trgovski list«!
Carina.
Carinski posrednik za Dravogriul-Me-
žo. Josip Smokovič, carinski posrednik, je otvoril z dovoljenjem ministrstva financ carinsko posredniško poslovalnico v Dravogradu, na kar se opozarjajo vsi trgovci in industrijci, ki izvažajo, odnosno uvažajo razno blago preko carinarnice Dravograd - Meža.
Promet.
Češkoslovaške železnice so znižale prevozne tarife za železni materijal, namenjen za zgradbo železnic v Jugoslaviji. Iz Prage poročajo, da so češkoslovaške železnice dovolile znižanje prevoznih tarifov za železniški materijal, ki se pošilja iz gotovih češkoslovaških železniških postaj neposredno v Jugoslavijo in je namenjen za zgradbo državnih železnic. Transporti morajo znašati najmanj 5000 ton letno.
X
RAZNO.
Jugoslavija in avstrijski izvoz železa. \Vilhelm Rieder, ravnatelj tvrdke Styria-Eisenwerke A. G., je podal zelo značilno izjavo dopisniku lista »Neues Wie-.ner Journal«. Med drugim pravi: »Glavna ekspertna dežela je za nas prej kakor slej Jugoslavija, čeprav tudi Švedska mnogo uvaža. Švedska, ki ima vendar najboljši materijal, rada kupuje avstrijske izdelke, v kolikor gre za specialne vrste. Spričo velike nemške in angleške konkurence je pa dobiček zelo majhen. Jugoslavija je svoj čas dovolila za štajersko fino pločevino znižano carino, ki
jo bodo na novih gospodarskopogodbe-pih pogajanjih težko anulirali. Če pa Jugoslavija vendarle dobi nameravano dolarsko posojilo, tedaj bo to v doglednem času učinkovalo tudi na avstrijski izvoz. Z denarjem iz tega posojila bi namreč izgradili železarne v Zenici. O tem projektu se že nekaj časa pogajajo s Krup-pom in Armstrongom. Če pride Zenica pod nemško upravo, bi se dalo podjetje v veliki izmeri Izgraditi. Od reorganizacije, ki se seveda ne more izvršiti od danes na jutri, marveč tekom najmanj treh let, je odvisno, v koliko bo trpel avstrijski izvoz. Dosedaj je Zenica letno producirala 2400 vagonov železa v palicah in tračnic. Nove investicije bi pa omogočile tudi izdelovanje fine pločevine, vsled česar bi Jugoslavija na tem polju postala samostojnejša. Vendar bodo pa najbrže predvsem izdelovali stre-Ijivo, da so za primer jugoslovansko-italijanskega konflikta neodvisni od sosednih držav.
Posvetovanje nasledstvenih držav o predvojnih dolgovih. Na rimski konferenci o predvojnih dolgovih je repara-cijska komisija predložila nasledstvenim državam kompromisni predlog, o katerem naj se države izjavijo tekom treh mesecev. Da se sporazumejo o skupnem postopanju na novi konferenci, ki se bo najbrže vršila meseca septembra, se bodo v kratkem vršila posvetovanja zastopnikov nasledstvenih držav. Ta konferenca se bo vršila koncem julija ali začetkoma avgusta na Dunaju.
Priprave za desetletnico osvohojenja
na češkem. Kakor poročajo iz Prage, se
vrše pogajanja, da se povodoma desetletnice češkoslovaške republike dne 28. oktobra t. 1. odstranijo vsa nasprotja med češkimi politiki. Predvsem naj se zmirijo: Masaryk in Kramar, Strebrny in Klofač ter Beneš, Hodža in Bencš ter Ilodža in Šrobar. Ob desetletnici hočejo vse osebne sovražnosti pokopati. Stopiti hočejo pred narod ravnotako edini kakor leta 1918. In pri nas? Pri nas se pripravljamo na obletnico z najustudnej-šimi atentati, ki jih pozna zgodovina kulturnih narodov.
Veliki dobički trusta za vžigalice.
Ameriška posestrima švedskega trusta za vžigalice, International Match Cornp., konstatira v svojem poročilu, da se je prodaja v Ameriki kakor tudi na drugih trgih zelo zvečala. Tudi čisti dobiček je večji, namreč 16,600.000 dolarjev na-praim 14,600.000 dolarjev lani. izplačali bodo 3,200.000 dolarjev dividende.
Srečni ameriški davkoplačevalci. — Ameriški finančni minister Mellon je sporočil, da bo davčno leto, ki poteče 30. junija, zaključilo s prebitkom 400 milijonov dolarjev. V isti dobi so znižali državno pogojilo za en milijon dolarjev.
Francoski izvoz nazaduje. Maja meseca je izvoz Francije nazadoval od 4291 milijonov frankov meseca aprila na 3985 milijonov frankov. Ker se je uvoz tudi znižal na 4051 milijonov frankov, znaša deficit 66 milijonov frankov. Nazadovanje izvoza se ne nanaša na surovine, marveč na celofabrikate. Prav posebno je nazadoval uvoz tekstilnih surovin in izvoz tekstilnih izdelkov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. julija t. I. ponudbe glede dobave mehkega lesa, hrastovih plohov in 1500 komadov umetnega strešnega škrilja. — Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave cinkove bele barve in minija v prahu. — Mašinsko odelenje državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave mehkih desk, 2200 kg Samotne moke in 2(XX) komadov samotne opeke. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave 150 kg usnja za podplate in 500 kg pocinkane žice. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1 motorja. — Direkcija državnega rudnika Kakanju sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave stroja za izdelovanje ledu. — Direkcija Državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg mila za pranje.	*	t
Prodaje. Dne 10. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje raznih odpadkov. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) Dne 10. julija t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede prodaje raznih cunj, bombaža itd. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino,
DELNIŠKA DRUŽBA
PIVOVARNE „UNION“
Ljubljana 2310 in 2311 LJUBLJANA jr-.
■	Pivovarna	in	sladarna. -----
Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I.,
postni predal 45.
Podružna pivovarna (pr. T. Gotz) v Mariboru priporoča svoje
izborne izdelke in sicer:
SVETLO IN ČRNO EKSPORTNO PIVO
V SODIH IN STEKLENICAH.
Pekovski kvas (drože). - Čisto rafinirano žganje.
Brzojavi:
Pivovarna Union Ljubljana.
Pivovarna Union Maribor.
obrt in industrijo v Ljubljani.
Dobave. Obče odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. julija 1982 ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. julija t. 1. ponudbe glede dobave umetnega strešnega škrilja. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 7. julija t. 1. ponudbe glede dobave desk. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so. v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogl ::d.
TRŽNA POROČILA. "
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski Sejem dne 22. junija je bilo pripeljanih 178 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 115—125 Din; 7—9 tednov 180 do 250; 3—4 mesece 350—440; 5—7 mesecev 460—500; 8—10 mesecev 550 650; 1 leto 1000—1200 Din. 1 kg žive teže 10—12-50 Din* 1 kg mrtve teže 15—16 Din. — Prodalo se je 136 komadov.
LIKERJE
Madlcfaulnl Coprnic, JaJCaKCopnac, Kum, lamalka-Kum, Pdinbovec, Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Ve™“l- vino. Malinovec In neoalojenl Malinov sok (Succui), Humorni ln Splrtt, v najbolfil *	'	IvnJvovootI	Irt	po	nnJrtlSjl	ceni	priporoCn -	.
i *€
druftba m
»ALKO
o.*. LJUBLJANA, Kollzej.
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno
| rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlin za dižave s električnim obratom.
Ceniki na razpolago!
* SALDA - KONTE *
ŠTRACE - JOURNALE
ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE
ODJEMALNE KNJIŽICE
RISALNE BLOKE ITD.
nmU p« tereda. dzUh cenah
KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE.
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana. - Telefon ilav. 2365,.
Ljubljana,
Lastnika: ALOJZIJ LILLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonij alne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago. — Točno postrežba.
^G'lN00.0
TISKARNA
MERKUR
Ljubljana
Gregorčičeva ul. 23
se priporoča z& tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva Ltd.
1 Lastna
KNJIGOVEZNICA
Motvoz
Orosiiplje
HMiiiiel Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
il! GROSUPLJE uri UUBUANI
Vrsta 1137-10902. Moški čevlji iz najboljšega angleškega platna, sivi ali beli ....................
Vrsta 4155-10225. Zenski čevlji iz najboljšega lanenega platna v sivi. beli ali drap barvi . .
Te čevlje dobite
razen v naših podružnicah tudi pri sledečih tvrdkah:
JULIUS HAUS, ODŽACI MILIVOJ RADIN, VEL. KIKINDA BOGDAN MIŠKOVIC, BANJALUKA SMAIL RAPIC, PRIJEDOR MIHAJLO VIRETA, BITOLJ S. MIŠKOVIC, ZAJECAR N. SPASIČ, KNJAŽEVAC A. RICHTMANN, SISAK MATE ŽUPAN, CRIKVENICA ANTE KOLACEVIČ, GOSPIC CURKO I NOVAK, VINKOVCI JEFTICI TODOROVIČ, VALJEVO MILOVAN RISTIČ, SIN, CUPRIJE SA31UEL KLEHPEL, BRČKO BRAČA RAJKOVIČ, KRUŠEVAC BORISLAV ANTONIČ, ŠABAC BRAČA GJURIC, CETINJE JOVIČA ŠUBIC, SRBOBRAN ALOJZ DROFENIK, CELJE *
VILIM KOHN, NAŠICE ZLATKO STEINER, PETRINJA A. M. ALTARAC, JAJCE STIPAN DELIČ, MAKARSKA A. ARBANAS, VIROVITICA MAVRO HAAS, S. POŽEGA R. JEZDOVIC, UŽICE JOSIP MILLER, NOVA GRADIŠKA LAZAR BALOBANOVIC, ŠTIP CIRA KALKAŠLIJEVIC, STRUMICA ANDRIJA MADOKIC, STARI BAR
Vrsta 4155-12202. Ženski čevlji iz laaenega platna brez okrasa, samo v sivi barvi . ... .
Vrsta 6145-10635. Zenski čevlji iz lanenega platna z nizko peto, sivi, beli ali beš................
Vrata 5155-10435. Elegantni ženski čevlji iz lanenega platna, v sivi, beli, drap in beš barvi
Vrsta 6145-60702. Praktični ženski čevlji iz laneuega platna z nizko peto brez okraska, v črni ali aivi barvi....................
Vrsta 3135-60702. Zenski Čevlji z nizko peto za starejše dame, Srni ali sivi.....................
Vrsta 4138-20079. Čevlji za vsakogar, za udobnost, za šport, za izlet in dnevno uporabo. V vseh velikostih in barvah, beli, sivi in črni. Moški in ženski . . .
u otroke...........................
VrsU 4138-10076. Tenis čevlji z vulkaniziranimi podplati iz aive gume za gospode . . . .
.Ut
u dame.............................
Vrsta 9143-10708. Elegantni platneni čevlji za otroke m 'If-kliee št. 26 -30 .........................
št 30-35 ............
fit 36-39 ........................
Ureja dr. IVAN BLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. >MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.