Odkritje spomenika prvi partizanski četi
Prejšnji mesec, 18. julija, je imela naša občina v Zadvoru osred-njo prodavo ob praznovanju 30-letnice vstaje jugoslovanskih naro-dov. Ob tej priliki je predsednik občinske skupščine Moste-Polje Polde Maček odkril spomenik prvi partizanski četi, ki je vznikla prav na tleh naše občine - v Zadvoru. K odkritju spomenika je prišlo veliko borcev, ki so partizanili ali pa šli v partizane skoz to četo in skozi zadobrovške gozdove. Prišlo pa je tudi vseh pet tova-rišev, ki so edini preživeli od prvfli trinajstih borcev te čete.
Pred odkritjem spomenika, ki kot eden redkih resnično predstavlja simbol upora in vstaje, je imel pred-sednik občinske skupščine Polde Maček govor, ki je v njem v nekaj besedah orisal pomen in vlogo Mol-niške čete za celotno slovensko par-tizansko vojsko. Dejal je, da pre-malo poudarjamo pomen te čete in prve partizanske skupine, ki je na-stala v Zalogu in je prva ubila oku-patoijevega vojaka na Slovenskem v Besnici že 16. julija leta 1941: Mol-niška leta je bila ustanovljena 13. julija 1941 v tem hribu, kjer sedaj stojimo. Toda naši zgodovjnarji NOV kot Metod Mikuš, Fran Žižek v oddaji ,,Naših 50 let" in drugi tega dejstva ne upoštevajo, nekateri pa kot kaže - ga ne želijo upoštevati, ker je bilo politično odločeno, da je prva puška počila drugje. Ne gre nam za to, dn ugotavljamo, kje je počtta  pnra partizanska puška, še
manj pa, da se hvalimo, zahtevamo pa, da so dejstva registrirana in objektivno prikazana.
Tudi o prvi partizanski četi se premalo piše, kadar se obravnava zgodovina NOV. Ta je kot organizi-rana in samostojna četa zaživela le 8 dni po zgodovinskem pozivu CK KPJ in tovariša Tita na oborožen odpor - in tri dni po njeni usta-novitvi je bila četa že zaprisežena po delegatu glavnegapoveljstva iz Ljub-ljane.
Prva partizanska Molniška četa je bila začetek - rezultat njenega dela pa sta bila II. štajerski bataljon in II. grupa odredov - veliki paitizanski enoti na tem področju, katerih jedro so sestavljali borci prav iz teh območij. V vsem štiriletnem boju so dali ljudje tega območja vse od sebe, zato naj bo ta spomenik veren do-kaz bodočini rodovom, da je tud živelo ljudstvo, ki je dalo vse svoje
sile za zmago narodnosvobodilnega boja in Ijudske revolucije.
Za piedsednikom občinske skup-ščine je na govorniški odei stopil Miha Berčič-Maks - eden preživelih borcev Molniške čete.
V svojem "govoru je dokaj na-drobno orisal pot, ki je bila potreb-na, da je prišlo do Molniške čete. Ni bil samo akt italijanskih aretacij tisti, ki je v noči med 12. in 13. julijem 1941 spravil v gozdove za-dvorške svobodaše in druge rodo-ljube. Ta pot se je kalila že v dolgih letih pred vojno v njihovem delu v delavskem društvu Svoboda in Vza-jemnost v Zadvoru. Potiebno jim je bilo nešteto ukan in iznajdljivosit, da je društvo lahko delovalo. Celot-no društveno delo pa je bilo pod stalnim vplivom komunistov; komu-nisti so tvorili jedro društva in bili njegovi voditelji.
Nadalje je Miha Berčič orisal do-godke, ki so se odvijali v noči itali-janskih aretacij in čas nastajanja prve partizanske čete. V nadaljeva-nju je podal tudi celotno zgodovino Molniške čete in zasluge, ki jih je imela ta četa za NOB.
Po proslavi je bilo v gozdu nad spomenikom veselo tovariško sreča-nje in bila je večkrat izražena želj, da naj bodo podobna srečanja odslej vsako leto.                   E. SVETEK