23. átev.
V Novem niesta 1. decembra.
1886.
ov!ce
lahajajo 1. in 15. YBautígEi metícra. Ocím ]iut jc/>a ctilo Kdur jSeii kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plaća za vsaku vrsto z navadnimi črkami eprojeiiia J. Krajec v Novem mesiu.	8 hr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Drnžba sv. Mohora na T)oleiijskeiu.
Tii prt'ltonstna družba je Iftoa zopet nsed svet poslala 6 prdepih prekorifitiiili knjig slovenskih , katerilr mora biti vesel slebern Slovenec. Kako pa so tudi iiaii^ne! Kakožue lepe povesti so T njih ! Kako lepo se bere povest, ki jo ie spisal slavni naš domoljub dr. Vodnjak ! K.iko gladko teëe ona imenitni ga pisatelja profesorja Erjavca! Ko imamo knjige v rokah, začelo nas je zanimati, ali so te bukve po Dolenjskem dosta razširjene? Bomo limalu videli. Stejmo Slovence pa Dolenjce, pa stejmo zopet ude družbe sv. Mohora po vsem Slovenskem — in potem po Dolenjskem, Med vsemi Slovenci, katerih je dosta čez 1 milijon, (blizo 1,300.000) ie letos čez 31 tisoč udov te družbe, ki jih še Jiikoli toliko ni imela. Iziařu-nili smo, da na vsem Slovenskem prideta na 100 Slovencev več kakor 2 uda Moborjevca. Kavno tohko jih šteje ta druzha na spodnjem Štajerskem, pa tuiii na Kranjskem ima pri 100 Slovencih dobro 2 uda. Na Dolenjskem pa, kjer je dobro 200,000 Slovencev, je le okoli .^600 udov družhe sv. Mohora, tako, da žalibog ne moremo reČi, da bi pri nas na 100 slovenskih duĚi šteli 2 uda, ampak nekaj manj. Na Gorenjskem je to dosta boljše, oudi smemo šteti skoro 3 Moborjevce na 100 ljudi. Tudi Tia Notranjskem Je boljše, kakor na Dolenjskem. Na Slovenskem Stajeru je boljSe
zastopana ta vrla družba, kakor na Dolenjskem. — Poglejmo n. pr. brežko dekaiiij(i, ki ima le 31.000 ljudi, torej manj kakor leskovSka, ki ima 38.000 du.^; pa brežka šteje skoro toliko Mohor-jevcev kakor leskovška. Enako velika je pa brežka dekauija z novomeško, pa jo zeló prekosi gledé udov, kajti novomeška ima 435 Mohorjev-cev, brežka pa 470 udov. AJi nam Dolenjcem naj bodo glede te blage družbe Gorenjci za vzgled. I;eskovška dekanija je za 2000 duŠ večja od Kranjske, toda poslednja ima čez 1000 Mobor-jevcev, leskovška pa samo 500 in nekaj. Ali pa; Kamniška in novomeška dekanija ste po številu duš enaki, a kamniška ima 769 udov, novomeška skoro za polovico manj.
Metliška dekanija ima zopet 4000 prebivalcev več kakor radovljiška, a prva šteje le 374 udov, slednja pa 898 družabnikov.
Trebanjska dekanija ima res toliko udov kakor škofjeloška na Gorenjskem, a je za 11.000 duš večja. liavno tako je z ribniško in moravsko dekanijo, enako je skoro število družabnikov pri obeh, a ribniška dekanija je nekaj večja.
Primerjajmo nekatere fare. Tako velike, kakor je leskovška fara s Krškim mestom vred (skoro 7000 Ijndi), so na Štajerskem : Rajhenburg (malo manjša), sv. Peter in Pavi (ptujska okolica), Ijjutomer (nekoliko manjša); na Gorenjskem pa:
Podlistek. Rajhenburg pa umetnik, ki je po Savi hodil.
Trg Knjbenburg leži kraj Save v ozki dolini kakor v kotlu. Skozi trg teče potok Brestanica in ob straneh ležé hise. Hiš je okoli 100, prebivalcev pa kacih 500, Skozi trg pelje tudi cesta v Kozje. Prebivalci trga se pečajo živinorejo, vinorejo in poljedelstvom. Pred 20, leti so tudi kopali nekje v okolici premog, pa ga bodo menda na spomlad zopet, iu govori se o bakreni rudi, tatero so baje našli pol drugo uro od Rajhenhurga, Ime lîajhenburg je že znano kacih 1000 let, ker okoli leta 838. se je prvič to ime razglasilo.
V llajhenburgu stojita 2 grada, zgornji in spodnji. Zgornji je na skalovitem hribu, in tega
je Solnngraški škof Konrad sezidal. V tistih časih so imeli namreč tu Solnograški Škofje posestva, kakor: Sevnico, Kajheuburg, Brežice in več drugih. V tem gradu prebivali so Rajhenhurški vitezi, ki so bili na dobrem glasu. Keinbrecht Kajhen-burški je cesarja Maksa v Gentu smrtne nevarnosti rešil, in je bil deželni glavar na Stajarakem. Kaspar RajhenburškÍ je Turke pri Bizeljskem nasekal. Zadnji teh hrabrih vitezov bil je Janez Reihenburški. Potem so ta grad v roke dobili drugi vitezi. Pripovedka nam tudi naznanja, da sta bila dva brata tu, eden v spodnjem, drugi t zgornjem gradu, ter da sta se tako sovražila, da sta se potem enkrat drug druzega skozi okna h krati vstřelila, in da ste se sovražili še glavi mrtvih, ki ste spravljeni zdaj v grajski kapeli.
Cerklje (dosto manjša), Mengeš (tudi manjša), Moravče (manjka), in vendar ima Rajheiiburg 68 udov, Ptujska okolica 137, lijutomer 156, Cerklje 105, Mengeš 88, Moravče 93 udov. L^skovška ťara sama brez Krškega mesta je nekako tako velika kakor rajbenburška, šteje pa le 73 udov iu Krško še 30. Ali ni to sramotno, da Krško mesto s svojimi 900 prebivalci ima samo 30 udov ! Koliko raalih fará na Gorenjskem in Notranjskem ga prekosi!
Še slabše so male dolenjske župuije. N. pr. Bučka in sv. Duli; ki štejete po 1300 in 1500 ljudi, imata po 11 udov. Revne in maujše notranjske fare ju prekosé, n. pr. okoli Idrije; Vojsko (900 ljudi, 67 udov), Ledine (690 ljudi, 23 udov), GodoviS (514 ljudi 28 udov), Zavrac (650 ljudi in 13 udov).
Na Dolenjskem je res veřje ubostvo kakor drugod ; a Dolenjci imajo prej denar za druge reči kakor za bukve te vrle družbe. Dolenjec si kupi purana ali gos za Božič pa za druge praznike, dá za purana 2 ali 3 gld., za t) pa nima goldinarja, ki bi ga biln treba dati za družba sv, Moborja. Xaj pri tej priliki, ko vidimo, da ravno to družbo Dolenjci res premalo pt,dpirajo, Dolenjcem kar naravnost povemo, da ob gotovih prilikah vse preveč potrošijo — za jed in pijačo. Kolikokrat na dan mora dolenjski gospodar dajati delavcem iu poslom jesti in piti? Pri kolikih prilikah imajo Dolenjci likof?! Koliko se jé in pije pri teli likoiili?! Koliko praznikov je, ko Dolenjci uživajo troje in čvetero meso, ko prinesejo na mizo govedino, teleUno, svinjino, kure-tino in Bog ve kaj še! AU ni to potrata?
Dostavek vreduistva. Mnogokrat in pri marsikaterih Dolenjcih je res, kar tu piŠe domoljub in tu je pač potrebno, da se poboljšate, varčnost, pametna zmernost polni mošnjo. Jih je pa tudi dokaj modrih med nami, ki zuajo svoje prav obra-
čati. Take posnemajte! Nikar, kakor pravi Gorenjec: enkrat z betom, enkrat pa s pesom!
Nekaj o koleri,
(Konoc.)
Tobak kaditi ali duhan pušiti je o koleri s^dravo.
Ako se ne motimo je bilo leta 1855, ko je kolera na Ueki ? mestu precej trdo jjostopala, ni v tobačni tovarni ne ena delavka za kolero zbolela. Ravno tako leta 1866, ko so ranjeni vojaki v Ljubljani ležali, so morali puŠiti (kaditi) da bi se odvrnil leger (tifus) v bolnišnici.
Iz tega, kar je bilo v teh spisih razloženo, tedaj lahko spozna vsaki, da se zamore človek koleri ložej ubraniti, kakor se je ozdraviti, pa tudi, da so zdravila zoper kolero.
1.	Snaga! Snažnost koleri zabrani pot, ne-snažnost kolero cepi.
2.	Pitne vode si, ako je mogDče, na hribu ali griču zajemaj prav iz vrelca, in vodo hrani, kakor je Bog to že Judom po Mojzesu zapovedal, v dobro pokriti posodi.
3.	Pokrij gnoj in gnojnico, in škropi gnoj in zalivaj gnojnico z železnim viterijolom, v vodi raztopljenim,
4.	Pij samo dobro prevreto vodo, ako je nimaš prav iz vrelca, in si jo naredi okusno, kakor je bilo razloženo.
5.	VŽivaj navadno zdravo jed, ktero tvoj Želodec lahko in do dobrega prebavi. Malo zrelega sadja ne škoduje nič; pusti pa kumare, dine in nezrelo sadje, ker to ni pripravna jed ob času kolere. To sicer ne dela kolere, sicer bi kolera razsajala vsako poletje in vsako jesen; toda kolera kakor tifu3 loti se raje bolehnega človeka, kakor popolnoma zdravega.
6.	K bolnikom ne hodi teŠč, ker teŠč Človeka se raje prime vsaka nalezljiva bolezen.
Pravijo, da ako so jih zvečer obrnili tak<i, da ete si v obraz gledali, ste se sami obrnili. Zadnji posestnik Rajhenburškega gradii je bil baron Essébeck, kateri je pred kacimi 6. leti grad fraiicozkim Traj)istom prodal. To so nekaki menihi, ki imajo prav ostro življenje, ne jedó mesnih jedil in na sveti dan dobć, vsak samo 4 orehe. Ne menijo se drugače, kakor da si kažejo s prsti, AI;o se kateri le kaj malega pregreši, dobi jako veliko kazen. Teh možje okoli 60, kacih 10 mašnikov, menda toUko fratrov ali bratov, drugi pa so delavci. Poznajo se pa po tem: mašniki imajo bele kute in po vrb črne plajše, iratri ali bratje imajo samo belo obleko, delavci pa samo rujavo. Jako veliko molijo in ubogim veliko podarijo, vsaki dan opoludne, pa tudi vČasi ob dveh. PeřÍE^jo se s poljedeljstvom, živino- in vinorejo.
V tem gradu je bila v prejšnjih Časih tudi sodnija, ko je veljala še tlaka in desetina, — Precej v sredini trga Kajheiiburg stoji na malem holmci farna cerkev sv. Petra; veliki oltar je jako lepó izdelan iis Črnega mra;iiorja; pet je stranskih oltarjev. V tej cerkvi je veliko rakev z napisi, vitez v železni obleki, kakoršno so takrat vitezi nosili, je iz kamena izsekau, in stoji nasproti oltarja žalostne Mitere Božje. Na konci trga je podružnica sv. BoStijana in nad trgom na hribu cerkev sv. Mohorja.
Rajhenburska fara je velika, šteje že okoli 6300 duš in ima 13 podružnic, pa dva kaplana. Do sedaj je bila v Rajhenhurgu trirazredna ljudska šola, letos so pa tudi četrti razred naredili. Temu trgu pravijo zaničljivo ime „Limberca", to je jia bilo menda res ime trgu, ker se Še zdaj
7.	Iz ravno tega vzroka bodi zmeren, in ▼aruj se preblajenja.
8.	Ato ti začne brbrati po želodcn ali trebuhu, pij kamiJřnega íaja, in išči pomoíi pri zdravniku; ako pa zdravnika ni, raztopi železnega riterijola v vodi, okisaj jo uelîoliko z žveplje-no kislino, ia jo pij šalico vsako Vi ure, tode varuj Bvojih zob, da ti jili žvepljena kislina ne zdrobi.
9.	Driske nikar ne zanemari ; prec iĚči pomoči pri zdravniku.
10.	Bolniku, ki je za kolero bolan, strezi, nikar se ga ne boj; kolera se ne dobi z dotikom, kakor se dubé garje.
11.	Skrbi za čisto vest; ako ima tvoja duSa bakterije, spravi jih iz sebe v zakramentu svete pokore, in živi takd, da te ne bo skrbelo umreti. Cista vest pred Bogom daje človeku zaupanje v Boga, srčnost, to pa veliko pripomore, da se ohrani iu zadobi zdravje. Ako imaií kaj premoženja , spiši svojo oporoko ali zadnjo voljo ; za-volj nje Še nikdar nobeden ni umrl. Ako tvoji izmečki postanejo podobni vodi, v kteri je bil rajž (riž) opran ali kakor da bi bilo nekoliko moke notri vtepene, ne odkladaj prejeme ss. zakramentov. Zavolj prejeme as. zakramentov, posebno sv. poslednjega olja Še nobeden ni umrl, temveč sv. poslednje olje pripomore k telesnemu zdravju, abo se prejme še o pravem času. Lenuha ali slabovernega pa Bog ne bo ozdravil s čudežem.
12.	Vsi pa skrbite za to, da nobenega ne bote pokopali, dokler ne vidite očitnih in gotovih znamenj gnjilobe, Gnjilobfi trupla je edino gotovo znam nje smrti. Živega človeka krč laiiko takó stisne, da z nobenim gibanjem ne more naznaniti, da še živi, desiravno vse ve, kar počenjajo ž njim. Sklenemo svoj spis z besedami Rimskega pesnika :
— — — Si quid novisti rectius istis, CJandidus imperti ; si non, his utere mecum.
Slovensko : Ako veá kaj boljšega, povej odkritosrčno ; ako pa ne, z menoj vred rabi nasvetovano !
Dostav, vred. Ta izvrstni apis so nam hvalili mnogi gospodje, celo izmed gg. zdravnikov. Ker nas morda neusmiljena kolera drugo leto hujSe obišče kakor letos, zato prosimo svoje naročnike : spravite skrbno liste ^Dol. Nov.*, v kterih se govori o koleri — in ravnajte se po uauliih, ktere vam tamo podaja gospod pisatelj. Njega pa prosimo, naj tudi v bodoče ne pozabi našega lista.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kolera pri nas zginja. Zadnje dni je pač obolel nekdo Pođsmreko v Dobravskej fari blizo Ljubljane — a ni gotovo, je bila li prava kolera ali ne.
Naši Notranjci imajo dvojno volitev: v deželni in državni zbor. 29. nov. so izvolili v deželni zbor g. llinkota Kavčiča, posestnika na Razdrtem; 6. dec. pa bodo volili poslanca v državni zbor mesto umrlega g. Obreza. Narodni deželni poslanci so nasvetovali g. doktorja F t; rj a n č i fi a ; ali mnogi Notram'ci pa se potezajo za g. vladnega svetovalca Globo Čni k a, ki je bil pred nedavnem ae okrajni glavar v Postojni. Narodnjaka sta obadva.
Naši severni bratje vrli čfihi izvrstno napredujejo. To priča nespametni a hudobni vik, kte-rega žeucS tamo Nemci, češ, da so zatirani in pa zmage češke. V glavnem mestu zlatej Pragi, so dolgo gospodovali Nemci, ali pri zadnjih volitvah za mestni zbor so v vseh treh razredih zmagali delavni Čehi. — V Pragi je dvojna visoka šola, nemška in česka. Nemška ima jako malo poslu-šavcev — Česka je prenapolnjena.
V delegacijah v Budimpeštu se pečajo zlasti z vojsko, ali bolj prav oboroževanjem naše
pravi potoku, ki se v Brestanica izliva Lamberšica. — Sredi trga stal je kamenit steber, kamor so nepokorne kmete privezovali,
Praznik svet. Petra je tukaj žegnanje ali cerkvanje. Takrat se veliko ljudstva tu zbere. Leta 18 . . prišel je v Ilajhenburg glumač, ki je na velikih plakatih tu in v okolici naznanil, da bo v posebnih čevljih hodil po Savi. To naznanilo je popoludne po litanijah privabilo veliko kmečkih ljudi v Rajhenburg kraj Save; prišla je tudi gospoda iz Brežic in drugod gledat umetnika. Kmalu se prikaže glumač. Na rajhenburškem bregu Save je stal čolnič, pokrit s plahto. Zraven njega je bila enii zastava, na nasprotni kranjski strani druga. Ljudje so menili, todi Čez bo umetnik po vodi hodil. Mož je začel nabirati novce pri gospodi, pri kmetih sta to delala nje-
gova pomagača. Nabirali so dolgo, morebiti eno uro. Potem skoči umetnik v čoln, pomagača krepko veslata. Ljudje iznenađeni za njim gledajo, a se tolažijo, da se bode umetnik s kranjske strani peš po Savi nazaj podal. Toda umetnik se na Kranjsko dospěvši, globoko prikloni Štajercem ter skoči hitro na cesto, kjer ga je čakal voz z hitrimi konjiči, ki so odpeljali ne umetnika, ampak sleparja. To je bil namreč ta umetnik, kar se je pozneje iz časnikov poizvedlo. Všel je bil malo dni prej iz neke ječe na Nemškem. Vsi gledalci so se jezili, kmetje pa nikoli manj, ker je bila tudi gospoda opeharjena. Ta povest je raična, Če tudi ni resnična. Enake povedke so namreč slišati tudi o druzih krajih, posebno na Nemškem.
vojue. Vojni minister je prijioročal uaj se napravijo nove puíke — repetirke — pniiavljavke, ki bodo veliko hitreje streljale kakor dosedanje. Stala bode vsaka puška z vsemi stroSki 47 ghl, 30 kr. ; za vse se bode potrebovalo 34 milijonov in 700.000 gld. Ker naša državft iie sme biti slaba, ako bi se pripetila kakova vojska, se je ministru vse dovolilo, kar je zahteval. Letos bodo dali za uove puàke tri in pol milijonov.
Kaj je novega po širokem svetu?
iz Bulgarije je odšel oni siloviti ruski general Kaulbars, ki je napravil doli toliko nereda. Bulgari so tega veseli. — Bode pa sedaj pricvela mirna sretia vbozemu narodu? Jako dvomimo. Izvolili so dauskega princa Valdemarja za kneza; — ali ta volitve iieče sprejeti, dobro vedé, da bi git Rusija ne potrdila. Pripoveduje se, da hočejo Rusi, naj se izvoli neki knez divjih čerkesov — Nikolaj mingrelski za bulgarskega vladarja. Bulgari bi pač vse storili, samo da bi dobili mir — ali tudi to jim skorej ne bode pomagalo ; kajti Rusi pravijo, da bulgarski državni zbor ni veljaven; z&to pač ne bodo priznali nobene volitve, — Vboga dežela tega pač ni zaslužila !
Nekteri hočejo da bomo imeti vojsko z RuSOm. Mi pa upamo trdno, da ue bode prišlo do te skrajne sile: vsaj nam je mir vaem jako potreben!
Nemčija pomnoži svojo velikansko vojsko z novim letom, še za 41.000 mož. Zato tudi mi ne smemo rok križem držati, da si nam sega oboroževanje globoko v žep.
Italijani nespametni vdrihajo po papežu in katoHškej cerkvi, kakor ne bi imeli zahvaliti se ravno cerkvi in papežu za naj više dobrote — kje bi bila uže Italija brez papeža!?
Gospodarske stvari.
Poduk našomu kmetu.
Zboljšuj pašnike. (Konec). Ce ste uživalci gmaju ta korak naredili, je treba za dian-Btveno izpeljavo tega, kar ste za izboljšanje gmajne za potrebno spoznali, tudi resne volje, doslednega dela. Ni ravno potreba, da se vsa zboljšanja na-ejikrat dovršé, marveč je tudi dobro in umno, ako se po možnosti, to je po denarnih sredstvih, čez koje v to svrho razpolagamo, in druzib okol-ščinab izpeljujejo, Če se tudi Še le v več letih izvršé. Lotimo se pa uže dejanstveno koristnega in nujno potrebnega dela!
Stroški, ki se bodo v to porabili, so neznatni in nezmerno mali z večjim uiitkom, kojega nam bodejo dajali zboljšani, umno obdelani in oskrbo-Tari in umno rabljeni pašniki. V stroških se delijo posamezni srenjski udje najboljše po velikosti uživalne pravice.
Konečno navajam v izgled dolenjskih razmer, ki dopuščajo in opravičujejo pašnike v današnjih
okolnostih, iste okolo Bobiave in DobrovŠke vasi ■ * ■
pri Hkocijanu na Dolenjskem. Zraven obsežnih senožet ob potoku Kadulji (pritoku Krke) nahajamo v tej pokrajini še precej gmajue; tu menim iste okoli Dobrovške vasi. Pravico paše na t^ gmajni uživajo še skupno Dobrovská vas, Tomaževa vas in vas Strajne.
Na to gmajno mejila je še večja gmajna sosedne Dubrave. Toda to so pred leti (1. 1879) razdelili med srenjske, kateri so jo premenili t polje in s tem odpravili skupno paŠo. In če dandanes vprašamo Dobravca, je li zadovoljen sedaj, ko je odpravljena iikupna paša, sleherni nam dá odgovor; „da ni zadovoljen, da je sedaj slabše, ko ni več skupne paše, ker redi do tri Četrt maiy živine, kakor poprej in Se to mora na „štriku" po mejah in strnišču pasti. Žival se niu sedaj tako dobro ne redi, reja je pri tem dražja" itd. Kadi Dobravcein verjamemo — vsaj njim primanjkuje za vspešno izkoristenje polja, ki so si ga naredili iz paše, cela vrsta v to potrebnih pogojev, kakor sem jih skraja navajal — posebno pa prometnega kapitala za nastale veSje gospodarske stroške, ker se jim delo sedaj povsod množi, ne da bi nosilo temu primernega sadu. Res je, da Dobravci sedaj, ko so opustili skupno pašo, redijo blizo tri četrt živine manj, kakor prej, kar si razložimo, pa le deloma, tudi iz istine, da pridelujejo na zdajšnjem polji premalo krme. C3 pomislimo, da se v tej pokrajini rodi precej govede, konj (kobil za žebeta), prešiČev in da se živina in fe pos(;buo mladina blizo ves čas v letu, odkar sneg skopni noter do novega snega na paši redi in preživi, radi verjamemo, da se sosedje Dobrovščani in drugi boljše počutijo z gmajuo, kwr razvidijo, da s skupno pašo vspeSneje gospodarijo in to še posebno v današnjih razmerah, ko nam le živinoreja zagotovlja boljšo bodočnost ; ta pa bode tem dobiČkonosnejša, čem bolj bodemo nase gmajne v vsem, kar je potrebnega in izpeljivega, izboljšali.
PiSft 86 nam: Iz Novega Mesta 25. nov, — Dolenjci, apoJnila se je srčna želja raaraitacemu domoljubu, spolnila ee ja vroča želja kiii vara; danes teden 18. t. m. se je odprla v Grmu pri Novem Mešitu vinorejska, eadjaralta in kmetijska šola ! Doslej je bila na Slapu v Vipavi ; daleč je bilo Dolenjcem tjekaj pošiljati svoje sinove: aedaj imate učilnico blizo.
Radovedni bodete paČ, kako 83 je vršilo otvorjenje le šole? Precej vam po-era,
„Z Bogom prični vsako delo!" po tem se naš slovenski narod r^vna. čim bolj potrebno je, da se z Bogoni p ične reč, ki je tako ime-
uitoa kakor §ola! Zato smo eo zbrali gospodje in Qiuogo kmetov T žmiheleki cerkvi ob 9. ari zjulraj. Pridružili so se uam še učenci in uŽeoke tamo&nje ljudske šole — in prosili emo med slovesno av. ma&o blagoslova z nebes za uSence in uáeniiíe nove šele — blagoslova aa Kranjsko zlasti pa Dolenjsko. Po dovršenej službi božjej Bjno jo mahnili v Grm. Mesto goep, deželnega glavarja, ki je bil zadržan, je doSel iz Ljubljane deželni odbornik g. doktor Voânjak, da je slovesno odprl kmetijsko šolo. V daljšem govoru je pripovedoval, da je celih 15 let bila tako potrebna šola na koncu dežele v Vipavi, ker takrat se ni bilo mogoče vstauoviti je v sredini Dolenjske. Sedaj se je to zgodilo zlasti po milosti preavitlega cesarja in njegove vlade, ki je dala 20-000 gold, za nakup posestva ter obljubila vsako leto podpore 2400 gold.
Tamo na Vipavskem je delala šola tako rekoS čudeže, tako je napravila krasen kraj iz Slapa. Tudi tu na Dolenjskem badete kmalu videli kaj se stori, ako um vodi pridno roko: pusti Grm se bode kmalu spremenil v najlepši kraj. Vabil je gospod zato navzoče pa tudi druge kmete sploh, naj pridno prihajajo semkaj ogledavat — in prepričal se bode vaikdo, koliko se bode storilo — posebno pa bode lahko videl dolenjski kmet, kako se bolje obdeluje njiva in travnik, boljše sadi in glcšta sadje in trta, kakor je bil doslej navajen. Ker bode videl J da neae veči dobiček, se bode poprijel tudi sam umnega obdelovanja — in ravno ta namen ima nova šola prav posebno.
Ogledali smo potem še poslopje in deloma posestvo okrog grmskega gradn, ter se prepričali, da se je nže jako veliko storilo, pa tudi,da bode treba ge mnozega truda in marsikakega goldlnarčka.
Doslej ima Šola 14 učencev. Dolenjci, le pridno pošiljajte vanjo svoje sinove. Verjemite nam, da vam trud ne oâtaue zastonj!
Zvečer pa so se zbrali mnogi iz vseh stanov od kmeta do najviSih gospodov v novomeškem „Narodnem domu" k akupuej večerji. Ker manjka v „Novicah" proatora, vam je ne bodem popisaval obširio, kakor bi to rad storil; ampak rečem le: škoda, da nista mogli biti pričujoči vai Doicnjci kmetje! Tu bi bili videli in slišali, da je tudi gospodom res mar vaša sreča, vaš blagor. Tu bi se bili prepričali, da smo vsi edini v želji, da bi si niše dolenjsko ljudstvo opomoglo v premoženju: tu bi bili slišali, baku navdušeno je popisoval gosp. Ogulin napredek v vinoreji, ki je mogoč na Dolenjskem, slišali, lííi!:o so je napival) lepi^j Doienskej, kmečkemu stanu kot prvemu iu najbolj časti-temu stauu itd. Mnogi gospodje so tudi iz daljave pozdravili zbrane telegrafičuo. Bdt sa med
njimi niinibiter Falkenhaju, državna poslanca Pfajiar in Šuklj fl, nekteri gospodje iz Črnomlja in Trebnjega.
Po lepem začetku smo sklepali razhajajo se, da bode šola obrodila stoterni sad, kar Bog daj v korist nam iii našem potomcem!
Iz Krškega. — Sloveuoi se moramo za čast našega lepega slovenskega jezika potegovati. S tem Častimo tudi sami liebe. Priložnost se večkrat pouudi. Tu so so nabirali novci za neko novo podjetje. Dotično vabilo je bilo apisaao le v ne^aškem jeziku, če tudi jo romalo največ le od Slovenca do Slovenca, Vsi so radi plačali — seveda Slovenec je krotek, ponižen — eden pa ni hotel plačati ravno radi tega ne, ker na poli slovenske besedice ni bilo.
Kaj je bil nasledek temu? Dotični pisatelj nemškega vabila je zabavljal predrznemu Slovencu.
Gliijte, tako nemškutarji tu pa tam svoje roge kažejj! Ali se jih bomo Slovenci zbali? Kaj še! mi sm3 tukaj doma, in ne bomo trpeli, da bi se nam zabavljalo.
Iz Vinice pri Smarjeti. — Lato se bliža h koacu; zato vara sporočim najprej nekoliko o letoŠni letini. Pšenice smo Še precej pridelali, a rži in ječmena pa malo. BolŠe so se nam obnesli jesenski pridelki. Ajda in koruze smo dobili prav obilo, tako tudi krompirja, sočivja in druge opreaeniae. Le z vinsko letiio se ae moremo pohvaliti. SIcer smo v visokih gorah pridelali več kakor lansko lefco, iu dobre kapljice, ali v nizko ležečih vinogr-idih prav nič zavoljo spomladanskega mraza. Sa naj bolj se nam je obnaslo sadje vsike vrsta, za katero ao letos veliko skupili Djleiijci. To nas bode menda vendar enkrat spametovalo, da bomo še bolj pridno in marljivo sadili in cepili sadna drevesa.
Veliko se je govorilo, kakšno gorje da bo letošnj t let J, pa ako bi nas ne bil obiskal B>g 8. maja z mrazom, smeli bi letomo leto k prav dobrimi prištavati. Prihodnosti pač ne ve nihče drugi, kakor Big. — Veliko se je tudi pri nas govorilo prerokovanj, naj omenim samo eno tako laž. Bilo je tedon pred kresjm ko srečam neko ženo, zuano raznaŠevalko lažnjivih novic. Ko jo pozdravim, me takoj ustavi in vpraša: Ti! ker bereš vse sorte cajteage in bukve, ali veš kaj se bo letos zgodilo? — Kaj? jo prašam. — Kresni dan se bo pol kranjske dežele pogrexnilo, mi pravi. Jaz nisem vedijl, kaj bi jej odg^>voril v prvem hipu, ali vandar mi pride ua misel. „Vi, žena! jej pravim, ker ste tako učena, da ste to imenitno prerokovanje izuinili, prosim pjvejte vati Ur, katera wtrin da se bo. Ak'j se bo doloujyka, bom bežsl preko Ljubljane na Gorenjsko, ako se bo pa g trenj d ka stran, jo bom mah iil jii dill proti Kođtanjovioi." Baba
je takoj epreyidila kam merijo te beeede, tedaj je kar molčala in z dolgem nosom odâU.
Naj bode sta letoH zadosti. Vsem č. bralcem in prijateljem ,Dol. Notíc" Toâim ereČEO in Teselo novo leto!
Iz Metlike is. nov. — Na dan bv. Martina 11. nov. zTcier je po dolgotrajnej in muÈ-nej bolezni, za jetiko v 26. letu svoje starosti lepo in mirno v Gospodu zaspala — blaga in kaj bogaboječa dekle goapodiřna Marija Sebon-bmn. Pokojna bila je edini otrok tnkajšnega obče spoštovanega, za blagor mladine in za vae lepo vnetega posestnika in učitelja Frana Schonbruna.
llanjca bila je v vseh strokah za ženeko temeljito izobražena; na kar je njeni blagi oče VBO skib obračal. Bodi njej zemljica lehka, in večna luč naj njej sveti — Blag njej spomini
t)omftí5e vesti.
(Promembe). G. J. Perko iz Mirne je postal učitelj na novi šoli v Šmihelu pri Žužemberku. G. Stanko Novak s Čateža pri Turnu je postal nadnČitelj v Čermošnjicah, Učiteljski mesti po omenjenih gospodih ste torej izpraznjeni. — Č. g. kaplan Anton Yerbajs v Leskovcu je prestavljen v Cerklje na Gorenjsko.
(Dolenjsko pevsko društvo) v Ru-dolfovem priredi 12. decembra koncert. Program objavila bodo posebna vabila.
(V Veliki Dolini) so blagoslovili novo cerkev, katera je po večjem dodelana; oltarjev Se nima.
(Ka letni sejm v torek 30, nov.) se je prignalo: 682 glav goveje živine, nad 500 praSičev in 18 konj. Gena goveje živine visoka, prašičev srednja, kupčija precej živahna.
(V Krškem) je f^odarila gospa Jos. Hočevarjema 200 g:d. za goiibo. Godci se pridno vadijo. V tem mestu se ljudje vedno pritožujejo, ko nimajo javnih in dobrih vodnjakov.
(V Boštanju) je govoril prejšnjo nedeljo g. Pire o kmetijstvu namesto v oktobru, kakor je bilo napovedano. Imel je isti dan govor tudi v Sevnici, kamor je bil povabljen od on-dotne vrle kmetijske podružiiiee. Zakai se pa kmetijske podružnice na Kranjskem niČ ne oglašajo, zakaj spč posebno na Dolenjskem? Le-skovška kmetijska podružnica je kar zaspala. Že leto dni je, kar je njeni predsednik umrl, a ni bilo še nove volitve, ne xbora, ne nič!
(Deželni potovalni učitelj g. Gustav Pire) bode imel potovalna predavanja y tekočem mesecu v sledečih krajih na Dolenjskem : V Baboto 11. decembra dopoludne v Topljicah;
v nedeljo 12. dec. dopoludne po prvi sv. maši v Semiču; v pondeljek 13. decemb. ob 10. uri dopoludne v Drašičah ; v torek 14. dec. ob 10 uri dopoludne na Radovici, in v sredo 15. dec. dopoludne ob 10. uii v Podzemelji. — Predaval bode o trtni uši, o ameriških trtah, o cepljenji trt, o važnosti nove dolenjske kmetijske šole v Grmu, in v Podzemlji tudi o živinarstvu ter poljedelstvu. Predavanje bode * povsod v šolskem poslopju.
(Razpis častnih daril.) Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 300 goldinarjev Častnega darila dvema povestima slovenskima, in to : a) 200 gold, povesti obsezajoči najmenj 10 tiskovnih p6i, in b) 100 gold, povesti, obsegajoči nfijmenj 5 tiskovnih pôl. Snov obema povestima bódi zajeta iz zgodovine, ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. oktobra 1887. leta.
V Ljubljani 3. novembra 1886.
Odbor „Matice Slovenske".
(Ponarejalec bankovcev) znani J. Prelesiili je svojo kazen dostal in so ga sedaj izpustili.
(Nesreča.) J. Muren, posestnik na Planini, je svojo tašča ustrelil — po nesreči. Bili so 86 ntki ponočnjaki do njegove hiše pritepli in mož jih je hotel odgnati ter je ustrelil nanje, a v istem hipu stopi njegova tašča iz druge hiše pred njega ter dobi tako ves strel v svoje prsi. Zgrudila se je pri priči mrtva na tla.
[(Roparska druh al) klati se, kakor se nam poroča, v Gorjancih. Pretečeni teden, ko sta bik dva c. kr. žendarma v službi, napala ju je druhal ttr, ako tudi se vrlo braneča, morata sta naposled vendar se umakniti radi pre-manjkanja streliva, ker sta vsega porabila, kajti tudi druhal ni gledala na strelivo, ker Ifikratni pok puSke naznanjal je, da je imela ta druhal resno voljo zoperstaviti se. Vendar pa upamo, da se naši vrli žendarmeriji kmalo posreči, to roparsko druhal vkrotiti.
(Lepa zima.) Na vrtu g. Jur. Gregorca v Novem naestu so jagode v cvetjuT-
(Tri Božične pesmi) za. mešani zbor, s samospevi in spremljavo z orgijami. Tako se glasi novejše delo (šesto) Ignacija Hladnika, organista v Stari Loki. Pesmi niso težke; čisti dohodek pa je namenjen dijaški kuhinji.
(Za katoliško družbo rokodelskih pomočnikov) se Človekoljubi jako zanimajo. Brez dvoma eo temu dokaz prostovoljni novi darovi, ktere je družba přejala. Dali so:
Goapodje župoiki: M. VidemSek 2, A., Peterim 5, A. Golobić 10, J. Germ 10 gold.; gosp. Mab^ Brunuer 2 gold,; gosp. kaplana: Rome 3, in J. Boratnar 1 gold. — Sliupaj 33 gold. Prej smo prejeli 72 gold. 10 kr. Torej vHPga skupaj zaatûi dar 105 gold. 10 kr.
Goapođ kanonik Hočevar nam je dal 50 lepih knjig, ravno tako je obdaril s knjigami g. P. Inocencij Koprivec in gosp. Joaipa Medved.
Mislimo, da prepričani smo, da bodo darovi rodili obilen ead. Vsaj doslej obetajo naâi po-mo&niki nnjboljSe; za družbine namene so res vneti. Popolnoma v družbo se bodo sprejeli sposobni 8. decembra zveSer ob 7. uri v dvorani „Narodp.ega doma". Da se pokaže občinstvu blagi namen, kterega ima družba, se bodo združila z ov'm sprejemanjem mala slavnost, ki bode obsegala govor naSelcikov, petje, dekla-movaiije iu tombolo. Slavno občinstvo se s tem najvludneje vabi, da se obilno vdeleži. čisti dohodek se obrne v korist dražbi. Natančneje 68 oznani spored pozneje. Dr. J. Marinko, načel.
(Za IV. letno zasedanje porotnili "razprav v Novem mestu), ki se prične s 9. decembrom t. 1. icžrabani so naslednji I. glavni porotniki: Skočir Franc, posestnik iz Krtine; Kozina Fortunat, posestnik iz SuSja. Vogt Rudolf trgovec iz Kočevja; ŠtcsIj Franc, posestnik iz Pijavce; Tekavčič Ant m, posestnik in gostilničar iz Dvora; Bukovec Anton, posestnik iz Skovc; Zaidnicer Franc, gostilničar in trgovec iz Podzemelj ; Planinec Jauez, posestnik izBostftjna; Colarič Martin, posestnik iz Slino-vec ; Lov&in Janez, posestnik in Žagar iz Sodr-šice; Pečarič Martin, posestnik iz Dra&ice; Ku-lovic August, zdravnik iz Toplic ; M^ilnerič Martin, trgovec iz ćruomlja; Nemfinič Martin, posestnik in mlinar iz Želebej ; Filak Mutija, posestnik iz Gradaca; Zaplatar Franc, posestnik iz St. Hfilene ; Trampuâ Franc, posestnik iz Metlike ; Hočevar Mat ja, posestnik iz Skrjanče ; Gaeperšič Franc, posestnik iz Mod fodjeka ; Eppicb Jožef, gostilničar iz Moschw^lda; Za-gorjan Anton, posestnik iz Zagorice ; Košak Josef, posestnik iz Dol. Kronovega; MaliČ Peter, posestnik iz Vinice ; Strajnar Franc, posestnik iz Vel. Loke; Bižal Peter, posestnik iz Predtrga; Planinaek Janez, posestnik iz Zgor. Trebnjega; Lojar Friderikj posestnik in trgovec iz Ribnice; Šašelj Janez, posestnik in pek iz Mikronoga; Lukan Matija, posestnik iz Brezja; Fortuna Ja-nezjposestiiik iz Sela; Uhan Anton, posostnik izRofïiie; Kraàevec Ant )n, posestnik iz át. Vida; Šns Matija, posestnik iz Mihelje vasi; Engels-berger Rnpert, trpovec iz KrSkega ; Kišak Jakob, posestnik iz Družinske vasi; Baitur Anton, gozdnarđki kontrolor, iz Kočevja. — IL Nado-
mestni porotniki: Mehora Emanvel, gostilničar, KošiČek Franc, posestnik, Dr. Poznik Albin, c. kr. notar, Strauss Ljudevit, trgovec, Pintar Janez, posestnik, Florijan Skaberne, gostilničar, D nier Karal, posestnik, iz Kudolfovega ; Plantan Franc, posestnik iz Kandije; Hude Jožei, posestnik ii Miruc peči.
2itna cena v Novem mestu 30. novbr. 1886.
Domače pSotiice mernik 3 gld. 35 kr., Debelač« (koruze) 1 gld. 40 kr., Sorsice 1 gld. 70 kr., Rži 1 gld. 60 kr., Jeimena 1 gld. 50 kr.. Ajde 1 gld. 35 kr., Ovaa 70 kr., Krompirja 85 kr.
Loterijske srečke.
^radss 13. novembra 43 61 20 15 4
„ 27. „	48 62 88 90 4
Trst 20. novembra
11 41 22 43 74
Na prodaj jo
v RudolfoTOin (Novom mostu)
ua najugodnejšem kraji ležoóa
prostorna hiša,
pripravna z& vsako trgovino ali obrt z devetimi sobami, prodajalnieo, htevom, petimi klotmi, prostornim dvoriščem, vrtom itd., potem tik mosta na okrajni cesti ležeč pod z velikim vrtom (podebno pripraven za izvršitev kake stavbe (shramba za vazove z ujivo vred, tudi za stavbeno zemljiičo uporabiti, veí njiv itd,, vae to pod katastralno občino Novomeško spadajoče.
Dulje je tudi na prodaj jedno uro od No/ega mesta oddaljeno
8 lilšo iu drugimi gospoilarsVuui poslopji
vred, — Kaj več pove iz prijaznosti upravaiŠtvo 1115—11	„Dolenjskih Novic".
Nil zraku posušene
orehe, detelj no seme, pravo beladono in lepe jezice
[105-3] kupuje vedno
Mar. Rohrmafla v Rudolfovera in Rohrraanii-Strzolba v Ljubljani*
Kdor bi hotel v
Trški gori svoj vinograd
v prodaj ponuditi, ogNsi naj se pri
i'13-ii nitln JslGhe kaîi sfce šole t Gmii.


Ravnokar na novo natisnjena:
„Dušna paša''
za ki-ietjaae, ki Žolć v duhu in resnici iioga moliti.
Spisal Friderik Uarajta, nekdanji kaplan v MBlliki. pozneje Skof v Hoverni Aniariki, {Z dovoljenjem visoíaíiist. ljuht. ?:tie.;!oikn/y3ti>a.)
Je izSln v deTOtem nntifiu z jako razlciíljivirai črkami »a lifmojn papirju ustÍHiiJcii)), ubecza titraiti in veljú t iiKiije v e z n ii s I gld 30 kr, v usiijo vezana z ilato (ibreïo ( gld. 70 kr.
Kako pnlretiDH in koriefiiH jo ta molitvena knjig«, nant prifajo mnoge izdaja; o ddbroti pa nam januii slavno^nancgu pisatelja imé.
R&vno v tej zalogi je i/ila mnogo»!ransko jako ieljena knjižita
to je: Molitve pii sveti uiaSi in druge TsahcDiu kristijanu potrebue molitve.
fíí dorriljenjrm ťiaoJeoi^rrst !jvb!j. knezoikoJiJMva.)
•J' ri )i «i al i II u t i a. — Kiijlfift obgsea KIG strani, Vel.já T usnje vezaon 50 kr., t usnjo vezana z Kinto (ibrezo 70 kr.
Obole knjige so naprodaj pri (lu-ij
Janezi KUmeiin,
' bukvovezu v Ltubljani, Florijanske ulEce št. 38, in pri vseh knjigotricih, : V Novem me^tu pri J. Krajecu.
■	IH^'—
„Priče Božjega bitja", i
Jako priuiua kujižita doela bo povsod dobro, kjer je ic so iskrica vere v Gospodarja nebes iu zemlje. — Prcfastita diihovsfina bo vernen H Barodn iavestno jako vstrcgl», ako ga opozori lia to v danai^nji brczvtiui tJfibi jako primerno deioe. Na prodaj je pri založnik»
Dragotinu JIriharj-n, v Llubljani na Bregu èt. lO, pri Blaznihu in v „Katoliški Bukvami« v Ljuhljanl;
tervtiiň Míiino 26 kr, po pošti 5 kr, ve«. Kdor jib vzame 12, pošljejo so mu franko.
v prrv dobitni stanu, jo na prod»j v Kandiji pri Novem mestu hišna ŠteTÍlka 30.	[i09-2]
Pi É^lsieif
ki rannmejo h cementa stresne i>!osčc delati, 80 talioj sprojmojo.
Oskrbnlštvo grajščine Hmelnik
[112—IJ	pri Novom mestn.
Pri Franc Kastelic-n starejšemii,
trgovcu v Novem mestu se dobiva
fïîazil© za useje, I
isto obstoji iz surove vazelíne in oČišCenega govejega loja in je izvrstno mazilo ■/.& obutalo
r
Najstaroje Ijndsko zdravilo je
C, kr. koiic. cvet za ude"
oliSi Kuai!0 r. imonom
Klosterneuburger
Giftfluid,
proUkkiio v kpmlSncm la-boriitorijiJ vil Kdravhfverd pelicijslco pi ei.Hkavo, ter jo irodaja zaiarovan« po c. fr, koncesiji, i.i po proto-kolirani tvrdki.
Isti je po svoji ]iraviliii in akrbiii Bontavi in uaiinivi, kakui-tudi ])0 flTojsni izvritnom vi^pcfau najl'olj iirlfjuMjeno in l-HzSir,i<jIi0 zdl-sviio. Tn i vet je milini jn nriloneftl,}! li-li lOPïr iirotJn i« ïevnintluetii, Hlalmiat doIhIc in i^utiifc, lin liudljajlb. pri IioU^Mituh v krlj.i lii Ictl.H, pú zolH(-bolu, trunnJI T iiKr^lli, Krfiii posdbtiu v nognJU, pri bq-It^Mnnli v fi'PTnli. pri ulinliniťiiili udlti, pri jirenaiioti h(Ui «11 jiiimnjl. Haljj w uHptino, kfr iranjo dfiil, ix kterili utjHtoji, iKirHtn« Kilm-ïllno nioí. Tci^j je iioincS liitrti in gotova tudi v Ddjljoij trUovratnili Blufnjih.
Teri? myle flaěice 50 kr., velike flaàice I gld.
liazpo^ilja leltnr A. HofmEntl v Kloatorneuhvireu.
Xa píiítuhlů //) h-:\jcurjev d£Č. [117 — 1] ťravo Nft dcibivn to idravDo le pri Rledeiih iekiirjihr
Ï Ijulll. Ï tívríf
ani: J. SwDbnila, ï Novnn inruln: Frltl. Hnlka. : G. ChrIstDfolett. V tirad.ru: A, Kedwpd, VMokd: P. BirpbaGtiťr, \ ReluLii: Frid, Scliolz.
V naiem ali na prodaj [ics-ai
v Podgoti biiao grajšéiue Breifenaii posta Novomesto. Jože Špelko, Podgora (posta Movoiiiesto).
UČENEC
3
slovenskega in nemškega Jezika moien, se takoj sprejme v prodajalno	K. Kîilingprja
[110—2]	T Toplicah pri Novom rnoatn.
I Suha drva za kurjavo
blizo uesto zloiena, prodavajn se na Ruperdvrbu vsak petek, dokler jih bo kaj, in stane en kubićni meter
na mostu, pripnljano v Rudolfovo, Katidijo voje-fja	i^O n.	i ."iO n,	1.42 fî,
kostanjevo polena 1.50 „ hrastove „ 1.70 , bukovb , 2.20
1.85 2 10 2.(;6
1.77 2,2.55
6ozdna mera poštena. Plača se na mestu.
Odgovorni vreduik,	laloînîk J, Erajee.
NoTomesto. — Natisnil J. Krajec.