Poštnina plačana v gotovini. Let© IX.9 Št« 19* („JUTRO" XVII., št. 108 b) Ljubljana, ponedeljek 11. maja 1936 Cena 2 Din ^ldV.iu.iVü, L-jliwiJčt4Ul~ tXi-ld-ClJe va uxicó &. — reieton št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Liiseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 Id 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ät. IL — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL 2. - Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. loo. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gart.ri eri». i**?;:*?; iSŠSgSv "Mm življenje In svet" Uredništvo: LJubljana: KnaHjeva ulica &. Telet ot št. 3122. S123, 3124, 3125 In 3126 vsav ponedeljek zjutraj. — Na roča se posebej tn velja po pošt; prejcmana Din 4.-, po raznašal cib dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo» št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu. Ponedeljska iraait. »Jutra* ?zhai • S proglasitvsp ane' Kini, 10. maja. r. Na snočnji seji velikega fašističnega sveta in viade sta bila sprejeta dva zakonska načrta o ustanovitvi rimskega imperija. Zakon o aneksi ji Abesinije določa: 1. Ozemlje in ljudstva, ki so pripade ?a abesinskemu cesarsi* u, se -jostavij » pod popolno integralno't in suverenost kraljevine Italije. Naziv etiopskega imperatorja sprejme italijanski kralj zase in za svoje naslednike. 2. Etiopijo vodi in predstavlja genera ini guverner, ki ima naslov ; alja; njemu sta podrejena tudi guvernerja Eritreje in Somalije ter vse vojaške in civilne oblasti na ozemlju, ki je podrejeno njegovi jurisdikciji. Generalni guverner, podkralj Etiopije, se imenuje s kraljevim dekretom na predlog minirtr-sbega predsednika in ministra za kolonije. 3. S kraljevimi dekreti, ki se imajo izdati na predlog ministrskega predsednika in ministra za kolonije, bo urejen ustroj in uprava Etiopije. 4. Ta dekret se ima predložiti parlamentu, ki naj ga uzakoni. Za'onski načrt mu ima predložiti ministrski predsednik. Drugi dekret določa: Maršal Badoglio imenovast za podkralja 1. Italijanski maršal Peter Badoglio se imenuje za generalnega guvernerja Etiopije z nazivom in s popolno oblastjo podkralja. 2. Dekret stopi v veljavo, ko bo predložen parlamentu v uzakonitev. Zakonski načrt ima predložiti poslanski zbornici ministrski predsednik. Danes dopoldne ob 10. so s 101 topovskim strelom v vseh glavnih italijanskih garnizijah svečano proglasili končnove-Ijavno aneksijo Abesiniji General Graziasi! povišan za maršala K i m, 10. maja. r. V priznanje zaslug v abesinski vojni je kralj na predlog Mussolinija imenoval generala Grazia-nija za maršala in mu poveril vrhovno poveljstvo italijanskih čet v Abesiniji. Zalivala nevtralcem Rim, 10. maja- A A. Ko je snoči Mussolini končal svoj kratki govor, je 21 topovskih strelov simbolično proglasilo aneksijo .v >es:ni'ie. Mussolini je takoj na to sprejel diplomatske zastopnike drž-iv, ki niso r-o-(h ; v;ile pri sankcijah. Ko s-o zunaj na trgu še trajale manifestacije, je imel Mussolini razgovor s pos'ambi Nemčije, Japonske in Brazilije. Avstrije in Madžorske, ter z odpravnikom poslov fulbanske vlade in z vsemi vojnimi odposlanci, ki so prisostvovali pravkar zaklijučenim manifestacijam. Prisoten je bil tudi prvi adjutant albanskega kralja. Mussolini jim je izrazil zahvalo Italije za njihovo nevtralnost. Vznemirjenje v Franciji Društvo narodov v zadregi Pariz. 10. maia AA- Proglasitev aneksije Abesinije in snočnji .Mussoliniiev govesr sta izzvala v vsej Franciji veliko vznemirjenje-Francoski listi so v skrbeh za nadaljnji razvoj dogodkov. Svet Društva narodov, ki se jutri sestane v Ženevi, bo imel izredno težko stališče. Morda se bo mogla ženevska institucija rešiti iz mučnega položaja li s tem, da se odgodi sklepanje glede nadaljnjega stališča Društva narodov v italijansko-abesinskeni sporu. Kar se tiče sankcij, so francoski listi mnenja, da iih svet DN ne more ne ukiniti ne poostriti. Ce jih ukine, to eo ipso odobril nasilje, ki ie bilo izvršeno nad Abesinijo če iih poostri, prekrši določbe pakta Društva narodov, ki ne odreja nikakih posebnih sankcij proti eventualnemu zmagovalcu v času, ko se je vojna že zaključila. Pariz. 10. maja AA. Po informacijah agencije Havas naglasa io uradni francoski krogi spričo vesti o izvršeni aneksiji Abesinije in proglasitve italijanskega kralja za abesinskega imperatorja, da ie francoska vlada o pravem času sporočila italijanski, da bo zavzela proti eventualni takšni rešitvi üa-lijansko-abesinskega spora skraino rezervirano stališče. Kaj pravi negnš Jeruzalem, 10. maja. AA. Snoči je abesinski cesar Haiile Sefe&j sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril: Narod, ki je z vso dušo zaupal Društvu narodov, ne more niti misliti na to, da Društvo narodov sedaj ne bo zahtevalo reparacij proti drug,i svoji članici, ki je bila proglašena za napadalca. Mi zahtevamo intervencijo pravice za zaščito sla- Lje ABesimje nadaljnja raiprsv^ b'«tne£?-n mir oda. proti narodu, ki je mnogo močnejši. Kakor se je izvedelo, namerava cesar v kratkem odpoiovat1 v Ženevo in osebno zahtevati, da s; Dr usf v o narodov zavzame za abes'insko stver. Sfidila ssa stram Afeesisüfe Kalkuta, 10- maja AA. V Kalkuti se je eraj pet zborovanj v okviru tako- vrsüo ve zvanega abesinskega d-ie. k: ga je proglas1' predsednik indijskeo-» ko n gre-a Pan di I lavarla! Nehru. N; vseh zborovanjih s» bile sprejete resoluci e. ki zahtevajo naj Indiji izstopi iz Druš'v.! narodov zara Ji njegovega neuspeha v obrambi Abesinije proli ita-lijanskcnu imperializmu. Velika skupina indijskih om'othcev jc demonstrirala pred italijanskim kon/ul-itr.n. Polcijo je morala int er vin,i rat i z orožjem. Br. Korošec o zunanji In notranji politiki Izvajanja notranjega ministra na banovinski konic renči JRZ v Ljubljani Francija je v svoji zunanji politiki precej osamljena, vendar pa ne more spremeniti svc]sga stališča Pariz, 10, maja AA Na včerajšnji seji francoske vlade, ki se je vršila v Elizej-ski palači pod predsedstvom predsednika republike Alberta Lebruna, je zunanji minister Flandin podal ekspoze o vseh vprašanjih, o katerih se sedaj vodijo diplomatski razgovori. Ekspoze je trajal dve uri ir. pol. Flandin je v začetku očrtal sedar je sla-nje v Abesiniji in italijansko-abesjnski spor ter prečital veliko število brzojavk, k so bile izmenjane med Rimom, Parizom in Londonom. Nato je poročal o vsej svoji akciji, za sporazum o enotni poiitiki Francije in Anglije napram Italiji. Obžaloval je, da se Angležem ni zdelo potrebne pridružiti se o pravem čas.i francoski akciji nasproti Rimu. Francoö-ka vlada ni p-enehala vplivati na Mussopnija v pomirljivem smislu ter si je prizadevala, da bi ga pridobila za sklenitev min z Abesinijo. kakršnega bi lahko sprejeli tudi Ve-iika Britanija in Di ušivo narodov. Francosko stališče napram aneksiji Abesinije ostane še nadalje skrajno rezervirano. Kar se tiče Nemčije je Flandin obrazložil predvsem svojo poslednjo spomenico, ki jo je poslal angleški vladi, da jo predloži Hitlerju. Opozoril je na to, da se vprašanja, ki jih je angleška vlada predložila Nemčiji, v marsičem razlikujejo od vprašanj, ki jih je stavil Flandin v svojem govoru v Vezelayu. Bodoča vlada, ki bo prevzela upravo države, m nova francoska zbornica, bosta imeli v tem pogle- du popolnoma svobodne roke. Francoska vjada bo bržkone izdala Rumeno knjigo* o diplomatski izmenjavi misli glede ponovne nemškc oborožitve. V nadaljnjem svojem ekspozeju je Flandin pojasnil razloge, zaradi katerih je francoska vlada zavzela dobrohotno stališče glede turške zahteve po zopetni utrditvi Dardane!. Flandin je opozoril tudi na problem ponovne oborožitve Avstrije in na stališče Male antante. Končno jc poročal tudi o sklepih Balkanske zveze. Pomočilo zunanjega ministra, ki je pomenilo hkratu bilanco zunanje politike, ki jo je vodil Flandin, odkar je 24. januarja t. 1. prevzel zunanje ministrstvo, je bilo soglasno odobreno. London, 10. maja. AA. „Sunday Times« je objavil članek, v katerem se bavi s francosko zunanjo politiko. List sodi, da nikakor ni pričakovati bistvene spremembe francoskih • manjepolitičnih smernic. Ljudska fronta, ki bo sedaj prevzela oblast v državi, bo morala kljub temu, da bo imela glede vseh važnejših vprašanj, zlasti pa glede .italijansko aber-inskega spora in akcije proti Nemčiji popolnoma svobodne roke, vendarle vztrajati pri dosedanjih zunanjepolitičnih načelih. Francija vodi politiko, ki ji jo narekuje njen zemljepisni položaj. Prav zaradi tega je ne morejo niti ne smejo spremeniti še tako velike spremembe političnih osnov francoske vlade. Pri včerajšnjih volitvah je bil dosedanji ministrski predsednik z ogromno večino izvoljen za predsednika španske republike Madrid. 10. maja AA. Danes so se vršile v Madridu volitve novega predsednika španske republike. V »kristalni« palači so se dopoldne zbrali člani parlamenta in nedavno izvoljeni ljudsski delegati. Že od \6ega počef ka je bila predsedniku dosedanje vlade Aza-ni zagotovljena velika večina glasov. Ljudska fronta je korporativno glasovala za Aza-no, desničarske stranke pa so se abstini'ale. prva španska republika ]e bila ustanovljena 1. februarja 187H. po abdikaciji kralja Amedeja Savojskegä. Trajala ie do 29- decembra 1874.. ko je bi! za kralja Španije proglašen Alfonz XII. Prvi predsednik druge španske republi- ke je bil g. Alcala Zamora. Za predsednika republike je bil izvoljen 10. decembra 1931. Azana je dolgo okleval preden je sprejel kandidaturo. Predvsem je zahteval pravico, da lahko razpusti parlament in da sme delovati v smislu, ki se mu zdi edini mogoč za utrditev španske republike. Zahteval je tudi, da se mu prizna položai izven in nad političnimi strankami. Čim je sprejel kandidaturo, je izstopil iz stranke republikanske levice, ki jo je dotlej vodil. Od vseh strank, ki so mu ponudile kandidaturo, ie zahteval, da priznajo njegovo stališče da se parlament ne sme izpostaviti milosti in nemilosti ljudske tronte. V Grčiji se širi splmna stavka Atene, 10. maja AA. Stavkovno gibanje v Atenah se je še povečalo. Stavkujočim so se pridružili tudi še tipografi tako da včeraj zjutraj v Solunu ni izšel noben list. Splošna stavka se nadaljuje. Le železničarji so zopet nastopili službo ker so bili mobilizirani- Le nekaj železniških nameščencev se mobilizacijskemu pozivu ni odzvalo in bodo zato postavljeni sedaj pred vojaško sodišče-Razgovori med zastopniki oblasti in stavkovnega odbora so ostali brez vsakega uspeha. Ugotovilo so je. da hočeio voditelji Slavke izrabiti sedanjo razredno borbo v čisto politične svrhe. U.-adni komunike, ki je bil snoči izdan, naglasa, da vlada 7. vso naklonjenostjo upošteva stanovske interese delavstva, zahteva pa od njega da se ne pusti iz- igravati od prevratniikih elementov. Vlada se je trdno odločila, da izsili brezpogojno spoštovanje državnih zakonov. Tudi delavske organizacije so objavile svoi komunike in pravijo, da se mora stavka za vsako e-mio nadaljevati. Ministrski predsednik Metaxas je izjavil novinarjem, da je vlada popoln gospodam situacije- Zato je tudi povsem odveč, da bi se sklical vojni svet. Stavka ni nastala zaradi nenadnega mezdnega ali drugega -po-ra. marveč so jo delavske organizacije pripravljale že dolgo časa. Pri neredih v petek je bilo ubitih osem oseb. 18 pa ranjenih. Mrtve delavce so po odredbi oblasti pokopali [K>noči. v popolni tainosti. proti Schuschniggi: Dunaj. 10. maja. o. Na Dunaju je bilo danes prirejeno veliko zborovanje krščanskega delavstva. Z boro vam :a se je udeležil tudi zvezni kancelar Schuschnigg ki je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je apeliral na krščansko delavstvo, naj podpre vlado v borbi proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Po zborovanju je okrog 30.000 delavcev v povorki krenilo po mestu. Za časa povorke je prišlo v mnogih krajih do značilnih incidentov. Heimwehrovci so odkrito dajaii. duška svojemu nezadovoljstvu proti klerikalnemu delu viadc ter je prišlo med krščanskimi delavci in heimwehrovci na več krajih do dejanskih spopadov, tako da je morala intervenirati policija, ki je ekrog 50 heim-wehroveev zaprla. Dogodek je izzval v vsej javnosti veliko pozornost in splošno mislijo, da je to pričetek obračunavanja med Heiniweh.rom in krščanskimi socialci. Ljubljana, 10. maja d- Panes je bili v Ljubljani konferenca JRZ za dravsko l.anovi-no. Konference se je udeležil tudi notran.,i minister g. dr. Anton Korošec. Po poročilu, ki ga je izdala agencija A vala po.>nemauio iz njegovega govora : V zadnjem času se v inozemstvu pred vašimi očmi odigravajo veliki dogodki. Pri skupščinskih volitvah v Franciii so jk» številu giasov napredovali v prvi vrsti skrajni levičarji in skrajni desničarji, |x> številu mandatov pa samo levičarji in sicer samo socialni demokrati in komunisti, torej sami čisti marksisti- Za zrelost naših politi-min nazorov je zanimivo, da se zmage skrajnih levičarjev radujejo celo oni Iiudie, ki niti nočejo, uiti nimajo interesa da bi pri nas zavladali komunisti. Za vse nas .je poučno, da ?o se teh volitev razveselili vsi oni elementi. ki nimajo ne jasnih ciliev. nc jasnega programa in ki hočejo, da se s svetovnimi nazori igrajo slepe miši Napredovanje in favoriziranje komunistov v Franciji nam ne sme biti vzor. Mi smo narod ki noče živeti pod politično in gospodarsko diktaturo, temveč v politični in gospodarski demokraciji. Po kate.i poti bo krenila Francija v zunanji |K>litiki. je danes težko sklepati iz redkih izjav 'njenih novih levičarskih voditeljev. šele prihodnji dnevi io bodo poka-eaii. Drugi dogodek je zmaga Itali ie v Abesiniji V «s čas abesinske vojn« >e ic naša jasnost držala rezervirano in korektno; priznati inorarne, da se je prav tako ravnala italijanska javnost napram nam. Mi želimo, da se ohranijo tudi v bodoče med r.nmi odnoša-ji dobrega in korektnega sosedstva. Avstrija je šla po nemški poti in začela organizirati vojsko, da bi sc baje branila proti Nemčiji. Mala Avstrija proti veliki Nemčiji! Na drugi strani so koroškim Slovencem od časa d0 časa obetali manjšinska pravice, a jim jih doslej še niso dali. V naši notranji politiki ostanejo še zmeraj najznačilnejši dogodek streli v skupščini. Te strele so pripravili in oddali tako zva-ni j K) f ovci. Molče so jih odobravali jugofaši-sli. To je žalosten dogodek v zgodovini našega notranjepolitičnega živlienia. Velika, žalostna in usodna zabloda je če se postavlja načelo, da je potrebno politično vprašanje reševali z revolverjem in nasiljem. Narod, ki noče ne fašizma ne komunizma mora od-iočno nastopiti proti takim metodam. Narod jasno vidi, da niso najboljši m najsposobnejši oni elementi, ki hočejo z 'revolverji in nasilji odstraniti svoje politične nasprotnike, ko pridejo fio oblasti. Naša ninogobrojna politična vprašanja se morejo rešiti saino v atmosferi miru in najemnega zaupanja, ne pa v dimu smodnika. Naš lok mora hiti zdrava demokracija, a nc nasilje brezobzirnega fašizma in komunizma. Naša vlada hoče po tei noti. Nasprotniki, fašisti in komunisti, jo ovirajo narod pa hi jo moral podpirati, da doseže svoje cilje-Oni. ki hočejo zdravo demokracijo morajo iz političnega življenja izločiti sploh vsako nasilje. Ne gre, da se strelia na one, ki so nasprotnega političnega mnenja, ne gre da se zažigajo hiše onim. ki niso glasovali, kakor jaz to želim, ne gre. da se uničujejo vi- nogradi in sadovnjaki onim. ki niso v isti stranki kakor jaz. Tako postopanje ne le. da ni krščansko, ne samo da je nekulturno, nego je to negacija vsakega zdravega ix>ii-t i onega življenja. Na ta način ne gremo naprej. nego se vedno bolj zapletamo v medsebojno mržnjo in se zmerom boli oddaljujemo drug o'J d ugega. Vsakogar ki vodi take metode v našem joliliòneni življenju, čaka pr« i ali slej hudo maščevanje. Naj bo to rečeno na levo in d-sno, povsod, kjerkoli se no.javi.jo laki dogodki. Ta k -ščanska in kulturna nazirania smo vsi dolžni izpovedovati in širiti, ker drugače Lo vsem hudo. Oblasti, ki mvraio voditi upravo v takih razmerah, njoraio biti strogo pravične in enei '.'iène. Koliko se danes govori o potrebi medsebojnega sporazuma. Kako pa naj pridemo do iskrenega sporazuma, če se ne potrudimo, da med nami poneha vsaka jeza. I/, našega političnega življenja pa se inora izključili U di vsaka laž. Nihče ne bo verjel, kako so gorostasne laži in izmišljotino. ki jih širijo neki ljudje. Celo [osebna kuhinja ostoja za to. da v niej ti ljudje pripravljajo in kuhajo najhujše lažne vesti, o najvišjih državnih dostojanstvenikih ,-ladi in uradnikih in vsakomur, ki tem ljudem in njih ciljem nasprotuje, ali pa jim vsaj ni naklonjen. Ti krogi sploh nimajo vesti. Čim se kakšna takšna vest razširi, se že isla laž servirà v novi verziji in novi obliki. Nam je težko ko vidimo, da se iznašalci takih vesti ne ustavijo niti pred najvišjo osebo. Najnovejša ko>t. ki se sodai sloda, je zavarovalna družita Fenifcs. kj ima s^ojo podružnico v Beogradu. Neki ministri so bili prej v upravi te družbe a «o izstopili, ko so postali ministri. To ie moralo biti in tako je bilo- To je bilo skoraj rred tremi leti. Razume sp samo po sebi. da kot člani uprave beograjske filiale niso niti vedeli, niti čuli, niti imeli kake zveze z denarnimi podporami, ki jih je v zadniem času dunajska centrala dajala Habsburžauoiii, lesi-tiinističnim agitatorjem itd. Dobro vemo, da opozicija o vladi nikoli ne govori lepo. Toda tu je potrebna gotn-va mera in to mera Tesnice. Ta mera ne sme biti prekoračena. Kdor bi to storil, se pregreši proti časti drugih in ugledu oblasti in države. Ne more se torej dovoliti da se take iaži širijo ali v listih objavljajo- To ni več svoboda. nego anarhija in temu ie treba napraviti konec. Jugoslovenska radikalna zaiednica se po-voljno razvija. Res je, d aso se neki stari radikali postavili ob stran. Po našem prepričanju za to niso imeli zadosti razlogov. Mi to obžalujemo in si operemo roke. še ta mesec bo. ustanovna skupščina -TRZ. Mi jo željno pričakujemo, ker šele na to se bo mogel izdelati program Jugoslovenske radikalne zajednice v vseh podrobnostih in se bo lahko pričelo obsežno delo za dobro naroda- JRZ ni stara radikalna stranka, niti na novo oživljena Slovenska liudska stranka, nego nova politična organizacija. JRZ ima svoj program in sedaj se zaključuje organizacijska mreža v vsej državi. Vsi pozitivni elementi iz bivših strank so pozvani, da se pridružijo, da bi z zdravimi silami mogli delati za ostvaritev programa JRZ. Dva svetilnika miru Titulescu o pomenu beograjskih konferenc Male antante in Balkanske zveze — Sestanek vladarjev Male antante v Bukarešti Beograd, 10. maja. AA. Pred svojim odhodom v ženvo je rumunski zunanji minister Titulescu v prisotnosti predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča dal novinarjem izjavo, v kateri pravi med drugim; Balkanska zveza in Mala antanta sta dva močna organizma, ki ju nič ne more zrušiti. Videl «cm ju na de]u v težkih trenutkih. Zato se v popii meri zavedam te svoje trditve. Konferenci v Beogradu pomenita za one, kj radi ribarijo v kalnem, ko se za nas pojavijo težave, zasluženo kazen. Nihče ni niti poskušal, da bi nas spravil narazen in o tem tudi ni bilo niti besede. Vsak poskus take vrste bi bil obsojen na neuspeh že zaradi tega, ker je to, kar nas druži, skupni življenjski interes teh držav; potreba, da se očuvajo sedanje meje naših držav. Prav tako je smoter, ki mu služ;mo, nad vsako m°žno kritiko: prijateljstvo z \Semi državami brez razlike. Našo moč jamči ugotovitev v teh dneh izkušnjav, ko so spremembe tako česte in tako nepričakovane, da sta se Balkanska zveza in Mala antanta pokazali kft dva trdna svetilnika, ki osvetljujeta pot do miru. Nsvša življenjska formula je preprosta: njkoji se vmešavati v pravice drugih, a hkratu tudi nikoli ne pristati na to, da bi odstopili le en sam palec naših lastnih pravic. Delo v Beogradu jp bilo plodno. Treba je, da se započeto delo sedaj nadaljuje. Zadovoljen sem, ko vam sporočam, da sta Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik češkoslovaške republike dr. Be-neš sprejela povabilo mojega vzvišenega vladarja Nj. Vel. kralja Karola, ter da se bo v kratkem v Romuniji vršil sestanek vseh treh šefov držav Male antante. Na ta sestanek pridejo tudi njihovi zunanji ministri. Sestanek bo v kratkem v Bukarešti. S pogumom, k| Se mi je po de|u v Beogradu še povečal, in podprt z lojalnostjo naših zaveznikov v Mali antanti in Balkanski zvezi odhajam v Ženevo z nalogo, da izvršim težko misijo, ki mi je naložena. Razstava likovne umetnosti v Beogradu Beogiad, 10. maja. p. Danes dopoldne je bil v prostorih »Cvijete Zuzorič« otvar-jena S. pomladanska razstava jugcs-lovenskih likovnih umetnikov iz vìe države. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Petrovič, več diano v vlade, predsednik NarrxSnc skupščine ter mnogi drugi odličniki. Razstavo je ctvoril prosvetni minister Stošovic, ki je pri tej pniliki napovedal, da je vlada že napravila korake za ustanovitev srednje umetniške šele in umetniške akademije v Beogradu. Maršal d'Esperay v Bukarešti Bukarešta. 10. maja AA. Kralj Karol je včeraj priredi! kosilo v čast maršalu Fran-chet d'Especayu ki se že nekai dni mudi v Rumuniji. Kosilu so prisostvovali presto r>-naslednik princ Mihailo. predsednik vlade Tatarescu, francoski poslanik d'Ormesou ia več generalov. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 10. maja. Florijanova nedelja je bila danes — in prav zarana so zadoneli v sinje jutro koraki gasilskih čet po ljubljanskih ulicah, kmalu se je oglasila tudi godba, ki je vrgla iz postelj poslednje zaspance. Iz vse ljubljanske župe so se zbrali gasilci v krojih in strumno disciplinirani, da proslavijo svojega nebeškega patrona. Zbrali so se pred Mestnim domom, ter se ob 7.30 razporedili v dolg sprevod. Z godbo »Slogo« na čelu so odkorakali skozi mesto v cer- kev Sv. Florijana, kjer so potem prisostvovali službi božji. V pohodu za neumorno igrajočo godbo so se potem vrnili pred Mestni dom. Tu je zbor nagovoril župni načelnik g. Vrbinc z Barja. Bodril je tovariše k viteštvu človekoljubja. Po na govoru so se čete spet v vzornem redu razšle. Nedelja je potem minila sicer brez senzacij, vendar ne brez dogodkov. Poročila podaiamo v naslednjem. Tisoči iskalcev sreča na Kongresnem trgu Kar naročeno vreme so imeli danes poštarji za svojo tradicionalno tombolo na Kongresnem trgu. Dopoldne je sicer še lepo kazalo, a opoldne je rahel dež zadržal Ljubljančane doma in okrog 15 se je prostrani Kongresni trg, kjer je priredilo udruženje poštnih, telgrafskjh in telefonskih zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije svojo XII. veliko javno tombolo, napolnil, kakor morda še pri nobeni tomboli do zdaj. Cenijo, da se je zbralo najmanj 12.000 ljudi Tombola se je, kakor običajno, pričela z majhno zakasnitvijo, žrebanje številk, ki jih je sproti mogočno oznanja] fanfa-rist, je trajalo nad dve uri, tako da so bile zadnje številke izžrebane šele okrog 17.30. Kakor je samo pri tombolah običajno, se je tudi to pot sreča nasmehnila potrebnim. Prvo darilo, lepo kompletno spalnico iz hrastovega lesa v vrednosti 5.000 Din je dobil Maks Jalovec, dijak s klasične gimnazije, stanuje pa na Tyrsevi cesti 25. Zadovoljna je bila tudi gospodinjska pomočnica Ančka Zidarjeva z Vidov-dajiske ceste, ki je zapeljala domov drugo darilo, moderen šivalni stroj. Tretje darilo je bi]o moško kolo, na katerega je sedel zidar France Petrovčič z Marinčiče-ve ulice, a otroško kolo je kot četrto darilo dobi] Janko šuštaršič, kamnosek pri Sv. Križu. Peto darilo prav čedno otomano, je zapeljal domov uradnik tobačne tovarne Alfonz Habe iz Kopališke ulice 12. Zasebnica Marija Kovačičeva iz Gerb:čeve ulice pa se bo postavila z nevestino opremo, dočim je sedmo dari]o — kuhinjska oprema — pripadlo delavcu Toma Picinu iz Aškerčeve uljce. Blago za moško obleko je dobila Marija Dimnikova, posestni-kova hčerka iz Jarš, a smejočega obraza je odpeljal domov v št. Vid prav lepo naložen voziček z živili kot 9. darilo delavec Lovro Komovec. Deseto darilo je bil voz drv, ki je za enkrat ostal še na Kongresnem trgu, a čimprej ga zapelje domov sluga Rudolf Debeve. Ker je bilo dobitnikov več kakor tombol, so dali še tolaži Ino darilo in sicer otroški voziček, ki ga je dobil akademik Jože Rožaj. Poleg 11 tombol je bilo razdeljenih še mnogo manjših in tudi dragocenih dobitkov. Tombola je bi]a prirejena v korist poštne godbe in drugim prosvetnim ustanovam naših vrlih poštarjev in očitno je gmotni uspeh zelo zadovoljiv, kar je tudi naša želja. Saj je poštna godba že ponovno pokazala, zlasti tudi danes dopoldne na svojih propagandnih pohodih po mestu, da se je razvila v močan in dobro izvežban korpus. Stanje profesorjev in izgledi naraščaja V dvorani Trgovskega doma so se dopoldne zbrali naši srednješolski vzgojitelji k občnemu zboru ljubljanske sekcije Jugoslovenskega profesorskega društva, ki mu že nekaj let predseduje prof. France Grafenauer. Predsednik zbora je bil prof. dr. Pečovniik iz Maribora, odposlani sta bili vda nos t m brzojavki Nj. Vel. kralju Petru Il in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. nadalje so pozdravili prosvetnega ministra in bana, prejeli pa pozdrave od centralne uprave in zagrebške sekcije. V imenu banske uprave je izrekel najboljše želje inšpektor Dolenec. Delo skupščine je o tvorilo izčrpno zanimivo predavanje prof. d-r. Gogale o vzgojnih nalogah profesorja v šoli, nato pa je predsednik prof. Grafenauer obširno poročal o delu sekcije in o uspehih kongresa v Nišu. Prosvetni minister je v tem izdal ukaz o otvoritvi petrazTedine samoupravne gimnazije v Murski Soboti. Temu naj bi kmaliu sledila otvoritev popolne osemraz-redne državne gimnazije, s čimer bi bilo ustreženo upravičeni želji prekmurskega prebivalstva. Z ukazom kraljevih namestnikov bi sa moral postopno podržaviti tudi mestni lice j, izgubili pa smo višje razrede gimnazije v Kočevju. Profesorsko društvo je že iz načelnih razlogov zoper vsako reduciranje šol in je z vso vrnemo podprlo vso akcijo Kočeva.rjev, da se redukcija prekliče. S postopnim pcdržavlje-njem Ificeja naj bi se ustreglo Ljubljani, a ker je ostal ukaz le na papirju in je bi! na zavodu ukinjen prvi razred, je dijaštvo na drugi drž. gimnaziji v Ljubljani doseglo rekordno število 1800. Zato je nastalo občutno pomanjkanje učnih moči pouk skrčen do božiča in do konca prvega pollet Proračunska postavka za nove namestitve je bila že avgusta prekoračena in za radi tega novih nastavitev do prvega aprila ni bilo. Še posebno težavno pa je vprašanje redtucirancev, za katere je sekcija neštetokrat intervenirala, a uspeha še zmerom ni. V zvezi z vprašanjem reduciranih je treba opozorita naše maturante, ki se mislijo posvetiti študiju na univerzah in pozneje re-f lek tirat i na drža vino službo, naj se nikar v tolikšnem številu ne lotevajo slavistike, • zemljepisa, zgodovine. prirodopisa, pred- ! vsem pa ne pedagoške skupine. Posebej je . treba posvariti naše maturantke, ker mi- j n ister namešča predvsem moške moči. Vsi ■ diplomirani moški matematiki, germanisti in romanisti so že ali pa bodo v najkraj- j šem času nameščeni. V zadnjih dveh in pol ; letih je bilo nameščenih ò9 filozofov, kar ! pomeni 6 5% sedanjega staleža v banovini, j Število manjkajočih profesor ev se je v te- ' ku leta zmanjšalo od 36 na 12. Nastaviti ; bi jih bilo mogoče v resnici še 2!). če bodo ' potrebni krediti na razpolago. Je-eni se bo tretja državna gimnazija vselila v nove j prostora za Bežigradom. Z zidavo prve nove srednje šole po osvobojenju v Ljubljani bo vsaj delno rešeno vprašanje prostorov za našo srednješolsko m'admo. Skcija pa mora zahtevati .še delitev poljanske gimnazije na dva zavoda, kajti po-j;k na tej šoli ie zaradi prevelikega števila učencev za daljšo dobo nevzdržen. Vprašanje gimnazij v L)ub!jani pa bo končno resino šele tedaj, ko bomo imeli 4 popolne moške in 3 ženske gimnazije, vsako v svojem poslopju. Tudi Maribor mora dobiti svoj/- 4 razredno žensko gimnazijo. Ob koncu lanskega leta je bilo v državi 1^9 srednješolskih zavodov, na n i'h pa 4911 učnih moči. Podrobna poročila so podali še tajnik prof. Rupnik, blagajnik dr. Novak, predsednik odseka za šolske knjige dr. Šolar, predsednik odseka za manjšinsko vprašanje prof Gorup. nato pa je bila na predlog predsednika nadzornega odbora prof. Mašere brez debate soglasno sprejeta raz-rešnica staremu odboru. Za volitev je bi- la predložena ena sama lista in v novo upravo so bili soglasno izvoljeni: predsednik prof. Grafenau er, odborniki prof. Rupnik, Bajuk, Urankar, Gorup, dr. Perba vec, Miikilavčič, namestniki Čefciina, dr. Trdinova, Milač, Jesenovec, v nadzorstvo pa Maišera, Cemažar, Andrée, ter namestnika čopič in Kozinova. Namesto obolelega prof. dr. Laiha je bil za predsednika odseka, ki se bavi z vprašanjem kulturnega zbližanja med slovanskimi narodi, izvoljen prof. Janez Logar, za njegovega pomočnika pa prof. Stanko Bunc. Prof. dr. Pe-čovnik je na kratko poročal še o delu »Samopomoči« in njenega posmrtnega sklada iin pri tej priliki so zborovale i na pie-teten način počastili spomin umrlih tovarišev dir. Rožiča, direktorja Pavlica, prof. Rostoharja, Gvajca. univ. prof. dT. Jasin-skega, prof. Sodnika in slikarja 2mitka. Roka raztrgana Malo pred 20. so bili reševalci pokkcani telefonie-no na pomoč v Vevče, kjer se je ponesrečil 32-letni elektn monter France Orehtk. Mož je popravljal stroj, je pa z desnico zašel med kolesa, ki so mu jo skoraj popolnoma raztrgala. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico. Orehek je izgubil precej krvi, vendar ni nevarnosti za njegovo življenje. Maribor preko nedelje Maribor, 10. maja. Oživljene postojanke Krasno dopoldansko vreme je izvabilo v ranih urah Mariborčane na znane priljubljene planinske, izletne in izprehodn<- okoliške postojanke. Mesto je oživelo, v mestnem parku se je po dolgem presledku raz-živela ob zvokih pronienadnega koncerta živahna in slikovita promena dna revija mariborske mladine. Okoli poldneva se je nebo jelo oblačiti. Preustroj MP Včeraj zvečer je bila važna seja ravnateljstva Mestnih podjetij, na kateri se je sprejel osnutek novega pravilnika Mestnih podjetij, ki predvideva preustroj Mestnih podjetij, ki bi postala izključno nadzorni organ. V delokrogu poslovanja Mestnih podjetij bi b'l poleg nadzorne funkcije tu^i poseben komercialni oddelek, ki bi se nanašal na poedina podjetja. Mestna podjet. ja bi v smislu tega nevega praviln'ka ne predstavljal več enotnega podjetja, ampak bi bila posamezna podjetja posamič nroto-kolirana. Tudi bi se ravnateljstvo MP ukinilo in bd njegovo poslovanie prevzel upravni odbor, ki bi štel osem članov. Navedeni osnutek novega pravilnika pride v kratkem pred mestni svet. Premiera »Tujega deteta« Včeraj zvečer je bila v gledališču premiere znane škvarkinove komedije »Tuje dete« v petih slikah. Mariborsko vprizori-tev je pripravil glavni režiser Joško Kovič. Igralci so svoje posle dobro opravili. Gledališče je bilo nabito polno, le dijaško stojišče je nekoliko zijalo, ker so šolska vodstva prepovedala dijaštvu udeležbo pri omenjeni predstavi. Premiera je v splošnem dobro uspela. Usoda Ane škrobutove o čemer smo že svojčas poročali, ko je škrobutova postala v Zgornji Polskavi žrtev požara, je še vedno nepojasnjena. Prvotno se je domnevalo, da gre za samomor, sedaj pa se je zadeva pričela znova ogrevati, ker se je doslej zaman iskala lestev, ki je peljala na svisli in ki je izginila. Ugotovilo se je namreč, da je popolnoma izključeno, da bi bila lestev zgorela in se sedaj v tej smeri vršijo poizvedbe v svrho razjasnitve skrivnostne smrti Aae škorbutove. Zanimiva zgodba o ukradeni krav! Pred dnevi se je zglasil pri posestniku Ivanu Javku v Limbušu 141etni Ferdinand K., ki se je ponudil za pastirja. Jauk ga. je res sprejel za pastirja in mali Ferdo js obe kravi gnal na pašo Zveč >r ni biio nazaj, izginil je z dobro rejeno kravo, dočim je suho bušo pustil na paši samo. Fant je šel proti Mariboru in skušal kravo prodati v Studencih in pozneje po mestu. Ni pa mogel krave prodati, ker ni imel pri sebi zadevnega živinskega izkaza. V Črtomirovi ulici ga je stražnik prijel in nato so studenški orožniki vso zadevo razjasnili. Jauk je dobil svojo 1800 Din vredno kravo nazaj, fanta pa so izročili sodišču. Krvavo obračunavanje je nastalo v noči na nedeljo na Vodnikovem trgu med 241etnim Stankom R. in 441etnim Karlom V. Padale so močne bunke in je obležal ves krvav na bojišču Karel V., ob. čutno poškodovan na glavi zaradi udarca s kamnom. Karla so vsega krvavega prepeljali v splošno bolnišnico, Stanka pa so odvedli v zapor. Obižšite jutri materinsko proslavo v Mestnem domu ! Kolo jugoslorenskih sester v Ljubljani sporoča prebivalstvu Ljubljane, da priredi zaključno proslavo materinskega dne v gledališki dvorani Šentjakobčanov v Mestnem Zoper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. Ogi reu & Dr. -&4S.V36 domu jutri v torek ob 20. z iako i»estrim sporedom. Pri akademiji !>odo sodelovali: operna pevka ga- Pina Kobau umetnost ljubeče občinstvo bo gotovo zanimal liubki pevski zbor I. dekliške meščanske šole pod spretnim vodstvom ge. Saršonove. Nadalje nastopijo z lepim delom Ljudmile Poljančave 'Mati« (tri lirsko-dramatske slikel vrle učenke I. drž. osn. šole pri Sv. Jakobu in I. dekliške meščanske šole v Liubiiani. Sodeloval bo tudi pevski zbor II. dTŽ. realne gimn. pod odličnim vodstvoÄi g- prof. V. Schwaigerja. Pri klavirju tosta sodelovali gdč. Sil vi ja Hrašovčeva in gdč. Fini Strid-ner. dijakinja VIII. gimn razr Ker je čisti dobiček namenjen ubogim materam in sirotam. je dolžnost prebivalstva da z obilnim obiskom akademije poplača požrtvova'-no delo Kolašic. Akademija se bo ponovila v četrtek 14. t. m. ob 20. istotam- Kongres Narodne strokovne zveze Resolucije o najnujnejših zahtevah delavstva m posa* meznih njegovih skupin Ljubljana, 10. maja. Ob številni udeležbi odposlancev iz vseh naših industrijskih središč se je v dvora ni OUZD vršil dopoldne delegatski zbor Narodne strokovne zveze. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Juvan, ki je pozdravil zastopnike socialnih ustanov in bratskih organizacij. Kratkim pozdravnim nagovorom predstavnikov so sledila izčrpna delovna poročila, ki so jih podali tajnik izvršnega odbora Rupnik. strokovni tajnik Bučar in blagajnik Varšek, nato pa je zbor na predlog nadzorstva izrekel upravnemu odboru abso]utorij. Zastopnik splošne delavske zveze iz Zagreba g. Ha-ramina je poročal o konkretnih možnostih sodelovanja strokovnih organizacij. Ob in i zbor je sprejel vrsto resolucij, ki v g'lav-nem zahtevajo: Kraljevska vlada, posebej pa še ministrstvo za socialno politiko naj prisili delodajalce, da bodo spoštovali zakon o zaščiti delavcev; strogo naj se izvajajo sankcije nad kršitelji zakona. Uredba o določitvi minimalnih mezd, o obveznem sklepanju kolektivnih pogodb ter o po mirjenju in arbitraži naj regulira življenjske razmere tako, da bo mogel delavec s svojo družino živeti človeka dostojno življenje. Ministrstvo za socialno poli- Zločini Zahornikove družbe se razkrivajo člani so sami mladi, vendar skrajno nevarni fantje Novo mesto, 10. maja. Kavalir in lepotec O nonadni aretaciji Kazimirja Zahorni-ka, k.i so ga iskala oblastva že več ko pol leta, gre zdaj splošna govorica. Fanta so prijeli sredi noči, ko je bil pri izdafnem popivanju v družbi Šmarčanov kar cel slavij enee. Nazvali so ga v govorancah celo dobrotnika ljudstva, ko je tako radodarno dajal za pijačo in napitnine. Nekemu dekletu je dal kar več stotakov. Kdo je pa vedel, da je njegov denar krvav, saj tega ni bilo videti. Fant je izredno lepe zunanjosti, dolgih, valovitih las. Uporabljali je tudi lepotiina sredstva, razne parfume in Niveo in je sploh veliko držal na čedno zunanjost Pravcati galani V Temeniški dolina, kjer se je tudi nekaj časa zadrževal, se je izdajal za delavca-strokovnjaka, ki je bil dozdtaj usluižben v Kosovski Mi-trovici, pa je tam naštedil precej denarja, zdaj pa je sklenil, da bo porabil svoj dopust in denar v Sloveniji. Zahornik je res izučen žalezostrugar. Zaposlen je bil svoe čase v Kosovski Mitrovici, a je bil kmalu odpušien, kar je prišel navzkriž z nekim svojim mojstrom. Kriva je menda bila mojstrova žena, ki je začela privabljati v ljuba vne mreže mladega, prijetnega Slovenca. Ko je zvedel o tej ljuba vni aferi njen mož, je takoj dosegal odpust zapeljivega Mirka. ženskam vsekakor nevaren KOLIC DUBROVNIK VELEPRODAJA VINA »kladišča: BEOGRAD. Tel. 26—270 29—429 • 30—808 ZAGREB, Tel. 78—78, PRAGA — SM1 CHOV Tel. 407—66. KOfcICEVO VINO DOBITE V VSEH PRODAJAL NAH NA VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO DOVIH IN TUDI WAG ONS LITS. Šmarski pivoi, ki so biLi Zahornikovi gostje, so bili precej nadelani od preobilne pijače. Nekateri so izgubljali tla pod nogami. Edini je ostal trezen — Mirko Zahornik. Ko so ga obiskali sredi noči litijski orožniki, je bil ves priseben. Pri Že-lezn.ikovih. kjer so dali darežljivemu go-| stu najlepšo sobo, so doma same ženske i in bi se v primeru napada ne mogle braniti. Ljudska govorica je že preračunala, : da bi najbrže Mirko, ki je v družbi Šmar-. čanov zapravil precej stotakov, tisti de-' na.r dobil tudi v Šmarfcnem nazaj. Seveda i bi pa bila povrnitev spet v zvezi s krimii-nalom ... Zato je vse hvaležno vrlim litijskim orožnikom, da so zajeli zločinca, še preden si je izbral novo žrtev tudi v ! Šmartnem ali kje dirugjei I Zaihornik, ki je po rodu iz Zagorja, rrm zdaj svoje starše in ostale sorodnike v mali vasici Konju pri Vačah. Domače je do obupa potrla grozna vest, lei so jo prinesli listi o Mirku. Zahornikovi so odličnega ugleda, ki so žrtvovali vse, da se je izšolail njihov sin v delovodski šoli. Fant pa je potem, ko je krenil v službo, prišel v slabo družbo, in ta ga je speljala na strainpota. Največ pa je njegove propalo-sti kriv Drobne Franc, ki ga je spoznal Mirko kot brivca v Zagrebu. Drobne je doma iz Lomna pri Leskovcu na Krškem po-Ij'U in ima za seboj precej pisano kriminalno kroniko, čeprav je star šele 25 let. Zločin v Regerči vasi, kjer sfca Venecija in Zathomik umorila posestnika Repovža rn njegovo hčerko, je — kakor je izpovedal pri zaslišanju Zahornik — zasnova' Drobne. Ta je zaenkrat še na svobodi. Pcsled-njič je bil zaprt v Kostanjevici, kjer pa je ušel iz preiskovalnega zapora. S seboj je potegnil tudi Venecijo Franceta. V mrežah brivca Drobneta Po tem vlomu sta se držala Drobne in Venecija skupaj, nakar se jima Je priključil še Zahornik. Skupno so potem napadli sredi noči lani zadnjega novembra sivolasega Repovža in hčerko Marijo. Pričakovali velik plen, kar je bili Repovž svoj čas v Ameriki in ga je vsa okolica cenila kot petičnega moža. Tudi po povrat-kü iz Amerike je še dobival stalno kipe pošiljatve od svojih otrok. Zahornik in Venecija sta izpovedala v preLkavi, da nista imela prvotno namena koga umoriti. Takoj po vlomu v Repovževo hišo pa se jima je postavil najprej po robu stari gospodar sam. Z udarci sta ga onesvestila, nakar sta mu zavezala usta. Ko je pričela vpiti na pomoč Repovževa hči 43-ietna Marija, sta še njo z udarci onesvestila. Nato sta pričela stikati za denarjem. Našla sta vsega skupaj le 100 Din. Med tem sta se oba on es voščena prebudila in n:sta hotela izpovedati, kje hranita denar. Zato sta zločinca hotela z udaroi izsiliti priznanje. S kamnom sta oba tolkla po glavah ... in drugi dan so našli sosedje oba Repovževa mrtva, hišo pa izropar.o. ! In zdaj — na varnem Varnostna oblast va so prepričana, da bodo po tej aretaciji razkriti mnogi zločini. ki so se dogodili v teku poslednjega leta po Dolenjskem in Štajerskem, pa za zločinci še niso našli sledi. Drobne, Zahornik, Venecija. neki Mainar iz Fužin pri Za-gradcu in še nekaj ostalih članov je stra-hovalo podeželje. Pri svojih postih so bili zttlo previdni. Preden so šli na delo, so si točno ogledali okolico in svoje »delovno polje«. V času ko križari po mestih im vaseh obilo brezposelnikov, se tudi nevarni tiči lahko skrijejo. Pod pretvezo brezposelnosti so prišli v razne hiše. ogledali so si teren in dobili pri sosedih potrebne informacije. Nato so z lahkoto opravljali vlome in tatvine, če ne še kaj hujšega. Zahornik Mirko je bil svoji družbi orodjarski strokovnjak. Fant je sila spreten: s kovinasto žlico prereže v najkrajšem času železno rešetko ali pa napravi iz nje žagi-co, vse to brez kakih posebnih pripomočkov. Zato ni čudno, da so ga privedli orožniki v varnem spremstvu, v verige okovanega in pritrjenega takisto na verigo. Oba nevarna gosta novomeškega sodišča sta dobila zdaj tudi čez noč potrebno nadzorstvo. Saj: ob prvi priliki, ki se je ponudila Zahorniku, ko je stopil v zapore novomeškega sodašča, je povprašal, če imajo zapori ponoči posebnega stražnika . . . Nu. pa so mu ga dali! A marsikaj ostalega bo še sledilo. Pajman v dosmrtni ječi Obsojen je bil v Inomostu po strelu na orožnika Ze med tednom smo med mariborskimi vestmi poročali, dia so proslulega roparja Ivana Pajmana, ki je pred meseci skupno s Francem Košajnoem strahova! Maribor in okolico, prijeli v Avstriji. Citateljem je gotovo še v živem spominu dramatična borba z razbojnikom Košajncem. ki so ga lovili po mariborskih ulicah in je težko ranil nekega pasanta, ko ga je hotel ustaviti. Kosajnc je bil obsojen pred mariborskim senaitom na 12 let ječe, a Pajman je srečno onesel pete. Več mesecev se je klatil po Avstriji in videli so ga zlasti v okolici Inomosta, kjer je tudi izvršil več vlomov. Avstrijske oblasti so sicer zelo pazile nanj, a se jim je znal vedno spretno umakniti. Naposled so ga le izsledili in ga zaprli, a v aprilu je pobegnil iz zaporov v Schladmingu m mimogrede ukradel pazniku samokres. V soboto 2. maja je naiietela na Pajmana orožmiška patrulja, ki se je peljala od Sv. Antona proti Landecku. Orožnik Ivan \Y ilhelm je zahteval, naj se siumljivec legitimira. Pajman je navidezno segel v žep, kakor da hoče res pokazati legitimacijo, a v naslednjem hipu se je v njegovi roki za-bliskal samokres iin že je sprožil. Zadet v prsi se je orožnik zgrudil, Pajman je pa začel bežati. Kmalu nato so ga vendarle ujeli in zaradi tega -zločina je prišel pred preki sod V Avstriji sodijo namreč umore in nameravane uboje po pospešenem postopku m že naslednjega dine se je zagovarjal Pajman pred p rek i m sodom v Inomostu, ki ga je obsodil na dosmrtno ječo. Tako je tudi zločinec dosegel kar je zaslužil tjko naj čimprej izvede reformo uredbe o podpiranju in zaposlitvi delavcev, ker ta uredba delavstvu ne koristi v zadostni meri, pred vsem pa so z njo hudo prizadeti sezonski delavci, katerih položaj je že itak skrajno slab. Prav tako naj minister čim prej realizira pooblastilo, ki ga jé prejel s finančnim zakonom za leto 1936/37 glede izvedbe zavarovanja za starost, onemoglost Ln smrt. Pravilnik o volitvah obratnih zaupnikov naj se spremeni tako, da se volilni postopek poenostavi in da se volitve vrše vsako tretje leto. Posebno nujna je ureditev brezposelnega vprašanja v pravcu, ki ga je NSZ že ponovno predlagala. Brez odlašanja naj se uredi definitivno saniranje rudarskega in kovinarskega zavarovanja, da se zavarovancem Bratovske sk]adnice zagotove pridobljene pravice. Kraljevska vlada naj najde pota in načina, da se ukinitev ugodnosti po § 219 obrtnega zakona za zavarovance Bratovskih skladnic ne izvede. Tekstilna industrija se pri nas še vedno širi, delavske mezde v nji "pa stalno padajo, da danes ne dosegajo več niti polovice rodbinskega minima. Posledica je, da je od skupnega števila smrtnih primerov med tekstilnim delavstvom nad polovico povzročenih po tuberkulozi Delovni čas se v mnogih primerih podaljšuje načme knjige«, ki ga doživljajo nekateri delavci, ker so bi]i prisiljeni svoje zakonske pravice iska ti pred sodiščem. Položaj slovenskjh rudarjev je neznosen. že itak skrajno mizeme mezde se zmanjšujejo s številnimi praznovanji, zlasti v revirjih TPD. Kakor smemo sklepati iz gla~ sov o znižanju premogovnih dobav za državne železnice, bo število delovnih dni v dogiednem času še padlo. Odločujoči faktorji naj že končno uvidijo potrebo, da se državne dobave pri rudnikih dravske banovine dvignejo na višino iz leta 1931. Rudarska podjetja dravske banovine naj svoj trg organizirajo tako, da zaradi oscilacije državnih dobav ne bo delavstvo trpelo pri zaslužku in da se poviša število delovnih dni. čim prej naj se ukrene vse potrebno za ustvaritev znosnejših življenjskih pogojev v rudnikih izven meja dravske banovine, tako da bi bilo mogoče naše rudarje, ki so brez posla, zaposliti v njih. Brezposelnim rudarjem naj se omogoči tudi zaposlitev v drugih industrijah izven banovine, V zvezi z vestmi, da se produkcija v Zenici in v Kralj e vu razširi tudi na proizvode. ki se proizvajajo v kovinski industriji v dravski banovini ter je z njimi že zadovoljeno potrošnji na jugoslovenskem trgu, zahteva delegatski zbor NSZ, da se prične izvajati načrtno gospodarstvo, v katerem odinem je rešitev tega vprašan a. Razlogi, s katerimi se zagovarja ckmontaža slovenske industrije, ne drže, saj baš državni ozili zahtevajo, da se meja v vsakem pogledu čim bolj okrepi. Na koncu so bile še sklenjene smernice o sodelovanju NSZ z drugimi strokovnimi organizacijami, posebna resolucija pa je poudarila simpatije narodnega delavstva z akcijo za razrešitev ljubljanske bolnišnice in se izrekla proti posebni bolnici ljubljanske občine, ker s tako akcijo skupni napori lc slabijo. Pri volitvah, ki so zaključile dnevni red, je bil za predsednika vnovič izvoljen Rudolf Juvan, za podpredsednika dr. Bohinjc in Zupan z Jesenic, za tajnika Rupnik in dr. Alujevič, za strokovnega tajnika Bučar in za blagajnika Ambrožič. : j u atcu« ponedeljska Izdaja 3 PcmetJeTjek, 11. V. 1936. Prva letošnja mednarodna tekma uja ® Po zelo slabi igri je včeraj naša državna reprezentanca v Bukarešti izgubila važno tekmo za pokal rtununskega kralja vlfa 3 s t (i : l) Bukarešta. 10. maja. Za današnjo meddržavno nogometno tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Kumunije za srebrni poka! kralja Ka-rola, je vladalo nenavadno ve iko zanimanje. Rumunija se je za to srečanje temeljito pripravila, ker je hoteta z današnjim rezultatom opozoriti srednjeevropske nogometne kroge na višino svojega nogometa. Asi listi so se več dni podrobno bavili s pripravami za Ao tekmo in vse je kazalo, da bo obisk rekorden. Današnje 15. srečanje med starima nogometnima nasprotnikoma na Balkanu se je končalo z zasluženo zmago Ru-niunov. Tako je Rumunija dosegla danfcs sedmo zmage v teh 15. srečanjih, ostalih osem pa se je končalo z zmago Jugoslavije- Niso se varali poznavalci, ki so prerokovali številke o posel u današnje tekme. Na igrišču se je zbralo nad 30.000 gledalcev, med njimi prestolonas'ednik Mihael, nekateri ministri, številni zastopniki diplomatskega zbora in še mnogi drugi odlični predstavniki bukare-štanske družbe. Razpoloženje na igrišču je bilo seveda večinoma za zmago domačih. pri čemer pa je bilo še bolj odločilno dejstvo, da je jugoslove.tska ena.i-storica odpovedala skoraj v vseh vrstah. Edini igralec, ki je velja! za celega moža. je bil vratar Glaser, ki je ponovno in bravurozno reševal najbolj kočljive situacije. Napadalna vrsta je igrala zelo raztrgano in se je vso igro lovila za žogo, prav tako nepovezana in brez prave koristi za napad je bila lud? srednja linija. Dobra beseda bi se dala reči komaj še za branflski par, ki pa spričo slabe igre sprednjih formacij tudi ni nsoge! delati čudežev. Rumuni so bili boljša enaistoriča in so takoj po začetku cirugeera no'časa vodili že s 3:1. Gol prvega polčasa za Jugoslavijo je zabil Vujadinovic po odlični pripravi Glišovica. V o.=ta'em n sta bili ena istorici do odmora še precej izravnani. Pozneje je šlo T igos'aviji zmerom slabše in svetla točka tem delu igre je bil prav za prav samo ' rasen Tomašičev strel iz 30 m daljavo, s katerim je \ 23 min «manjša? r.i/Ji.-ro na 3 : 2. Bilo ie potem še mnogo pehanja, toda rezultat se r.i men;a! več. Še nekaj poteka V 20. min. dobi žogo rumunska desna zveza Bodola. ki strel ja nizko po i'eh in zelo ostro v desni kot. Glaser se vrire, toda ne more preprečiti. Rumuni vodijo 1 : 0. V 34. min. prodre Glišovič, ki je najbolj prodoren v moštvu, po krilu, da žogo pred gol, odkoder jo samo 2 m od vrat Vujadinovic z glavo pošlje v mrežo. Rezultat je izravnan. Po odmoru vodi rumunski srednji napadalec Čolak žogo od sredine proti golu, preigra več nasprotnikov in nazadnje še Beloševica ter pride pred samega vratarja. Glaser se mu vrže pod noge, t ^ Čo!ak je urnejši in žoga se prav počasi zvali čez črto. Rumuni spet vodijo " : 1. Po stalnih napadih Rumunije, kjer se slabo obnese jugosJovenska obramba, dobi žogo rumunska desna zveza Bodo'a in strelja neubranljivo. Rezultat :e že 3 : 1 za Rumunijo. V 21 min. dobi Tomaševič žogo še 40 metrov od gola, ustreli nenadoma in ra-zantno med drogove in Se preden se rumunski vratar -"»ve. ;e usn.ie v mreži. Rezultat je 3 : 2 za Rumunijo in ostane tako do konca. Igra je porekla zc'o napeto in je ln'a mestoma ce-o precej ostra, kar pa je zna! vzorno preprečevati znani belgijski sod"Sk Langenus. Občinstvo je zmago domače državni reprezentance sprejelo z viharnim in dol gotrajnim odobravanjem- ana Druga nedelja ožjih prvenstvenih tekem LNP je prinesla po dve točki Ljubljani in ČSK sicer ni pripetilo nič zlega, toda ko-vec je uspešno uveljavi! svóje -nanje na zelenem polju in odnesel — obe točki. Ljubljana, 10. maja. Podsa vezni prvenstveni ples se ie danes nadaljeval spet z dvema tekmama ožjih tekmecev za naslov prvaka LNP, in sicer med SK Ljubljano in Herme-som doma ter ČSK in Železničarji v Ča-kovcu. Medtem ko je bil zmagovalec ljubljanske tekme vsaj po formi na papirju določen že v najprej in je moral Hermes precej računati kar z izgubo obeh točk, so imeli Železničarji težjo nalogo, ker so morali na preizkušnjo na vroča tla v Čakovec. Poročilo pravi, da se jim Ta njegova zmaga je precej glasen memento tudi za ostala dva kandidata, ki bosta morala v kratkem po hruške v Medjimurje ! Do tedaj pa si lahko že ogledamo takole prvenstveno tabelo: Liubljana ČSK Železničar Hermes 2 2 2 2 2 1 0 0 o o o o Ljubljana : Hermes 4:0 (1:0) 0 8 : 3 4 1 5 : 4 2 2 0 : 6 0 2 0 : 6 0 Ljubljana: Rožič: Hassl, Jug II: Luce, Slamič, Boncelj, Janežič, Lah ., Jež, Grintal, Jug I Hermes: Oblak; Praunseis, Košmerlj; Primär, Košenina. Kretič; Derenda, Brod-rik, Svetic. Mokorel, Rihtar- V igri, ki je bila do odmora zan;mivejša, ter mnogo bolj razgibana in ne tako enostranska kot v drugem polčasu, so Herme-žani dali dober odpor ves pr.-' del igre in še nekaii čez- Potem so znatao popust: i in so se znašl; šele prav pred konec Igre- Tako ni bila borba še daleč ne toliko v znaku premoči domačina. kot bi se dalo pre-soditi po rezultatu. Narobe, če ot:š*e,emo tiste dobre četrt ure, ko so »Liubl :ančan'« r^s narekovali, kako naj igra p^.eka, k' bi'a tekma ves preo9la'i čas sveža, nekoliko trda in mestoma celo robata, kolik »r ie ciopustd sodnik, vsa v znamenju borbe za točke. Sodnik ie v ostalem že od začetki ookozil zobe »prevroč:m«, 'ako da ni prišlo ves čas do neprijetnosti, dasi so se igrale sem ter tj« ":ba'< zelo zelo na meji dovoljenega- Sama igra ni bi'a tako na odm-et. Gibala se je skoro ves čas n-a dobri višini, blo je precej razburljivih dogodkov pred obema goloma, nek i i več pred Oblakom kot pred Rožičem, tako dia je bil kontakt z občinstvom. ki ga je bilo nekaj nad 500. ves čas zelo ozek in ž:vahen. Res. da sp tek n" ne da pri spodobitìi z velikimi liga šk i mi prireditvami, pa je treba vendar povdariti. d.i se tudi v domač? pnoduke;r polagoma dvigamo in da tudi domače prireditve pridob;-vaio na zanimivosti. Hermežani si niso toliko oprinogli z raznimi fuz'jam.i zadnjih dni. V moštvu se je pojavi' farno bivši Slftgaš Praunseis, ki je zased?! K anč-nikovo mes'o. Do polčasa se ni mogel dobro uveljaviti, pozneje se mu je obrnilo na boljše Košmerlj je bil skupaj z Oblakom t;a do odmora bolsi del obrambe, ko so pa Ljubljanč-.ini nekoliko povezali svoj napad-je morala v.--a obri-mba kapitulirati- K temu so mnogo prispevali igralci srednje vrste, k: so v začetku drugega polčasa bar nekam izginili 6 terena, tako da njih posega v dogodke ni bilo opazi1-!. Napadalna vr-^ta je biki dobre po) ure boljša od nasprotnikove Igra'a je dobro povezano igro, stik s srednjo vrsto je bil zadovoljiv in so z'as'ti po napada'nem triju gladko napredovali v polju Preko nasprotnikove obrambe pa n;«o mogli, izdelali so si tekom vse igre komaj dve, tri šanse- V drugi polovici igre pa se ie napad obenem s srednjo vrsto razb'1. in tedaj je veljalo za cele presledke posvetirtn pozornost predvsem obrambnemu de'o Henne/ani so uvodoma pok i za! i urnejši start, šli so pogumno stvari do živega, kar jim je vse prineslo izvestne prednosti Sredi igre so bili že mnogo b^M pohlevni, potem pa so čedalje bolj popusè^'i: n.ic"» vzdržali tempa, ki so ga v začetku dikt rab'-Opaziti pa je v moštvu znaten napredek napram še nedavnim časom, ostala ie si'ara hiba; brbliavost. kakor da bi se no"">met igral z iezikom To ne naprav i m n-i;bo1j-še^a vtiča. Zmagovalci ko zopet zadovoljili kakor prej"-njo nedeljo. šele v drugem delu igr° K-1 že io si er v moštvu konture bodočn tiotaionosti in povezanosti. kot poed'inci «o brez maiega »si igralci v moštvu uvaževania vedn« moč-i : precei daleč na je še do familiarr»» vigra-nosti. do harmonične povezano«^-' v kn^ri vsak soigralec že v naprej ugan" nameravano potezo svojega tovariša Tokrat ie bi- la ožja obramba že za precejšen korak naprej, razen dveh treh trenotkov skoro ni dala prilike nasprotnikovemu napadu, da bi prišel do uspeha. Tudi je precej dobro držala zvezo proli ospredju zlasti s 6rednjo vrsto- Ta se je povzpela šele v dirugem polčasu do znaitne učinkovitosti v svoji celoti. Zelo dobro partnjo ie dal S'amič, Boncelj ni nič zaostajal za njim. Luce je v drugem polčasu bil preeri koristnejši, dasi je igral zelo požrtvovanlo vso igro. Na m d pa do'go ni mogel znajti. Ves prvi polčas je bilo v niem pet igralcev, pa nobene celote z enotno voljo Precei narobe ie šlo, ker se je forsirala camo leva sitrap napada Ob enakomernejši razdelitvi de'a ra obe s1 ran i se je potem v toku drugega polčasa razvia borbenejša in odločnejša igra. ki je bi'a s/alna nevarnost za nasprotnikovo obrambo in ki je naposled privedla d~> gladke m) ge Pri tem ie Luce skoro pozabil na svo;o i>oč-a«nos*. G-;ntal ie pokazd. da b; se J-i'o iz njega nekaj napraviti. Sandi se ie koristno in pogumno boril ter venomer ooš;-lial naprej »voie krilo. Jug ie enak* kol Ttin-ri'č do"+flv1iai na sre-^o uporabne žoo~ Sicer pa: sčasoma bo le šlo. ker mora tU V začetku so Siškarji vodili igro. kmalu po prvih po'ezah so se pog'0«toma spuščali do nacprotne obrambe Imeli so Prvo šanso, na je ni«o izkoristili. Igra je b la oist.r.a in je «nel sodnik svoje muke. da io ie d'-žal v roV-ah- P"t kotov za Lj.. sicer pa nič hude'a- Š°le v iS min prvi usneh: Bon celi posli» zelo pa motno pro«» str-M nr d Ob'^ka. Lah nr^nese 7 gkvo do Gr nt-^a ki tudi-' pr^sitriže z glavo in žo^" ie v mreži. Dn p-o^ča^a noben;h sprememb. V nadaljevanju je Lj. krepko v napalu. V 5. in b min je žoga dvakrat v Oblakovi mreži, vendar je sodnik tik prej odni-skal Potem se je začelo. V 7. minuti ie šlo za spremembo za res: Boncelj :ma zopet prost strel, žoga pride lepo p-ed gol Ježu na glavo in najde pot med Oblakovima rokama tik pod prečko v mrežo. 2 : 0 z 1 Lj. Tretji zgodrtek pade v 11. minuti' Deren da strelja s kota. Slamič odlr je do Ježa. ta dostavi Janežiču na krilo, š • majhna kombinacija med nj'ma. da se iz gnet.a poslednji zap-eki. pa jo Janežič na s'reki in žoga obtiči v mreži. 3 : 0 in bitka je že z 'avnai odločena Hermežani potem z0'* ror>ust:Vi in se znaideiio šele v zalnilh minu-tah. Pa v svojo škodo kajiti v 43 minut' j* njihova nbr mba 'a -redč^na — v-e sil naprej — in Lah ima lahko nalogo da se z ugodno žo o prebije do Oblaknve bližine *er zadni:č potrese mrežo 4 : 0 se gla«i končni rezult-i t Sodil je g. Macoratti. Zelo rlgorozno. tako da je zašel v napake: pa.rkrat je piskal v očividino škodo stranke, ki ie bila v prednosti. in — slučajno — je šlo vse trikrat za rudeče (L ubljana). S;cer jc imel prav, da ]e vajeti malo bolj napel. Ljubljana : Hermes rez. 0 : 0 Prva predtekma, v kateri so domači rezervo s skrajno silo skrpucali z vseh vetrov. Zamude je bilo samo tričetrt ure. V igri, ki je mogla ugajati, je ostal rezultat neodločen. Sodil je g. Jenko. Ljub'.iana : Korotan Kranj 6 : 0 (2:0) Ljubljanska druga garnitura je postavila v polie: Magister — Cene. Bertonceli I — Šinkovec, Sočan. Lah II — Grošelj, šlamberger. Pupo, aebohin. Zemljič. V moštvu Kranjčanov je igralo nekaj znanin imen: šenica. Golob Baumkircher, Unterster. in morda še kateri bolj znanj igralec, vendar se do skupne igre niso mogli povzpeti. Druga garnitura Ljubljane je dala precej močno igro, vseskozi prvorazredno, ki ji gostje niso bili kos. Sodil je p* dtljšem presledku g., Vidic. še par besed o športni disciplini. Prvo n oštvo je kompletno nastopilo v napovedani postavi. Ostalih dveh moštev ni b*1* mogoče tako gladko sestaviti, ker so se ;a*u . dolo*cnem za za^'^k »rve rat-u-tekme uprli nekateri igralci, češ. da re igrajo v moštvu, za katero so bili določeni Tak pojav je treba ostro obsoditi in že v Kali zatreti. V vsakem moštvu igra najve-č 11 igralcev, ostali morajo nastopiti v drugi tretji itd. garnituri. In velik klub. kar ni:-sli postati .«Liubljana«. mora i^sti vsak čas dovolj izbire! Ljubljansko irižje-razredno prvenstvo V II. ljubljanskem razredu so bile včeraj odigrane tele prvenstvene tekme: Jadran : Svoboda 3 : 0 (2:0), Slovan : Mars 1 : 0(1 : 0), Reka : Korotan 2 : 0 (1 : 0). V III. razredu sta se srečala para: Moste : Slavija 5 : 4 (1:1), in Zalog : Brod 2 : 2 (2:0). V juniorskem prvenstvu so bili doseženi naslednji rezultati: Mars : Jadran 3 : 1 (0:1), feiavija : Mladika 1 : 1 (1:0), Ljubljana : Korotan 4 : 0 (2:0), Hermes : Svoboda 3 : 0 (2 : 0). Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno -tolico, ki jo doseza s prirodno FRANZ JOSEFOVO grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini Prava FRANC JOSEFOVA voda deluje milo. nrijetno, brzo in sigurno. Ogi reg S Dr. 1548!» ČSK : železničar 2:0 (1:9) Cakovec, 10. maja. železničar iz Maribora je imel danes težko nalogo, ker je moral po prvenstvene točke v čakovec, o katerem je znano najbolj to, da zmage gostujočih moštev tamkaj niso posebno lahke. Menda je dalo tudi to povod, da je železničarsko enajstor.co spremilo v čakovec nad 100 navijačev. Vse te priprave za moralno pomoč pa so bile to pot odveč, ker je na igrišču v čakovcu vladal naravnost vzoren red. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah : ČSK: Istvanovič — Vamplin, Janič — Vaš, Megla, Veh — Kavez, Mekovec, Hre-bak, Takač, Novak. železničar: Herman — Frangeš, Ronjak — Eferl, Krangeš II, Antoličič — Lešnik, Golinar, Türk, Paulin. Habiht. železničarji so danes zatajili v vseh črtah in nobena formacija ni mogla dati zadovoljive igre. Najslabši del so imeli v napadalni vrsti. Do odmora je sicer še izvedla nekaj prav lepih akcij, potem pa sploh ni prišla več do besede. V petorici sta igrali najbolj klaverno vlogo obe krili, kar je imelo za posledico, da napad ni mogel držati žoge in sta bili zato krilska vrsta in obramba precej obremenjeni. Krilci so bili v prvem polčasu na mestu, nato pa so tudi »zaplavali« ter kljub vsem naporom n.so mogli dati napadu skoraj nobene uporabljive žoge. Oba branilca sta bila nesigurna, desni pa sploh obupno šibak. Vratar je še deloma zadovoljil, dasi pri drugem golu tudi ni bil brez krivde. čakovčani so postavili svoio znano borbeno enajstorico, ki je zmago popolnoma zaslužila. Steber moštva je bila ožja obramba, ki je bila sploh nepremagljiva. Krilska vrsta je dobro podpirala napad, prav tako uspešno pa se je udejstvovala tudi v defenzivnem dela V napadi, so imeli r p nevai-n. orožje ker so napadalci streljali iz "sakè pozicije, kar je pomenilo, da je pri vsakem Elitni kino Matica — TeL 21-24 TRIUMFALEN USPEH TUDI V LJUBLJANI! SLAVNEGA UMETNIKA! — NAJLEPŠI FILM EMIL JANNINGS TRAUMULUS tlim Vam bo ostal v večnem spominu!--Hitite, da ne zamudite! LE SE PAR DNI! Predstave danes ob 16., 19.15 In 21.15. PRIDE: Gladys Svvarthout, John Boles v veloopereti „PESEM G A U C A44 njihovem gibanju v kazenskem prostoru visel za železničarja nevaren strel v zraku. Zaradi ti ga sta imela mariborska branilca mnogo težkega dela, da sta se jih otre-s>ai*< V splošnem je bila tekma ogorčena bor ba za točke, zelo napeta od začetka do konca, pri vsem tem pa vendar fair. V prvem polčasu so imeli železničarji sicer nekaj več od igre, toda napadalci niso znali izrabiti še tako zrelih situacij. Po odmoru pa so bili domači 30 min. v absolutni premoči. Ko so zabili svoj drug; gol, so igro zaprli, tako da se je polagoma spet uveljavil železničar. Kljub vsemu prizadevanju pa ni mogel zabeležiti številčnega uspeha in zabiti vsaj častnega gola. Prvi gol je zabil Vamplin že v 4. min. iz prostega strela, drugi gol pa je padel v 30. min. dn gega polčasa zaradi nesporazuma želozničarjeve obrambe. Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljubljane, ki je imel sicer težko stališče, pa je vendar svojo nalogo opravil dobro. Mariborski II. razred Murska Sobota, 10. maja. Danes je bila v Murski Soboti odigrana prvenstvena tekma II. mariborskega razreda med GracLjanskim iz čakovca in ,,o-boško Muro. Rezultat je 3:3 (2:1). Tekma je bila v splošnen fair in prav zanimiva. V prvem polčasu so bili domači ,T premogi, toda niso znali izkoristiti nekaj lepih situacij. Rezultat ne ustreza poteku igre, ker je imela Mura precej več igre. Tekmo je sodil g. Schneller — ne brez napake. Gledalcev je bilo 600. Ptuj, 10. maja. Današnja prvenstvena tekma II. razreda med Lendavo in Ptujem se je končala z 2 : 0 v korist Lendave. Prijateljska: Rapid : Celje 9 s 1 (5 : o) M«rib>r, 10. naia- Pred maloštevilnim obč:na'vom sa danes na igrišču Rapida v prija>' st- t'kini srečali enajstorici Kanila m Celja. Tekmo le strogo in dobro vodil g Ja nòie. Rapid je začel z veiko premočjo, proti koncu na je nekoliko popustil. V vseh fazah igre so bili Ropidovc; boljši, tako da so vsak poskus Celjanov za usoešno akcijo zatrli že v kali. V napadu, ki ni imel pre- velikih zaprek sita H;la le He'ler. ki ni izrabili ona »iieitovke in Iviobasa po po in uma na mestu. Obrambni trio m im.*l resnega posla. c.tljani n's3 mogli zadovoljiti v noben' formaciji, najbolj šibkega pa so imeli vratarja- Vrgli so sc oi vsega začetka bolj na defenzivno igro in le sporadično prodrli po levi strani proti go'u. Ta taktika je dala zaradi nepazljivosti Rapidove obrambe Pfei-ferju pri'ozncst. da je po uspelem prodoru zabil cae'ni gol Igra je tek'a fair in jo je motilo le govoričenje Celjanov, kar gotovo ni znak disciplinirane ena .istorile.- V predtekmi so juniorji Rapida v mnogo bol;š: Hri "magali nad juniorji Celja s 6 : 0 (1 : 0). Ostale nogometne tekme Domžale: Disk : Mengeš 5 : 1 (3:0). Po tej tekmi je postal SK Domžale z boljšo razliko golov prvak kamniško-domžal-skega okrožja. Zagreb: Vienna (Dunaj) : Gradjanski 2 : 1 (0:1). Vienna je bila boljše moštvo, mnogo krivde za poraz pa ima tudi domač napad. 6000 gledalcev. Beograd: Jugoslavija : FK 13 (Sofija) 1 : 1 (0:0). Igra je bila z obeh strani mlačna. Varaždin: Concordia (Zagreb) : Slavija 4 : 2 (1 : 1). Sarajevo: Hajdr.k : Sašk 2 : 0 (0:0). Dunaj: Prvenstvo: Wien : Sportklub 3 : 0, Austria : Rapid 3 ; 2, Favoritner AC : Wacker 5 : 3. Praga: DFC : SK Plzen 3 : 3, Teplitzer FC : Viktoria Plzen 1 : 0, Slavia : ASK Kolin 2 : 2, Zatec . Nachod 3 : 1. Moravska Slavia : Bratislava 6 :2, Prostjejov : Kladno 5 :.l. Budimpešta : Hungaria : III. okraj 0 : 0, Ferenczvaros : Kispest 6 :3, FC Szged : Budafok 2 : 1, Soroksar : Bocskay 2 : 2. Attila : >11« 3 : 3. Phöbus : Salgotarijan 3 : 2. R:m : Genova . Ambrosiana 0 : 0, Milan : Neapelj 1 :0. Alessandria : Juventus 3 : 2, Turjn : Bari 2 : 0. Rim . Palermo 3 : 1, Lazio : Florenca 1 : 0, Sampierdare-na : Brescia 2 : 1, Bologna : Triestina 3 : 0. Bruselj: Belgija . Anglija 3:2 (0:1). Zaključek otvoritvenega mitinga pretekle nedelje je bil včeraj dopoldne — Vsem atletom se še pozna začetek sezone Ljubljana, 10. maja. Danes je Primorje nadaljevalo svoj otvoritveni miting, ki je bil prejšnjo nedeljo zaradi dežja prekinjen. Nekateri rezultati so bili glede na začetek sezone prav zadovoljivi in se mnogim pozna delo trenerja Kleina. To velja zlasti za sprinterja Sodnika, ki je kljub močnemu nasprotnemu vetru na 100 m dosegel 11.1 in lahko pričakujemo od njega, ko bo v polnem treningu, rezultate izpod 11 sek. Dober je tudi rezultat Svetka v skoku v višino ter inž. Stepišnika in prof. Dobovška v metu diska. Tudi Skuškov čas na 300 m je zadovoljiv. Videli smo nekaj prav nadarjenih juniorjev kakor Skazo, Carneluttija in Bra-tovža. Čeprav so seniorji dosegli razmeroma ugodne rezultate, bo reprezentanco proti Gradcu težko sestaviti, kajti atletom manjka še dosti do polne forme. Tehnični rezultati so bili naslednji: Skok v daljavo seniorji: 1. Malnarič (P) 6.28 m, 2. Požar (P) 6.13 m. 3. Puti-nja (P) 6.05 m. Pri vseh je bilo opaziti pomanjkanje treninga in s tem sigurnosti ter so zato večdnoma prestopali. Skok v daljino juniorji C: 1. Skaza (P) 5.42 m, 2. Carnelutti (I) 5.30 m, 3. Vahtar (P) 5.26 m. Tek 10.000 m: 1. Starman Ivan (izven) 35:25 in ena petinka, 2. Krpan (P) 35«46, 3. Pere (P) 36:03 in 4 petinke. 100 m seniorji: 1. Sodnik (P) 11.1, 2. Malnarič (P) 11.6, 3. Weibl (P) 12. Juniorji C: 1. Vahtar (P) 12.1, 2. Zorman (I), Skaza (P) in Pirih (P) vsi 12.2 (mrtvi tek), 3. Zupan (Planina) 13.6. Juniorji B: 1. Carnelutti (I) in Wider (PI.) 13.1 (mrtvi tek), 2. šalehar (Pl.) 13.6, 4. Pirec (P) 14.1. 300 m seniorji: 1. Skušek (P) 37.8, 2. Gabršek (P) 38.2, 3. Czurda (P) 39.1. Za srednjeprogaše razmeroma dober čas — na 400 m okoli 51! 1000 m seniorji: 1. žorga A. (P) 2:41.9, 2. Srakar Fr. (P) 2:45.4, 3. Hlebce (P) 2:54.8. »kok v višino seniorji: 1. Svetek (I) 170, 2. Kosec (P) 160, 3. Pribošek (I) 160. — Juniorji C: 1. Bratovž (I) 150, 2. Skaza (F) 135. Met krogle seniorji: 1. inž. Stepišnik (I) 12.55 m, 2. Kajfež (P) 11.20 m, 3. Pribošek (I) 10.58 m. — Juniorji C (5 kg): 1. Skaza (P) 12.98 m, 2. Vahtar (P) 11.02 m, 3. Pregelj (Pl.) 10.97. — Juniorji B: 1. Carnelutti (I) 10.98 m, 2. Rasberger (Pl.) 10.53 m, 3. Pirec (P) 10.46 m. Met diska seniorji: 1. inž. Stepišnik (I) 39.52, 2. prof. Dobovšek (I) 38.63 m, 3. Kosec (P) 33.29 m. — Juniorji C: 1. Skaza (P) 41.22 m!, 2. Nabernik (P) 28.53 m, 3. šalehar (P) 26.33 m. — Juniorji B: 1. Pirec (P) 27.87 m, 2. Carnelutti (I) 26.55. ČSK : želnzničar Izredni občni zbor kolesarjev v Mariboru Maribor. 10- maja. Danes d opoldne je bil pri Zamorcu izredni občni zbor MKP. ki ga je sklical kolesarski savez v Zagrebu v zvezi z ostavko odbora MKP. Zborovanje je otvoril predsednik MKP g. J"ki. Uvodona je pozdravil saveznjga predsednika M ha nov ča, sa veznega oub omika P-mpeja in posamezne delegate klubov MKP. Navzoči so bili zastopniki kluoov: Peruna, Železničarja, Postele, Edelweissa in Maratona iz Maribora, nadalje SR Slove-nj-gradca in SK. Mežice. Nato je g. Jaki poročal, zakaj je prišlo do izrednega občnega zbora- Navajal je, da je odbor MKP nodal ostavko, ker j v savez z ostrim pismom MKP, žalil odbor, ki je zaradi teg" izvajal posledice. Ta.nik MKP g. Hlebš je nato po^r b-no in na ančno or sa' ves spor, ki je nastal med MKP in savezom, in sicer v glamsm zaradi poslovanja bivšega prodsedn ka MKP Markoviča. Na zadnjem občnem zboru sc je namreč sklenilo, naj se pregi'- 'a vse denarno poslovanje bivše uprave MKP in to v teku 14 dni. Do reviziiie pa ni prišlo. ker se bivš: predsednik MKP Ma-ko-vič ni odzval vabilu. G. Hiebs je še navajal, da ie n< katj dni pozne je tričlanski odbor pregledal blagajniške knjige ter ugotovil nekatere nerodnosti- Savezm odborn:k g. P- mpe je nato prečita! Markovičevo pismo, ki je nas'ovljeno na izredni občni zbor. nakar je zopet govoril g. Hlebš, ki je 'znesel nekatere očitke glede poslovanji g. Markoviča kot b:všega predsednika MKP Sledila 'e v zadevi izVpna debata, ki so se je udeležili posamezni delegati klubov Na>to et ie oglasil k besedi savezm predsednik g Mihavič. ki je v izčrnnih izvajanjih očital dosedanji upravi MKP nepravilno delo- vanje iter se zavzemal za sporazumno rešitev spora. G. Miha.nov:ču so nato odgovarjali odborniki MKP in pobijali njegova pojasnila. Po skoraj dveurnj razpravi je bil sprejet predlog pudsaveza za zelo ugodno ureditev računskega spornega viprašanja v korist g. Mai.ikoviča. Kljub temu je g. Mar kov i č odklonil pristanek na ta prediog, nakar so delegati klubov Peruna, Slovenjgradca m H del weis sa zapust 1: skupščino. Ker nato ni bilo navzočih dovolj pravilno poob aščenih delegatov, se volitve niso m-ogle vrJiti. PoJ-saveznj odbor vztraja pri ostavki vse dotlej, dokler bo g- Markovič še član podsa-veznega odbora. Navzoči delegati so rato izjavili, da se rajši podredijo savezni oülo-čitvi, konkretnih sklepov pa gieoe t»ga niso «prejeli. Savezni predsednik g. Mihano-v:č je v kratkem obljubil p smeno odločitev. Perunove dirke v Slov. gorice Maribor, 10- maya. Kolesarsko društvo Pei prav nič čudnega, če so se pojavili prepadi med otroki in starši. Samo osladno in sentimentalno opevanje malere nas nc bo rešilo. Materinstvo je treba smotreno kult ivirati. Na podlagi vzvišene in odgovorne naloge materinstva mora zahtevati žena. da bo deležna potrebne izobrazbe za socialne in družinske noi'ege ter za dostojno materi'nino eksistenco, ki danes večini žen manjka. Ni dovolj, da bodoča mati pred porodom na hitro prebere kako knjigo, ki se ji zdi primerna za nalogo, ki jo čaka- Mati nuora biti psiholog in pedagog, učitelj in tudi prijatelj. In i>uš prijateljstvo je ena od značilnih čr,t sodobne vzgoje, ki edino lahko naijde pot i.'jn otroške di'Se. Mati mora živeti z otrokom, da sc z njim razvija. da se za n.• na za vse njegove težnje, da se z njm veseli in žaluje. Vse to je treba doživljati z otrokom, toda ne pozabiti na razum, ki naj bo vedno voditelj in privlačen sodnik. Biti prijatelj otroku, to je največ, kar mu lahko da. Ne smemo pa pozabiti, da je mnogo mailer, ki tega ne morejo dati. Toda vsaj one žene in matere, ki lahko dajejo, naj ne pozabijo na lo. Rajši nvtlo več prahu na kakšni polici, rajši malo manj sijajnih par.ketov, toda otroku ne kratiti veselja in zadovoljstva! Hišno delo se lahko tudi pozneje nadomesti, todia izgub'jen i srečni ■trene/dk nikoli več- Saj danes je tako malo sreče in veselja in je greh oropati; lastnega otroka in bližnjega sploh za vsak dragocen utrip tega daru. Odnos prijateljstva jc cd i- Iz akvaristove torbe 0 vplivu mraza in o pritlikavem ostrjžu Življenje je v mnogem odvisno od stalnosti podnebja in ne prenaša, v kolikor se tiče rib, dvoživk, plazilcev in drugih nižjih živali s hladno krvjo večje top'otne razlike, kar velja tudi za mnoge rastline- So pa, kakor povsod, tudi izjeme. V preišnjih dobah se je podnebje nekajkrat spremenilo, ne po vsej obli istočasno, zdaj na iužnem, zdaj na severnem delu, o čemer nam priča skalovje prejšnjih dol) zglajeno po ledu. Že za časa starega zemeljskega veka. ki zapopada tvorbe kainbrij, silur, devon. karl>on in perm so nastopale ledene dobe ('kakor n. pr. v Severni Ameriki. Južni Afriki in Avstraliji), samo v daljših presledkih kakor za časa di ~ luvija. ko so se vrstile kar 3 do štiri. Ob takih prilikah so izumrle kar cele skupine in rodovi, ki se kasneje niso več pojavili. Naravno je, la se živali, navajene na višjo toploto, teže prilagode hladnemu podnebju, kar žal često opazimo v naših akvarijih s tropskimi ribami, ki jih večii padec toplote takoj ali v nekaj mesecih ugonobi. Topovod-nice. ki jih kupujemo v inozemstvu, so zelo nežne in občutljive, kajti trgovcem gre v račun, da jim čim l.olj ogrevajo akvarije ne samo zaradi tega, ker se ribe leskečejo in izrazito pobarvajo, kar privablja kupec, te^nveč tudi zaradj razplojevania ki ga to plota pospešuje. Ta znaša pri trgovcih navadno okoli 25 stopinj, tudi pozimi. Za časa prenosa kupljenih rib |x>ziini. [>0111 adi in pa jeseni se toplota v kanglicah liilro zniža, ribe so prehlajene in če iim akvarist ne ogreva po prejemu vode stalno na 25 do 30 stopinj, se ribe ne o|>omoreio. Iz tega sledi, da nam je naročati take ribe šele v vročem poletju, v juliju, do polovice avgusta. Marsikomu, ki tega ni vpošteval so splavali denarji dobesedno po vodi- Ce so nam pa na razpolago ustrezajoči termofori. prenašamo toplovodnice brez vsakega rizika tudi za časa ostalih letnih doti-Ribe, ki jih dobimo v poletju, ko znaša to plota v naših akvarijih 25 stopinj, se jeseni. ko se začenja voda polagoma ohlaja i. lažje privadijo na zmernejšo toploto kakih 18 do 20 stopinj, v drugem >etu so pa že precej prilagojene. Izmed teh aklimatizira-nih rib si izberemo parčke v svrho odgo;e mladičev. Vzorno so razvidne zle posledice toplotnih sprememb iz poročil dveh ameriških učenjakov ki sta bila leta 1879. odkrila ribo Lophoatilus chamaeleontieeps Groode et Bean. ki živi np obalah toplega pasu, ki jih ogreva zalivski tok. Nekaj et pozneje je postala voda ob obali zaradi neviht, orkanov, ki so sa v kratkih presledkih ponavljali, nirz ejša, nakar ie začelo umiranje na veliko in milijarde rili so ]x)kriva-le morsko gladino ki se je rumeno-rdeče pobarvala. K©r >nia večina toplovodnic sveja več ali manj omejena bivališča so tedaj mislili, da je riba izumrla zlasti ker je nekaj let niso opaziii, kasneje pa se ie spet razmnožila. Če pomislimo na kratko dobo trajanja teh viharjev ter na njihov učinek na opekarko. kakor jo Nemci imenujejo, potem nafti bodo tudi razumljive zle posledice po spredaj omenjenih či ni tel iih. Na koncu nekaj o pritlikavem ostrižu (Am-bassis laba) iz roda seranidov (Senranidae)-ki ki ga ža' ne vidimo v naših akvarijih, to pa v glavnem zaradi tega ker je precej težko spraviti mladiče na noge. Ribica nc zraste nad 3 cm. Hrbet in trebuh sta oval- no in somerno zaokrožena, t.rup ie pa tako tenek, da je prozoren. Druga bodica prve hrbtne peruti ie dolga, podrepna plavut obroblja trup od trebuha do renne plavuti, repna je zelo zarezana. Halja ie rumenkasta s temnimi počeznimi progami- Ribice so silno jubke in zelo živahne zlasti če ima voda 25 do & stopinj, ter se pri tej toploti tudi razmnože, mladiči zanuste jajčeca v teku prvega dne. Hraniti jih ie treba z močelikami, odrasle ribe pa z bolhami in samocki. Za akvariste, ki razpolagajo s cenejšo električno sbrujo, kakor io imamo v Ljubljani, se izplača v svrho odgojitve le. tako *epe ribice bajne tople Indije, da si omislijo ogrevalne naprave, nakar uspeh ne more izostati. O. S. ni, ki bo ma'teri popo'noma razkril otr ško i dušo. .Samo v prra'elj-k 'm bčev-inju ne , bo otrok nikoli okle» da p;/ /A s. - te- j žave ma-ter:, ker bo vedel, da ga b » lobro . b i duševno in razumsko g! boka, človeko- lali razume;; >1* Mao •a čimb' lj ve/ atra se bo < trek bal, da ;c cn še b are in se bo rajši pi '. 'il. S tem ; &IÌ : .'■na j vesela, ker ji b» takrat o!r k raj s.: svoje srce in svoje ;-;krbi. Če jc sama in ž ne p mati zamudi dragocene trenutk \ ko se d- i p"ra prod njo <:>:r kova duši. TucV pnzneje, | ko otrok d'"»■ase, je mat .-r'na d ižm da j prinaša v njegovo žr> jenjc srečo. v. i:iiv> j in m'r. M aiti je v lvši sonce, k; d i je vsej j okolici s7 ja j in lepo1.», in tega v.iaja, l.po- 1 te i -r» ne ne fme izgubiti. Veder mate- I rin nasmeh je najlepše darilo, ki ga 'Krok j vse svoj«; življenji ne p /ahi. ko je že da- j leč od nje in tudi ko jc /e več ni na svetu. Materine dolžnosti nisi lahke. Mati m ra Ijubna . n b .S. ù-jl j potrebnega, k' r vz-^Oj.! /crav.^i veka- Razen dr; c'••.no vzg ;en n • n pat! : . • Če b ) mati zn v duhu /e. računa na p slepek tak čas. c naloga, za ve'i e in s no-' in d-a v večji ai: njega in >■ ni zaik ad. .uno cu èva. n ■ c vi n n za d [jih sla rek na ; nano ila vz'j pr j;;' ■ o h va n jc je ki ga nviniš as sine se poza-iere nekaij nujno ùka mavì la.i ko :bo vrednega člo-i strani je neso-- ; tudi k različen- s.im- • v jea 1 otroka : Ivo. tedaj k hko n ■'; in na enak ì-i. Danes je pač večja in tcž;a i p; o r ave, ri ihre •ja ie ume r.a vi p iati ja Z la-li Rssla se pes!, še &oSJ ©svežnje, izdatna pri uporabi« Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Najlepša filmska opereta pride v Matico ópej^ozxz.. $w&*rm&r j&m Smrt J Za ta teden si je elitni kino Matica pridobil spet nov odličen film — letošnjo najboljšo filmsko opereto, kar jih jc dala Paramountova družba. Imenuje se »Pesem gaucha«, glavni vlogi pa imata John Boles in Gladys Swarthoutova. Oba igralca nista neznana. John Boles se je izkazal zlasti v filmu »Rio R ta«, kjer jc imel glavno vlogo, in tudi pozneje smo ga še večkrat videli. Toda svetovna kritika pravi, da je v vseh svojih starih filmih zelo zaostajal za to svojo najnovejšo kreacijo. Gladys Swarthoutova pa smo nedavno videli- kot partncrico Jana Kiepure v filmu »l>aj mi to noč«, kjer se je izkazala kot odlična pevka in igralka'. »Pesem gaucha« gre zdaj že tretjič okoli sveta. Leta 1912. so jo prvič igrali kot opereto irški Metropolitunk i. leta 1914. je slavni režiser Cccil B. de Mille napravil po njej nem film :n zdaj jc Ms» rion Gering napravil govoreč film. Vselej je bila »Pesem gaucha« uspehu ki je zasenčil druge. Enajst prelepih pesmi boste slišali v tem filmu, ki se dogaja v solnčni Kaliforniji, kjer no poznaj« zime in mraza. Videli boste čar'-h a e španske zabave p. d vedrim nebom, »fieste« s prelepimi dekleti, strastne plese in napet boj za pra> co in za ljubezen. Vsebina je res romantična. V njej nastopa mlado jezdec in voditelj t! Prepričani smo-, da li, kajti žal bi vam i mudili to prek po del boljše, kar je d< - j povemo, da smatra c slovi po odločnih t i! it letošnje najboljše, bc kvaliteto filma. de kot skrivnosten iih Špancev, boste film ogleda-alo biti, čc bi za- kr rr,; H n e i- vl- al govoreči film. Č9 užba Paramount, ki h. to delo za svoje najlepše označiti Pi^ydno biwe üi ' t bobzän "PER^m britvica TQA ihtANKA Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: V globoki žnlosti naznanjamo, da nam je v soboto u:»irl, star komaj 52 let, naš predobri oče, brat, svak in stric, gospod \&KQ fC^IMELJ ' K ? A. t> Sišf &"SHb i --J.' rst' jäw TRGOVEC V CERKNICI Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 12. maj? ob 9. zjutraj z mašo pri farni cerkvi. CERKNICA, 10. m^ja 1936. Kaki joči otroci: ZLATKA, V IRKA, VANDICA, brat, sestre in ostalo sorodstvo. Trencnkoste ter vsa OB LAČ I LA » ogromni izberi, odlično izde lana si nabavite najugodneie pri Preskerju Sv. Petra c. 14 Telefon 38-83 V Brez posel n "ga obvestila TIS r . ö f&è&Zs Sveže najfinejše norveško R 1 B J h OLJK iz lekarne OR. U PICCOLI,!.\ V LJUBLJANI — se priporoča oledim m slabotnim osebam □EIIIEIEIÌDS Za knjižice Mestne hranilnice ali Kmptske posojilnice dobavi stavbeno mizarsk« dela v najsolidiic.iši izdela vi znano mizarsko podjetje. Dopise na ogl. odd. jutra pod »št. 50«. 145-16 3000H3EJE] i-V S&2S& UMRL NAM JE NAŠ PREDOBRI OČE, BRAT, TAST IN STRTC, GOSPOD šeisSd upravitelji v tri. in p©seststlk DNE 10. MAJA 1936. OB 3. URI POPOLDNE. POGREB PREDRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK. DNE 12. MAJA OB pol 10. URI DOPOLDNE. T R E B N J E, 10. MAJA 193Ö. ?AVEL, HUBERT, SINOVA; FRANC, ALOJZ, BRATA; MILENA, ROJ. KOSEM, MARICA ROJ. BONAČ SIN AHI IN OSTALO SORODSTVO I Urejuje Davorin RavIJen, — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll tUbnlkar, — Za Narodno tiskarno d. dL kot tiskarnarja Prane Jezeràek. — Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? LJubljani