Poštnina plačana t gotovini. Posamezna itevilka 1 Dia. št iT. — leto XX. — Kranj, 25. aprila 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjer t?f št. 1. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopisa sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za .Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Kmečke sinove v višje šole Med najlepše pesmi Simona Gregorčiča spada pesem »Kmetski hiši". Ni čuda. V kmetski hiši se je Gregorčič rodil, v njej preživljal svojo zorno mladost. Kot duhovnika ga je neštetokrat peljala pot v kmetsko hišo, v njej ie v trpljenju preizkušene sinove in hčere našega rodu pripravljal za večnost. V te i pesmi mu iz srca vre hvaležnost, pa tudi spoštovanje do kmečke hiše. ..Tebi, dom seljakov skromnih,— nesmrten venec rad hi zvil," ljubeče vzklika. V kmetski hiši prehaja modrost in skušnja dedov na vnuke. Kmet-ska hiša je varuhinja starega poštenja, dela, možatosti in nesebične plemenitosti, v njej se je zakoreninila vernost in pobožnost. Na kmečki dom se pesnik hvaležno obrača z besedami: „Le ti naš jezik si ohranil, da ni zatrl nam ga tuj-čin." Gregorčič je poznal svoje ljudstvo, znal je ceniti vse njegove vrline in zmožnosti. Zato pravi iz globine svojega prepričanja: „Kjer dom seljaških je trpinov, — rešitve zor se nam žari. Iz kmetske hiše pričakuje svoj narod velikih mož in nesebičnih javnih delavcev: .,Kar čas nam daje in obeta,— pod streho kmetsko nam zori." Kdor pozna zgodovino našega naroda, ve, kako prav je Gregorčič vse to zapisal. Iz kmetskega rodu je izšla večina naših največjih mož. Kmetski rod je s svojim telesnim zdravjem in du BOvnim poštenjem, s svojo vernostjo in prirojeno plemenitostjo, pa tudi z vso svojo delavnostjo tudi za naprej najbolj zmožen in poklican, da nam daje in vzgaja javne delavce in narodne voditelje. * Da kdo stopi iz ljudskih vrst in se u-vrsti med javne delavce in klicarje, je pa dandanes bolj kot kdaj prej treba izobrazbe. Brez srednje izobrazbe si danes prav za prav velik revček. Časi so se zelo spremenili. Samouk se dandanes le težko uveljavi; in vedno se mu še pozna, da njegovo znanje ni dovolj temeljito, višjih šol mu je treba. Zato dajte, kmetje iz vse Gorenjske, svoje sinove v srednje šole! Gimnazija v Kranju je tudi vam namenjena. Vi, ki jo s svojinii davki pomagate vzdrži'vati je ne smete prepuščati le drugim stanovom, ampak se tudi sami okoristite z njo! Kako znajo drugi stanovi ceniti šola-nost! Od daleč in z žrtvami pošiljajo svoje otroke v gimnazijo. Le poglejte, kako se jih vsako jutro par sto od daleč pripelje v Kranj na gimnazijo! Pa je kmetskih sinov na žalost prav malo med njimi. A vendar država tudi kinetskiin fantom in dekletom rada daje dijaške mesečne karte, s katerimi se skoro zastonj vozijo v Kranj. Na avtomobilih boste najbrž dobili precejšen popust, ako se vaši sinovi redno vozijo v gimnazijo in spet domov. Morda gredo iz vašega kraja vozovi stalno v Kranj, da se tudi na ta način iz odročnih vasi dobi prometna zveza z mestom. Ako jih iz istega kraja daste več v šolo, bo vse to še tem lažje. Ta ali oni se lahko vozi na kolesu, pazljivo seveda. Iz najbližjih okoliških župnij pa lahko hodijo peš. Seveda je sve to združeno z žrtvami, a brez truda nikjer nič ni. Preprosta, a trpežna obleka in obutev, kos kruha v žep, materinska skrb včasih doda še kak friboljšek: In vaš dečko bo čil in zdrav ončuvtd en gimnazijski razred za drugim. Ako se iz vasi eden odpravi v višje šole, pride kmalu za njim več dru- irih. To je dokaz, da ljudje sami prema-o razmišljajo in jih mora šele vzgled drugih us::ierjati. Gospode duhovnike in druge izobražence, ki so kmetskemu ljudstvu naklonjeni, najlepše prosimo, da store kmečkim ljudem dobro s tem, da opozarjajo starše, naj dajo sina na gimnazijo. Dovolj je srednja nadarjenost. Realna gimnazija, kakršna je sedaj v Kranju, je lažja, kakor je bila poprej klasična. Vsi predmeti se uče v materinščini, dočim je bilo nekoč veči- noma vse nemško; pa so tudi takrat srednje nadarjeni fantje s kmetov s svojo vestnostjo, marljivostjo in vztrajnostjo z lahkoto zdelavali. Pazite pa, kmetje, komu boste zaupali svoje sinove! Ako ga daste na stanovanje, poglejte, pri kom in s kom stanuje! Pazite, s kom se druži! Kakšnemu krogu se je pridružil! Imejte stalen, dušni stik z njim! Kajti za mladino se trgajo dobri in slabi. Kmetje, ali vam je vseeno, kaj bodo vaši otroci, kdo bo nekoč zasedel javne službe in kdo bo o vas odločal? Kdo drugi more imeti toliko umevanja in srca za vaše upravičene potrebe ?n težnje kakor javni uslužbenci, katere ie rodila in vzgajala kmečka mati? Kdo bo v odlični meri zastopal kmetsko stvar, če ne kmetski sinovi, ki se bodo izšolali? Boj za staro pravdo je bojevalo kmetsko ljudstvo, njegovi sinovi bodo tudi v bodoče njegovi prvobori-telji. Ne s sovraštvom, razrednim bojem in zapostavljanjem drugih stanov. Človeška družba je sestavljena iz raznih stanov in vsi so ji potrebni in koristni; a kmetski stan mora biti vsaj relativno po svoji moči tudi na šolskem polju upoštevan, ako ne še prav posebno. Steber vsega plemstva je pluga, je zapisal hrvaški 1 snik Arnold. Naša država je vprvi vrsti agrarna država, zato je skrb za kmeta ena od prvih njenih skrbi. Višji in nižji javni uslužbenec bo tem skrbnejše in bol j ljubeče bdel nad srečo in napredkom kmetskega stanu, ako bo sam iz njega izšel in ako bo tudi pozneje mogel doživljati in bo razumel življenje, delo in težave na kmetih. * V šolah so se kmetski sinovi že prej posebno obnesli. Prva leta so morda malo neokretni. Ko pa se vžive v učenje, se hitro povzpno. Profesorji vedo, da je lažje delati z razredom, v katerem je dosti kmetskih fantov. V takem razredu je vse nekam bolj resno, dovzetno in uspešno. Sinovi drugih stanov dajejo kmetskim sošolcem uglajenost vedenja in morda večjo prožnost duha; kmetski tovariši jim pa to vračajo z njim lastno možatostjo, vestnostjo, zanesljivostjo, nesebičnostjo, idealnostjo in vernostjo, ki so jo prinesli od doma. Kmetski študentje prinašajo vernost v svoj razred in na vso šolo. Koliko je to vredno! Kot izobraženci bodo nekoč z zgledom in besedo narodu pomagali ohranjati dragoemi zaklad svete vere, ki je temelj zasebnega in javnega poštenja. Duhovski stan je za naš narod od nekdaj posebna sreča. Duhovniki so nam bili od davnine čuvarji obeh najvišjih svetinj: vere in narodnosti. Pa tudi v vseh drugih zadevah so za ljudstvo imeli in imajo še polno umevanjc, sočutno srce in vsestransko delavnost! In v duhovski stan so vedno najraje stopali kmetski sinovi, ki so bili že od mladega vzgojevani v vernosti in po-božnosti, v samoodpovedi, nesebičnosti in v ljubezni do napornega dela. Nikdo pa ne more postati duhovnik, ako se mlad ne odpravi v višje šole. Hiša, ki narodu da dobrega duhovnika, mu da tudi velikega javnega dobrotnika. Tudi v drugih poklicih bodo izšolani kmetski fantje narodu in državi lahko obilo koristili, ako bodo ostali zvesti skrbnim plemenitim navodilom svojih očetov in mater. * Koncem junija so po gimnazijah sprejemni izpiti za prvi razred. Odločite se, da bo med priglašenei tudi vaš dečko, ki je izpolnil ali ki bo izpolnil letos deseto leto in je vsaj srednje nadarjen. Sedaj te mesece naj se še posebno marljivo uči. Poizvedite, na kaj se pri sprejemni skušnji gleda in kaj zahtevajo, Ako je potrebno, mu oskrbi! e kogu, ki ga bo še posebej priprav- ljal , da bo sprejemni izpit tem uspešneje napravil. Nekaj dote mora oče tako in tako dati svojemu sinu. Najlepša dota pa je, a-ko mu omogoči šolanje in izobrazbo. Pomaga mu v svet, pomaga mu do lastne notranje izpopolnitve, pomaga mu pa tudi do dela za bližnjega, zlasti za upravičene težnje kmetskega stanu. Izgovor na denarno krizo in na težke čase velikokrat ne velja. Pogumno se je treba odločiti, pa že gre. Nekaj starši, nekaj dečko sam, največ pa Bog. Z Bogom se odločiti, Bogu se priporočiti in na Boga zaupati, pa bo vse dobro šlo. Če so kdaj tudi velike žrtve, bo pa uspeh trdnejši Slovenci bi n. pr. nadškofa Jegliča nikoli ne imeli, če bi bil oče jadikoval, da hišica ni velika in da so dohodki zemljišča prav majhni in pre- majhni. Mati so želeli, deček je želel, oče so se odločili — pa je bilo v srečo njim in nam vsem. Tako je bilo tudi z mnogimi drugimi. Tako naj bo tudi z vašim fantičem, ki je zdrav in pošten, dela navajen in ste ga od detinstva vzgajali za Boga. Pogum, in na gimnazijo z njim! Pa še drugim obrazložite in priporočite vsebino tega članka! Saj gre za bodočnost našega ljudstva! Kmečke sinove v višje šole! Simon Gregorčič ie pač povedal resnico, ko je zapisal 'kitico: Kar mož nebesa so poslala, da večnih nos otmo grobov,— vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. K občinskim volitvam v Šenčurju Občinske volitve so pred durmi. Vse jih pričakuje nestrpno in so že nekaj tednov predmet splošnih komentarjev. Naše ljludstvo je za veliki pomen teh volitev zelo in iskreno navdušeno. Treba je povdariti da ljudstvo teh volitev ne gleda izključno s politično-strankar-skega stališča, ampak jih v prvi vrsti presoja z gospodarskega vidika. Zdrav razum naših občanov, izučen v premnogih izkušnjah najhujšega partizanstva in preganjanja minule JNS strahovlade, je najboljše jamstvo, da bo tudi za naprej prišla naša občina t prave in čiste roke. Velika občina brez prave glave, ki nima širokega razgleda in občestvenega smisla in trdne roke, zapade despotizmu občinske birokracije, ki jo vodijo po navadi omejeni osebni lastni interesi, ne pa občinski blagor. Resni in usodni časi zahtevajo resnih in zdravih, discipliniranih in požrtvovalnih ljudi, kj bodo sposobni upravljati posle naše velike občine. Izginiti pa mora tip amoralnega in asocialnega brezbrižneža, izkoriščevalca in trinoga iz bivše JNS-arske komande. Na občino spadajo pošteni in trdni možje, ne pa koristolovci, veternjaki in zaslepljenci. Zalibog smo imeli dovolj prilik, da smo opazili kako so na vse vrste pačili demokracijo. Doživeli smo najhujša nasilja, ki so jih vršili nad nami — »punk-taši, seperatisti. antinacionalisti" — od strani tiranskih generalov znane JNS klike. Dobro še vemo, kako so v strupenem političnem ozračju na najgrši in brutalen način teptali najsvetejša načela našega naroda, ki je usmerjan po slovenstvu za močno Jugoslavijo in za krščanstvo med nami. Nismo še pozabili, kako sta demagogija in barbarstvo tedaj cvetela kakor nikdar. Pri občinskih volitvah pod JNS-arsko fano ni bilo inerodajno kandidatovo poštenje in sposobnost za javno delo. Nepisan zakon in vrhovna komanda je bila korist stranke ali interesnih skupin. Nam vsem so še jasno v spominu šenčurski dogodki. Njihova posledica je bila, da si je naše ljudstvo iz srca zaželelo imeti na vodilnem položaju občinske uprave možu, ki bi brez o-sebnili in klikarskih egoističnih teženj odločno in ekspeditivuo delal za obč. blagor. Za to uslugo v spoznanju ljudstva smo jim hvaležni, četudi niso vedeli, da jo nam bodo servirali. Velika občina Šenčur je postala po združitvi z bivšo občino Voglje ter z vasmi Hrastje in Prebačevo, iz bivše občine Hrastje, lepa občina v Dravski banovini. Moža, ki odgovarja željam ljudstva in ki stoji danes na vodilnem mestu naše občinske upruve, smo dobili pred dvema letoma. Ne dvomimo, da bo on mdi v naprej s pozitivnim in pravičnim delom razvil intenzivnost in aktivnost pri popravljanju in opravljanju občinskih zadev. Prepričani smo, da bo znal dvigniti moralno in materialno stanje naše občine. Glavni cilj novega občinskega odbora pa je, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov in del, ki so najbolj potrebna splošnim državnim Sn občinskim interesom. Mi ne dvomimo, da bo sedanji g. predsednik uspel tudi pri sedanjih volitvah in vemo, da bo delovanje bodoče občinske uprave pod njegovim vodstvom blagotvorno za vse naše javno življenje. Prepričani pa smo tudi, da bo svojo nalogo uspešno tudi dovršil. Od nas vseh je odvisno, kdaj in kako se bo ta cilj dosegel. Možje in fantje! Da bo zmaga čim sijajnej-ša in častnejša, 3. maja vsi na volišče! Nikar ne recite: Saj je vseeno, ali grem ali ne grem. S takim govorjenjem bi pokazali, da nismo vredni narodne avtonomije. Pusttte zavestne ali nezavestne škodljivce slovenskega ljudstva — za poštenega kmeta, delavca, obrtnika in trgovca ni mesta med njimi! Naj ne bo izdajalca med nami! Ako mislite ste že spregledali. Zato ponovno apeliramo na vse občane, da se občinskih volitev v največjem številu udeleže. * JRZ je sestavila svojo kandidatno listo ter jo predložila sodišču v potrditev. Zvesta načelom demokracije je zbrala kandidate za svojo kandidatno listo na najbolj demokratičen način. Imela je od vasi do vasi sestanke, na katerih so volilci svobodno predlagali ter z večino določili nosilca liste in zastopnike vasi. Sestanki so vzbujali toliko zanimanja in odobravanju, da so jih celo nasprotniki posečali v obilnem številu ter složno s somišljeniki JRZ volili kandidate! JRZ ima namreč v občini tako ogromno premoč, da brez. skrbi lahko tudi nasprotnikom daje pravo glasovanja za njene kandidate. Za nosilca liste je bil po vseh vaseh soglasno določen g. Umnik Anton. Njegova požrtvovalnost za blagor občine, vedna pripravljenost, pomagati vsakomur po svojih močeh, njegova številna pota za celo množico podpor, ki gredo v deset in deset tisoče, njegova neprisiruuosi in stroga zukonitost v uradnem poslovanju, njegovo modro vodstvo občinske-gu gospodarstva — vse te vrline, ki jih je it. Umnik pokazal zadnja leta kot župan, so dobile najlepše priznanje s tem, da so po vseh vaseh z velikim odobravanjem nasprotniki in somišljeniki postavili g. Umnika za svojega prihodnjega župana. Podžupana dobe spodnje vasi Voglje-Voklo-Prebačevo-Hrastje v osebi g. Goloreja iz Vokla. Člani uprave so enakomerno razdeljeni po vsej občini. Določili so jih kandidati na skupnem sestanku. Na kandidatni listi so zastopani kandidati iz kmetskega in delavskega ter obrtniškega st»nu sorazmerno številu članstva. Saj JRZ druži vse stanove v skupnem delu za javni blagor. Kjer so grozile kake težkoče, so tako volilci kakor kandidati pokazali največje uinevanje za dobrobit celote in za interese občine ali stranke. Sporazum je bil hitro dosežen. Tako stopa JRZ v volilni boj s složno in mogočno armado vo-lilcev. Plebiscit je pravzaprav že izvršen! In to r prid JRZ. Dne 3. maja bo naša zmaga sigurna in impozuntna. 1« Kranjski proletarec" »Najuglednejši" in najbolje informirani slo venski dnevnik v Ljubljani je to pot nasedel prav primitivni inistifikaciji. Dopisnik iz Kranja namreč trdi, da so gotovi krogi v Krunju podvzeli na pristojnih mestih vse ko-ruko da bi preprečili gradnjo Zdravstvenega doma. Povzročitelj te mistifikacijo je klovn, ki (Resno smešna povest) je bil še prejšnji teden velikopotezni industrijalec »obmorskega" mesta, sedaj pa je že ..proletarec" istotam. Upati je, da se bo pred očmj kranjskega občinstva še večkrat preoblekel in predstavljal najrazličnejše poze. Ker se na »svetilniku" ni dalo s tehnimi argumenti nič popraviti, si je moral enostavno nekaj iz STRAN 2 ■%^^^%^^%^%^»^>*»^»^<%^fc^%^ifc^^^'*'^'^ »GORENJEC misliti. Izvoljence med izvoljenimi obrca tudi nas kot »nepoznan" list. Gre mu pa očividno naš Ust precej na živce, ker ga prodajo v Kranju samem vsaj pedesetkrat toliko kakor »Jutra". Mi mu te zavisti kot bivšemu redak-terju svojega lastnega lista ne moremo šteti v zla Potem pa prehaja na enostavno izmišljene trditve in bi kot pristen »proletarec" rad sugerirui svojim »sotrpinom" nekako nevoljo proti »samozvancem", ki bi bili baje radi preprečili gradnjo Zdravstvenega doma, kar pa jim ni uspelo. Resnica o tem je ta, da so resni in zaslužni možje, ki jih gospod »proletarec" omenja, le ▼ toliko deležni namišljene slave, da se je Zdravstveni dom postavil ob savsko grapo in da so iz. občinskih sredstev obenem s člani občinske manjšine, ki te slave seveda niso deležni, dovolili Din 100.000 prispevka k gradnji doma. Zadeva Zdravstvenega doma se je vlekla že najmanj 6 let. Še v času, ko je njiva na kranjskem polju prehajala meu živimi iz ene posesti v drugo, ko je bila potem prodana in zopet kupljena ter bo sedaj po zaslugi teh zaslužnih, mož še enkrat prodana na javni dražbi. iTako se je mrcvarila ta uboga parcelica, predno se je našel izgovor, da nima vode, in da se za Zdravstveni dom zato ne more porabiti. Kako so se te prodaje in prenosi izvršili, smo povedali že pred 14 dnevi v našem listu. Da so se vse te manipulacije mogle tako lepd po vrsti ievretti, je bilo treba seveda velike požrtvovalnosti, umevauja in napora resnih in zaslužnih mož. Zdravstveni dom ho obdan spredaj od prašne velike državne ceste, zadaj pa od umazane vode savskega kanala, od vrha doli pa bo večkrat zavjt v meglo. G. »prole-tarcu" bi svetovali, naj po vzflrcu ameriških listov razpiše anketo. Tako bo zvedel za mnenje širšega občinstva, ali je mesto, kjer se Sedaj zida Zdravstveni dom, prikladno zanj ali ne, ali či bi bil prikladnejši prostor zunaj na polju, kjer bi bil verhio na lepem soncu in dobrem zraku. Iž priVatnega pogovora nekega »samozvanca z zastopnikom OUZD, s katerim se že dolgo poznata, je gospod »proletarec" izkonstruiral celo afero z vložnimi knjižicami. Res je, da bi te vložne knjižice predstavljale danes približno toliko vrednost, kakor jo predstavljajo knjižice ranjke Slavenske banke, čo bi se namreč zavod vodilo po principih in metodah, ki so bile vsakemu upniku Slavenske banke po njenem konkurzu do podrobnosti poznane. Ker pa je imel ta zavod (hranilnica namreč) to srečo, da ni bil v prijetnih objemih metod ki so vrtele posle pri Slavenski banki, so nje- gove knjižice bile in so še danes, ter bodo tudi v bodoče vredne toliko, kakor gotov denar. Zato ne more biti sploh govora o razlikah med plačilom v gotovini ali pa v knjižicah iege denarnega zavoda, ki se je pravočasno rešil prijaznih objemov Slavenske banke. G. »proletarec" bo imel priliko v kratkem s knjižicami tega zavoda plačati različna posestva, za katera je morda celo tudi sam nekoliko pripomogel, da so prišla do prodaje. Tudi pri dražbenih pogojih teh posestev jo predpisano plačilo v gotovini, čemur pa je za-jedno mišljeno tudi plačilo s knjižicami istega zavoda, ker pomenijo te, kakor rečeno toliko, kakor gotovina. Gospod »proletarec", torej na plan z Vašimi knjižicami, da ne boste zaostali za onim, ki po Vašem mnenju rožlja z milijoni in ki je bil tako srečen, da mu je pri dražbi, one parcele ob kokriškem mostu, katere ste se udeležili tudi Vi sami, ostal ta 5000 m' velik vrt, ki ga je baje ponudil zastopniku OUZD za gotov denar. Le škoda, da niste še navedli kake desetkrat povišane cene, kar bi vašo trditev še bolj zabelilo in napravilo toliko verodostojnejso. V omenjenem pogovoru je zastopnik OUZD izjavil, da se tudi njemu parcela, na kateri se sedaj gradi zdravstveni dom, ne dojjade in ne ustreza v nobenem oziru svojemu namenu, da pa temu ni odpomoči, ker.ni najti na severni strani mesta nobene pripravne parcele, ker tunik a j ni vode. Tako je bil namreč ta zastopnik poučen in uverjen, da se vsemu temu ne da odpomoči v kratkem čašu. Nat6 mu je »samozVan6c" več v Šali kot za res stavil o-menjeni vrt na razpolago, ne da bi bil sploh omenil ceno ali način plačila, kar pa je g. zastopnik OUZD alimine odklonil, češ da bi centrala v Zagrebu ne hotela kupiti več kakor naj*eC"20OO' m*, s čemur je bi^pogovor končali: Niti v občinskem odboru! miti v javnosti, nc na kakem sestanku, se ni nikdar več govorilo in pisalo o Zdravstvenem domu, ali je potreben, ali ni potreben, ali je prostor na ka- terem se gradi, primeren ali ne, ali je prispevek občine zadosten ali nezadosten, ali ima zaslugo g. »proletarec" ali pa njegovi resni in trezni možje. Na koncu hoče biti celo duhovit in ponuja dobrohotne nasvete za rabo javnega stranišča. In kako je ta velikopotezni industrijalec sedij ..proletarec" na enkrat socialno čuteč najbolje dokazuje s plačilnimi listki, ki so znani po vsem mestu, ter spada v javni govorici med največje plemenitaše pri zaračunavanju mezdnih odbitkov. S stvarnim in premišljenim delom pravi g. »proletarec", da se rešujejo taka vprašanja, ne po s krampom po glavi, čemur mu moramo pritrditi in kar se najbolje vidi pri reševanju vseh drugih vprašanj, ki jih rešuje občinska uprava brez tuje pomoči. Gospod »prolet&rec" hoče na vsak način dokazati, da je res proletarec in goni svoj kramp kar nevzdržema. Potiska ga pa raje drugim v roko, mesto da bi ga gonil sam . . . Za vsem se skriva le namen, opravičiti zgoraj omenjene neštete prenose za Zdravstveni dom kupljene parcele, ki je brez dvoma stokrat lepša, kakor pa nabrežje ob savskem kanalu. Pobude, ideje, in iniciative ter zasluge so v Kranju izključno one klike, ki jo vodi g. »proletarec" Saj imamo priliko ob vsaki debati pri občinskih sejah čuti, kdo je zamislil to in ono in »čudo golemo". Še nikdar ni bilo čuti, da ima zaslugo za zamisel kdo drugi kot samo »proletarčev" »proletarec". Zato mu seveda tudi ne odrekamo Zdravstvenega doma. Zavlačevalni in sabotažni triki in kar je drugih takih klov.nskih vragolij in rokus-pokusov, spadajo brezdvomno v žonglersko umetnost g. »proletarca". V njegova plemenita in socialna čustva bomo verjeli najbolj takrat, kadar bomo dobili v roke plačilne listke, na katerih bodo označene poštenega dela vredne poštene mezde Naj zdravstvujeta Zdravstveni dom in njegov veliki pokrovitelj kranjski »proletarec"! Jubilej zavednega obrtništva Kakor je že »Gorenjec" v zadnji številki najavil, se je vršila dne 19. t. m. redna. letna skupščina »Skupnega združenja obrtnikov v Kranju". Za to skupščino bi se bili morali zanimati vsi starejši obrtniki, ker je bila ta zadruga takorekoč zibelka obrtništva kranjskega sodnega okraja. V tem združenju, ki je bilo prvo te vrste v Kranju, so se postavljali prvi temelji obrtniške stanovske organizacije. Tu je bila iniciativa za vse in ta organizacija je dala prvi kader mož, ki so oblikovali in dajali smernice obrtniškemu gibanju v kranjskem okraju. Ugotoviti pa moramo, da se tega srebrnega jubileja ni nihče, razun predsednik v svojem uvodnem govoru, spomnil. Naj si bo to znak splošne razdrapanosti današnjih razmer, ki res niso idealne, ali pa je bilo temu vzrok nekaj čisto drugega. Pribiti moramo, da bi bilo prav, če bi se sorodna združenja, ki so izšla iz jubilanta, spomnila vsaj s skromno besedo na slavljenca. Toda zanimanje za samo skupščino je bilo pri članih nenavadno veliko. SeveJa zato, ker so bile na dnevnem redu tudi volitve upra•-. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno 14, VI. 1936 in se bo razglas istega objavil v časopisih. Bkerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) V ŠENČUR . . . ! Leži, leži ravno polje, polje gorenjsko prekrasno. Sred polja pa Šenčur stoji, tam ceste vse se križajo. Šenčur . . . ! Ta rod bo izumrl, Šenčur in njegovi dogodki v nedeljo, dne 22. maja, pa ne bodo pozabljeni! Sredi rodovitnega polja leži ponosni Šenčur, ena najlepših vasi naše Gorenjske. Kamor nese oko, lepa ravnina, ki je obkrožena s krasnim vencem planin! Po tej ravnini obdeluje že tisoč let svoje polje ponosen rod, ki ljubi svobodo in junaštvo. Tu biva morda naj bolj trden slovenski kmet! In morda ni v Slo-ver.iji nikjer naš kmet tako globoko v duši občutil sramote, nusilja in ponižanja! Ponosna gorenjska duša je bila v dno duše užaljena, ko so ji usiljevali voditelje, ki jih ni marala, ko so hoteli goniti svobodnjake kakor živino na volišče, ko so pri prejšnjih volitvah pretepali ponosne gorenjske fante . . . Drugod je bilo laži-nacionalistom lažje doseči kaj llfpehov, ker je v Sloveniji povsod več ii1m>ž-nih gospodarskih eksistenc, ki so se produjule za kake drobtinice. Pristni gorenjski kmet pa se noče ukloniti ponižanju ... In to je tudi vzrok, da odpor proti nasilju ni nikjer v Sloveniji tako zavihral, kakor med našimi krepkimi Gorenjci! Niso bili to sumo pristaši bivše S. L. 8,1 Vse, kar je bilo še zdravega v duši, je hotelo dati duška svoji užalje^osti . . . In tako so tisto zgodovinsko nedeljm romale množice mož in fantov iz vsega kn.njskcgn okraja in tudi iz kamniškega v Šenčur, kjer je hotel slorenski kmet in delavec protestirati proti ponižanju in nasilju. Šenčur je bil dotakrat trdnjava »demokratov" oziroma tedanjega režima. Pa tisti dan se je. zrušila trdnjava, ki so je zastonj na-skakovala prej desetletja S. L. S. Voditelji »jugoslovanskih nacionalistov" ali kako bi jih imenovali so upali v Šenčurju na sijajen uspeh. Njim se je zdel Šenčur najbolj pripraven kruj, da pokažejo vsaj videz, da imajo nekaj naroda zu seboj. Pa so doživeli tako silno pogorišče, kakršnega niso najmanj pričakovali. Ker na Primskovem ni bilo shoda oziroma ker je bil shod razbit, so že takrat nekateri klicali: »Gremo v Šenčur." Ko smo odhajali iz Primskovega domov, se je pravkar pripeljal g. župnik Barle, tedanji poslanec, nu shod v Preddvor. V Preddvoru je njegov shod doživel silen finsko. Tudi preddvorski možje in fantje so se navdušili, da gredo popoldne na shod v Šenčur. Tako je vsa okolica Kranja do Trstenika, Preddvora in Predoselj popoldne odhitela na shod v Šenčur. „Nu Barletov shod v Šenčur gremo popoldan", se je slišalo povsod. Med tem časom pa so se zbirale tudi v Cerkljah in okolici, v Komendi in v Vodicah gruče fantov in mož, peš, na kolesih in na vozovih. Vsa pota so bila polna ljudi, kj so hiteli na shod v Šenčur . . . Družba 5 gospodov se nas je dogovorila, da se popoldan peljemo v Podbre/.je. Po Ittanijah je prišel po nas s svojim avtom g. Lojze Za-bret. Nihče izmed nas ni mislil, du bi ta dan šli v Šenčur. Ob kakih |Kil petih popoldne si! vračamo i. Podbrezij skozi Naklo. Predno se pripeljemo do križišča, kjer se odcepi banovinska cesta Naklo-Predoslje od državne ceste, se nekdo spomni: „Kuko je pač potekel shod v Šenčurju?" Takoj na to drugi: »Peljimo se tja pogledat, kako je bilo." Se predno sem se mogel premisliti, ali bi kazalo, da se peljemo tja nli nc, je že /drvel avto p', klancu proti Šenčurju. „Pa naj bo," sem si mislil, že dolgo nisem bil pri Pihni, pa ga ob tej priliki malo obiščem." Ko se pa pripeljemo onkraj Britofu mi cesto ki vodi iz Šenčurja, srečamo par kolesarjev s slovenskimi zastavicami in zelenimi kravatami. Brž ustavi Lojze svoj avto in vprašamo fante, keko je bilo v Šenčurju. Ti pa odgovarjajo: »Poln Šenčur ljudi, žandarji ne puste na shod, žandarji so streljali, en mož je prehoden . . ." Ostrmeli smo. Na misel mi je prišlo, da bi se vrnili v Kranj, na drugi struni se mi je zdelo, da b bilo skoro bojazljivo, če bi se tik pred Šenčurjem vrnili, poleg tega sem si pu tudi mislil, da bi bila moja pričujočnost potrebna, da se prepreči še kaj hujšega. Tako nisem niti predlagal, da bi se vrnili in smo zdrveli z največjo naglico naprej. Kar naenkrat smo se /našli sredi Šenčurja med velikansko množico. Cesta vsa natrpana, trg pred cerkvijo kakor mravljišče. Ker je dajal avto signale, se je vse obrnilo proti nam. Nekdo je zaklical: „Dr. Korošec se pelje". In takrat zahrumi iz tisoč grl: „2ivijo dr. Korošec." Ko se pa pripeljemo med množico in so ljudje videli, da v aviu ne sedi dr. Korošec, so začeli nekateri vzklikati: »Živijo kranjski župnik." Vse jie pozdravljalo naš avto, zdelo se je, da je prihod našega uvtomobila kakor nekak prijeten intermezzo pri demonstracijah. Hitro se sredj med množico napravi prostor za avtomobil, na pločnik skoči žandarmerij-ski narednik Javornik in dirigira nuš avto na cesto, ki pelje proti Velesoveni. Ko pripeljemo do gostilne »Golob", zavozi avto na dvorišče. Hitro poskačemo iz voza in začnemo izpruše-vati navzoče, kaj se je zgodilo. Pravili so nam, da so prišle velike množice ljmdi od vseh strani na shod, ki se je imel vršiti na dvorišču gostilne Gašpcrlin. Pri vhodu na dvorišče pa so stali žandarji in branili dostop vsem, ki jim niso dovolili pristaši g. Barleta. Množica je začela od zadaj pritiskali proti vhodu na spredaj stoječe. Ko je začel na dvorišču govoriti poslanec Barle, so nekateri od zunaj pričeli metati nu dvorišče kamenje in polena. Nastale so velikanske demonstracije proti Barletu. Ker je množica od zadaj vedno huje pritiskala in so žandarjj odrivali sprednje od vhoda, so pri tem zabodli v trebuh nekega moža. Ker je začelo leteti na dvorišče od vseh strani kamenje in polena, so orožniki oddali salvo. Na cerkvi in župnišču je več lukenj, kamor zo zadele kroglje. Baje je tudi nekaj ranjenih. Po strelih se je sicer množica razbežala za bližnje hiše, a so tudi od tum še metali kamenje in se zopet zbrali na cesti pred Gašperlinovo gostilno in na trgu pred cerkvijo. »Malo pogledamo, pa se kmalu odpeljemo", tako smo se dogovorili in odšli vsi proti cerkvi. Ko pridemo na kraj »bitke", se je položaj med tem časom zelo izpremenil. Prej se je zdelo, da množica nekako oblega Gašperlinovo gostilno, kjier je bil shod, sedaj pu se je čelo mase obrnilo proti župnišču. Med tem časom je namreč žandarmerija napravila kordon od Gašperlinovehišedožupnišča in spravilu nuvHrno v župnišče g. ž. Barleta Tako se je sedaj vsa masa ljudi obrnila proti župnišču in vse je izgledalo, kakor da ga oblegajo. Pred župni-ščem so se vršile velikanske demonstracije. „Dol Barle, dol režim, dol nasilje, živijo dr. Korošec . . ." in podobni vzkliki so se neprestano ponavljali. Ko grem proti župnišču zagledam od daleč tedanjega kaplanu in sedanjega g. župnika Franca Vavpotiča, ki je stal, popolnoma pn-sivno v prostoru med cerkvijo in župniščem ter odda leč opazoval to vrvenje in demonstracije. Takoj stopim k njemu in se pozdraviva. Oii takoj nato: „'Io ni bilo potrebno, škoda, du so se zbrale skupaj take množice in priredile take demonstrucije, to bodo naši nasprotniki izrabili proti nam. Juz nisem niti slutil, du se kaj pripravlja." To omenjani radi tega, ker so kasneje lažni šenčursTu dennneiantje njega obdolžili, da je vse to organiziral in od daleč vodil in se pri tem smehljal, ko so množice demonstrirale . . . Jaz mu na to odgovorim: »Kuj hočeš, ljudska nevolja išče oddušku. illvala bogu, da ni prišlo do hujšega, da ni kdo resno ranjen uli celo ubit." (Dulje prihodnjič.) »GORENJEC« STRAN 3 Tedenske novice KRANJ KARITATIVNI TEČAJ. V nedeljo, dne 3. maja se vrši v Kranju karitnti\-ni na* aj za vse karitativne organizacije kranjske dekanije.^ V vsaki ž.ipniji se ustanovi Vinceneijeva družba, ali Eliznbetna konferenca ali pa karitativ-n i odsek Katoliške akcije. Ker mnogi nc vedo, kako naj bi se lotili dobrodelnega dela, se vrši kari-tativni tečaj za vse, ki se žele udejstvo-vati na polju krščanske dobrodelnosti, Na tečaju bosta govorila gg. prior Učnk in prof. dr. Alfonz Levičnik. Ob tej priliki sie pogovorimo, kako se vsa krščanska dobrodelnost v dekaniji organizira in udejstvuje. Tečaj se prične točno ob 9. uri dop. v obednici Delavskega doma v Kranju. V Kranju j otvoril y Prešernovi ulici krojaški salon g. Černilc Franc. Mesto venca pok. Mihaelu Mohorju je daroval Vincencijevi konferenci Din 100.— g. Graizer Franc gostilničar na Klancu. V času obiskanja, ta lepa pasijonska drama je šestkrat napolnila dvorano Ljudskega doma. Vsi, ki so igro obiskali so bili prijetno iznena-deni nad resnostjo igralcev, ki so z največjim spoštovanjem do stvari podajali svoje vloge. Iz vsega je dihal duh discipline in globokega umevanja, zato je tudi stvar rodila zažeijeni uspeh. Solzne oči gledalcev so bile najboljša priča, da je stvar navzoče vsakokrat zagrabila v dno duše. Bila je to res lepa verska manifestacija kranjske župnije, kateri so se pridružili tudi bližnji in 'daljni okoličani. Lahko rečemo, da' so' igro gledali ljudje od Jesenic pa doli do Medvod in tja do Kamnika, Velike zaslugo 'ta' ta Uspeh imata predvsem avtflr'igrerg. Gregori«, ki se je z največjo ljubeznijo žrtvoval in s svojo veščo roko pomagal zgraditi to lepo igranje, ter režiser g. dr. Si-mončič, ki je nosil najtežje breme dela na svojih ramah. Seveda so tudi vsi sodelujoči igralci dali na žrtvenik dela kar so mogli. Ginljjvo je bilo videti, kako so se posamezni z neverjetnim požrtvovanjem udeleževali skušenj, ki so večkrat trajale preko polnoči. Ta žrtev je bila velika zlasti pri onih, ki so morali drugi dan zgodaj na delo. Tako so nekateri imeli borne štiri urice spanja. In to je trajalo skoro redno večer za večerom skozi šest tednov. Ce upoštevamo vse te navedene in še druge neznane žrtve, ki so jih sodelujoči doprinesli za uspeh dela, moramo pač izreči vsem naše polno priznanje. S tem so nuši vrli društveniki jasno izpovedali svetu, da Kranj je in hoče biti katoliški. V tem plemenitem stremljenju bomo vsi odločno podprli naše resnične in prave kulturne delavce. Zvedeli smo, da se naši vrli igralci že sedaj resno pripravljajo na uprizoritev te pasijon-ske drame na prostem, kar bo za Kranj in celo Gorenjsko velik dogodek. Takrat se bo zbrala v Kranju vsa širna Gorenjska. Mogočno bo donela takrat pesem Znamenju zveličanja. To bo praznik, mogečen, zbor pristašev Križa Kristusovega. O pripravah za ta praznik bomo poročali. Za danes pa najiskreneje vabimo vse na ta praznik. Avtobusni izlet v Logarsko dolino. Dne 26. aprila 1936 namerava prirediti Av-topromet Jezersko izlet v Logarsko dolino. Odhod iz Kranja oh 6. uri zjutraj prihod v Kamnik ob 7. uri, prihod v Gornjigrad ob 8.15. V Gornjem gradu bo 2 uri odmora, du si vsak potnik lahko ogleda mesto, ob 10.15 uri se bo nadaljevala pot skozi Ljubno-Solčavo-Logar. Od Logarja se bo šlo ob 16. uri in sicer skozi celo Savinjsko dolino, Mozirje-Vran-sko-Trajane-Domžale-Kranj. Cena za osebo 55 Din. Kdor se želi udeležiti tega izleta naj se pravočasno prijavi, ker cena je zelo nizka. Drugi izlet bo pa 3. maja in sicer: Kranj-Celje - Rogaška Slatina - Dobecna - Gornligrad -: Kamnik - Kranj. Cena tej vožnji bo samo Din 99. Tudi za ta izlet se že lahko prijavi, pri podjetju ali pa pri g. Rangusu, zlatarju v Kranju. „Pod kostanji" pri farni cerkvi, v novi trgovini: Din 20.— la svilene kotn-nogavice. Moške in otroške od Din 2.50 naprej, ženske od Din 5.— nuprej KJEf PRI HINKOTU! Skupina poselske zveze v, Kranju sporoča svojim članicam, da bo redni mesečni sestanek v nedeljo dne 26. aprila popoldne ob pol 4. uri v Delavskem domu v sobi Jugoslovanske strokovne zveze. — Pridite vsel Ekspozitura O.U.Z.D. v Kranju sklicuje za nedeljo dne 2674. 1936 ob 10. uri dopoldne v Narodni dom v Kranju uradno konferenco, h kateri so vabljeni predstuvniki delavskih-stro-kovnih organizacij in delavski obratni zaup- niki. Namen te konference je, da se izve za želje članstva ter da se bodo dula potrebna pojasnila o sodobnem stanju socialnega zavarovanju. II konferenci so vabljeni tudi zastopniki uradov in občin. Pomladek Jadranske straže na tekstilni šoli v Kranju je priredil zudnjo soboto v Narodnem domu akademijo s plesom. Dvorana v Narodnem domu je bila zelo primerno preurejena. Predstavljala je kar lepo morsko lu-ko z velikim svetilnikom. Odposlanec Jadranske straže iz. Ljubljane je izpod svetilnika navzočim najpreje sporočil pozdrave predsednika J. S. iz Ljubljane g. Pirkrnajerja, potem obširno razlagal o ogromnih in velikanskih zaslugah nekaterih oseb za kranjsko J. S. slednjič pa še govoril o ciljih J.S, Navzoči so bili nad lepo prireditvijo vzhičeni. Strelske vaje z ostrostrelskimi naboji s puškami težjega kalibra se pričnejo, v slučaju lepega vremena, v nedeljo popoldne t. j. 26. t. m. na družinskem strelišču v Struževem pri Kranju. Cena municiji je znatno znižana in sicer za čianstvo po 50 par naboj, za nečlane nekoliko dražji. Kdor hoče kot član dobivati ugodnosti za ceneno municijo, moro imeti svojo legitimacijo vedno s seboj. Upumo, da bo redne vaje ob nedeljah in prazniških popoldnevih v Struževem obilo posečalo članstvo in po njih vpeljani gostje. Lep izprehod po idiličnem savskem obrežju do naiega strelišča ho vsakemu lep užitek. Pevski odsek Klnba Koroških Slovencev v Ljubljani priredi dne 25. in 26. aprila v dvorani Ljudskega doma v Kranju koncert koroških narodnih pesmi. Koncert bo v soboto ob pol 9 uri, v nedeljo po ob 4 uri popoldne. Banovinska plesna taksa. Kraljevska banskn uprava dravske banovine je izdala odredbo glede pobiranja plesne takse; vsled pomanjkanja prostora bomo isto v celoti objavili v prihodnji številki. Strelska družina v Kranju se vsem darovalcem lepih daril, ki so jih poklorili družini ob priliki prireditve strelskih tekem na dan 16. in 19. t. m. prav lepo zahvaljuje. Družini so bili tudi sedaj, kot preje, naklonjene sledeče tvrdke, ki so darovale v predmetu ali denarju: Tovarne Intex in Prah, trgovci: Adamič, Sav-nik, Hlebš, Kobal, Chrobath, Berjak; Kovina; Majdič P., Ilirija, Terčon, Rakove Rud., Lekarna Savnik, Drog. Šinkovec, tvrdke Schilling, Levičnik L, JerŠin I., Osterman N., Bučar, hotelir Lieber, gostil. Boh. Brulc, vsi iz Kranja in trg. Savnik Vinko iz Radovljice, ter jih prosimo, da nam ostanejo še nadalje zvesti. Odbor. STRAŽIŠCE Dekliška Marijina družba priredi v nedeljo dne 26. aprila ob 3. uri popoldne v dvorani Šmartinskega doma igro v 4 dejanjih „Marija iz Magdale". Vstopnine ni, prostovoljni prispevki se bodo porabili za majniški oltar, zato vse župljane vabimo, da se predstave udeleže v obilnem številu. Kje kupuješ? Pri HINKOTU, v novi trgovini pri farni cerkvi! Si zadovoljen? Pu še kako; neverjc.to ima poceni in res dobro blago! PRIMSKOVO Pri nns je strelska družina zopet oživela, ter pričela z vaj«mi svojih članov v ostrem streljanju. Uspeh je do sedaj že precej zadovoljiv, ter je pričakovati, da bodo nekateri še v tej sezoni lahko tekmovali s starejšimi strelci. V preteklem letu si je strelska družina postavila strelsko lopo tako, da se vaje lahko vršijo tudi v slabem vremenu. V nedeljo 26. aprila ob 10 uri pa bo imela družina svoj letni občni zbor, za kateri je že sedaj precejšno zanimanje. Vabljeni so vsi člani kakor tudi vsi prijatelji strelskega gibanja. ŠENČUR Gnilobo stran! Ko bodo či*utelji »Gorenjca" prebirali današnjo številko lista, bo pri nas volilni boj ?a občino nu višku. Vse stranke so živuhno na delu za občinske volitve. Posebno se trudijo „naprediijaki", da hi se prikopali do odločilnega vpliva v občini in občino prav po »pofarsko" koma udira I i Gotovo je sicer, du bodo vsi predobri nam znani suinostojue-ži— teh je malo --glasovuli /u liberalno — komunistično brozgo. Čudimo se le, da bi naši liberalci paktirali s tako sovružnimi komunisti in šli z njimi skupaj roko ob roki! Naj bo kukorkoli; eno je gotovo, da zmes iz *umo-stojnežev in marksistov ne bo nič opravila. Na dan volitev bomo oddali svoj glas listi JRZ! Da je ta lista res prtva zastopnica ljudstva, vidimo, ker je kandidatna lista skrbno sestavljena. Da so na tej listi res sumi možje poštenjaki, du jim luhko z mirnim srcem izročimo vodstvi, občine v roke, num jamči že ime nosilca liste — sedunjega župana Antona Umnika. Kaj pa druga delavsko - kmečka lista? Ne bomo se široko bnvili z njo. ker že samo ime nosilca njihove liste pove, kakšna je. Čudno se num zdi. zakaj se za župansko čast tako poganja mož, ki za blagor občine vendar ni kaj prida storil. Ko vidijo liberalno — komunistični pajdaši, da pri volilcih nimajo zaupanja, čemu se silijo na površje? Mar res mislijo, da nimamo dovolj zmožnega župana? Da nimamo svojih možganov O, imamo takih mož! In to vsi vedo in znajo! — — Zato pa na dan volitev vsi kot en mož na volišče in volite JRZ S tem boste preptečili, da bi Vas mogli še kdaj komunistovsko — samostojni gospodje u-strahovati. Vililci, ne spletajte, si sami biča, ki bi ga potem liberalni priganjači vihteli nad vašim hrbtom! šenčurska afera še ni pozabljena. In da je nismo pozabili, bomo pokazali pri volitvah. V novi trgovini pri farni cerkvi boste res dobro in poceni postreženi. Ko pridete v Kranj stopite v to novo trgovino in se prepričajte! Velik potitiČci. shod bo v nedeljo, dne 26. aprila 1936, ob treh popoldne v. Šenčurju v Ljudskem domu. Na shodu bodo govorili: Minister g. dr. Krek, Banovinski tajnik JRZ g. Tomazin in predsednik Kmetske zveze g. Bro-dar. To bo prvi naš shod pp šenčurskih dogodkih! Zato piidite od vseh strani! Veselo proslavimo zmago svobode in demokracije po hudem boju in trpljenju! šKOFJA LOKA ZBOROVANJE KMEČKE ZVEZE. V nedeljo 26. t. m. ob pol 10. uri dopoldne se vrši v Društvenem domu zborovanje Kmečke Zveze, za občine škof ja Loka, Stara Loka in Zminc. Vsi posestniki in prijatelji KmeČ. Zveze se uljud-no vabijo. KMEČKA ZVEZA. C. g. Šimenc — kanončk. Na velikonočni pon-deljek je bil v stolnici v Ljubljani slovesno ustoličen kot kanonik. Gospod se je vsem tekom let kot spiritual v uršulinskem samostanu silno priljubil. Bil je dober in skrben tako za šolo kot za samostan, prav posebno pa so ga meščani vzljubili kot duhovnika. K tej izredni časti mu prav iskreno čestitamo, čeprav nam je hudo za njim in se mu za vse dobrote ki nam jih je delil zahvaljujemo, z »Bog Vam povrni"! Obnašanje mestnih izletnikov je vse graje vredno. Ko prihajajo ti mesteni izletniki v sobotah in nedeljah v naše kraje, uživat lepoto in mikavnost naših dolin in gričev, se res čudno obnašajo. Gazijo po travnikih in poljih, teptajo travo in žita, lomijo drevje, še celo ob gozdnih potih puščajo po drevju spomine na svojo »zvesto" ljubezen. Prihajajo tudi mlade deklice, neprimerno oblečen«; v mesto, ki zvečer s svojim huronskim vpitjem vzbujajo v nas le pomilovanje. Če jih na poti src-čavaš, se skoraj bojiš ieh mrkih, nevljudnih obrazov; niti odzdrava nisi največkrat od njih vreden, dočim te tudi najmanjši otroci v dolinah kakor tudi v hribih tako vljudno pozdravljajo. Tem mestnim izletnikom želimo le to, da bi vsaj malo lepega vedenja in vljudnosti pridobili med našim kmečkim ljudstvom. Takim pa, ki hodijo v naše kraje za vse kaj druzega kot uživati lepoto narave in niso dobili v svojih mestnih šolah dovolj izobrazbe in vljudnosti, priporočamo, naj prav dobro preštudirajo in se tudi ravnajo po »Knjigi o lepem vedenju", da jih ne bode nadkriljevali naši hribovski otroci. Očividec. Kmetje bodite složni! Ne prodajajte živine pod ceno! Cene živini bodo v pondeljek 27. apri Ia sledeče: Voli in boljše krave: I. vrsta 5.50 Din. II. vrsta 4.50 Din. III. vrsta 3.50 Din. Teleta I. vrsta 7 Din II. vrsta 6 Din. III. vrsta 5 Din. Krave slabše vrste naj vam oceni komisija na trgu. Ob 12. uri se trg zaključi. _ Kmečka zveza za Slovenijo. SV. KATARINA NAD TRZIcEM Zelo se je prileglo našim revežem, ko so za velikonoč dobili po podpori sreske organizacije R. K. v Kranju nekaj moke in še drugih podpor. Se bolj pa so bili veseli naši gospodarji ko je občina po posredovanju g. ministra dr. Kreka dobila vagon moke in otrobov po zelo nizki ceni. Priporočamo se merodajnim faktorjem, da bi se nam še na ta način pomagalo ko pri lesnih cenah ni nobenega zboljšanju. Prva največja nrarska in draguijarska trgovina s podružnico na Gorenjskem Predno si kaj nakupite, oglejte mojo veliko zalogo in prepričali se boste, da dobite najceneje, naj-solidneje in po tovarniških cenah le pri tvrdki I. LEVIČNIK - urar KRANJ - JESENICE Kupujem staro zlato in srebrni Ali si že naročil knjigo »Junaška doba Slovencev" Knjiga stane v prednaročbi, ki traja samo do 30. aprila Din 17.50. Pozneje se bo knjiga dobila le po znatno višji knjigotrški ceni. Revanche-match Kranjski šahovski klub S. K. Sent Peter se bo vršil v nedeljo 26. t. m. v Ljubljani v hotelu Metropol. Moštvi bosta zopet nastopili s postavo 20 igralcev, kot v prvem matehu, ki je bil odigran v Kranju in v katerem so Ljubljančani zmagali s tesnim rezultatom. Match v Ljubljani se bo pričel ob 2h popoldne in se bo moštvo odpeljalo v Ljubljano z vlakom ob pol 12h. Pričakovati je, da so Kranjčani že toliko napredovati, da, se bodo za poraz v prvenj matehu reva^jš^alL Krajevni odbor Jugoslovanske radikalne zajednice v Šenčurju pri Kranju VABI NA POLITIČEN S\*Op ki se vrši v nedeljo dne 26. aprila 1936 ob 15. uri popoldne v Ljudskem domu v Šenčurja., Na shodu govore gg.: 1. Dr. Krek Mika, minister b. p. 2. Tomazin Matej, tajnik JRZ. 3. B rod ar Ivan, predsednik Kmečke zveze in ban. svetnik. To bo prvi naš shod po šenčurskih dogodkih. Pridite od vseh strani! Po hudem boju in trpljenju proslavimo skupno zmago svobode in demokracije. Z narodom za narod! Odbor. TR2IC Čitali smo v »Slovencu", da je naša občina prejela od Suzorja v Zagrebu 1,500.000 — Din posojila. O obveznostih, ki so s. tem združene za davkoplačevalce bomo o priliki še pisali. Posojilo bodo uporabili za nakup Mally - Dem-bergerjeve hiše, ki naj bi bila bodoča občinska hiša — naš »magistrat." Kadar pridete v Kranj, stopite v novo modno trgovino pri farni cerkvi. Postreženi boste res po Vaši želji. Proračun občinski odbor še ni sprejel kljub temu, da gremo že proti koncu aprilu. Med vojno je bila navada, da sa ure poleti dali eno uro naprej, naše občinska gospodarstvo je pa za mesec ali še več prestavljeno nazaj. Včasih je slovel naš tržiški vlak kot na j počasne j ši, zdaj bo pa naše javno gospodarstvo prevzelo to vlogo. Drugič enkrat bomo s številkami povedali zakaj! Proračun je pa na ogled davčnim obvezancem postavljen r občinski pisarni. Upajmo, da ga bomo v krajšem ali daljšem času v izvlečku prijavili vsem, ki se zanj zanimajo. Radovedni smo, kako se gospodari brez proračuna, no, pa saj ponekod nekateri tudi s proračunom ne znajo, kot so pokazale 'revizije! Beračev in brezposelmih nikjer menda ni toliko kot pri nas. Skoro ni kraja na Gorenjskem, odkoder ne bi bilo prosilcev. Od Kamnika preko Škofje Loke in Kranja do Jesenic pridejo. Vmes so tudi preužitkarji, večkrat celo šolski otroci. Brezposelnih je največ Slovencev s štajerske strani, večina pa je hrvaškega porekla. Pripovedujejo pa, da so »od Kočevja" in tako varajo tržiško dobro srce, ki je še vedno dobro, čeprav tudi pri nas nič ne ostsja. Ni več tako, kot je bilo svoje dni. Naj bi še javna varnost večkrat potepuhom pogledala v obisti. Zdi se tudi, da so ti ste legitimacije, ki jih imajo zlasti Hrvatje, narejene le zato, du jih domače občine nimajo na skrbi. Jasno je, da ti ljudje ne morejo biti najboljši, čemu si potem, dajejo eden drugemu znamenja po zidovih, ki smo jih večkrat opazili. Prosimo merodajne kroge pomoči pred to nadlogo! Lepe izložbe, kar nI v Izložben, je v trgovini! B. RANGUS sodni cenilec KRANv Velika izbira ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očal, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvršujejo v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno zHto in srebro. STRAN 4 -»k^»^*^*^^*^*^ »GORENJEC« NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da se s 1. majem 1936 preselim v nove prostore na Glavnem trgu št. 14. (prej trgovina s čevlji „ Jadran*). Vsem cenjenim obiskovalcem, ki so mi bili do sedaj naklonjeni, kakor tudi drugemu cenjenemu občinstvu se toplo priporočam še za nadaljno naklonjenost. VAJT GABRIEL, BRIVSKI MOJSTER KRANJ, Glavni trg št. 14. Vsa dela spadajoča v mojo stroko Izvršujem poceni in solidno! MAVČIČE Že v poslu bi bil lahko obhnjul zlnto poroko znani Novak Jožo z Jame. pa jo je odložil /a p<> veliki noči; na veliko soboto popoldne, ko so pritrkovali k vstajenju je Sel pred svojo hišo čez cesto — malo bolj slabo je videl in slišal — pa je pridrvel avto proti Kranju, trčil vanj in ga vrgel na tla in ga vlekel s seboj kakih 20 korakov. Desno rebro je bilo zlomljeno in ključnica, na glavi pa je dobil močno poškodbo: upal je, da bo ozdravel, da bo premagal pljuč uico, ki se pri 76 letih tako rada pritakne, pa je bila poškodba prehuda, leta previsoka. Cez teden je lepo previden ugasnil, 21. t. m. smo gu pokopali v Mavčičah. ŠPORT V nedeljo dne 19. f, m. je tuk. strelska družina priredila na vrtu restavracije Narodnega doma, običajno letno tekmovanje s flobertov-kami, ki je bilo nad vse pričakovanje dobro uspelo. Tega tekmovanja si -e udeležile tudi deputacije vseh bližjih p .ieznih strelskih družin, a nad vse častno je bila zastopana strelska družina z Domžal s svojimi najbolj širni 12 strelci, katerim se je tudi posrečilo, da so odnesli tudi glavni dobitek nu zmagovalni tarči. Lepo vreme, je kljub vabljivim izletom v prijetno naravo mnogo pripomoglo, da se je tekmovanje vršilo v tako lepem redu in da se je istega udeležilo nud 100 raznih strelcev. Postrelilo se je nad 200 knpselnov. Ker prireditveni odbor ni računal na tako veliko udeležbo, je predčasno zinunjkuln nabojev, ter je moralo mnogo gostov oditi brez tekmovanja. Ker so taka tekmovanju med ljudstvom zelo popularna in vabljiva, naj bi strelska družinu iste večkrat med letom obnovila, kar bo le njej v prid in v propagando lepegu strelskega športu. Kot smo doznuli so bili posamezni rezultati sledeči: Na 5 krožni tarči (¿3 dosegljivih točki: II Pire Franc iz Domžal 22 točk, 2) Košnik Stun-ko iz Kranja 21 točk, V Kujfež Josip iz Dom žal 21 točk. Na 20 krožni tarči: I) Mohor Ciril in 2) Ločniškur llinko oba po 100 točk, 3) in 4) Mrak Matija in Derča Ivan i/ Kranja, oba po 98 točk. Na 10 [igurni tarči je podrl Ločniškar llinko. 8 ..vojakov", za njim sledijo: Mohor in Košnik iz Kranju, Senica i. dr. i/ Domžal. Vsi so dobili lepe nagrade, prvonu-grajenci tudi diplome. Pa tudi naše eenj. dame so paku/ale, du SO tudi v tej panogi enakovredne nasprotnice svojim moškim kolegom. Na 20 krožni tarči sta se posebno izkazale gdč. C.rubncrjeva Pavlu in Lukmanov9 Ivanka, ker sta obe dosegli po 98 točk. Sledile so : ga, šmk liuiuka s 94 točkami, nato gdč. št i r no v a Anica v«e i/ Kranja in g. Kaifežovu i/ Poni/nI. Tudi dume so bile obdarovane z nagradami, gdč. (iruliner-jevu pa se je \sled svoje pi i/.iiane skromnosti zahvalila za 1. nagrado nu (iiiiuski lurči. Damsko streljanje. Dne 16. i. m. so priredile naše eenj. dame /. voditeljico gdčno C.ru!>-uerjevo na čelu, lepo u«pelo zaključno streljanje, združeno s tekmovanjem k« krušna darila, h katerim so povubile tudi svoje kolege. Tektnovunje je bilo, za siiliinie čase primerno obiskano ter se je vrš.lo v najlepšem razpoloženju in končalo s slede, ini rezultatom: I nagrudo nu 20 kro/ni luni j«' v Ijuti borbi pridobila gd