Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 34. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V UflDljflllL V Ml IL WH]t 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: 39
It oelo leto uprt] . . K 28'-u u meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 28-— za ostalo Inozemstvo . 35-—
V	Ljubljani na dom:
ga oelo lato upre] . . K 24-— u u meseo „ . . „ 2*—
V	ipnvl prejem«* rmi<m „ 1*70
š Sobotna izdaja: s
u tele lete ........ V—
z« Vemčijo oeloletno . „ 8-— u ostalo Utozemstro. „ 12*—
Enostolpna petitrrsta (V i mm): za enkrat . . . . po 15 e za dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ 10 n večkrat primeren popust.
Pirsin mili, zalival«, asmrimee lil.
enostolpna petltvrsta po 18 vin. ■ Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin
Izhaja vsak dan, izvzemfil ne delje in praznike, ob 5, ari pop.
Redna letna priloga Vozni red,
• Uredništvo ]e v Kopitarjevi idloi itev. B/IU. topiti te u vračajo; nefrankirana pisma te ne sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. »
Političen list za slovenski narod.
Upmvniitvo Je v Kopitarjevi nliot it. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske it. 24.787, ogrske 28.511, botn.-hero. it. 7563. — Upravnlškega teleiona it 188.
DanaSnia Številka obseca 6 strani.
Hohenlojevo misija.
Cesar Franc Jožef je poslal ruskemu caru po posebnem odposlancu princu Gottfriedu Hohenlohe lastnoročno pismo velikega političnega pomena.
Princ Hohenlohe se je precej dolgo časa v Peterburgu mudil, konferiral z me-rodajnimi ruskimi politiki in se včeraj s carjevim odgovorom na cesarjevo pismo vrnil na Dunaj,
Nekoliko čudno je, da je princ, ko se je na Dunaj pripeljal, bil tako prehlajen, da se je vlegel v posteljo in pustil carjev odgovor cesarju izročiti po nadvojvodi Frideriku, sam pa bo cesarju poročal šele po dveh, treh dneh, ko bo, kakor upa, ozdravel.
Druga neugodna okolnost je, da se od dunajske strani razglaša, da Avstrija ne bo demobilizirala in da se rezervistom dovoljujejo dopusti v nujnih slučajih samo z omejenim rokom.
Iz Peterburga in Berolina pa se zagotavlja, da je Hohenlohe imel uspeh. Seveda .— kar se je moglo že naprej vedeti — le v gotovem zmislu in do gotove meje. Najprej se je gotovo konstatiralo, da sta tako Avstrija kakor Rusija miroljubni. Rusija je nadalje tudi naglašala, da dardanelskega vprašanja in vprašanja delitve Male Azije ne urgira. Glede Albanije pa — to je pač glavno vprašanje pri celi stvari — se Rusija ni kar tako udala, kakor bi to grof Berchtold rad. O tej stvari se bosta obe državi morali pogajati dalje. Koliko pa je voljna Rusija odnehati (Skader?) in koliko Avstrija (Prizren?), to se danes ne ve in so vse vesti o tem prazne čenče.
Avstrijska vojn«, stranka, ki silno in-trigira, s tem seveda ne bo zadovoljna, kakor ne bo s tem zadovoljna ruska protiav-strijska struja. Toda že danes se lahko sigurno reče, da vojske med Avstrijo in Rusijo ne bo, ker je mednarodni položaj ne dopušča. Nemčija in Anglija na noben način nočeta vojske in sta se medseboj celo znatno zbližali. Česar pa Nemčija in Anglija nočeti, teg3 nc moreta hoteti Avstrija in Rusija. Treba je tudi pomisliti, da se tudi stališče Avstrije in Italije glede Albanije popolnoma ne sklada in se sedaj Dunaj in Rim medseboj živahno dogovarjata, da ne bi zaradi Albanije nastale med Avstrijo in Italijo kdaj kake nevarne diference. Avstrijska vojna stranka je čisto osamljena in. njeno ropotanje, ki je sicer zelo glasno, ne bo imela učinka. Nikdar ne
bi bil cesar Franc Jožef ruskemu caru pisal, ako ne bi bil od ministra Berchtolda informiran, da se ne dajo za Avstrijo doseči povoljni uspehi drugače nego mirnim potom.
Rožljavci s sabljo na obeh straneh bodo sicer javnost še precej časa vznemirjali, bali se jih pa ni, razun če nastopijo čisto nenadni dogodki. Najbolj se je bati kakega nepričakovanega preobrata na balkanskem bojišču. Toda upajmo, da zavezniki Odrin osvoje, nakar sc bodo zopet vsi diplomati k zeleni mizi vsedli, generali pa se bodo s političnega polja umaknili.
Oržovni zbor.
Dunaj, 10. svečana.
Zakon zoper kužne bolezni.
Zbornica jc jako slabo obiskana, kakor navadno ob ponedeljkih. Na vrsti je bilo tretje branje zakona zoper nalezljive bolezni. Krščanski socialci so predlagali glasovanje po imenih. Načrt zakona je obveljal s 141 glasovi proti 117. Za zakon so glasovali socialni demokratje, nemški liberalci in Mladočehi. Kakor smo že nagla-šali, bode ta zakon za kmečke občine veliko breme.
Obstrukcija.
V razpravi o zakonu v varstvo pekovskega obrta je gališki poslanec Reitzes pričel obstrukcijo v dogovoru z rusinskimi poslanci. Reitzes se hoče maščevati, ker vlada pri dohodarini zahteva vpegled v knjige. Rusini pa se ustavljajo državnim prispevkom za dežele, češ, da v Galiciji Poljaki s temi prispevki vzdržujejo svojo nadvlado.
Davek od vžigalic.
Vlada je danes predložila načrt zakona, s katerim se določi državni davek od raznovrstnih vžigalic. Davek bi znašal dva novčiča od 80 vžigalic in prvo leto nesel državi nacl 9 milijonov kron, pozneje pa mnogo več.
Država krušna mati.
Zlato svetinjo zasluži državljan, ki z veseljem plačuje davke. Taki državljani so bele vrane. Šc bolj redki so poslanci, ki bi se hvalili pred volilci, da so radi glasovali za višje ali nove davke. Najmanj popularen pa je gotovo poslanec, ki nasve-tuje vladi nov vir dohodkov. Iz tega ali onega žepa se morajo vzeti, in lastnik do-tičnega žepa je že toliko stiskač, da godrnja, ako ne kriči, kakor ptica v precepu. Brez dvoma pa so popularni vsi poslanci, ki zahtevajo in tudi dovolijo, kar njihovi volilci žele, n. pr. nove železnice, nove ce-
ste, višje plače in druge lepe reči. Toda vsak pipec ima ročaj in klino. Kdor dovoli nove izdatke, mora tudi skrbeti za potrebno pokritje. Te logike pa nočejo poznati mnogi poslanci, še manj pa tisti volilci, ki morajo šteti več davkov. Poslcdica tc prikazni je, da raste potrebščina države od leta do leta v strašni progresiji. Od leta 1899 se je državna potrebščina zvišala od 1500 na okroglo 3000 milijonov, torej za 50 odstotkov. V isti meri rastejo državni izdatki samo v Nemčiji in Rusiji. In zakaj? Ukoreninilo se je napačno prepričanje, da je država samo krušna mati, ki mora, in sicer dobro, rediti vsacega, ki je v njenih mejah zagledal luč sveta. V dobi Korber-jevi je takim rejencem zorela pšenica, ln vendar je bil Korber prvi avstrijski državnik, ki se je resno pričel baviti z reformo avstrijske uprave. Ta je isto brezno, ki ni nikdar polno. Ko bi zasebni podjetniki gospodarili, kakor država, šli bi vsi po vrsti rakom žvižgat. Korber sam je v svojem načrtu odkril rane na državnem telesu. To pa je bila tudi vsa reforma«, ki še vedno čaka na rešitev. Kakor v vnanji, potrebujemo tudi v notranji politiki Herkula, ki bi očistil Avgijev hlev. Že mnogo let proučujejo vprašanje, kako bi odpravili vsakoletne ogromne primanjkljaje državnih železnic. Uspeha ni nobenega. Vse lepe obljube so pisani mehurji. Ministrstvo za javna dela jc šolski vzgled, kakšna ne sme biti organizacija državnega aparata.
Toda bodimo nepristranski in toliko pogumni, da govorimo odkrito. Tudi mnogi poslanci in večina prebivalstva niso brez krivde. Dan na dan imajo mnogi poslanci to prijetno« nalogo, da temu in onemu iščejo službe, za katere vlada določa nova mesta. Kdor dovrši meščansko ali nižje razrede srednjih šol, že zahteva državno službo. Kdor pa ima zrelostno izpričevalo v žepu, ta seveda živi v prepričanju, da m o r a dobiti državno preskrb-nino. Najboljši možje zapuščajo kmetije, obrt, trgovino in industrijo, ker jih mika in vleče državna služba s pokojnino. Na Angleškem število državnih uslužbencev ne znaša 10 odstotkov dohodarino plačujočih državljanov, v Avstriji pa nad 40 odstotkov.
To so dejstva, s katerimi sc mora računali ravno sedaj, ko finančni odsek poslanske zbornice dan za dnem išče nove vire dohodkov. Večina državnega zbora jc zvišala uradnikom in uslužbencem plače. Logična posledica jc, da mora dobiti tudi potrebno pokritje. V razpravah pa trdijo mestni zastopniki, da bodo vsa višja bremena morala nositi mesta in velika pod-
jetja. Ta trditev pa je bosa. Zvišanje žga« njarine bode zadelo po večini kmečke občine. Žalibog, da je tako, ker je žganjarska kuga ravno na deželi najbolj razširjena. In vendar čujemo z dežele mnogo manj pritožb, nego iz onih krogov, katerim bode novi finančni načrt zvišal dohodarino za okreglih 20 milijonov. -N. Fr. Pr.« kar besni, ker bodo srednji davkoplačevalci * 10.000 K čistega dohodka plačevali na lete 7 K več dohodarine. Od 10.000 znaša seda) dohodarina 258 K, po novem načrtu pa 265. In Židinja kriči, da bodo družine z 10.000 K čistega dohodka zaradi 7 K morale stradati. Neutemeljeni so vsi ugovori, češ, da vsled balkanske krize razna podjetja ne zmorejo večjih davkov. Ti davki nc zvišajo pristojbin, železniški tarif ali poštnih stroškov, ampak dohodarino od čistih dohodkov. Ako teh ni, tudi dohodarine ne morejo zvišati. Toda agitacija razburja duhove in zavlačuje delo finančnega odseka, seje poslanske zbornice in zasedanje deželnih zborov. Dokler ne vedo posamezne dežele, za koliko jim država zviša prispevke iz žganjarine in dohodarine, deželni zbori tudi ne morejo sestaviti svojih proračunov.
Bilke m Giiipolskem polotoku.
Po službenih in drugih virih profesor A. B e z e n š e k.
Sofija, 8. februarja.
Bulair in turško trdnjavo pri njem so prevzeli Bulgari včeraj, dne 7. t. m. Bulair je neznatna vas; trdnjava jc komaj vredna tega imena. A važno je lo, da jc tam polotok samo 5 km širok in da se da obstreljavati z morja. To so hoteli Turki sedaj izkoristiti, a ni se jim posrečilo. Njihov ogenj ni napravil bulgarski armadi nobene škode. Turki so bežali v največjem neredu. A Bulgari so jih gonili z vso energijo. Gotovo pa je tudi. da sc boja ni udeležil samo cn turški broncnosec, ampak cela turška flota, v kolikor je šc za robo. To sc mora pribiti.
Trdnjava pri Bulairu jc bila postavljena lota 1854 na južno-zapadnom kraju vasi od francoskih in angleških ieženerjev. Njena obrambena linija je torej severno-iztoč-na in leži 167 m nad morsko gladino. Turki imajo v tej trdnjavi kakih 50 lopov.
Zakaj pa se Bulgari lako potegujejo za galipolski polotok? To sigurno ludi Turki lahko uganejo.
Sedaj ni več vprašanje o tem, kar se je zavzelo pred premirjem. Sedaj sc mora prevdarjati o tem, kako se bo Turkom vsilil mir. Njim je pa bilo mogoče samo na
LISTEK.
Ro U sveta.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»,Ali Wulf? Kaj pa z Wulfom?' sem vnovič vprašala.,Umreti mora in jaz ga ne zapustim.'
»,Živi pa mrtvi ne morejo biti v isti družbi,' je odgovorila. ,Jaz sem ga tudi videla in vse to se izvrši po njegovem izrecnem ukazu. Če ga ljubiš, ti veli, da ga poslušaš'.«
»Jaz Masude še videl nisem! Nikdar nisem govoril takih besedi! O vsem tem naklepu ne vem ničesar!« vzklikne Wulf in bledega obraza sta se brata spogledala.
»Govori dalje,« je rekel Godvin, »razgovarjamo se lahko pozneje.«
»Poleg tega.,« jc nadaljevala lioza-munda in povesila glavo, »je Masuda pristavila še te-le besede: ,Mislim, da uteče gospod Wulf svoji usodi. Če ga hočeš zopet videti, poslušaj njegove besede, če pa jih ne poslušaš, ne moreš nikoli več upati, da bi ga še kdaj živega videla. Sedaj pa pojdi, da naju ne najdejo; to bi pomenilo tvojo in mojo smrt, če pa greš, sem na varnem.'«
»Kako pa je vedela, da utečeni?« je vprašal Wulf.
»Tega ni vedela. Rekla je samo, da ve. kako so spravili Rozamundo proč,« je odgovoril Godvin z istim hripavim glasom. »In potem?«
»lil potem — o! Ko sem imela izrecno Wulfovo povelje, sem šla, kakor v sanjali. Le malo se spominjam na vse. Pri vratih sva se poljubila iu jokajo poslovila, in med tem ko se ji je straža poklonila, me je blagoslovila s pridržano sapo. Tedaj je pristopil vojak in rekel: »Pojdi z menoj, hči Sina-nova,« in šla sem z njim; nikdo se ni zmenil zame, kajti tisto uro je čudna senca zakrila solnoe — vidva tega v ječi bržkone nista videla — da se je celega ljudstva polastila velika groza, misleč, da pomeni gorje bodisi za Saladi-na, bodisi za. Askalon.*
»V temi smo prišli do nekega kraja, kjer smo našli med drevjem Arabca, ki je vodil dva konja za uzdo. Vojak je ogovoril Arabca ter mu izročil Masudino pismo, ki ga je prebral. Nato me je posadil na konja, in potom ko je vojak zajahal drugega, smo o 1 dir-
* Solnčni mrk, ki je dne 1. septembra 1187. — na dan predaje Askalona — zateinnil Palestlus in povzročil \ Jeruzalemu velik strah. — PR
jali dalje. Naporno smo jezdili ves (isti večer in celo noč, v temi nas je vojak zapustil; ne vem, kam je odšel. Naposled sva dospela do tistega gorskega hrbta in se ustavila; z Arabcem sva pustila konje, da. se odpočijejo, zavžila stvari, ki jih je imel seboj, tedaj pa sva uzrla poslanika in pri njem dva velika viteza.
,Glej,' jc rekel stari Arabec, tam prihajata brata, ki ju iščeš. Glej, pa zalivali Alaha in Masudo, ki. te ni nalagala, jaz pa moram nazaj.'«
»O, srce mi je plakalo in zjokala seme se v veselju — zjokala in blagoslavljala Masudo in Boga. Arabec, Sin peska, pa mi je dejal, da moram moliti, če mi je življenje drago, da moram ostati tesno zagrnjena in preoblečena tudi pred vama, dokler ne pridemo v Jeruzalem. Kajti če bi me od^slanci spoznali, bi kaj lahko odrekli spremstvo balbeški princezinji in Saladinovi nečakinji, ali me pa celo izročili njemu.
Obljubila sem mu to in vprašala: ,I\a.i pa z Masudo?' Dejal jc, da bo urno jezdil nazaj, da reši še njo, kakor jc bilo dogovorjeno in da me prav iz tega vzroka sam ne popelje v Jeruzalem. Kako mu bo pa mogoče doseči svojo namero, še ni vedel. Le toliko mu je bilo znano, da je bila skrita na varnem
in da se reši, če jo bo volja. Ostalo pa vesta in zdaj smo po milosti božji vsi trije zopet skupaj.«
»Smo,« je rekel Godvin, »ali kje jo Masuda in kaj jo čaka, ko so jo drznila izvršiti tak naklep? O, ali veš, kaj ,jc ta ženska storila? Bil sem obsojen, da umrem mesto Wuli'a — kako to, je postranska stvar, a izveš pozneje — in pripeljali so balbeško princezinjo, da se poslovi od meno. In prav pred Sala-dinovimi očmi ,ie Masuda igrala nično vlogo in tako izborno te je posnemala, da je bil sam sultan prevar j en, in c.elo jaz sem bil prevarjen. Prevar j en sem liil, ko sem jo objel prvikrat in zadnjikrat, dasi sem sc v resnici sam čudil. Od takrat me plaši hud strah, dasi sem bil tukaj zopet prevarjen, kajti mislil sem, da sem se bal — za tebe.
Poslušaj me, Wulf; vzemi Roža« mundo in ji poišči stanovanje pri kaki gospej v mestu, ali še bolje, polji jo v sarnosfnn redovnic svetega križa, od-kjer se jc nikdo ne bo upal odpeljati in tam naj obleče njihovo oblačilo. Opatinje se gotovo spominjaš, bila sva žc z njo skupaj, in ona gotovo ne odreče Rozamundi zavetja.«
»Da, da, spominjam se, ko nas je vprašala po novicah iz Angleške. Pa li? Kam pa pojdeš ti, Godvin?'
(Dalje.)
galipolskem polotoku postaviti se v bran na širjera pročelju.
A namesto da bi se tukaj držali na svojih postojankah, poskrili so se v »trdnjave«, ki so jako sumljive vrednosti.
Na ta način ne bodo Turki nič pridobili, ampak bodo le olajšali zaveznikom delo, da dosežejo svoj cilj z manjšimi žrtvami.
Ako postane galipolski polotok dostopen za grško brodovje, potem čaka čatald-ško armado in Carigrad neizogibna katastrofa v krajšem času, kakor bi bilo sicer mogoče.
Mladoturki so prišli na vlado, kakor pravijo samohvalno, da bi rešili Turčijo.
Minolo je že šest dni, odkar se je nova vojna začela. A med tem časom Turki niso napravili ničesar, kar bi bilo podobno »reševalni akciji«, nego so storili mnogo takega, kar je Turčiji naravnost v kvar in jo bo pahnilo v grob, iz katerega se nikdar več rešiti ne more.
Popotniki, ki prihajajo iz novo osvobojenih krajev, pripovedujejo, da so turške žrtve v poslednjih bojih na galipolskem
fjolotoku neizmerno velike. Odlično stre-janje bulgarske artiljerije je kar kosilo turške vrste. Bojno polje je postlano s turškimi trupli.
Posebno pa se je odlikovalo bulgarsko konjeništvo. Pridobivalo je zmage, kakor nikdar poprej v tej vojni. S svojimi odločnimi napadi in z previdnim kretanjem premagalo je dan za dnevom osupnjenega sovražnika, kateremu ni drugega preosta-jalo, kakor sramotno bežati nazaj — nazaj!
Usoda Odrina je istotako zapečatena kakor usoda galipolskega polotoka.
Gotovo, prej ko drug dan mine, prevzete bodo te trdnjave. Odločni smo: naj vsak pogine! Brez Odrina ni viška slave!
OlicieiDi srbski olos o balkonski zvezi.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 10. februarja. Današnja vladna »Samouprav a« se v ostrem članku obrača proti tistim, ki napadajo vlado radi njenega lojalnega zavezniškega stališča in s tem podkopujejo balkansko zvezo samo. Žigosa zlasti »Srbsko Zastavo« in liberalno stranko, brani pa radikalno vlado in priznalno piše o naprednjakih, ki sc najlojalneje zavzemajo za balkansko zvezo. O zvezi In vladni politiki pa piše tako-le:
»Srbija je svoje velike uspehe, na katere je ponosna, dosegla v balkanski zvezi in z njeno pomočjo. Brez te zveze bi pa tudi vsi ostali zavezniki ne mogli niti sanjati o uspehih, ki so jih dosegli z združenimi močmi, in vsled katere zveze so postali važen mednaroden faktor. Zveza še ni dovršila vojne, jato mora vsaka točka v vojni enako zanimati vse zaveznike; vsak uspeh je v skupno korist in podpirati je treba vsakega, da se na celi črti ugotove sami uspehi. Brez tega bi to ne bila ni-kaka zveza, marveč samo dogovor za •sfere interesov. Toda naša zveza ima Širši in globlji temelj; ne velja samo ea sedaj, da se premaga Turčija in razdeli njeno ozemlje, marveč je njena naloga ta, da tudi v bodoče skupno varje in brani splošne balkanske koristi. Z združenjem celokupnih zavezniških sil hoče balkanska zveza ustvariti položaj, v katerem bodo Balkanci sami gospodarji svoje osode. Razdelitev pridobljenih pokrajin in vprašanje o modifikaciji prvotnega dogovora z ozirom na boljše uspehe vojne in z ozi-
zrnca s srbskega bojiSCo.
(Od našega poročevalca.')
Srbski častniki.
Bilo je 24. oktobra opoldne. Na celi fronti se bije ljut, krvav boj boj med prvo srbsko iri turško vardarsko armado. Prestolonaslednik Aleksander in njegov štab stoje na kraju, kjer niso varni pred sovražnikovim ognjem in z največjo napetostjo opazujejo boj. Vsem je srce polno pričakovanja in nemira, vsi čutijo, da je prišel tisti veliki osodni trenotek, o katerem velja: Sedaj ali nikoli!
Dasi se ni dalo povsem natančno zasledovati boja, sc jc vendar videlo, da se Turki junaško drže in prišel jo trenotek, ko se je zdelo, da se je v srbskih vrstah, ki so bile v najhujšem boinem metežu, pojavila zmeda, nered. V prestolonasledniku in štabnih častnikih je zatrepetalo srce . . . »Sedaj ali nikoli! Junaki ne popustite!« tako so prosile v daljo strmeče oči.
Tedaj se v zraku zabliskajo sablje. Na prestolonaslednikovih ustnicah so
pojavi smehljaj--še nekaj težkih
hipov in zmaga se je sklonila na srbsko stran — slavna zmaga na Kumano-vu! Srečen in ponosen je zaklical nre-stolonaslednik Aleksander: »Živeli srb-tki častniki!«
rom na spremembe, ki se niso mogle predvideti — vsa ta vprašanja se bodo obravnavala po dovršeni vojni, ko postanejo uspehi definitivni. Pri razpravah o teh vprašanjih morajo zavezniki, za katere je neizmerne važnosti, da obvarjejo' zvezo pred eventuelnim razpadom, stremiti za pametnim sporazumom; posameznosti se ne smejo dvigniti nad korist obstanka zveze. Ako bi pa nasprotstev le ne bilo mogoče neposredno izravnati, potem so tu pametni in iskreni prijatelji zveze, potem naj govori razsodišče. Zato je ne-oportuno kred koncem vojne spravljati na dnevni red teritorialna vprašanja, ker bi to znalo oškodovati rezultate vojne same. Nekorektnost, nezvestoba in sebičnost Srbije bi bile sramota in fatalnost. Cas in nadaljni razvoj bosta pokazala opravičenost odgovorne srbske, politike.«
Ta članek »Samouprave« je izzval splošno pozornost, ker jasno kaže: Prvič čvrstost zveze, njeno obveznost in obveznost vsakega njenega člana, cla v vsaki potrebi in z vso silo podpira drugega. Članek drugič jasno pove, da je vsaka separatna politika iz ozirov na korist trajnosti zveze izključena; zvezi je bila razdelitev Turčije le sredstvo za izvedbo načela: Balkan Balkancem, trajna njena naloga pa je braniti skupne balkanske interese pred vsakim tretjim činiteljem. Tretjič: Nepričakovani uspehi in nove situacije izzivljejo potrebo modifikacije prvega razdelitvenega sporazuma, četrtič: Razdor in izigravanje ob delitvi je izključeno.
To avtoritativno pojasnilo zadovoljuje in pomirja tudi tiste, ki so vsled svoje nepoučenosti strašili in alarmirali sebe in druge.
Priznanje naprednjakom končno kaže čvrst položaj vlade, ki se ji ni treba bati kakega strankarskega naskoka in bo začeto politiko lahko izvedla do konca.
Članek tudi izrecno poudarja, da je Srbija pred nadaljevanjem vojne vprašala Bolgarsko, če potrebuje vojne pomoči, nakar je dobila odgovor, cla ne. S tem so potrjene prejšnje vesti, cla se v Trakijo niso poslale nove čete.
PollllCnl položaj na Hrvaškem.
(Pogovor z bivšim hrvaškim saborskim poslancem St. Zagorcem.)
Naš dunajski poročevalec je imel priliko govoriti z g. Stjepanom Zagorcem, ki se je te dni mudil na Dunaju. G. Zagorec sc je izjavil tako-le;
Položaj na Hrvaškem se ni veliko iz-premenil. V pisanju dnevnih listov je čutiti majhno olajšavo, dasi se še vedno pleni. Cuvajeve izredne odredbe so še vedno v veljavi ter vise liki Damoklejev meč nad glavo naroda. Upanje nekaterih optimistov, da se na Hrvaškem izpremeni režim ali vsaj zistem, se ni uresničilo in tudi ni nade, da bi se to kaj kmalu zgodilo.
Vendar se pa Mažarom bolj mudi, da pride na Hrvaškem do urejenejših razmer, nego nam Hrvatom. Poglejmo zakaj.
Letos poteče finančna pogodba z Ogrsko. Ogrska na vsak način hoče, da se ta pogodba zopet sklene za nadaljnih deset let, in sicer na istem temelju kakor doslej, t. j, na temelju naše gospodarske in financielne podrejenosti in odvisnosti od Ogrske. To je zanje tem važnejše, ker pride leta 1917. na vrsto obnovitev avstro-ogrske nagodbe; za ta slučaj bi bili Mažari radi svobodnih rok in nevezani na-
In po pravici. Kajti z osebno hrabrostjo so srbski častniki rešili položaj, ko je bila sila na vrhuncu: Pozabivši nase in na vse drugo, razven na čast sveje domovine, so zgrabili za sablje in poleteli naprej pred svojimi četami — v gotovo zmago ali smrt. Zgled je čudovito učinkoval — moštvo se je slepo zagnalo za svojimi vodji nad sovražnika in ga deloma strlo. deloma pognalo v divji beg.
Kje je Markov grad?
Po strahovitem porazu na lvuma-novu je razbita turška vardarska armada bežala kakor brez glave — naprej in naprej in se je ustavila zopet še-le na Babuni pred Prilepom. Tu jc na tesnem klancu zavzela izborne pozicije; za njo hiteča srbska armada tu nikakor ni mogla uporabiti svoje izvrstne artiljerije, niti ni mogla razviti vse svoje moči. Toda srbski vojaki so imeli le en cilj in eno misel: boriti se in zmagati. Z golimi bajoneti so se vrgli navzgor proti turškim topovom in drugače močno utrjenim turškim postojankam. Turki so jih kosili, a njih silne volje niso oslabili: Dva dni in eno nof so brez prenehajanja naskakovali sovražnika in ga končno slavno zmagali. Ves ta čas vojaki niso imeli ničesar v ustih — bilo ni niti časa na to misliti, pa tudi ničesar ni bilo pripravljenega,
sproti Hrvaški, da bi ta pri sklepanju gornje nagodbe zopet ne imela ničesar govoriti, kakor so jo izigrali tudi leta 1907.
Vsled pakta in obvez stranke prava s koalicijo ni nobenega izgleda, da bi mogla Ogrska s Hrvaško skleniti tako finančno pogodbo, kakor so bile dosedanje. Zato so se vrgli v svet razni projekti o posojilu 50 milijonov, ki bi jih Ogrska posodila Hrvaški. Takih predlogov bo še več. Toda ravno tako posojilo^ bi bilo iz političnih in gospodarskih ozirov največja nevarnost za Hrvaško, ker bi jo napravilo le še bolj odvisno od Ogrske.
Ogrska vlada si torej ubija glavo z mislijo: Kdo bo sklenil novo finančno pogodbo in kako? Za to bi nujno potrebovala »zanesljiveunionistične večine v hrvaškem saboru, a te ni in iz zemlje se je ne da ustvariti. Koalicija ji ni dovolj zanesljiva, zlasti ne po paktu s stranko prava, zato z njo noče poizkušati arange-menta. Poizkuša se z intrigami na levo in desno, a vse nič ne pomaga, ker je igra prozorna.
Še ena okolnost je zelo važna. Letos se ima za Ogrsko na vsak način skleniti nov volivni zakon, bodisi da po Lukač-Tisinem načrtu, ali pa po načrtu združene opozicije. V vsakem slučaju bo peštanski parlament razpuščen, kakor hitro bo zakon sprejet, V tem slučaju ugasnejo tudi mandati hrvaških (!) delegatov v peštan-skem parlamentu in zbran mora biti hrvaški sabor, da izvoli novo delegacijo.
Sedaj je pa vprašanje: Kakšen bo ta hrvaški sabor, kdo bo imel večino v njem, bo-li hotel izvoliti delegate, in ako bo hote!, — koga bo izvolil? Vse to so vprašanja, ki že danes mučijo ogrsko vlado in na katera ji nihče ne ve dati jasnega in gotovega odgovora. Zato sc tudi sedanja hrvaška kriza zavlačuje v nedoglednost: čaka se na nekaj nejasnega in negotovega.
Kakor se iz tega vidi, bomo na Hrvaškem še nekaj česa čakali, predno bomo videli, za kaj se bo peštanska gospoda končno odločila.
Žalostno je pri tem samo to, da monarhija in njeni faktorji vse to tako mirno trpe in prenašajo ter dopuščajo, da se na tak način trpinči dinastiji in monarhiji vdan narod. Da pri tem trpi ugled monarhije same v zunanjem svetu in da trpi tudi njena notranja moč, ker se stavi na izkušnjo zvestoba in udanost tolikih milijonov Jugoslovanov — je jasno samo po sebi.
Slavka v Vevčah.
Stanje delavske stavke v Vevčah je zdaj sledeče: Stavka je še vedno splošna. Našlo se je le nekaj stavkokazov, kar pa na obrat tvornice le malo vpliva, dasi tuli sirena ali vevški strah, kakor pravijo tej sireni. Stavkokazov pa ni toliko, kolikor jih je bilo pred štirimi leti. Tvornica izkuša na vse načine, da bi spravila v Vevče delavce s Hrvaškega, kamor piše neresnična pisma, češ, da je tvornica pogorela in da potrebujejo ljudi zato, ker so tvornico razširili.
Resnici na ljubo beležimo, da veliko došlih Hrvatov odšlo, ko so izvedeli, da vevška tvornica ni pogorela, cla ni bila razširjena, marveč da delavstvo stavka.
Danes zjutraj smo imeli priliko, cla smo tu v Ljubljani videli kako vevška papirnica posluje. Pripeljalot se je v Ljubljano več tovarniških delavcev in delavk, po nje so prišli kakor po kake hudodelce orožniki in pisarniški ravnatelj. Več ljudem je bilo pojasnjeno, zakaj da gre in niso hoteli
ker so na svojem hitrem pohodu za sovražnikom cialeč za sabo pustili tren. »In vendar, ko smo prišli v Prilep« — tako pripoveduje r;r.ki bataljonski poveljnik — »me nobeden mojih vojakov ni vprašal za hrano, marveč so me vsi obsuli in me prosili, da jim pokažem — kje je Markov grad?«
(Prilep je namreč rojstno mesto največjega junaka srbske narodne pesmi: kraljeviča Marka in so do današnjega dne ohranjene razvaline Markovega gradu, ki jih ljudstvo nazivlje »Markovo kale«.)
Plemeniti srbski junaki.
Slavna drinska divizija, ki si Je. pod vodstvom svojega nedosežnega poveljnika Pavla .Turišiča šturma v sedanji vojni stekla nevenljive vence vojne slave, je imela na Bakarnem Gumnu nacl Prilepom prestati najstrašnejšo bitko, ki si jo je mogoče misiiti. Bila je nenadoma napadena od turške artiljerije v navskrižnem ognju. Človek M mislil: tu ni nobene pomoči več. Toda Ju riši č ni zgubil hladnokrvnosti niti za hip: Kakor bi trenil so bila njegova povelja razglašena po taboru in nekaj hipov na to ae je njegova divizija že razvila v bojno črto in se z golim bajonetom — brez artiljerijske pomoči — zagnala proti izvrstno utrjenim turškim postojankam. Turški lopovi so
vsi iti v Vevče. Peljalo se je pa le danes zjutraj iz Ljubljane v Vevče na vozu U hrvaških delavcev in 1 hrvaška delavka Orožnikov je bilo več, kolikor je bilo zapeljanih stavkokazov.
Stavkujoče vevško delavstvo je seveda strašno razburjeno, ker se poslužuje tvornica v boju takih nehonet-nih sredstev. Razburjenje je tem večje, ker vlada v Vevčah popolno obsedno stanje in bo menda tu kmalu več orožnikov kakor delavcev, s katerimi razpolaga tvorniško ravnateljstvo, kakor cla je ono najvišja poveljujoča oblast orožništva.
Tista mala peščica, ki je pozabila na svoje obljube in je pričela svojim sodelavcem delati skazo, se bridko pritožuje, češ, da jim gre jako slabo. Opozarjamo veleslavno c. kr. okrajno glavarstvo na določila postave o delovnem Času in je prosimo, da naj uporablja proti ravnateljstvu vevške papirnice zakon, ker delajo stavkokazi od 7. ure zjutraj, do 9. ure zvečer, dne 6. februarja je pa delalo šest moških stavkokazov od 7. ure zjutraj do drugega dne do 2. ure zjutraj. Da bo stvar formalne pravilno izvedena, predlagamo tudi veleslavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico, da naj vse stavkokaze o tem predmetu pod prisego zasliši o zadevi, nakar naj ost postave uporablja proti delodajalcu, ki je kršil postavo. Enako pravico vsem.
Stavkokazi se bridko pritožujejo, ker morajo tako garati in jim še tega ne plačajo, kar so jim obetali. Nekemu stavkokazu, ki je imel pred stavko pet kron plače na dan, jo je ravnatelj Hentschel znižal na tri krone, ko je prišel stavko kazit. Taki zgledi pač ne morejo vzbuditi zaupanja stavkujoče-ga delavstva do ravnateljstva.
V Vevčah je javna tajnost, da neka učiteljica nagovarja dekleta, ki še niso bile v tvornici, da naj gredo delat. To nam je veliko delavcev in delavk pripovedovalo, a skoraj ne moremo verovati, da je to mogoče. Pač je pa dejstvo, da delajo v vevški papirnici 4 delavke, ki še niso stare 16 let.
Strune so v Vevčah silovito, napete. 6e bi ne bila politična oblast tako brezbrižna, bi se delavska vojska v Vevčah ne bila že danes 123ti dan, trf dni nad štiri mesecel
Kako ]e oa Balkanu?
TURČIJA ŽELI MIRU. London. Tukajšnji listi poročajo, da Hakki paša v torek odpotuje iz Carigrada v London, da pripravi teren za zopetna mirovna pogajanja.
TURŠKA OFENZIVA NA ČATALDŠKJ ČRTI - GLASOM TURŠKIH POROČIL Carigrad. Neki turški uradni komunike 10, t. m. ob pol štirih popoldne poroča: Naši vojaki v Derkosu (desno turško krilo) so, ne da bi bili naleteli na kak odpor, zasedli utrjene sovražnikove utrdbe. Naše levo krilo, ki je prodiralo, da napade sovražnika na gričih pri Osmanliju, je prisililo dva bulgarska polka, da sta se umaknila. Sovražnik jc napadel naše straže v okolici velikega jezera in je zasedel naše utrdbice. Naši vojaki pa so izvedli protinapad in Bulgare vrgli iz zasedenih utrd-bic. Naše čete, ki so se v šarkoju izkrcale, so po boju, v katerem je 200 Bulgarov padlo, kraj zasedle.
Carigrad. Turki nadaljujejo ofenzivo na celi črti Čataldža, Derkos in Midia. Po triurnem boju pri Derkosu so zasedli tur«
grozovito kosili srbske vrste, cla je bilo bojišče na gosto pokrito z mrliči — toda živi so hiteli preko mrtvih naprej in navalili na sovražnika s tako silo, da je zapustil svoje varne, trdne postojanke in bežal koiikor so ga noge nesle. V tem nenadnem, strašnem boju, so bili ranjenci prvi čas sami sebi prepuščeni; kdor jc mogel, si je pomagal iz svoje črte na obvezovališče sam. Oprti na puške so skušali priti naprej. Opazovalec te bitke pripoveduje: »Nikoli ne bom pozabil prizora, ki se nam je nudil. Videli smo, kako se je izmed padlih s težavo dvignil vojak in se oprt na dve puški skušal premakniti. Toda ni šlo — obe nogi sta mu bili prestreljeni. Vsak hip bo padel. Tedaj se pojavi ran.ien častnik, ki se istotako opira na pu!Tko in vojaka z dvema puškama in vidi, da ne bo mogel nikamor— si ga, dasi sam ranjen, zadenena ramo in nese na obvezovališče. To je plemenitost, vredna kosovskega osveščevalca.«
Ta častnik je bil Mihajlo Stankovih, rezervni poročnik pehote.
Kaj takega inore samo srbski vojak.
Nezaslišane so bile žrtve, ki jih je srbski vojak doprinašal v sedanji vojni, a najhuje je menda zahtevalo zavzetje Bitolja. Turki so tu imeli izborne pozicije, njihove čete so bile deloma popolnoma sveže in jzpočite, deloma
Ski vojaki postojanko Kestandil, ki leži severno od Cataldže. Bulgari so pustili deset topov, lakete in municije so odpeljali. V bojih pri Derkosu in Midiji so se osobito izkazali čerkeski prostovoljci, katerim je poveljeval kavkaški princ Adlan Abašitse. Poročajo, da so se v bojih pri Midiji borili v bulgarskih vrstah tudi ruski častniki, med katerimi je eden padel. Turki so veliko ruskih pušk zaplenili. Pri Silivriju, Rodostu in Šarkoju so vrgli Turki Bulgare s streljanjem iz vojnih ladij nazaj, nakar so Turki s premočjo zasedli griče.
London. »Echange Telegraph« poroča iz Carigrada, da so Turki izkrcali čete pri Ue-Burumu blizu Kumburgasa južno od Čataldže ter da turško levo krilo uspešno pritiska na Bulgare.
Milan. »Corriere della Sera« poroča Iz Carigrada, da so Turki 9. t. m. izkrcali čete pri Silivri in mesto zasedli. Bulgari so čataldško črto popolnoma zapustili. Tudi pri Rodostu so se Turki izkrcali in napredujejo.
Pariz. »Ec-lair« poroča iz Carigrada, da so Turki zasedli Čorlu. (Jako neverjetno. — Opomb, uredn.)
ZOPETNI TURŠKI PORAZ NA GALI-POLIJU.
Soiija. V soboto so močni turški oddelki poizkusili ofenzivo na polotoku Ga-lipoli. Po hudem boju in odločnem napadu Bulgarov je bil sovražnik premagan in vržen nazaj. Bojišče je bilo polno padlih Turkov. Turki so pustili vse polno pušk, topov in drugih stvari. Bulgari so Turkom tudi zastavo zaplenili. Streljanje bulgarske ar-tiljerije in napadi pehote so vplivali na Turke uničevalno. Turške izgube so strašne. Bulgari so imeli ranjenih 412 vojakov, 5 častnikov, 2 častnika sta mrtva, število padlih bulgarskih vojakov še ni znano, a ni znatno.
Milan. »Corriere dela Sera« poroča iz Carigrada, da se vrši zdaj ljut boj okoli Bulaira na galipolskem polotoku. Trdnjava sama še ni padla. Bulgari imajo velike izgube, ker naskakujejo, na turški strani pa je čez 5000 mož padlo.
POROČILA O ODRINU.
Carigrad. Kakor poroča poveljnik Šukri paša iz Odrina, Bulgari mesto podnevi in ponoči strašno bombardirajo in so Se-
limovo mošejo zelo poškodovali. Bulgari so v soboto ob napadu na utrdbo Kartal-tepe, ki je bil odbit, pustili štiri nerabne topove. Šukri paša je 10. t. m. poročal, da se trdnjava še drži.
Milan. ->Corriere della Sera« poroča, da je bilo obstreljevanje Odrina preteklo nedeljo strahovito. Kaj odločilnega se pa še ni zgodilo.
Kolin. »Kolnische Zeitung« poroča, da v Oarinu ne vlada glad, tudi bolnikov ni veliko. Šukri paša je dal odpreti kinematograf, da se prebivalstvo zabava. Nemška šola. se vedno obiskuje. Trdnjava se ne bo še tako hitro udala.
OPERACIJE OKOLI SKADRA.
Cetinje. Uradno se potrjuje, da so črnogorske čete zavzele Brdanjol, Mursulini in Gajtani. Od desetih turških bataljonov, ki so te višave branili, je veliko mož padlo, ostali so zbežali v Skader. Pa tudi Črnogorci so imeli velike izgube, ker so višine vzeli z bajonetom.
KRIŽARKA »HAMIDIE«.
Carigrad. Po zasebnih poročilih iz Port Saida so v Rdečem morju tri grške
pa navdušene vsled zmag nad Grki. A vse te okolnosti so igrača proti trpljenju, ki so ga srbski vojski prizadjale reke Črna, Dragor in Šemnica, ki so prestopile svoje bregove in zalile vso okolico, tako cla jc morala srbska armada pregaziti 7 km dolgo pot po vodi, ki je stala deloma do prsi. Nekateri oddelki so se tako sfoječi in gazeči vodo borili cel dan in celo noč! Pomislimo pa, da je bilo to v poznem jesenskem času, ko jc neprestano deževalo in snežilo, da je bila torej voda ledenomrzla!
Srbski poveljniki so sprva upali, da voda v par dneh upade in so zato odlašali z glavnim napadom; toda deževalo in snežilo je neprestano noč in dan in vode so naraščale. Turki, v svesti si svojih ugodnih postojank, so sklenili, da tu rešijo čast svoje armade. Turške čete so bile polne neuklonljivega duha, njih borba je bila junaška. Tedaj se pa zgodi ono nepojmljivo: Srbska pehota dobi povelje za glavni napad in čete uderejo naravnost v ledenomrzlo globoko vodo! Na Turke je že samo ta pogled tako vplival, da so izgubili vso samozavest in vsako nado na zmago. In res je srbska armada tudi tu ostala zmagovalka.
Neki vojni ataše je vzpričo bitolj-sko bitke rekel nasproti bivšemu srbskemu ministru Genčiču: »V Evropi je samo srbski vojak zmožen kaj takega. Kaj enakega bi storil edino še ruski vojak, toda ne ruski častnik. Občudujem vaše liudi!«
vojne ladje obkolile turško križarko ••Ha-midie« in jo prisilile, da se je morala udati.
fleropiani v vojni.
V drugem delu balkanske vojne so nastopili zavezniki z novim orožjem — z aeroplani. Premirja niso tedaj izrabili za politične borbe, kakor na Turškem, marveč za kulturno delo, da zavladajo nad Osmani tudi v zraku. Iz pisem našega poročevalca v Belgradu smo večkrat culi o srbski aeronavtiki, ki kaže lepe uspehe in razpolaga s precejšnjim številom acropla-nov. Te dni je križaril nad Galipoljem grški pilot in pozdravljal Turke z bombami. Glavna postaja bulgarskih letalnih slrojev je Svilengrad (Mustafapaša), kjer jih je sedaj šest. So zelo dobre konstrukcije, njihovi vodniki odlični zrakoplovci, sami pogumni in smeli mladi bulgarski častniki. Ti napravljajo često izprehode nad Odrinom in ga opazujejo s tičje perspektive. Krogi, ki jih delajo v zraku, so divni in elegantni. Bulgarski piloti, med katerimi tudi neki dobrodušen Italijan, se niti r enijo za turške kroglje iz Odrina, ki pokajo v zraku kot rakete, razsipajoč tisoče ognjenih isker, nad katerimi visi gost belkasti dim. Aeroplan se mirno dvigne še višje in kot revanž spušča male bombe, ki jim Turki ne morejo uiti. Aero-navtika uresničuje vedno bolj naše pričakovanje.
Dnevne novice,
4- Jugoslovansko vprašanje na posla-niški koneirenci v Londonu. Iz najzanesljivejšega vira izvemo, da je francoski poslanik C a m b o n na reuniji poslanikov v Londonu stavil avstrijskemu poslaniku v zvezi z balkanskimi problemi nekaj vprašanj, tičočih se Jugoslovanov v avstrijski monarhiji. Isto poroča tudi .Hrvatska«. Seveda ta vprašanja niso bila nič drugega nego prijazne informacije, ki niso imele niti najmanj namena vmešavati se v notranje zadeve Avstro-Ogrske. Prišla so pa na dnevni red brezdvoma vsled tega, ker so balkanski delegati opozarjali na to, da ni samo Srbija dolžna dati monarhiji gotovih garancij, da ne bo podpirala proti-avstrijskih teženj med Jugoslovani, ampak da je tudi Avstrija dolžna svoje Jugoslovane pravično vladati, da ne bodo iz monarhije vun težili. V zvezi s tem je senzacionalni uvodnik »Neue Freie Presse«, ki poteka od vplivnega politika in priznava, da je grof Berchtold brez moči, ker ne more vplivati na notranje razmere v monarhiji, zlasti na jugu, tako, kakor bi to bilo v korist zunanji politiki Avstrije. Isti list poudarja, da je svojčas grof Aehren-thal Srbiji obljubil, da se bo z Jugoslovani v Avstriji drugače postopalo, a teh obljub ni mogel izpolniti. — Mi k vsemu temu. nc pravimo nič drugega nego to, cla je zelo prav in lepo, da merodajni avstrijski krogi uvidevajo temeljno napako naše ustave, da pa jc na drugi strani zelo žalostno, da je to spoznanje prišlo tako pozno, da je cela monarhija prišla zavoljo tega v nevarno krizo, ki je veljavo in ugled Avstro-Ogrske pred celim svetom občutno oškodovala. Evropski škandal, ki se piše Čuvaj, še danes ni odpravljen. In ker so v naši državi obljube zelo poceni, izpolni se pa navadno nič, ostajamo glede ^rešitve jugoslovanskega vprašanja« od strani poklicanih faktorjev slejkoprej skeptiki, ker resno dvomimo o dobri volji, dati Jugoslovanom, kar jc nijhovega. Bridke prevare in s'abe izkušnje so nam v tem pogledu vzele zadnjo iskrico vere. Zdaj zaupamo le vase in msilimo, da je ta pot edino prava.
+ štrajk v Vevčah. Pri nas je te dni silno razburjenje. Doznalo se je, da vabi vevška tovarna ljudi iz tujih krajev na delo, da zlomi na ta način zgledno vztrajnost našega vevškega slovenskega delavstva. Prišlo je že več delavcev Hrvatov, a ko so culi, da domačini štrajkajo, niso hoteli sprejeti lokave ponudbe ravnatelja Ilen-tschla, ki se je moral tedaj zaman voziti z žandarji v Zalog. Nas Vcvčane, ki stopamo z današnjim dne že v ^ e t i mesec grozne stavke, navdaja vest z zadovoljstvom, da vsi tujci dosledno odbijajo nečastne umazane groše naše vevške tovarne in ji ne marajo služiti v svojo in našo sramoto. Toda Prus Hentschl lovi menda po nalogu Taussiga ljudi naprej, meneč, da se mu ta lov s pomočjo spletke in zvijače posreči. Najboljšo in najizdatnejšo oporo ima pri tem poslu v c. kr. žanclarmcriji, ki igra pri vevškem štrajku vlogo zvestih priga-njačev tovarne. Mi mislimo, da je orož-ništvo za vzdržavanje miru, toda dogodki, ki se sedaj vrše v Vevčah in v senci bajonetov, so delavstvo in sploh vso občino tako razburili, da v ljudeh kar vre. Danes zjutraj ob S. uri se je pripeljal ocl Ljubljane doli v našo tovarno v spremstvu H orožnikov okoli 10 nedoraslih fantov — tujcev, ki se jim menda ni niti sanjalo, v kakšnih razmerah cla gredo na delo. Med de-
lavei vre in sicer opravičeno, ker vidijo proti sebi tucli c. kr. orožništvo, h čemur gotovo niso dali povoda. Pri-občujemo tale dopis iz Vevč v vednost vsem kompetentnim faktorjem na Kranjskem. Dosedaj v Vevčah ves čas štiriraesečnega Štrajk a ni prišlo do najmanjše rabuke, kar sprlčuje mirnost in taktnost vevških delavcev, za kar menda nima noben večji štrajk v Avstriji zgleda. Mi danes konstati-ramo, cla tujcu in Nemcu, ki odrekata domačemu slovenskemu delavstvu po državnih osnovnih zakonih zajamčeno svobodo združevanja, pomaga naša deželna politična oblast. S tem se ona stavlja v najostrejše nasprotstvo z ogromno večino deželanov in z deželnim odborom, ki stoji na strani štraj-kujočega delavstva, ki mirno zahteva le svoje pravico.
-r Protesti proti odcepljenju F.eke. Celokupna hrvatska duhovščina se je odločno dvignila proti odcepljenju Reke ocl senjske škofijo; iz vseli hrvaških župnij so sc poslale v Rim neštete protestne brzojavke, v katerih se sv. oče prosi, da tega ne dovoli, ker bi vsled tega silno trpela katoliška Cerkev na Hrvaškem. Dementiji, ki so med tem bili podani z merodajnih mest, so pomirljivo vplavali in je sedaj splošno upanje., da jc to vprašanje končno pokopano ali da si vsaj ne bo upalo tako kmalu zopet na dan. — Hrvaški uradni list javlja, da so vse vesti o odcepljenju Reke ocl senjske škofije in s tem zvezanem ustrojenju nove škofije brez vsake podlage ter se morajo označiti za gole izmišljotine.
-f Vojaška imenovanja. Poveljnik III. armadnega zbora fcm. Ernest. baron Leithner je imenovan za ime-jitelja 69. pešpolka. — V izvenslužbeno razmerje sta premeščena rezervni poročnik Marij Ive (deželnobrambovski polk št. i v Celovcu) in Leo B e n e -d j k t, (37. deželnobrambovski polk).
-f Imenovanja in preineščenja ua Južni železnici. Premeščeni so: Z Rakeka v Mezzolombardo uridniški aspi-rant Ivan F i n ž g a r in asistent Jožef H lav a, iz Mezzolombanla v Rakek asistent Andrej Č e r n i č , z Vrhnike postajenačelnik Artur Miche-litsch kot asistent v Gorico in Rajmuncl Lecker, asistent iz Št. Petra v Maribor, glavni kolodvor. — Obratni vodja lokalne železnice Ljubljana—Vrhnika je postal višji revident in obratni kontrolor Karel S a j o v i c.
—	Škofovska konferenca v Zagrebu. V Zagrebu se ie dni (12. t. m.) vrši konferenca vseh hrvaških škofov, ki se bodo skupaj z zastopniki vlade posvetovali o ureditvi kongrue.
-— Pomanjkanje zdravnikov na Bul- j garskem. Ker so za časa premirja odšli j iz Bulgarije skoro vsi inozemski oddelki i Rdečega križa, se jc sedaj ob nadaljevanju ' vojne pojavilo veliko pomanjkanje zdrav- j nikov. Bulgarski zdravstveni načelnik dr. Molov se je obrnil na zagrebške in sploh hrvaške zdravnike f prošnjo, cla bi se prijavili v službo v bulgarskih bolnicah. Zlasti se potrebujejo kirurgi.
—	Kot ustanovnik »Društva slovenskih katehetov se je priglasil duhovni svetnik č. g. Andrej Ramoveš, nadžupnik v Dobrepoljah ter poslal v ta namen znesek 50 kron. Bog živi novega ustanovnika. ki že 42 let nepretrgoma in z veseljem poučuje verouk na ljudski šoli!
—	Smrtna nesreča v Zagorju. Minulo soboto je ubil električni tok lfilet-nega delavca Alojzija P e t e r I i n a, ki se je neprevidoma dotaknil električne žice.
Vojska na Balkanu, 8. sešitek, je ravnokar izšel. Odlikuje se, kakor prejšnji sešitki, po svoji znanstveni vrednosti in zanesljivih podatkih, pri vseir. tem je pa pisan v lahkem poljubnem slogu, za vsakega lahko umljiv in za vsakega, bodisi izobraženega ali priprostega človeka, enako zanimiv. Zelo lepe, raznovrstne, deloma izvirne ilustracijo dajo delu šc prav posebno veljavo in mu zagotavljajo trajno privlačno moč. Cena vsakemu sešitku 40 vinarjev. Naroča sc v Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani.
SPRAVA DINASTIJE HOHENZOL-LERN Z DINASTIJO CUMBERLAND.
Nemški cesar Viljem jo dovolil, da se sme zaročiti njegova hči princezinja Viktorija Lujiža s princem Avgustom Cumberlandskim. Ker sta bili obe dinastiji sprti, pomenja to poročilo, da sta se spravili in se o zaroki poldrugo lelo pogajali.
Štajerske novice.
š Poučni tečai. Zadružna zveza in S. K. S. Z. v Mariboru priredita v soboto, dne 15. t. m. in v nedeljo, dno 16. I. m. poučen tečaj na. Grabab pri Središču v hiši č. g. Dogša. Vspored: 1. Krščanski socializem in *jvgu na-
sprotniki. 2. Umna sadjereja. 3. Zadružništvo. 4. O povzdigi živinoreje. 5. O hlevih in svinjakih. Začetek predavanj v soboto ob 9. uri dopoldne. Opoldne je odmor. V nedeljo je po rani maši predavanje za gospodarje, po pozni maši predavanje za mladino, popoldne pu večernicah splošno predavanje. Možje in mladeniči, žene in dekleta, tidcležite se v obilnem številu tega poučnega tečaja.
š Slovenski zdravniki, pozorl Po
nemških listih sc išče v,raktičeii zdravnik za neki trg na Spod. Štajerskem z povsem kmečko okolico. Fiksum znaša 2280 kron, clrugi dohodki okrog 6000 kron. Znanje slovenščine je neobhodno potrebno. Posreduje »Šiidmar-kac. Slovenski zdravniki, ganite se pravočasno.
š Gospodarski tečaji. Na deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru se vršita v spomladi dva važna gospodarska tečaja, in sicer prvi za sadjarstvo in vinorejo sploh, drugi pa za praktično izvežbanje viničarjev. Začnela se od 3. do 15. marca in je prošnje do 20. februarja vložiti na ravnateljstvo deželne sadjarske in vino-rejske šole v Mariboru.
š Nevarno je obolel vlč. g. profesor in župnik v pok., bisernik M a 111 a Sinko v Središču. Priporoča se duhovnim so-bratom v molitev.
š Izginil je učitelj slovenske okoliške šole g. Janez Karba neznano kam. Pogrešajo ga že od 2. t. m. Ovaden ie bil na okr. sodnijo zaradi ponarejanja podpisov porokov na nekem dolžnem pismu v znesku 4000 K za I. avstro-ogrsko uradniško društvo na Dunaju. Goljufiji so prišli na sled s tem, da ni plačeval obrokov in obresti ter so potem od porokov plačila zahtevali. Karba je bil hud liberalec.
š Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Al. Šlehta jc bi! s 1. januarjem imenovan di-slrikinim zdravnikom za občine Sevnica, Zabukovje in tisti del blanške občine, ki spada k župniji Sevnica. Ordinira v Si-mončičevem hotelu.
š Iz finančne službe. Davčni asistent Gustav pl. Gruttschreibcr je premeščen iz Konjic v Šoštanj.
š Iz državne stavbne r;:*be. Inženir Edvard Juhnel jc premeščen iz Ljubncga v Maribor.
š Samoumor vpokojenega davkarja. V Gradcu sc jc ustrelil vpokojeni davkar Franc Dietrich. Zapušča soprogo, tri sinove in eno hčer. V pokoju je bil šele en mesec.
š Odlikovanje poštarja. Predsedstvo c. kr, poštnega ravnateljstva za Štajersko in Koroško je poštarja Norberta Zanierja v Št. Pavlu pri Preboldu zaradi njegovega štiridesetletnega zvestega službovanja odliko1 alo s častno kolajno.
š O razmerah na progi južne železnice Zldanmost—Zagreb. Na tej progi so razmere bolj sramotne. Veliko smo se že pritoževali, pa slavna južna železnica misli, da je vse preveč nobel. Zato poskuša, ali bi se ne dalo ponoči brez razsvetljave voziti. Včasih so nekateri vozovi sploh brez luči ali pa ista nenadoma sredi vožnje ugasne. Sploh je razsvetljava škandalozna. Občine in interesenti, zganite se vendar enkrat!
š Dečki vlomili. Iz Kozjega poročajo: Nedavno so vlomili neznani zlikovci v stanovanje posestnice Neže Jazbinšek ter odnesli jedila., obleko in druge stvari. Dne 4. t. m. so skušali zopet vlomiti. Tatovi so hoteli zid predreti in na ta način priti v klet. V tem trenotku se jc žena vsled ropota zbudila in zasačila kol vlomilca dva želarska sina iz Podloga, stara devet in enajst let. Priznala sta tudi prvi vlom.
š Japonski nrednik v Gradcu. Gospod Sbuho Chiba, urednik iz Tokija, ki jc sedaj na študijskem potovanju, bo obiskal 13. t. mcs. tudi mesto Gradec ter imel ob pol 8. uri zvečer v viteški dvorani (Rittersaal) nemško predavanje o Japonskem in Japoncih. Nastopil bode v japonski noši in izpopolnil svoje predavanje s svetlopisni-mi slikami in kinematogrami.
š Planinska slavnost pri mariborski koči. iz Maribora poročajo: Nemško planinsko društvo jc imelo nedavno svojo slavnost pri mariborski koči. Slavnosti se jc udeležilo okoli 2000 ljudi ler je znašal čisti dobiček nad 2500 K. Ob prilike otvoritve v poletju se vrši slavnost v veliko večjem obsegu. Tako se šopirijo nasprotniki na našem slovenskem zelenem Pohorju.
š Ptujski »Štajerc« sc hvali v zadnji številki, da jc pridobil 315 novih naročnikov. Vsi na delo tudi za širjenje našegt, časopisja!
š Poročil sc jc g. VVuth Ivan iz Konjic z gdčno. Miciko Kračun. Bilo srečno!
š h Sv. Jurija ob Taboru nam poročajo, da bode naš g. nadučitelj Rosenstcin imenovan /a šolskega nadzornika. S tem bi bila naša in njegova srčna želja izpolnjena.
š Divja vožnja z avtomobilom. Maribor. 8. februarja. Dne 10. januarja sc jc vršila pred mariborskim razsodnim sodiščem obravnava divje vožnje z avtomobilom proti uadinžciiiriu Jožefu Breitenfel-
der, uslužbencu motorne tovarn~ T -'«r & Wolf na Dunaju. Obsojen je bil	a
pet dni zapora. Nadsodišče v Gradcu se je pa zoper razsodbo mariborskega razsodnega sodišča pritožilo in obsodilo Jožefa Breitenfelderja na šest tednov ostrega zapora.
— Zaročil se je gosp. dr. Rihard B e r g m a n n , zdravnik v Žalcu, z gdč. Olgo Potočnikovo iz Ptuja.
Primorske vesii.
p Defravdacije pri puljski občini. «— 700 ponarejenih računov. — Bivšemu županu se je zmešalo. Iz Pulja poročajo: Pred porotnim sodiščem so bili zaslišani obtoženci Kamilo Descovich, ki taji, da bi bil poneveril 13.458 K 54 v, Viktor Vitturi, ki tudi taji defravdacijo 6000 K, Juch, ki jc priznal, Guido Negri, ki je tudi priznal. Osmi dan razprave, so porabili skoraj ves dan za pregledovanje knjig in pa falzificiranih računov, katerih zadnje število znaša okolu 700. Zaslišan je bil tudi izvedenec Antonelli mirodilničar v Pulju, na čegar ime so falzificirali zelo veliko računov. Ta poslednji je tudi med drugim izjavil, da jc prepričan, da je dr. Stanich za časa svojega županovanja dobro znal za malverzacije svojih uradnikov, a vseeno ni posegel vmes. Ta izjava je napravila globok vtis na sodni dvor in porotnike. Še le proti koncu včerajšnje razprave se je začelo zasliševanje zadnjega obtoženca, Jakoba Fil-linicha. Rojen je leta 1868 na Čresu, oženjen. bogat, nekaznovan. Ta je eden tistih, ki je pričel svojo kariero pri občini kot pisar z 35 goldinarji mesečno. Danes pa je posestnik krasne vile, ki jo cenijo na 100.000 K. razun tega ima lia-kupljena še druga zemljišča. Mož je danes 44 let star in je že kake štiri leta v pokoju s 300 K mesečno. Razun tega je imel še druge občinske mastne postranske zaslužke. Tudi ta le deloma priznava svoje grehe a obenem izjavlja. da se čudi, da župani že prej niso prišli na sled tej defravdaciji. Za časa, ko je bil še on blagajnik, da so župani odobravali račune brez najmanjše preizkušnje. Moramo zabeležiti tudi vest, da je bivšega župana dr. Varetona ta proces tako vznemiril, cla se mu je nemalo začelo mešati ter da so pa morali odvesti v Trst v nek sanatorij. Neposredni povod temu je dala okolnost, da je v svojem stanovanju v hipni razburjenosti razbil vse svoje drapoceno pohištvo. — Morda se zmeša še komu.
Telefonsko io brzojavno poročilo.
VELIKI USPEHI ČRNOGORCEV IN SRBOV PRED SKADROM.
Milan, 11. februarja. »Corriere della Sera« poroča, da so Črnogorci pri junaški osvojitvi Brdanjola izgubili 1000 mož. Naskok Črnogorcev je bil nepremagljiv in so Turki morali v največjem neredu zbežati. Brdica se kljub silnemu ognju srbskih baterij še drži, a bo morala kmalu pasti. Dne 10. t. m. so se Črnogorci polastili vasi Široka.
Cetinje, 11. februarja. Oficielno se javlja, da so Črnogorci pri naskoku na Brdanjol in druge višine izgubili 2500, Turki pa 4000 mož. Boj za Brdico in mali Taraboš se z vso ljutostjo in velikimi izgubami nadaljuje. Med težkoranjenimi je tudi general Vukotič, brat kraljice Milene.
Cetinje, 11. februarja. Danes se vrše priprave za odločilen naskok na Taraboš in Skader sam.
VELIKANSKE ŽRTVE ZA SKADER.
Pariz, 11. februarja. Iz Cetinja se poroča, da je pri bojih okoli Skadra. padlo 126 črnogorskih častnikov, med
njimi dva nečaka kraljice Milene, en brat kraljice pa jfc bil ranjen.
RIZA BEG NI UMORJEN.
Carigrad, 11. februarja. Tu izjavljajo, da je vest, da je bil Hasan Riza beg v Skadru umorjen, brez podlage.
XXX TURKI NAPREDUJEJO NA VSEJ ČRTI.
Carigrad, 11. februarja. O bojih pri Bulairju 8. t. m. se poroča, da so Turki pregnali Bulgare iz močnih postojank na višini Doghan. Nato je nastopila megla in se je boj prekinil. Ko se je megla dvignila, so Turki Bulgare vnovič preganjali 2 km daleč. Bulgari so pustili na bojišču 800 mrtvih. Turške izgube so znašale 200 mož. 9. t. m. so Turki pri Koru-Čifliku zajeli Bulgare, ki so bili 8000—10.000 moč močni. rTurki so zasedli Miriofito in Kešan in se nahajajo turške predstraže že pri Murat-liju (med Čorlu in Liileburgasom).
Carigrad, 11. februarja. Turška armada na Gallipoliju je pri svoji ofenzivi zadela na odpor ter bila izpočetka vržena nazaj na Bulair, toda je zopet osvojila izgubljeni teren, napredovala in prekoračila reko Kavak. Vlada je poveljnikom in armadi častitala. (Spričo zopetnega velikega porpza Turkov na Gallipoliju, o katerem
poroča oficielna bulgarska brzojavna agentura — glej stran 2. — in spričo nejasnih splošnih izrazov turškega poročila, je treba to turško vest sprejeli z največjo rezervo.)
Carigrad, 11. februarja. Nekaj turških vojnih ladij je bombardiralo Si-livri. Nato so se turške čete izkrcale in mesto zasedle.
Carigrad, 11. februarja. Neki list poroča, da se v kratkem pred Čataldžo poda sultan, da navduši armado za ofenzivo.
VELIKA TURŠKA ZMAGA PRI JANINI?
Carigrad, 11. februarja. Nek večerni list poroča: Poveljnik Janine, Essad paša, je fingiral, da se umika. Grki so ga napadli. Turki so nato otvorili ogenj na obe krili grške armade in Grkom prizadeli velik poraz. Pri tem so Turkom uspešno pomagali topovi bizamske utrdbe. Grki so pustili na bojišču 1800 mrtvih.
KAKO JE PRI ČATALDŽI?
Sofija, 11. februarja. Nasproti vsem turškim vestem o prodiranju Turkov na čataldški črti (glej stran 2.) se konstatira, da so vsi turški oienzivni poizkusi bili odbiti in so bili Turki povsod z velikimi izgubami vrženi nazaj.
SRBI GREDO BULGAROM NA POMOČ?
London, 11, februarja. - Daily Mail« poroča, da so grške ladje izkrcale v zalivu Xeros srbske čete, ki imajo namen se z bulgarskimi združiti in z njimi skupno naskočiti Gallipoli in Dardanele.
NEMCI TR1UMFIRAJO JAKO ZGODAJ.
Berolin, 11. februarja, »Berliner Tage-blatt« poroča iz Carigrada: Položaj na bojišču se je za Turčijo zelo izboljšal. Rodo-sto se nahaja v turških rokah. Vsled tega so Bulgari bili prisiljeni, da svoje desno krilo pri Čataldži umaknejo, kar so na več krajih prostovoljno ukrenili. Pri tem so nekje pustili v blatu 12 topov, Pričakuje se odločilna bitka. V bulgarski armadi je preskrba z živili jako slaba. Ker so Turki zavzeli tudi Šarkiij, kjer je 200 Bulgarov padlo, je ogrožena bulgarska armada na Gallipoliju. V Carigradu je nastopilo zelo upapolno razpoloženje in sc je situacija mladoturkov zelo okrepila. Iz Odrina ni nobenih novih vesti.
ODREDBE GRŠKE VLADE.
Atene, 11. februarja. Vlada naznanja, da se imajo od 10. t. m. dalje vsi ognji na svetilnikih na vzhodni obali kakor na otokih pogasiti.
XXX »ZMAGUJOČA« TURČIJA ŽELI MIRU.
Pariz, 11. februarja. »Temps« potrjuje vest, da je turški poslanik v Londonu prosil sir Greya, naj da inicijativo za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Grey je odgovoril, da mora Turčija to željo oficielno izreči.
Carigrad, 11. februarja. Tu se potrjuje, da odpotuje Hakki paša v London, da pri konferenci poslanikov izposluje konkretne predloge, da se mirovna pogajanja zopet začno.
XXX
GROF BERCHTOLD SE ZOPET OGLAŠA IN REKLAMIRA SKADER ZA ALBANIJO.
Dunaj, 11. februarja. »Fremdenblatt« piše, da morajo Črnogorci in Srbi, katerim je tozadevno stališče Avstrije in Italije znano, resno jemati v poštev, da osvojitev Skadra nikakor ne more prejudicirati končni pripadnosti Skadra, ki je čisto albansko mesto, in izraža željo, naj bi se pred Skadrom brezkoristno prelivanje krvi ustavilo. — Iz tega opomina grofa Berch-tolda se sklepa, da ne more biti resnična vest, da je glede Skadra tudi Rusija ekcep-tirala stališče grofa Berchtolda, ker bi »Fremdenblatt« to okolnost gotovo omenil, ako bi res obstojala.
USODA ALBANIJE ŠE VEDNO
NEGOTOVA.
Dunaj, 11. februarja. Velesile glede usode Albanije in njenih mej še niso prišle do nobenega pozitivnega rezultata. Dasi se od neke strani zatrjuje, da je Rusija voljna Skader prepustiti Albanjii, je treba kon-statirati, da o kakem definitivnem sklepu glede tega ni še ničesar znanega. Rusija pa baje slejkoprej vzdržuje tudi glede krajev, ki jih reklamira zase Srbija, svoje dosedanje stališče.
AVSTRIJSKA DIPLOMACIJA JE
VEDNO NA SLOVANSKI STRANI.
Bukarešt, 11. februarja. Avstro-Ogr-ska bo te dni v Sofiji intervenirala v prilog rumunskim zahtevam.
XXX
RUMUNIJA NE ODSTOPI OD SVOJIH ZAHTEV.
Dunaj, 11. februarja. Tukajšnje rumunsko poslaništvo izjavlja, da Rumunija slejkoprej vstraja na odstoplt-vi teritorija od Silistrije do Balčika s tema dvema mestoma vred.
XXX
MISIJA PRINCA HOHENLOHA.
Peterburg. 11. februarja. V zunanjem ministrstvu in v avstrijskem poslaništvu izjavljajo, da je misija princa Hohcnloha popolnoma uspela.
XXX
VPRAŠANJE TURŠKEGA DOLGA.
Pariz, 11. februarja. Tu so kmalu
zbere pod predsedstvom ministra za zunanje zadeve komisija tu akreditiranih poslanikov, ki bo razpravljala o tem, kako razdeliti javni dolg Turčije na Balkanske države.
RUSKI CAR POSREDOVALEC?
Belgrad, 11. februarja. Govori se, da bodo balkanske države, ako se glede meja med osvojenimi teritoriji ne bodo mogle popolnoma zediniti, naprosile za razsodnika ruskega cara.
CAR FERDINAND.
Sofija, 11. februarja. Kralj se je iz glavnega stana vrnil semkaj.
RODOSTO — CONDITIO SINE QUA NON.
Sofia, 11. februarja. Merodajni bulgarski politični krogi zatrjujejo, cla bo Bulgarska pri mirovnih pogajanjih zahtevala seclaj tudi posest Rodosta in smatrala Rodosto kot conditio sine qua non.
NOBENE NOVE POGODBE.
Sofia, 11. februarja. Vse vesti o kakih novih pogodbah med balkanskimi državami, glasom katerih so se bili za medsebojno vojaško pomoč storile kake nove koncesije, se od kompetentne strani označujejo kot neistinite.
VSESLOVANSKI BANKET V PETERBURGU.
Peterburn, 11. februarja. Dan°s se je vršil tu banket, katerega se je udeležilo 200 oseb. Predsednik, general Sku-garevski je napil carju Nikolaju, nakar so gostje zapeli narodno himno. Ucle-ležniki so sklenili odposlati s posredovanjem dvornega ministra udanostno brzojavko na carja. Na banketu se je razpravljalo tucli o balkanski vojni. Vsi govorniki so se navduševali za junaško borbo Jugoslovanov in izrekli nado, da se bo končal tucli drugi del vojne tako sijajno kot prvi. — Na vladarje balkanskih držav so bile odposlane navdušene brzojavke.
BULGARSKI AEROPLANI NAD CARIGRADOM.
Carigrad, 11. februarja. Nad mestom so sc včeraj in danes pojavili bulgarski aeroplani, iz katerih so padale razne proklamacije. Prebivalstva se je polastila velika panika.
SRBI PROTI BULGARSKIM ČETA« ŠEM.
Solun, 11. februarja. Srbske oblasti razorožujejo in izganjajo vse bulgarske četaše iz Bitolja in Prilepa in so baje tudi več četašev dale spraviti s sveta.
SPALAJKOVIČ V BELGRADU.
Balgrad, 11. februarja. Sofijski poslanik Spalajkovič se zopet mudi v Belgradu.
ČEŠKI ZDRAVNIKI V BULGARIJI.
Praga, 11. februarja. Na prošnjo bulgarskega. Rdečega križa so včeraj odpotovali iz Prage trije zdravniki češke kirurgične klinike v Bulgarijo.
NOVI EKUMENSKI PATRIARH.
Carigrad, 11. februarja. Sinod je izvolil za ekumenskega patriarha nadškofa kalcedonskega Germanov a.
XXX
VAŽNA DRŽAVNOUPRAVNA IZPRE-MEMBA V EGIPTU.
Kairo, 11. februarja. Po sklenjenem miru na Balkanu se bo Egipt proglasil za neodvisno državo, Khedive postane kralj, nad Egiptom pa prevzame Anglija protektorat.
PROTIREVOLUCIJA V MEKSIKI.
Mexiko, 11. februarja. Revolucija proti uzurpatorju Maderu, katero so vprizorili pristaši prejšnjega predsednika D i a z a , ki je med tem umrl, se je zmagovito končala. Pri nemirih je bilo 250 oseb ubitih, 100 pa ranjenih. Sin generala Reyesa, ki je padel, se je vsled žalosti nad očetovo smrtjo sam usmrtil. Čete so proklamirale za predsednika nečaka prejšnjega, predsednika, Feliksa Diaza, ki je dozdaj bil v ječi. Madero, ki je zbežal, pa je proglašen za sovražnika republike. Mostovi med Mexiko in Tolneo so podrti. Severnoameriške zvezne države so poslale v mesikanske vode vojne ladje.
ZBORNICA.
Dunaj, 11. februarja. V današnji seji zbornice je minister deželne hrambe G e o r g i branil vojaško \ipravo glede preskrbe vojakov na meji in končal svoj govor s patriotičnimi besedami. Predlog posl. S e i t z a , naj se otvori o ministrovem odgovoru debutu,
jo bil s 175 proti 121 odklonjen. Zbornica je nato razpravljala o manjših predlogah in med drugim obravnavala v prvem branju krošnjarski za-k o n. Konferenca načelnikov je sklenila, da se prihodnja seja skliče pismenim potom, to se pravi, tako dolgo ne, dokler finančni odsek ne konča svojega dela. Najbrže se vrši prihodnja seja šele 24. t. m.
HOCHENBURGER NE GRE.
Dunaj, 11. februarja. Vest »Narod« nih listov«, da jc dr. Hochenburger prosil za dopust, ker je bolan in da jo temu dejstvu pripisati važnost, je neutemeljena.	■>
SESTRA SV. OČETA ZBOLELA.
Rim, 11. februarja. Starejša sestra Sv. Očeta, Roza Sarto, je nevarno zbolela.
VELIKI NEMIRI V TOKIJU.
Tokio, 11. februarja. Vsled razpustitve parlamenta, ki se še ni zbral, so v Tokiu nastale velike demonstracije proti premieru knezu Katsura. Prvi spopad med množico in policijo se je vršil pred parlamentom. Nato se jc množica podala precl uredništvo vladnega lista »Kokumin Shimbun«. Iz uredništva so na množico streljali. Nastal je poboj, v katerem je bilo 6 oseb ubitih, 70 pa ranjenih. Demonstranti so zažgali tramvajske vozove in demo-lirali neko policijsko stražnico.
VIHARJI V ATLANTSKEM OCEANU.
Reka, 11. februarja. Parniki druž-be »Adria« zaradi velikih viharjev na obrežju Maroka niso mogli pristati v La Rochu in Casablanci in so se vrnili, ne da bi mogli blago izkrcati.
NORE ŽENSKE.
London, 11. februarja. Sufražete so zopet uprizorile velikanske škandale. Pobile so več šip, med njimi tudi one na palači princa šlezvigholštajnskega. Sufražete so nadalje prerezale brzojavne žice proge Lonci i i—Glasgov in celo pokvarilo aparate.
15LETEN MORILEC.
Klau. n (Saksonsko), 11. februarja. Tu so 15inpolletnega vajenca Herman-na Petzolda, ki je umoril in oropal nekega 141etnega Gade-ja, obsodili na 15 let ječe.
— »Danica na Dunajn ima v sredo dne 12. t. m. svoj redni občni zbor.
V Avstroogrskih političnih krogih se vest o odstopu admirala grofa Mon-tecuccolija trdovratno vzdržuje. Njegov naslednik kot načelnik v mornariškem oddelku ima. biti nadzornik mar-narice podadmiral Haus.
Admiral grof Montccuccoli je bil rojen v Modeni 1. 1843. L. 1850. je postal mornariški kadet; kot redovnoladijski praporščak se je boril pri Visu. Leta 1892. je postal redovnoladijski kapitan, 1. 1897. konteradmiral, 1. 1903. podadmiral, 1. 1904. načelnik v mornariškem odelku in poveljnik mornarice in leta 1905. admiral.
Podadmiral Haus, ki od julija 1912. zavzema mesto nadzornika mornarice, je eden najsposobnejših častnikov avstrijske mornarice. V mornarici služi ocl leta 1869.; 1. 1905. je postal konteradmiral, leta 1910. pa podadmiral. Več let je deloval kot prezidialni šef mornariškega oddelka, nato je poveljeval rezervno eskadro in leta 1908. do 1910. eskadro.
Podadmiral Anton Haus.
LManske novice.
lj Liberalna modrost se je zopet oglasila. Liberalne načrte pri mestnem gospodarstvu v Ljubljani je gostobesedni gospod AdoU Ribnik ar na nedeljskem shodu v Spodnji Šiški tako-le osvetlil: »Ljubljanske občinske doklade se v doglednem času zvišajo na 50 odstotkov.« — Tržni nadzornik diktira tako iz Spodnje Šiške Ljubljančanom zvišanje občinskih doklad. Stvar zastopnikov S. L. S. v ljubljanskem občinskem svetu bo, da tržni nadzornik Ljubljančanom ne bo komandiral zvišanja doklad.
lj Nova Ljubljana. Pred dnevi smo poročali o novih načrtih o regulaciji nove Ljubljane do Stožic. Včeraj se je komisija za presojo teh načrtov zbrala v veliki dvorani »Mestnega doma«, kjer so bili došli načrti razpoloženi. Včeraj je komisija odprla še dva došla načrta, ki sta imela gesli: »Salus publica« in »Zlato-rog«. Iz predloženih načrtov je komisija izločila od tekmovanja včeraj načrte: »Podoba mesta«, »Nova Emona«, »1913«, »Zdravo bivanje«, »Preteklost, Sedanjost in Prihodnjost«, »Sava«, »L. S.« in »Zlato-rog«. Izmed ostalih načrtov se komisija v kratkem odloči o prvenstvu.
lj Lepo uspela priredba ženskega oddelka S. K. S. Z. V inedeljo je priredil ženski oddelek S. K. S. Z. v Ljudskem domu igro »Egiptovski Jožef«. Tudi to pot se je pokazalo, kaj premore marljiva agitacija. Prostori Ljudskega Doma so bili nabito polni in je še kakih 100 ljudi odšlo, ker ni bilo dobiti niti sedeža niti stojišča. Igra sama je bila izborno vprizorjena in je bila pohvala splošna. S to igro se je vnovič dokazalo, da se da tudi s podučnimi svetopisemskimi motivi prirediti zabavno igro brez skozi celo igro se raztegajo-čih ljubavnih scen. Pripomniti bi bilo le, kolikor se tiče igralcev, da se je splošno opažalo, da se je Jožef semin-tja kretal preveč ležerno in komodno, kar gotovo ne odgovarja svetopisemskemu Jožefu, ki je bil vseskoz Bogu vdan mož in so gotovo tudi njegove kretnje odgovarjale temu razpoloženju. Gledalci so splošno izražali veliko dopadajenje nad igro, ki je prekosila marsikatero priredbo.
Ij Mešani zbor »Ljubljane« ima jutri večer in odslej vsako sredo vaje za koncert. Ker so na sporedu točke, ki niso lahke, je treba pri vsaki vaji p o 1-noštevilne udeležbe.
lj Dvorni svetnik je postal deželni šolski nadzornik Franc Leveč, znani slovenski leposlovec in slov, ničar.
lj Umrli so v Ljubljani: Marjana Ves, občinska uboga, 80 let. — Frančiška Miklavc, prosjakova žena, 45 let. — Makso Beden, sin pekovskega mojstra, 5 mesecev.
lj Iz gledališke pisarne. Danes, v to-/e* (nepar-predst.) se prvič igra na slovenskem odru Birinskega štiridejanska komedija »V r t o g 1 a v c i«, velezabavna, živega dovtipa in satire, grotesknih prizorov in burkastih zapletljajev polna prešerna farsa na vrtoglavo početje ruskih na videznih in istinitih revolucijonarjev. — Nadaljni repertoar: v četrtek (par) prvič v sezoni Puccinijeva velepriljubljena opeta »Madame Butterfly«; v soboto (nepar) re-priza »Madame Butterfly«; v nedeljo popoldne kot velika tujska predstava zadnjič v sezoni Offenbachova komična opereta »Orpheus v podzemlju«; v nedeljo zvečer prvič v sezoni Schwayerjeva drama mladega dijaka »Red iz nravnosti« z gosp. Š e s t o m z Dunaja kot debiitantom v vlogi Feliksa. V torek in v četrtek Leharjeva opereta »Grof Luksemburški« z gosp. Iličičem iz Trsta kot gostom.
lj Poizkušen samoumor. Sinoči se je v Tesarski ulici v svojem stanovanju obesil delavec Avgust P o 1 i k. Na lice mesta poklicani policijski stražnik ga je z gibanjem rok in drgnjenjem spravil še k življenju, nakar ga je na zdravnikovo odredbo pustil v domači oskrbi. Vzrok poizkušenega samoumora je bil baje nek domač prepir.
lj Nepošten trgovski pomočnik. Dne 1. t. m. je stopil v službo k neki tukajšnji tvrdki leta 1888. v Tržiču rojeni Franc P o 1 j a n e c kot trgovski sotrtidnik. Že prvi dan svojega službovanja je vzbudil nekak sum in ga jc šef začel nadzorovati ter ga iaktično zasačil pri tatvini denarnice, nakar je bil odpuščen iz službe in ovaden policiji, ki ga je takoj aretovala in izvršila pri njem hišno preiskavo. Pri preiskavi so našli ukradena zrcala, double-verižice, krtače,"steklenice parfuma, žepne nože, denarnice, glavnike, krtače za zobe, novo perilo itd. Nadalje je policija dognala, da je Poljanec deloma podaril, deloma za zelo nizko ceno prodal po raznih gostilnah ie več drugega blaga. Izročili so ga deželnemu sodišču.
lj Vlom. Včeraj popoldne je nekdo vlomil v Korunovi ulici v Kalinovo stanovanje in ukradel dva suknjiča, zlato verižico. par uhanov in tolar za 5 kron.
Razne stvori.
Predavanje jezuita Camellija o brezžičnem brzoajvljenju. Superior jezuitov v graški Stiegenkirche, pater Pavel Camelli, je 10. t. m. predaval na Dunaju v Leonovi družbi o sedanjem stanju razvoja brezžičnega brzojavljenja, P, Camelli je govoril tudi o brezžični brzojavni postaji na graški Stiegenkirche. Predavatelj izvaja, da se od mladosti sem z veliko vnemo peča z elektrotehniko. Lani je zato napravil na Stiegenkirche 65 metrov nad mestom anteno in je nato prosil za dovoljenje pri graškem poštnem ravnateljstvu. Stvar se je dobro razvijala in dovoljenje bi se bilo v kratkem času dalo, kar je izšel odlok vojnega ministrstva, ki je izvajal, da se mora nahajati kaka tajna zasebna brezžična brzojavna postaja, ker nekaj brzojavk ni došlo. Radi tega odloka jc poštno ravnateljstvo ukazalo odstraniti anteno.' Govornik je ostro ožigosal postopanje gotovega časopisja, nakar je predaval in izvajal tudi več eksperimentov.
Zatiranje Poljakov na Ruskem. V graščini Czarnotckega v Sluvkem je bila zasačena »tajna poljska šola«. Gubernator je obsodil Czarnockega na denarno globo 500 rubljev ali na trimesečno ječo, nadučiteljico Jadvigo Kisielovno na. denarno kazen 200 rubljev ali na en mesec ječe in njenega pomočnika na globo 100 rubljev ali na dvajsetdnevni zapor. — V Hrošovcu sta bila obsojena na tridesetdnevno ječo oficial Tribuchovvski in S. Domasze-wicz, ki je učil dva oficialova otroka poljskega branja. Oblasti so obsodile, češ, da je bila to »tajna poljska šola.« Žalostno, trikrat žalostno, da brat brata tako zatira!
Neki Maksim Neumayer namerava v državi Para v Braziliji pokrajino v braganški železnici (Estrada de Ferro de Braganca) obljuditi z avstrijskimi naselniki. Ta pokrajina je pa zbog svojih klimatičnih razmer povsem nepri-kladna za naselbino. To so pred par leti že poskusili španski naselniki, ki so se vsled slabega podnebja morali preseliti drugam. Pred naselitvijo v teh krajih se torej resno svari.
Boj za žensko volivno pravico na Angleškem. Sufragetke so 9. t. m. pobile šipe v več klubih, kakor tudi na palači princa Kristijana Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburg. Nadalje so v soboto prerezale tudi brzojavne žice med Glasgowom in Londonom. Zveza je bila več ur prekinjena.
Slavni polarski raziskovalec ponesrečil. »Globe« poroča iz Neuseelanda, da je kapitan Scott 18. t. m. pripotoval do južnega tečaja. Ko se je pa z južnega tečaja vračal, je zasul njega in njegove spremljevalce snežen vihar in je Scott s spremljevalci mrtev.
24umo štetje. Švicarski zvezni svet je sklenil, da uvede mesto 12urnega 24urno štetje, če se uvede tudi v Nemčiji ip v Avstriji. Do zdaj sc je uvedlo 24urno štetje v Italiji in v Belgiji. Pri vožnjah na železnicah bi bila uvedba 24urnega štetja zato praktična, ker bi se dnevni in nočni čas v voznih redih ne zamenjala, kar se zdaj večkrat pripeti na škodo potnikov,
Malarija v albanskem primorju. V primorskih krajih, ki so jih zasedli srbski vojaki, se silno širi malarija.
: Naro aite.,
Književnost.
Katoliški verouk za realko, učiteljišče in dekliški 1 i c e j. Prva kinjiga: Verske resnice. (Dogmatika.) Po I. in II. gimnazijski veroučni knjigi priredil dr. Ivan Svetina, v Ljubljani 1913. (VII -j- 176 str.) V založbi »Katoliške Bukvarne«. Cena vezani knjigi 2 K 80 vin.
Ta knjiga je pravkar izšla s cerkvenim odobrenjem in c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk jo je potrdilo kot učno knjigo za višje razrede zgoraj navedenih šol. Prirejena je po prvi in drugi gimnazijski veroučni knjigi (apo-logctiki in dogmatiki) tako, da sta obe knjigi združeni v eno ter je vsebina mnogo okrajšana in olajšana. Veudar so izpuščene le nebistvene stvari. Kar je potrebno za utrditev verskega prepričanja in jasno umevanje verskih resnic, je ohranjeno in podano v taki obliki, da knjiga ni le primerna za šolo, ampak bo vsakemu izobražencu razumljiva tudi brez šolske razlage. Podaja n. pr. dokaze o bivanju božjem, o neumrljivosti človeške duše, o zgodovinski verodostojnosti štirih evangelijev, o božanstvu Jezusa Kristusa, o božji ustanovitvi in božjem vodstvu katoliškp cerkve i. dr. v znastveni, pa vendar lahki in jako pregledni obliki. Zato naj bi si knjigo nabavili in jo premišljevaje čitali izobraženci sploh, zlasti na šc naše izobraženo ženstvo,
med katerim se je žc večkrat poudarjalo, da pogreša in si želi verskega pouka, ki bi bil na nekoliko višji stopnji, nego ga more podati ljudska šola.
Zanimala bo knjiga še posebe mnogoštevilne pisateljeve učence, ki so se teh naukov na gimnaziji učili še v nemškem jeziku, kakor tudi go-jenke nekdanje višje dekliške šole, katerim je bil pisatelj mnogo let vero-učitelj. V knjigi najdemo vzvišene verske resnice v lepi slovenščini ter prikupni obliki. Kdor ljubi resnico, bo knjigo z veseljem čital, in ako bo vsebino samostojno in resno premišljeval, se mu brez dvombe razblini mar-sikak predsodek, ki se ga je morda na-vzel iz raznovrstnega slabega čtiva.
Samoumevno je, da knjigo priporočamo tudi duhovnikom. Nova knjiga jim bo služila za hitri pregled, kakor tudi za primerno izobraževani je v apo-logetičnih in dogmatičnih govorih.
Dr. Josip Gruden.
Hiranje ~ feditev.
Proti hujšanju po bolezni vsled slabega teka ali podobnega, se mora na vse načine boriti. Kdor se v teli trenotkih oprime Scottove emulzije, pride, kakor je že pokazala mnogokratna izkušnja, v dveh ozirih hitreje do cilja. Najprej povzroči
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mrr,
s	Cas opazovala	Stanje barometra v mm	Temperatura Celziju	Vetrori	Nebo	3 ■ . je = z i »t a. t.
10 9. zveč.		747 6	1-2	brezvetr.	jasno	
12	7. zjutr.	7449	-07	si. jjvzh.	oblačno	00
	2. pop.	742-7	7-7	sl.vzjvzh.	jasno	
stalen dober tek, vsled česar se toliko več jč, kar že samo ob sebi povspeši ojačenje. Drugič je pa Scottova emulzija nenavadno redilna in povzroči že sama v kratkem času ojačenje in reditev.
Ker se Scottova emulzija prireja iz izključno najčistejših in najboljših surovin, in učinkuje skozinskoz zanesljivo, si je pridobila svetovno priznanje koi najboljša emulzija iz ribjega olja.
Cena originalni stekl niči je ž K M v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje fiu vin. v 2namkah na SCOTT & B0WNF„ G. m h. H., Dunaj Vil., m se skl cujc na ia časopis, dostavi se mu ena po5i-liatcv potom lekar e za poskušnjo	s
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, U februarja 1913.
Pšenica za april 1913.....11-61
Pšenica za oktober 1913 . . .	12-19
Rž za april 1913.......9-92
Rž za oktober 1913.....9 63
Oves za april 1913......1028
Oves za oktober 1913 ....	8 85
Koruza za maj 1913.....7-76
Koruza za julij 1913.....VJ6
Išče se
posojilo
na posest Vknjižba drugo mesto. Obresti plačam po 6'/2° o- Vsako leto se odplača 1000 K svote. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro 1948 '455.
Večjo množino smrekovih, mecesnovih in jesenovih
Srednja včerajSnja temp. 1-7°, norm. — O-?".
459
Tužnoga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno-ljubljena hči in sestra, gospodična
MARIJA B0LKA
danes dne 11. februarja ob 8. uri dopoldne po dolgotrajni inučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 20. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v četrtek dne 13. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stožice št. 3, na pokopališče pri Sv Jurju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Ježici.
Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
STOŽICE, 11. febr. 1913.
Anton in Marija Bolka, starši. Anton. Ivan, Franc, Alojzij, bratje.
Podpisani preklicujeni vse žaljive besede, ki sem jih govoril dne 12. januarja t. 1. proti Jožefu Zarniku posestniku v Krtini št. 49.
ANTON SUŠNIK
447	v Krtini št. 42.
1Q|
1 Odkar zaltrkuism 1 si iuinam}

caj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim pri mleku in sladkorju v gospodinjstvu polovico denarja. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnib naročilih dr. pl. Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLADIN pri izdelovatelju, lekarnarju dr. pl. Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, Kranjsko. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek '/< kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnk6czy, Sciidnbrunner-strafle 109, Radeckyplaiz 4, Joselstadter-straBe 25. V Gradcu: Sackstraila i. 109
ima na prodaj Jakob Sotenšek, Ko-
tredež, p. Zagorje ob Savi.	445
V Črni pri Prevaljah, blizu cerkve je naprodaj novo zidana, enonadstropna z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom, ležeča ob glavni cesti. Ponudbe sprejema in pojasnila daje M. Slanič, v Črni, Koroško.	456
7. mešanim blagom in poljskimi pridelki v znano
premožnem trgu na S|>od. Štajarskem se takoj odda Velika poslopja v najboljšem stanu in legi. Velik promet, lepa zaloga svežoga blagu, po ugodnem direktnem nakupu. Interesenti naj se oglasijo pod „Srečka 457" na upravo »Slovenca". (Znamka za odgovor).	457
na vodo in izvrstna lesna trgovina v okraju Z
225T ¥2liica skladišča za seno,
se proda vkup, ali vsako zase. Vpraša se pod „Dobia eksistenca 458" pri upravi .,Slovenca". Znamka za odgovor.	458
ZafiuaSiL
460
Povodom smrti mojega soproga, gospoda
Frana lnr
fouarnarja itd.
mi je došlo toliko izrazov resničnega sožalja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Zato .storim to na tem mestu z zagotovilom, da so mi ti dokazi sočustvovanja zelo olajšali bridkost in žalost. Zlasti pa se moram zahvaliti darovatoljem prelepih vencev in vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti, predvsem pa si. občinskemu odboru spodnješišenskeniu in g. žuiianu Seidlu, g. županu zgornješišenskemu Zakotniku, gg. zastopnikom krajnega šolskega sveta, slavnim društvom Čitalnica, Sokol, podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, si. načelstvu Vodne zadruge, zastopniku okrajnega cestnega odbora g. županu Belcu iz Št. Vida, gg. zastopnikom mizarske zadruge za ljubljansko okolico in vsem g g. tovarišem pokojnikovim iz Ljubljane. Globoko me je ganilo krasno petje žalostink, ki jih jo zapel pevski zbor Čitalnice, pomnožen z gospodi iz gledališkega opernega zbora. Vsem moja srčna zahvala. II koncu se zahvaljujem še gg. nosilcem vencev, ki so tako radevolje se v to |ionudili in g. Ivanu ltojini, ki je tako lepo oskrbel pogreb.
V Spodnji Šiški, dnu 10. svečana 1913.
mihaela Bsjrger.
%
Po svelo.
Glavni dobitek. Zanimivo ie dejstvo, da glavni dobitek raznih loterij in srečk dobi skoro vselej kak revež. Tako je bilo pred kratkim v Španiji in tako to dni v Italiji. Tudi na Francoskem so zadnja lota zadeli veliki dobitek krošnjarji, peki, brivci, železniški delavci, kovači, rudarji itd. Za vse te ljudi pomeni glavni dobitek velikansko presenečenje in razburjenje, nekaj, česar pni hip navadno ne morejo poj miti in obvladati; marsikdo teh srečnikov plača glavni dobitek z življenjem — zadene ga kap —. drugi zblazni itd. Brivec IV.itet, ki je pred nekaj leti zadel veliki francoski dobitek, je kasneje poskušal analizirati prve vtiske velikega dogodka. Pravi, da je bil najprej popolnoma zmeden, različna nasprolu-. joča si čustva so se borila v njem za prvenstvo: skrb, strali. nemir in veselje. »Z eno besedo — nič Kaj prijetno ni bilo; toda za prihodnjič, kakor upam, sem sedaj utrjen,« tako sklepa Pontet. Kakor se pa najde ljudi, ki celo smrti pogumno ali vsaj hlad/.iokrvno zro v obraz, tako je tudi takih, ki jih glavni dobitek ne spravi iz ravnotežja. Tako je neki preprost, uslužbenec v Marseilli, ki je zadel pol milijona, rekel svojim tovarišem: »Moralo je tako priti; v loteriji sem zmerom srečo imel.« Enako ravnodušnega je našla sreča nekega majhnega francoskega državnega uradnika. Ko so mu tovariši v uradu čestitali in menili, češ: sedaj boš pa uradno suknjo na klin obesil, je rekel iskreno: »Zakaj neki? Saj ni tako težko v uradu, pa že raje ostanem « Dva rudarja v Lillu, ki sta zadela glavni dobitek, sta po svoje pokazala svoje veselje in dobro srce. Priredila sta za svojih 180 tovarišev sijajno pojedino, h kateri so prišli v slavnostnem izprevo-du z godbo na čelu. Veselo je moralo biti tudi v prisilni delavnici v livori na Portugalskem, ko so gojenci — kakih 100'> po številu — zadeli veliki dobitek. Odkritosrčno vesel je bil velikega dobitka Francoz Gazel, ki je na obvestilo o veliki sreči olajšan priprosto vzdih-nil: »Hvala Bogu! Sedaj se bom vsaj iznebil svojih hčera!« Pa se jih je res.
Sneg v Perziji, Iz Teherana poroča poštna uprava, da je poštna služba vsled velikega snega popolnoma prekinjena. Sneg je -i m visok. Teheran je najmanj za li dni popolnoma odrezan ocl Evrope.
10 vagonov lepega čistega
KNJIGOTRŽTVO.
Povest o dveh mestih. Leposlovna knjižnica. Napisal Charles Dickens. Prevel J. Cankar. — Ta roman najslavnejšega angleškega pisatelja, ki v njem opisuje v pretresljivih barvah dobo francoske revolucije, je tako interesantno čtivo, da mu gre v literarni izobrazbi vsekako eno prvih mest in more tudi sicer veliko pripomoči k poglobljenju estetičnega razumenja vsakogar. Cena 5 K 50 h, vezano 6 K 50 h.
Mož Simone. Leposlovna knjižnica. Francoski spisal Champol, preložil V. Levstik. — Ta skrajno zanimanje vzbujajoča povest mcgočne in zveste ljubezni žene do telesno pohabljenega moža je našla tudi v pričujoči slovenski prestavi med nami veliko čitateljev in sc je splošno hvalila. Priporočati jo je najširšim krogom, ker je lahko umevna in tako dramatična, da more zadovoljiti najživahnejšo domišljijo. Cena skupno z zvezkom Leposlovne knjižnice Ševčenka, »Hajdamaki«, 3 K 40 h, vezano 4 K 50 h.
Ponižani in razžaljeni. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil V. Levstik. — Roman ženiaLnega Dostojevskega ne potrebuje posebnega priporočila. V »Ponižanih in razžaljenih« je ta izborni poznavalec človeške duše, zlasti njenega trpljenja kontrast med življenjem višjih in nižjih krogov v Peterburgu s tako realistiko naslikal, da mu je v tem oziru malokdo kos. Knjiga vzbuja najplemeritejša čustva ljubezni in usmiljenja. Cena 3 K, vezano 4 K 20 h.
Straža. Leposlovna knjižnica. Poljski spisal Boleslav Brus. Poslovenil Franc Vi-rant. Malo je tako rodoljubnih del, kakor je »Straža«, ki slika boj poljskega kmeta proti prodirajočemu nemštvu. To je proslava grčavega vztrajnega slovanskega kmečkega življa, ki si ne da izlepa iztrgati niti pedi domače zemlje. Vsako rodoljubno srce se bo ob tem romanu navduševalo in utrdilo v narodnem boju. Cena 2 K 40 h, vezano 3 K 40 h.
Rezporoka. Leposlovna knjižnica. — Francoski spisal Pavel Bourget. Preložil A. Kalan. — S tem romanom se po pravici ponaša svetovna literatura. Pisatelj je globoko posegel v največje zlo moderne družbe, to jc v napačno pojmovanje zakona in rodbinskega življenja, ki rodi toliko gorja v današnjem svetu. Trpljenje žene, ki je pri tem najbolj prizadeta, uam Bourget opisuje z nedosežno močjo. Naj bi ne bilo izobražene družine, kjer bi ta roman ne bil znan! Cena 2 K .vezano 3 K.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
se odda. Naslov pove uprava. (Znamka za odgovor lj
(strojne) za izdelovanje zabojev sprejmemo v trajno delo. Ponudbe: Knezoškofijske žage v Vrbovcu p, Mozirje, Štajersko.
Št. 166 IV.
444
službe občinskega zdravnika.
V smislu § 2. zakona z dne 12. avgusta 1907 dež. zak. list, št. 39, razpisuje se stem mesto občinskega zdravnika za občino Podgrad z letno plačo 1600 K in potno odškodnino (pavšalom) 1000 K.
Zdravnik stanovati mora v Podgradu, kjer je sedež okrajni sodniji in drugim uradom, mora držati svojo farmacevtsko omaro in govoriti jeden slovenski jezik.
Pripomnja se. da se bode v kratkem času ustanovil zdravstveni okoliš treh občin tega sodnijskega okraja, namreč: Podgrad, Jelšane in Materija, ter da se. more računati na povišanje plače.
Natančneji pogoji leže na ogled pri podpisanem županstvu.
Prošnje za to mesto poslali je podpisanemu županstvu v 4 tednih.
ŽupamistwQ občine Podgrad
dne 10. februarja 1913.
Dekleva, župan.
Sanatorium Emona
--------------K okenskega ulica 4
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik In Scf-zdravnlk: Dr. Fr. Oerijano, prlmar l.klr.odd.dež.boln,
Sjjrup Sarsaparlllae
ostnpoa a darom.
i Istilo krvi. Mekl. K B 60 in 7'50.
V.
Lisirat s Hm SKS.
Nadomestilu za Paln-E.TpaUor • »14-voiu. — SoleSlne nfcltluJoCe sied-
Ftvo za vdrgnenjr pri prehiajcnjn, revni?, ti trnu, protinu itd. - Steklenica K —-S", 1*40, i -.
2e!eznato beljakovinasta tinktura s sidrom, za malokrvnost ln bledičurmt.
Steklenica K 140. Steklenica K 140.
Dobiva se po lekarnah ali pa narav-nost cd Dr. RIOET£JW.BVI-. leStoruc. „Pn ilutam lovu". Praga I. Elizcibatnu. tiirts, 6.

/
Priložnostni imrp!
palipp!
V?Sf5klIl Ž8V) jSV
na zgdrp!
čevljev na zadrgo za 14*75
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z do-nrimi podplati. Teh 30.000 parov čevliev ie bi o namenjeno za balkan ke drŽave, ki so tni pa vsled vojske ostali. Zato prodajani pod lastno ceno 3 pare čevljev za gospode ali visoke čevlie na zadrgo za ženske iz na> boljšega usnja in v vseh velikostih za K 14 75. Pri naročilu zadostuje številka ali pa nieia v centimetiih. Razpošilja po povzteju prva krščanska razp>šiljalnica za
čevlje FraricHumann,DunajII.Aloisg?sse3/10R.
Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila.
Prnila CD oziroma u da v najem ali za-
■ I Uliti aCa menja dobro idoča
{gostilna in trgovina
z mešanim blagom v zelo prometnem kraju na
Gorenjskem, oddaljena 4. minute od kolodvora. Da se tudi trgovina sama v najem. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 429 (Znamka za odgovor.)	42!)
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji
HM
žitni kav
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izboino tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita naji-krbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, S?."!«
in postali bodete za vedno moj stalen
odjemalec.	324
Pri graščinskem oskrbništvu v Haasbergu pri Planini
sprejmeta se
zakonska mož in žena
za oskrbovanje krav.
Mesefna plača moža K 60'—, žene .'50 K, dalje prosto stanovanje, vsak dan 1 liter mleka in 10 m' drva na leto.	397
ibleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturnl trgovini
2934
zrau. škofije
Štev. 126 pr.
398 8
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
okrožnih zdravnikov
na Kranjskem:
1.	v Cerkljah pri Kranju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od zdrav-stveno-okrožnega zastopa še posebno doklado v letnem znesku 500 K;
2.	v F ari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K. aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto;
3.	na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
•i. v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 Iv in s pravico do dveh petletnic po 100 Iv. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 Iv;
5.	na Raki v Krškem okraju s plačo letnih 1400 K, aktivitetno dokladt 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Ilaka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
6.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravslveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
10. marca 1913.
fn jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deže?nega odbora kranjskega.
V Ljubljaui, dne 5. februarja 1913.
Kranjska deželna
Za de£elnoga glavarja:
dr. Lampe i. r.
u deželnem dvorcu
HiiQd o Gosposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
47*7»
n« leto. ObreMi priniaujo glavnici poluletno, tako da vlagatelj dobi r.u vsakih 100 K 4 M obriatl, ker plainjo banka iz mojega rontnl davek. Banka jc puplralno varen zavod. Za vlogo jamči direktno dežela Kranjska
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim sestopom v
4%%
komunalnih zadolžnicah.

Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4 V?/«
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varno komunalne za-dolžrtee in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke vsak deiaonik od pol 9. ure do-poSdne tlo 1. ure popoldne.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »ii&loli&ke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha MoSkere«