Stev. 33*, Leto II. rebeljsi ijy g NEDELJSKA IZDAJA gl SPITAL 'NA DRAVI.iddeljal^ne''2^elBir'« ~: Milu................... SVEČNICA LJUME-N REVELATION C3J Danes je preblažena Devica Marija v templju darovala Dete Jezusa in starček “Bfljneon ga je poln Sveteba Duha vzel v svoje naročje in slavil Boga na veke« ' Letos se-ga svecnica že v velikonočno dobo, čeprav spada še k "božičnemu^Času. Misli praznika so pravi prehod z božiča v veliko noč: Ravno daneo, točno 40 dni po božiču,, jo praznujemo, "ko so bili- dopolnjeno dnevi očiščevanja.” Sveta Cerkev- kaj rada praznuje svoje praznike v zgodovinskih razdobjih, n.pr. Obrezovanje, Kristusov vnebohod, binkošti, rojstvo sv.Janeza Krstnika. Malo je praznikov,ki bi bili tako bogati po vsebini in simboliki. V prvi vrsti je'to Gospodov praznik, še-le na drugem mestu Marijin. Da smo prazniku popolnoma pravični, ga moramo staviti v vrsto najVeč j ih božičnih praznikov i Božič, Razglašenjse Gospodovo. in Svečnica so vrhunci zimskega. kroga praznikov. Na njih moremo ugotoviti lep napredek (rast), tako v simbolu luči, kot^v udeležbi človeštva pri božjem razodetju. Ob božiču sveti MLuč y temo in le male jih je, ki so jo sprejeli” (Mati Marija, pastirji pri jaslicah); na Razglašenje sije Luč nad Jeruzalemom (sv»Cerkev), "slava Gospodova je vzšla nad. Jeruzalemom" in poganski svet drvi iz teme v mesto luči.,Danes, na svečnico, je luč v naših rokah, nosimo jo v procesiji in pri sv. maši. Luč je bistveno zlita z današnjim-bogoslužjem. Danes gre tudi sv. Cerk-sv kot nevesta naprotijin jemlje polna hrepenenja učlovečeno Usmiljenje v svoje naročje .''Prav to. stopnjevanje dela naš praznik taico lep. 0 božiču je sv.Cerkev še čisto v ozadju, novorojeni Bog - Kralj preveva bogoslužje; na Raz— plašenj e nastopa sv.Cerkev že kot.nevesta okrašena z obleko zveličanja, kot nevesta okrašena z dragulji. Na današnji praznik opazimo še viden napredek. Nevesta krasi svojo spalnico ’in gre svojemu ženinu naproti. Zato poje sv. Cerkev pri obhodu s svečami poročno pesem t , Ozaljšaj svoj hram, Sion, in sprejmi Kralja Kristusa; Okleni se Marije, vrat nebeških; zakaj ona nosi slavnega Kralja nove luči; Tu stoji Devica, ki nosi na rokah Sina, rojenega pred danico$ tega je vzel v naročje Simeon ih narodom oznanil, da je on Gospod življenja in% smrti in Odrešenik sveta, . Prav v tej udeležbi človeštva je glavni pomen našega praznika. Zato ga imenujejo Grki zelo _značilno - srečanje. Človeštvo . sreča Gospoda v templju (sv.Cerkev). Če je najgloblji smisel božične OS, dobe poroka sv. Cerkve s Kristusom, je ta misel v teh treh praznikih ta,. '2r lepo stopnjevana in do konca speljana. Glavni smisel praznika je torej i Kristus Kralj in ženin vstopa v svoj tempelj (Cerkev), Cerkev pa mu gre kot nevesta veselo nasproti. =—e OSVOJIMO SI GLAVNE MISLI MUBi'................ 1. Danes so se izpolnile okov, ki so pre-emski tempelj prišel vanj Odrešenik in se bo kot takšen razodel. rJezus stopa danes prvič v hišo svojega Očeta, kot On sam imenuje tempelj, V 'templju se bo še pogosto pokazal kot Odrešenik in božji Sin. Ta misel prevladuje v praznični maši; 0 tem govori vstop,stopinska molitev in berilo. Tempelj pa je podoba sv.Cerkve. 2. Danes je bil Kristus v templju predstavljen 0č._,tu in mu darovan. Po postavi je bil vsalc prvorojenec Bogu posvečen in so g-o morali prinesti v tempelj in odkupiti. Za Gospoda pa ima darovanje globlji pomen. Predstavitev po Marijinih rokah je takorekoč darovanje njegovega življenja. Če, primerjamo Jezusovo odrešeniško življenje z mašno daritvijo, potem je njegovo darovanje v templju darovanje, smrt na križu krvavo povzdigovanje in spremenjenje. Danes leži božje daritveno Jagnje na pateni, se daruje Očetu, čez 33 let bo na križu svojo daritev dovršil. Bilo je darovanje celega odrešenja in daritvena volja vseh vernikov je bila s tem združena. 3« Danes je prinesla Marija svoj očiščevalni dar. Po postavi se je morala vsaka mati po porodu otroka oprostiti* levitske nečistosti. 0 vsakem otroku ,je namreč veljala psalmova :beseaa (50)s "Glej V pregrehah sem bil rojen in v grehih me je spočela moja mati.” Gotovo Marije ta predpis ni vezal, sao je bila naj^cistejša Devica in njen otrok nedolžno Jagnje božje0 Kljub temu je prinesla iz ponižnosti in iz naj čistejšega smisla z? daritev dar ubogih, par golobčkov. y .posnemanje in spomin na Marijino očiščevanje iriamo mi kristjani .lepo, žal vedno bolj pozabljeno nav.ado, Marija v templju povzdiguje Zveličarja sveta v rokah, ponižno Bogu ga daruje za nas, ki smo pepel in prah. Potem v naročje Simeonu nebeško Dete položi, ki luč človeškemu je rodu in vsem, ki blodijo v temi. Najlepši cvet se je razgrnil, deviškega telesa sad, ki luč, življenje nam je vrnil, podaril večno nam. pomlad# Zato se Simeon radujje, ko Luč sveta v rokah drži, Naj dih ga smrtni poljubuje, saj sije Sonce milosti! Velika luč je zasvetila, pregnala z zemlje temno noč, z radostjo duše napolnila* Zveličar naša je pomoč. Kot starček Simeon ljubimo Gospoda, ki je Luč sveta, pobožno v srcih vsi nosimo, povsod neskončnega Boga! POMEN SOCIJALNEGA KATOLICIZMA V izogib dvoumju in napačnemu pojmovanju so potrebna nekatera pojasnila in podrobnosti, da bomo stvari pravilno, razumeli. Ko pravimo, da ima evangelij socijalno vrednost, še ne trdimo, da vsebuje nek popoln soeijalni načrt, v katerem je treba iskati rešitve posameznih gospodarskih ali političnih vprašanj, Kristus se ni spuščal v dajanje -svetov za stvarne primere. Četudi bi to storil,. bi taki sveti imeli samo začasen pomen, kajti stvarne, vsakdanje zadeve se izpreminjajo S časi in^z ljudmi. Gospodarsko-politične pogodbe in programiv ki se prilično porajajo, takoj zastarajo in se spremene s prilikami, ki so jih porajale, Kristusov nauk pa ima svojo izvirnost- bas v tem, da je neoseben, nadčasoven, neodvisen od okoliščin, kakršnimkoli razmeram ljudje umirajo in zapuščajo svoja .mesta drugim, neizmerno socijalno veljavo pa vedno ostane. Kadar torej vrednost, hočemo povda: pravila in občeveljavna življenje in razvozijati vsa zamobana vprašanja in naloge, ki postavlja človekovo socijalno udejstvovanje, Najprej je že to duhovno spopolnjevanje poedincev, kar je delo evangelija pri vseh, ki se po njem ravnajo, že -neposredna korist za družbo samo« Vrednost družbe je namreč odvisna predvsem od osebne vrednosti njenih udov* Organizem, čigar- udje so bolni, ne n, svojo izvirnost ima v lahkoti prilagojevanja , kakršnikoli družbi in časom« časi minevajo, J ■ evangelij s svojo jih more sestavljati zdravega in močnega telesa. dravba ki je. iz slabega gradiva, prav gotovo ne mer e. biti solidna. Prav narejena tako je z družbo, ki se ne more povzpeti na višjo nravno stopnjo, če v njenih posameznih udih pada nravna raven« V prakr-šcanski debi je sv. Justin rimskim poganskim cesarjem razkrival socijalno utrjuje red v človeški duši v človeški družbi. Kristjani, samo zvesti državljani, ampak ker učijo, aa noben človek ne zlobnež, ne zarotnik, ga tudi kazen ali pa večno plačilo, v sak dejavnost krščanske vere, ki s tem, da i doprinaša mogočen delež k utrditvi reda je pojasnjeval ■r,avl •sv »mucenec, niso tako so ( uid < ne kreposten človek in vsi prejmejo po zasluženju svojih del, ' božjim •'■udi zelo koristni pomočniki, očemj ne slavohlepnež, ne Te besede sv. Justina so precej podobne znamenitim besedam, ki jih je napisal Montesquieui “Globoko v srcu vtisnjena krščanska načela bi bila neskončno močnejša sila od lažne časti človeške sile države in od Hlapčevskega strahu -pred državno oblastjo,” v angeli j: pa svojega; delovanja ne omejuje samo na. duše poedincev, marveč deluje tudi :javno in Socijalno, ko daje zapovedi in oznanja kreposti, ki neposredno zadevajo družbeno življenje« Pridiga na gori ima odličen socijalni 'značaj t. priporoča kreposti in daje navodila, ki se nanašajo' na medsebojne .odnose med. ljudmi in' na odnose človeka do žemskih ddb.rin,' Kristus, v e že. mauke za po edince z družbenimi v tako prijetni ubranosti, da ena resnica nikdar ne prizadene druge. Hode .spoštovanj^ in "pokorščino oblasti, ampak. -• ohranjene in neokrnjene.morajo ostati človekove svoboščine-in pravice. Kristus razglaša svetost lastnine, toda veže jo s krščansko ljubeznijo in dajanjem miloščine. Ponižnost j.e sicer temelj • nravnih. kreposti,- toda ne pozabiti,’ aa je človek podoba božja z vsvaiii - svo-' jimi naravnimi pravicami in v stvarstvu je postavljen na prvo mesto. Potrpežljivost mora biti združena.z močjo in pokorščina mora biti pametna- Skratka* Kristus potegne mejo' ločnico med pravicami in. dolžnostmi, da ene ne prikrajšujejo drugi. Postavlja mejnik, ki loči čednost od pregreho, da' zamenjava ene z.druge?-, ni mogoča« : v; Evangelij priporoča,medsebojno ljubezen^,.-češ, kar npč^š, da bi drugi Tebi storili, tega tudi Ti drugih/ :nd . Stori ,prlpci:o.č'L, da se žrtvujemo-za dobrobit svojin bratov, da "od obilja svojega premoženja dajemo reveže,m, da nismo sebične ži, ki bi mislili lo nase za potrebe in težave svojega bližnjega pa ne. bi imeli smisla«Taki in .podobni temeljni nauki ima.jo brezdvom^ izredno vrednost tudi za družbo. ... ,:- Socijalni vpliv evangelija se razodeva tudi v vrnitvi vseh pravic, človeški osebnosti in pa v rarzglasitvi velikih-zakonov enakosti .in bratstva, v vpostevl^vi in ustalitvi novih- nazorov o družabnih odnosih med ljudmi, ki so v nasprotju s tozadevnimi p organskimi nazori. . Velika dobrota za družbo je tudi obnova družine, ker evangelij zakonsko zvjzo postavlja na/brdno. osnovo .nerazvczljivosti zakona in postavlja ljubezen za središče družinskega življenj nu • K blaginji družbe evangelij panogo doprinaša - s svojim* ' naukom o razmerju med 'državo lih-'državljani.- ':Vladarje-opominj-a, da jim jo. oblast .dana' in_ zaupana.^.zaradi blaginje državljanov, 'ne pa zaradi njihovih lastnih koristi^ Državi j'anl.-so v vesti dolžili državi izkazovati pokorščino, -zavedati pa se tudi morajo,, -da je treba 'I&pi bolj m preje_ubogati kakor ljudi, . . > " - n . . Tudi_iz^Jezusovih del po'gosto izstopajo svetli natitti =, Sv, Gregorij Veliki: pi.se t 11 Naš Odrešenik poučuje zdaj z bese dami, z d a"j s svojimi deli..Njegovavdela so v resnici prave. zapovddi,1 žakh.j ce marsikaj■ naredi; s čemer pokale, kaj moramo tudi tiii storitj,M "' f Kot osnova krščanskega‘natika, to pa zlasti v Socijalnem smislu, niso Jezusova dela in njegovi zgledi nič manjžaželjeni. kot njegovi, ustmeni nauki* Na splošno lahko rečemo, da Jezusova dela. gledana po okoliščinah, ki so jih spremljale, predstavi ja j-o -šKupaj z, njegovimi govori snov, iz katero še more zgraditi organičeri sestav njegovega socijalnega nauka. -i - ' i :v Čeprav smo navedli_ samo nekaj. preprostih činjenlc/ 'lahko s polno upravičenostjo zaključimo, dn evangeljska’načela-prinašajo' veličasten delež k - zgradbi - pravičnega drgžabmga' iri' gospodarskega 326CLcl • i • r • * i v. - * ’ '••••••' "CE SLUZIŠ BOGU IN ZVELIČAŠ SVOJO DUŠO, POTEM LE MALO POMENI? ALI SI POSTAL I\(ElLJARDEE ALT. PA" SI PADEL V SKRAJNO' REVŠČINO,ALI .. SI SI PRIDOBIL SLAVNO BOB ALI PA SI OSTAL V BREZIMNI MNOŽICI ONIH, KI JIH NE POZNAJO. TVOJE ŽIVLJENJE JE BILO DOBRO UPORABLJENO,M (Gossens) pfiwmvW!in X Ti1 4- m o V o M a "i "K n 9: n o Q k F č Z Ji d z t 1 k 1 n Fatimska Mati b o z g la z rožnim vencem v m s k a Mati božja j o z molitev s v e j ? Z a t o, k e r a j a. Kako i d u. g ž e a. Kak i ? a se r o k i, o 1 o p tega rožnega ji ta molite ustrezamo te j e p r i-, Zakaj ? r i • p o r o-v e n o a. v n a j -j Mari- V New Yorku je pater Patrick Peyton iz družbe sv,Križa naredil posebno zaobljubo* Da si bo vse življenje prizadeval za to, der vpelje molitev sv. rožnega vonea po ameriških družinah. Sklenil ne, da se mora vsad v 10 milijonih družin moliti vsak večer sv,rožni Veneq, Živijenska pot tega duhovnika ni vsakdanja. Kot.devetnajstletni fant ' se jft s svojim bra'tom izselil iz rojstnega mesta Maya (Islandija) v Ameriko! Nekaj let je delal v rudnikih, da se je mogel preživeti, Nato j§i je nakupil knjig in je leta 1929» začel študirati za duhovnika* Delo v rudnikih, težavni študij in pomanjkanje s;; zrahljali njegovo zdravje. Mala preden je bil posvečen za duhovnika, se ga je lotila zavratna jetika* Zdravniki mu niso dajali mnogo upanja na ozdravljenje. V silni telesni stiski in hrepenenju po božjem oltarju je naredil pred podobo božge Matere obljubo, da bo vse svoje življenje posvetil širjenju gruzinske molitve sv". rožnega venca. Da bi dosegel čim več uspeha, je uporabil najmočnejše in najmodernejše propagandno sredstvo - raj|io, * Sedaj molijo enkrat na teden sv, rožni venec na glavni radio-odajni postaji v New Iforku, B* CrosTiy, slavni filmski zvezdnik je po radiu navduševal družine, naj vsak večer molijo sv.rožni ve-ncC. Družina Sullivan de Ionda, ki je izgubila v pretekli vojni na Pacifiku pet sinov, je polna vdanosti v božjo voljo molila po radiu rožni venec za zgled,’ kako naj drtige družine iz te molitve črpnjo tolažbo v težkih živijenskih preizkušnjah. Pater Peyton j^ organiziral tedenske polurne radijske oddaje na glavni postaji- v .New loasku, ki imajo namen navdušiti družine za molitev sv. rožnega venca« Pri tem mu pomagajo glavni filmski zvezdniki in zvezde.kot Bing Crosby, Irene Dunne, ki gre dnevno k angelski mizi, Maureen 0'Sullivan, Maurcen 0*Hara in cela vrsta katoliških igralcev in igralk, ki so ponudili patru Feytonu brezplačno pomoč. Ameriški škofje so podprli delo patra Peytona, Mnogi redovni duhovniki in profesorji so pod v zeli pravo narodno ^Jccijo za molitev sv. rožnega venca. Tisk, radio in mnoge djuge brošure, katere pišejo slavni pisatelji, podpirajo p, Peytona. ki trdno upa, da se bo v sak daija molitev sv, rožnega venoa skoraj razširila po vseh ameriških družinah. k i d e v s v s Kako pa ti, sin in hčerka naroda, se imenuje Marijin narod, i z p o 1 n j u-š Njeno frake gorečo željo? Stori e, da se bo t. u d i v vaši družini molil a k večer sveti z n i venec. ŠTABE INJNOJTE .ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV- Kdo je pravičen in zate -v rad en, da stopi pred Gospoda? (_PS alm 14) Božja beseda vedno znova hvali pravičnega, pa tudi pojasnile, kdo je pravičen pred Bogom $ pravičnemu obljublja plačilo. Psalm 14 v obliki razgovora postavlja vprašanjeV "Kdo je vreden, da stopi pred Gospoda? in odgovor našteva 10 pogojev? prvi je brezma« dežno življenje in vaja v "pravičnosti” to je izpolnjevanje vse volje božje j drugi pogoji šo dolžnosti do bližnjega. Ob koncu obljublja plačiloi “ne bo propadel1-' to jo vedno'bo srečen. Gospod, kdo bo sprejet v tvoj' šotor, kdu bo prebival na tvoji sveti gori? Kdor hodi (skoziživljenje) brez madeža in dela pravico in misli sam pri sebi, kar je prav ter ne obrekuje s svojim jezikom; tak, ki svojemu bližnjemu ne dela hudega in ne sramoti svojega soseda* onij ki se mu krivičnik zdi vreden zaničevanja, spostuje pa tiste, ki se Boga bojej ki ne spteminja, kar je prisegel, čeprav mu je v škodo, svojega denarja ne posoja na oderuške obresti in ne sprejema darov za podkupnino 'zoper nedolžnega'. Kdor tako dela ne bo propadel nikoli. (Nadaljevanje)e Oe še ne ve, kdo je govoril, se smatra, da gotovo tisti, ki vedno # čenča. Tako morda za prazen nič izgubi glavo. človek, ki govori o pravem času, na pravem kraju; pa. rad molči 1 Uči otroke o pravem času govoriti in molčati'/ Sraka'srake rodi-, iz male sračiee velika zraste« Česar se Janezek ni naučil8 Janez ne bo znal. Tudi niso klepotulje le v krilih, so tudi v hlačah. In časi, ki posebno priporočajo molčečnost, še niso minuli j Da boš znal molčati, kadar je treba, se vežbaj v moičanju| govori? kadar je res treba, drugače raje molči, Kd r je navajen v salto' novico sko-kodajsati, kakor kokoš jajce,, kdor prav ničesar ne more niti za dan ohraniti zase, je v teh časih v živijenski nevarnosti. Tudi to se opaža, da taki ljudje, ki sami ne znajo molčati, ne morejo pustiti na miru onih, ki znajo in hočejo molčati, zlasti če jih veže- službena dolžnost. Zamerijo jim molčečnost, pulijo in vlečejo iz njih tajnosti, zabavljajo in natolcujejo, Kakor trmasti otroci, ki se derejo, brcajo in tolčejo, če j it; mati no da., kar hočejo. Primerna vaja za molčečnost in zoper radovednost bi bila, pisma, ki ga dobe, par dni ne odpreti, par dni v tedrr* -pustiti lov na novice, kakšen dan nikogar ogovoriti brez resnične potrebe, časopis za nekaj Časa odložiti, zlasti za časa duhovnih vaj ali misijona res popolnoma mol- molčati, vsako redov edn'1 st potlačiti kakor nevaren ogenj-. Za človeka, ki se ne zna, če tudi le v eni stvari, n«pr* radovednosti ali klepetavosti, nič premagati, je lahko tista stvar kedaj v veliko š&odo naravnost v pogubo. Molk,pa je v gotovih okoliščinah lahko tudi neumesten, škodljiv, grešen, molčanje moro biti tudi napaka, razvada. Če kdo molči, ko zahteva olikat dolžnost, vera, da govori, to ni prav. Kakšen človek se čuti užaljenega, pa nič ne reče? se ne prepira, no . kolne, ampak obmolkne0 Pa ne za nekaj ur, ali dni (to bi smel, da pokaže opravičeno nevoljo in s tem pokara brez besedi žaljivca), ampak za cele mesece ali celo leta« Drugim je to hudo, raje bi se kragali, zmerjali prepirali, pretepali, kakor molčali. Odtujijo, se med seboj, morda zasovražijo. In ker' mutec iz trme spregovori, go-; stanejo oni mutasti. Olika zahteva, da dostojno ogovorjen, vprašan., pozdravljen človek odgovori, odzdravi, če tudi le na kratko* "Vaše govorjenje bodi da, da, ne, ne,” Pa sc dostikrat vidi, -kako si najbližji ljudje hrbte obračajo, si ne odzdravijajo, ko bi se imeli srečati? nalašč proč gledajo ali drugam zavijejo in si očitno kažejo prezir, jezo, zamero, odtujenost, le. krščanske 'ljubezni ne, ki je vseh dolžnost. So slučaji, ko cela soseska, fara šušlj^ o nvsčem, le tistemu, ki ga šušljange zadeva in . bi ga morda znanje obvarovalo škode, nihče nič ne črhne« Pri ženitvah n.pr. se .zgodi, da več ljudi ve stvari, zaradi katerih bo ta zakon gotovo nesrečen* Zaročencu, zaročenki pa nobeden ne pove, da bi ju obvaroval nesreče,ki se po porokjL sploh odvrniti ali popraviti ne bo dala več. Moram pa priznati, da je vzrok taki neusmiljenosti, taki "krivični, škodljivi molčečnosti v običajni nehvaležnosti opozorjenih. Namesto da bi bili hvaležni za koristno opozorilo (da jim naprimer posli kradejo, se jtroci kvarijo, da je ženin skriven igralec in pijanec, da vzdržuje nevesta nedovoljene skrivne zveze in podobno), se čutijo užaljene, ne verjamejo, zamerijo, morda še škodo store svarilcu, ki je imel najboljši namen obvarovati jih škode, Ker se to večkrat zgodi, tudi najbolj pošten človek, ki bi mogel in prav za pr v po vesti in krščanski dolžnosti moral gov .riti, raje molči, da n^ bi imel le sam škode, oni pa nobene koristi ne po svoji nespameti« Tako ena napaka povzroča drugo, škoda škodo, en greh drugega. Eden posodi, drugi desetkrat vrne, namreč grehs žalitev, ki mu proti krivična škoda. Ge take zadeve razmišljamo, šele spoznamo, kako revni, žalostni in bolni kristjani smo! Kako mora biti Bogut ki vse ve in v srce vidi, zopern naš- napuh,. naša domišljavost? nasa farizejska nravnost^ naša samodopadljiva in sebična pravičnost. .Zlasti, kadar se čutimo krivično preganjane, Čez mero tepene,. kakor da bi nam šara Bog dala! krivico. Molčimo torej, ne kadar se nam zdi, ampak tokrat, ko Beg to hoče in želi, kadar jo -nam in drugim v korist, ■govorimo, kadar je^Bogu prav, Oe ne veš, kaj bi bilo v nekem slučaju pnav, raje molči .in ljubi molk, Večkrat se opaža tudi, da molče tisti, ki so poklicani in dolžni govoriti. Starši, ki bi morali poučiti, posvariti, kaznovati svoje otroku, gospodarji posle, predstojniki podložne, mojstri učence itd. Taki predstojniki, vodniki, učeniki, so velika nesreča za tiste, ki so njim izročeni v vzgojo, v varstvo in pouk. Ko je čas. učiti, vzgpjuti, hudega obvarovati, poštenega življenja navaditi mlade ljudi, toga na store, pozneje je ..prepozno e Pa zakaj ne store svoje dolžnosti? Morda ne iz lenobe,, površnosti, zanokrnosti, Dostikrat iz strahu, ker so vsi opomini bob v steno in povzročajo le zamero, jezo, sovražnosti in škodo. En-'čas poskušajo, s časom obupajo, obnemorejo in vse opuste, m j gre .kamor.hjČ^. (to je glavno načelo lib^r«!3zrna, ki je rodilo v prvem kolenu socializem, v drugem komunizem, konec pa bo anarhizem). Tudi v tem lahko spoznan mo, kako napake enega povzročajo napike drugih, škodo pa vsi skupaj trpe, Ali ni opravičena trditev, da nora imeti družba, (narod, država pravico, da pieprečuje take škode z nadziranjem in kaznovanjem ti~ stih, ki z zanemarjenjem svojih dolžnosti povzročajo celi družbi škodo? Kaj naj rečemo o st rših, ki dajejo svojim, porednim otrokom potuho zoper učitelje, duhovnike, oblasti? Vspričo velikih, neštetih napak pri vzgoji ponavljanih skozi več stoletij, se ne'moremo čuditi, če končno stoji svet na glavi. Kjer in^kadar govori Bog, naj molče nevedni ljudje, poslušajo in ubogajo, če jim ni prav, naj potrpe, ker ne razumejo vsega in naj poslušajo Jezusovo Cerkev, ki je od Be&a postavljena, pooblaščena in usposobljena, da ne s uči, vzgaja, vodi do večne srrče, na-vaano tudi do časne, ker nepake in grehi povzročajo tudi časno škodo in nesrečo* čednosti pa srečo in blagostanje. Današnje izredne razmere, ko je satan za nekaj časa odvezan, da-nam daje okušati grenke sadove greha in zmot, ko navidezno uživa plačilo greh in zabloda ter je kaznovana čednost in poštenje, malovernega človeka lahko zmešajo,'pohujšajo, so pa le izjema, ki potrjuje.pravilo. Saj je svojčas celo Sin božji s?.m hotel biti obsojen, zavržen, uničenj pa ne, da bi greh in p^kel s tem zmagal in zavladal, marveč, da je bil s tem premagan iji obsojen. Gorostasne grozovitosti teh časov so očividno morale priti, ker bi drugače svet ne spoznal ali vsaj ne priznal svojih zmot, bi imel greh za čednost, laž za resnico, krivico za pravico. Nemški nacizem je učil, da je vojska-vir vsega, dobrega na svetu, da so Nemci izvoljeni narod* drugi narodi pa gnoj za za nemško kulturo. Strašna katastrofa je zadela ta .narod, silno drago je moral plačati nauk, ki mu ga jv zastonj ponujala Jezusova Cerkuv poldrugo tisočletje. Ali jih bo ta udarec streznil? Ali bo šiba, ki nas tepe, izmodrila naš rod? Bolje res bi bilo, če bi narodi prostovoljno sprejeli zveličavne resnice, ki jih je razodel, Bog in nam jih oznanjuje, po sv. Cerkvi, sprejeli raje sladki in lahki jarem Kristusa Kralja, kakor da morajo nositi razne jarm^ ljudi, rodovin, strank, ki jih žulijo do kosti. Bog je govoril zadosti in milo, očetovsko. Zdaj se zdi, da molči in pusti, da vpijejo kamni razdejanih mest, milijoni grobov neusmiljeno pobitih ljudi, strašna grozodejstva brezbožnikov, da se šopiri greli, da vlada laž in krivica. Morda se bodo narodi v senci smrti, ob grenkem sadu greha, v trp^je- . nju, ki ga rotie posledice greha, spomnili, kaj so zavrgli, ko so zavrgli Boga, njegov nauk, njegove zapovedi in bo.do na kolenih šli zopet k zavrženemu križu. In bo prenehalo strahotno vpitje krvi, vojnega groma, kričanje razvalin, krohot pekla in bo zopet spregovoril Oče z milim glasom iz nebesj Jezus je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte ! Kadar govori n«bo, naj molči zemlja. In da nam' bo Bog lažje govoril, da Ga bomo lažju slišali in razumeli, radi molčimo, ljubimo molk, pustimo druge v miru, da bodo morda tudi oni nas in bomo imeli Vvč prilike za koristno premišljevanje, za duševno zbranost, za duhovno poglobitev. V samoti in tihoti govori Bog, mnogo govorjenje pa raztresa, poplitvuje in je redko brez greha. = 0 = 0 = = o = t ' "MNOGO KRISTJANOV ZIVI DVOJNO ŽIVLJENJE* SVETNO" ŽIVLJENJE IN VERSKO ŽIVLJENJE. MED OBEMA SE SIRI SKORO POPOLNOMA NEPREMOSTLJIV PREPAD Tako,- DA NOBENO IZMED OBEH ŽIVLJENJ NE DELUJE NA DRUGEGA." (Gossens). •'LJUIJE STE.. TODjj. VI STE PREDVSEM KATOLIČANI. VAJ BRAT JE KRISTUS? IN BOŽJI OTROCI STE.K . > (Monsgr. Carton de Wiart). CERKVENI KOLEDAR. Februar * .................. .................. 2 i1. Fr edpostna rie-Nedelja Idelja.Sedemdesetni-■ • ica.PraznikMarig, ločiščev .aliSvecnica, jki se v bogosluž. jpraznuje jutri. • j ! j : j * : V svoji stiski 'šemi !klical Gospoda in ;uslišal je moj glas ;iz svoje ga svetega j templja.(Vstop) 1 , • :Maša (V)lastna (59 Kk 2?4)1.:.rez Slave ,2«.pr<,Brani . nas,3«poljubTract Vera, Hval. sv „ Troj. Beiiedice Domino„ Semid.OPFvUe i.B. Vesp.d.seq«(Pu-rif.) Ccimnupraes. et s,BI* 3 i Ponedeljek Svečnica. - ! Sv.Blažjšk.muč. i (+316)Blagoslov | sv.Blaža, i Godovi»Oskar t i ; Sedel bo tur topil in čistil srebro| očiščeval Levijeve sinove in jih prečistil kokor zlato in ' srebri) in darovali bodo Gospodu daritev pravionosti.(Berilo) Maša (B)lastna (516 Kk510)2 pr. sv.Blaža,Ver a, slavospev božični Off.u»i.B.ccmm.s. Blasii.In2.Vesp. c u mm d So « * Torek j i •v;:,:-:;;: * Sv.AndrejKorz.• škof, spozn. • (+1373.)Gjdovi; Ja ne z- Br.GilbeTt •- i !j?voji svetniki,prusi-| mo Gosp;, d", na j nas ipovsod razveseljujejo, j da b^mo' ,ko" se "'Spo-' 1 j minjamo njihovih za-| slug,čutili njih var-1 stvo.(Prošnja nad dar. Maša*(B)"Sklenil fje” (518,24) pr. lastna.Dupl.Off, ju. i. B ) Sreda 1 , Sv.Agata,dev.muč. (+250)GodovijSv, Ingenuin- in Albuin Kar je nespametnega na svetu,si je Bog ■ izvolil,da bi. osramotil modre(Berilo) . Maša (B) lastna (519) DUpluOff«Uu i. B. 6 Četrtek z Sv.Tit,škof in spozn,(konec 1. stcJl.) Spomin sv. Doroteje,dcv.in muč. # OZrl se je nanj v svojih blagoslovih, ohranil mu je svoje usmiljenje in' našel je milost pred' Gosp. očmi.(Berilo) Maša (B)lastna (520),24) 2.pr. Sv.Dorot.Dupl. Off.u.i*B. 7 Petek Sv.RomualdjSp. (+1027) G,d., vii Julijana,Rihard. 3 i' Hrepenenje njegovega srca si utešil,Gospod in prvšenj njegovih ustnic nisi zavrnil.. (-Dar ov.spev.) "■ Maša' (T)_),,'Usta pravičnega"(52 B, 36) DuploOff.u. i. B. 8 Sobota |Sv.Janez iz Mathe, i spozn.(+1213) v go-1riš.škof.lin soozn. (+139) : i ~ Mogel ge grešiti,pa ni grešil,storiti hudo,pa ni storil, zato sj mu zagotovljeni zakladi pri Gospodu. (Berilo) Maša £B) "Usta pr av i cae ga" (5'21> 36) lastne, pi. Dupl. Off * u»i. B.o 9 Nedelja '2.predp.nedelja, :Šestdesetnica.Sv. i OirilAleks,sv.Apo-;Ionija,vtrz.škof S sv.Nicef^r. Utrdi stopinje na svojih stezah,da mi.ne omahnej 0 koraki.(Darov.spev). , - i Maša (V)lastna, - (61,Kk 278) 2 * pr. k ,§v»Cirilu, 3»k sv«Apoloniji Semid.Off.u.i.r.