as*tf* eaflr PROSVETA OLA1LO 1LOVEN1KK NARODNI PODPORNI JEONOTI » • f viium tn «pr«rnllkl jj5TO—YEAR xvm Lawadala An, Offtas ef NUhiUni MIT Id. bfiiili An. _ ,.,, ,,„ *J>—•( llMk I. 1171. Arc^ptance for miline »t special nt« T" OSMA IEIM KONVENCIJA S. N. P. J, V HAUKEGANU, ILL, OFICIJELNI ZAPISNIK ZBOROVANJA. . f Trinajsta seja 21. sept. 1925. j Predsednik otvori sejo ob osmi uri zjutraj. Poverilni odbor poroča, da so vsi navzoči izvzemši br. Blas Novaka in br. Anton Pierce. Predsednik imenuje reditelje. Vincent Verhovnik in John Hočevar. Citanje zapisnika enajste seje, ki se s popravki sprejme. Br. Naprudnik, od dr. št. 228, protestira, ker ni dobil besede flede poroštva gl. tajnika. Citanje brzojavov in pisem. Brzojavka: Br. Louis Champa, bi. J. S. K. J., iz Elya, Minn., ki pozdravjja konvencijo in ji želi veliko uspeha. Pismo: Br. R. Rospopovich, član dr. št. 491, iz Coello, lil., ki pozdravlja konvencijo in podaja nekaj nasvetov. Nadalje br. konvpnčni tajnik prečita brzojavko, ki jo je po-jUj društvu v Lloydell, Pa., naznanjajoč, da je delegat br. Su-Iteršič pripoznan od konvencijo in da zbornica želi,"da"se vrne na iborovanje. Naznani, da mu je poverilni odbor sporočil, da se je br. Šušteršič vdeležil konvencije. (Radost med delegacijo.) Br. Kobi vpraša, če Je resolucijski odbor že pripravljen poročati. Br. Zavertnik pojasni, da še ne. Br. Kobi predlaga, naj se zvečer od 6:30 pa do 10. ure zboruje. Br. Kobi poda sledečo izjavo k svojemu predlogu: "K predlogu, da se zboruje v pondeljek zvečer dne 21. sept. 1925, od 6:30 pa do 10. ure, delegat J. Kobi, od dr. št. 205, izjavlja: "Ker se povdarja, da je čezurno zborovanje nekakšno kršenje načel organiziranega delavstva, moram konštatirati, da sem tudi jaz Član organiziranega delavstva in se smatram aktivnega člana. Mi vendar delamo za S. N. P. J. in kot njeni člani delujemo vendar za sebe. Ce bi bila teorija nasprotnikov čezurnega zborovanja kršenje načel organiziranega delavstva, bi mi ne smeli obdelovati naših vrtov, mi bi ne smeli hoditi na seje naših unijskih lokalov po osemurnem delu. To pa seveda vsi delamo. Izjavilo se je, da je bil moj predlog za večerno zborovanje stavljen z namenom, da se odvzame delegatom priložnost vdeležiti se komunističnega shoda, ki se bo vršil danes zvečer.-' Konštatirati moram, da toni resnica 1 Nisem nasprotnik raznih shodov, vršečih se v poduk delavstva, pač pa imam v mislih tiste člane, ki so brez dela in nam plačujejo dnevnice. Po mojem mnenju čezurno zborovanje ni akebanje, pač pa delo v korist članstva in S. N. P. J." Br. Zoretich protestira proti temu predlogu. Br. Jurij Previc, od dr. št. 232, protipredlaga, naj se zboruje od7. do 12, ure zvečer. . .. , Br. Kurnik pravi, aa naj zbornica malo skrajša debate, pa bo Šlo hitreje ž delotn. Tudi predlogov, ko so enkrat sprejeti, nikar ne ruiimo, ker to odpre ponovno debato, s katero zgubimo ure časa. Br. Frank Jager pravi, da so v zapisniku vedno enainista imena, zato predlaga, da se sklep, ki določa, da se vpisuje imena v zapisnik, poruši. Predsednik pojasni, da je predlog z dnevnega reda. Br. Hafner izjavi, da j^ proti zrušen ju dotičnega sklepa. Br. Šušteršič od št. 60 se zahvali, ker je konvencija zadostila pravici v njegovi zadevi ter ga kot pravilno izvoljenega delegata pozvala nazaj na zborovanje. Zdaj je 259 delegatov in 23 gl. ydbornikov, skupaj 282 zbo-rovalcev na konvenciji. 'i Br. Alesh opozori na predloge glede večernega zborovanja in pravi, da se je še na vsaki konvenciji zborovalo tudi ob večerih in da bo treba tudi na tej konvenciji delati nadčas, če hočemo delo izvršiti ta teden. Zapisnikar Tauchar omeni, da bo z nadčasnim zborovanjem delo zapisnikarjev povečano, kajti urejevanje in prepis zapisnika * večinoma izvrši po sejah. Predsednik pojasni, da se naj v slučaju potrebe dobi pomoč. Br. Kvartich kritizira način počasnega zborovanja in pravi, da bi ne bilo treba zvečer zborovati, če bi se pravilno delalo na rednih sejah, mesto da se trati čas z dolgoveznimi in nepotrebnimi debatami. O tem debatira še več navzočih. Nekateri apelirajo, da naj •e nocoj ne zboruje, da bodo oni ki se zanimajo, imeli priliko iti »a shod delavske stranke, ki se bo pričel ob osmi uri zvečer. Br. Previc umakne protipredlog. Glasovanje o predlogu: Za predlog 78 glasov, proti predlogu 125 glasov. Predlog propadel. Br. Robich predlaga, da naj se, začenši v sredo zvečer, zboruje vsak večer do konca konvencije, in to od 7:00 pa do 10:00 »re. Sprejeto. Ses. Udovich poroča, da ste s sestro Mshnich naredile aranžma h slikarjem Arbanaaom iz Chicaga, da bo fotografiral konvencijo v torek 22. aept. ob eni uri popoldne. Se vzame neznanje. Hr. Mike Maicen od dr. št. 216 predloži pismeni predlog Podprt z argumenti. Ker se stvar tiče točke f) v členu XU, ki je b'l« te sprejeta, da predaednik na glasovanje, če ae predlog za ■prcrm-mbo dotične točke z razlogi vred prečita ali ne. Zbornica *l»«uje, da se prečita. Predlog br. Maicena je, da naj se imena in vsote onih članov, «' dobe bolniško in drugo podporo, priobči v glasilu vsak mesec. Opravičba: Ker je zbornica šla preko te točke, ne da bi bil )«z dobil besedo, naj mi bo zdaj dovoljeno utemeljiti moj predlog. Razlogi: V imenu svojega društvs zahtevam in obenem priporočam zbornici, 4a to spremembo sprejme, ker sem prepričan, Chicago, HI, četrtek, 24. septembra (September 24), 1926. "'"jgfc imiSTEV.—NUMBER 224 of po.UK« provtdcd for ta mcUm 11SS, Act %t Oct. I. 1S1T, utliorM ae Jaea 14. ISIS. KONVENČNE VESTI Trije bolniški akladi bodo imeli skupno blagajno, akladi višje podpore pa mogoče tudi skupno. Dolga debata o bolniških skladih. — Druge vesti. Waukegan, 111. — Na sedem najsti in osemnajsti seji v sredo se je konvencija bavila z razredi bolniške podpore. Bila je dolga razprava. Končno je bilo zaključeno, da skladi bolniške podpore po eden, dva in tri dolarje na dan ae yzdržujejo skupaj in podpora se izplačuje iz ene blagajne. Višji skladi po štiri, pet in šest dolarjev dnevne bolniške podpore, ki so nastali z združitvijo, pridejo tudi v skupno blagajno, ako bo sprejeta resolucija, katero je predložil br. Vid-riehi—-------— Dnevnice delegatov in zboro-valcev so zopet po devet dolarjev. Na petnajsti seji je konvencija sprejela resolucijo o legalizi-, ranju piva in vina. Dalje je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se naseljeniški zakon revidira v prid pravičnejši kvoti za države južnovzhodne Evrope. Sprejeta je bila tudi resolucija za konferenco zastopnikov vseh slovenskih, hrvaških in srbskih podpornih organizacij v Ameriki, ki se hočejo odzvati, glede združenja teh organizacij. V torek zvečer fe bila prireditev Slovenske Čitalnice v Wau-keganu. Petje je bilo izborno. Igra "Umetnik v tujini" je bolj slabo izpadla. Nastop Sokolov je bil dober. Nato je sledil ples in prosta zabava. Američani osloporili Ulilifci morilo Škandal v Sangaju je zelo popa-ril mednarodno kolonijo. Trije ameriški odvetniki ao obvieell v mreži. tiangaj, Kitajaka, 28. sept. —j Mednarodna kolonija v Sangaju jc zelo vznemirjena, ko je bil te dni odkrit velik škandal, v katerega so zapleteni trije promi-nentni ameriški odvetniki. Eden odvetnik je zadnji teden izginil najbrž z namenom, da uide območju ameriškega sodišča na Kitajskem. Stvar je tudi že znana državnemu departmentu v Wa-shingtonu, ki je pooblastil dr. Geo. Selleta, predsednika pravne šole v SuČovu, naj afero preišče. Podrobnosti škandala še niso znane, znano je pa toliko, da so trije Američani v zvezi z ruskimi belogardiati in nekaterimi drugimi inozemci osleparlll man-džurakega diktatorja, generala Cang Tao-lina in generala Sun Cuan-fanga iz Cekianga za o-krog $800,000, ko ata jima prodala veliko zalogo orožja, katerega pa ni nikjer. Oaleparjena generala zdaj zahtevata denar nazaj in grozita s aodnijako akcijo. 2ENA SEŽGANA V PWCl. New York, N. Y. — George Symick, paznik pri neki lesni družbi na vzhodni atrani mesta, je zadnji torek zvečer izvršil o-gaben umor kot je sam priznal, ko je bil aretiran. Imel je Iju-bavno razmerje z omoženo žen-ako, m rs. Sophie Poleskl, katera ga je omenjeni večer obiskala v njegovem delovnem prostoru In mu prinesla dve steklenici vina. PNEDSODBO RUDARJEV V i ZIEGLERJB Obtožba je nekoliko omiljena, vendar še vedno teška proti nedolžnim delavcem. Vae aku-0aj je zarota klanovcev In nepoštenih uradnikov organizacije. _ Chicago, III. — Izmed šeetin-dvajsetih obtožencev sarote proti poddistriktnemu podpredsedniku Cobbu je odlok veleporote obdržala za zaslišanje pred sodiščem petnajst 1 organiziranih rudarjev. Med temi je tudi Hen-ry Corbishley, predsednik unij-skega lokala št. 992, njegova frreta , v* nep-edni unijskll.tov, krčevito sagovarja rfcakcj voditelji, kater! ao se loperstav-" jonsrn! čin administracije. Ogla- ma- Ijali poddistriktni Cobbovl šini pri zadnjih volitvah. Zadeva je že znana ter Izhaja iz boja, do katerega je prišlo na seji lokala ln v katerem je bil ubit črnogorakl rudar Sarovlch. Cobb, kateremu nI Šlo po volji, kakor se je bil pogodil s kom-panijo, je ispoeloval zaporno povelje za 26 rudarjev, članov lokala št. 992, češ, da ao ae zaro-tili vzeti njegovo življenje. Na preliminarnem zaslišanju, kamor je Cobb prišel s pričami, se je izkazalo, da ao njegove priče največ kukluksi. Zasliševale! so sami uvideli zaroto proti organiziranim rudarjem, zato ao obtožbo nekoliko omilili. V resnici je zarota proti rudarjem, ne proti Cobbu in drugim poddistriktnim uradnikom. Njih edini sločtn je, da so najbolj lojalni člani ln bojevniki za ruflareke pravice ter da se tudi rstavijo koruptnim uradni-svoje organizacije, če ti hočejo na skrivaj in na rova! rudarjev sklepati pogodbe s kom-panijo. Cobb si je zastavil nalogo, da kot podpredsednik 9, poddis-trikU v 12. distrlktu U. M. W. of A., odstavi uradnike lokala Št. 992 v Zeiglerju. Njegova edina pretveza zato je bila, da so rudarji zastavkali v rudnikih Bell in Zeigler. Pri tem je čisto pozabil na dejstvo, da so bili rudarji do tega upravičeni, ker jim kompanija ni dovolila poštene ga tehtanja premoga. Stavke niso sklicali uradniki lokala 992, ljudje ao sami, prostovoljno šli iz rudnika, ko ao izvedeli, da njih premoga ne tehtajo več. Vendar sta radi tega bila odatavlje-na Crobishley kot predsednik in drugi uradnik lokala 992, na u-kaz Cobba. Rudarji pa tega niso dopustili, ker so vedeli, da se godi nJim in njih uradnikom krivica. TI vzroki ao vodili do proteat-ne aeje, pri kateri so prisostvovali tudi poddiatrlktni uradniki a ('obbom in njih prlataši, kateri ao postopali pretepaako. Uatre-lili ao mirnega rudarja Sarovl. cha ln napravili škodo drugim, IVI tem ni čudno, da ao se rudarji zoperatavili ln pobili Cobba kakor nekaj drugih njegovih pristašev, ki so to iakali. 1-------fl<---r--------------------, . Predno je Sophie odftla z doma, « v veliko,korist jednoti. Bolniški sklad se ne bo tako hitro:^ f|^.||kjtlll dm John j»0leskj, Skl član sveta lige narodov, sporočil svetu, da ao turške Čete f>t eleoračile začasno mejo ia izgnale prebivalce Iz štirih kriat-j a riakih vaai v Monulu. Dalje pra- Jru*tyo dovolilo. Ako bi bil jaz to zamolčal iz prijateljatva ali se | ^ prrp(ri Kymick Je Izpraz \| Amery, da j* ob začasni meji J*1 namere, bi bila Jednota oškodovana za omenjeno vsoto, 'lru*| ni, ^ ^j^nta, v|na ln nato ga nm polno turikeg« vojaštva, ki ltv<> bi |mi o tem nikdar ne vedelo. Morda so taki slučaji pri mno- ^ manlja. da je vino za terorizira kriatjanak« prebival- druAtvih, kar bi bilo Izključeno, če aprejmete mojo spremembo.. wtruplj#-no. Začel je ženo tolčl a ce. Amery zahteva, da avet lige Bajt vpraša, če more bol. tajnik nakazati več kot pa je ^^ gU?klenico po glavi, da je preUče to zadevo in ugotovi pre- Borah opittH govor ¥ Tliall aralaala *iaa |iivivaiB Ne bo govoril na medparlamen tarni konferenci, ker je Saklat« vala laključen. Coolldge je pri pravljen zapreti vrata tudi ru ski m trgovskim misijam. Waahlngton, D. C. — Senator Borah je tako nejevoljen radi sa hranitve prihoda angleškemu ko-muniatičnemu poslancu Saklat vali na medparlamentarno konferenco v Washingtonu, da je Ipreklical obljubo, katero Je bil dal, da bo govoril na omenjeni konferenci prihodnji mesec. Borah je dejal v torek, da se docela strinja s onimi, ki protestirajo proti Kelloggovl akciji. Na drugi strani stara garda, alarmirana vsled viharja prote- sti se je tudi predaednik Coolfdge ln rekel v nekem lntervjuvu, da je vlada pripravljena sahranltl vstop v Ameriko vsakemu komunistu, tudi če so uradniki ruake sovjetske vlade, ki pridejo sem z namenom, da nakupijo ameriško blago in potroše magari milijone dolarjev. Coolidge Je bil oposorjen na dejstvo, da so sovjetl v zadnjih Šestih mesecih naroČili v Združenih drŽavah rasen materijal v vrednosti več ko 60 milijonov dolarjev. _ Nova nodrobiiotN Druggan je v čaau, ko je bil "sa-prt", redno vodil kupčljake poale In naredil $100,000 pro-" Vita. Chicago, III. — Sodna preiskava o korupciji v okrajni ječi, ki se VfeČe Še približno teden dni, odkriva vedno večjo gnflobp v u-radlh zaporne uprave, Dne 22. septembra so prlčejumignile, da je Terry Druggan, znani plvovar-niškl magnat, naredil okrog $100,000 dobička v čaau, ko je bil v zaporu, Sodnik Wilkerson, ki vodi preisksvo, Je po končanem zasliševanju omenjenega dne odredil, da naslednji dan pride vse vodilno osobje pivovarne Standard Brewery, ki Je lastnina Druggana, pred nJega t poslovnimi knjigami ln pojaanl kako je bilo s poslovanjem za Časa Drugganove naporne kazni. Pomožni diatrlktnl praVdnlk Byme jc Informiral sodnica, da je Druggan redno najemali, od-slavljal in plačeval avoje uslužbence ln dlrektlral vse pošl|)atve piva, ko je bil v Ječi. Bivši Ječar Westbrook, ki se Je vrnil v Chicago v spremstvu čete advokstov, Je izjsvll, da se Je šerif Hoffman zlagal, po Je rekel, da on ni nič vedel o izletih Druggana iz Ječe. Westbrook Izjavlja, da mu Je Hoffman sam naročil, nsj dovoli Drugganu oblake in odhode iz Ječe kolikor Jih hoče. Vodilna alla, ki vlada nad Hoffmanom in zapori, je |ia Morris Kller, odbornik sanitarnega distrlkta in republikanski mogotec na zapadnl atrani Chicaga. Kller je prltianll na Hoff. mana, naj dovoli Drugganu privilegije, kajti Druggan Je silno zaposlen a svojim businessom in imel bi veliko ikodo, če ne bi sam vodil svojega p^dJ«*)«' Hoffman ae je udal ln naročil ja-čar Ju, naj skrbi, da bodo mo. gočnemu jetniku vrata Ječe vsak čas odprta. Tako Je dejal We*t- DELAVSTVO i SE NE JOČE '< ZANVLANON Bil. J K NASPROTKN DliLAV-SKKMI1 ORGANIZIRANJU IN JE DRŽAL H POLICIJO. a Is volili In zavrgli ao ga laDnanlti. New York. — Ko ao tamanitl zavrgla Johna Hylana, osemletnega mestnega šupana, pri primarnih volitvah, nI bilo toše-nja mod delavaklml krogi v New Yorku, čeprav se mnogi ne strlnjsjo s predsednikom državne delavsko federacije Holla-nom, kateri trdi, da bo novi ta-manitsk! kandidat Walker bolj- i-tli.------------------------------ 1 lylan je v svoji volilni reklŠ-ml imonoval 5-centno vošnjo na pouličnih Šolesnicah in naglašal, da jo on prihsanll vsakemu, ki se poslužuje pouličnih železnic, po 10 centov na dan. Hvalil se Je v reklami, kako je dobro plačevala administracija mehaničar-je in popravljalce, kateri pa v resnici še unijske mesde niso dobili. Čeprav je šupan Hylan strašansko mnogo naredil sa delavstvo, je vendar v mestu New Vorku najbolj drago ŠIvlJenJe, kar je velikih mest. 2upan Hylan se Je posluševal l>olicije, da je sabranil delavcem organislranja. To se je Jasno pokazalo šs pred mesecem, ko se je policija navalila na sboro-vanje Šoferjev, katerim Je ras-blla ustanovno sejo. Na gorosta-sen način se Je šupan Hylan vedno iskasal prijatelj* stavko-kaški Yellow Oab kompanlji, ka-terl Je dal poliaijo sa slučaj potrebe. On ja namreč sam pa svoji drušinl $alntsresiran v tej stavkokaški kompanlji, Hylan je postal župan s pomočjo tamanltov in He*rsta; vrgli pa so ga tamanitl, Čaprav se js temu soperstavljal Hearst s vaeml štirimi. lwilna mesta v politiki, tedaj postanejo ljudski interesi'blago, s katerim barantajo ifa političnem trga Takim razmeram seveda slede drugi pojavi. Ljudska suverenost- živi le še v domišljiji, politična demokracija in osebna svoboda postajata mrtvi, kajti njun vpliv je izražen samo še v besedi, v praksi ga ni več opaziti. Poleg tega se pa Mri velika moralna dege-neracija. Ljudje prično izgubivati vero, da se sploh še dobe pošteni ljudje in če kdo pravi, da je ta ali oni pošten v politiki, tedaj ljudje ne verjamejo tega, ampak ga smatrajo za deveto čudo ali za človeka, ki je malqj>rismojen, ker ne izrabi ugodne prilike, da sam obogati. Nekateri ljudje pravijo o takem človeku, preneumen je, da bi se sam okoristil in pomnožil svoj imetek^drugi menijo, da je bedak, ker ne razumejo, da so na svetu ljudje, ki dajo več za svoje principe kot za vse bogastvo na svetu. Zopet nekateri dvomijo, da se dobe politiki, ki so pošteni in se ne dajo korumpirati. Tako mišljenje in taka sodba je znamenje naraščajoče monflne dekadence, ki vodi v propastenje politične demokracije in svobode, ako se z dobrimi zgledi ne napravi konec takemu mišljenju. Zakaj? Ljudje pač mislijo, da sta politika in poštenje dve tako nasprotni stvari, ki se ne dasta združiti pod nobenim pogojem. Seveda dokler prevladujejo take misli in če se ničesar ne podvzame, da se dokaže, da so take misli napačne, tedaj gre z demokracijo navzdol, pa tudi svobodi se koplje grob, da se vanj položi. 'Ampak če so političarji iz politike napravili, rokodelstvo* ki naj jim služi za povzpeševanje njih osebnih interesov, tedaj si je treba v prvi vrsti ogledati, kdo in kaj so ti političarji, in kadar se to dožene, je treba delati nato, da ljudstvo samo pokoplje take političarje na političnem pokopališču, kjer počivajo že druge politične korifeje, katerim je politika služila za osebno obogatenje. Ako danes pogledamo v katero deželo, v kateri izrabljajo političarji politiko kot sredbtvo v svojo osebno korist in pomnožitev njih osebnega premoženja, bomo opazili, da ti političarji zagovarjajo ohranitev sedanjega gospodarskega sistema, ki je pravzaprav oče vsake korupcije, torej tu^i korupcije v politiki. Ti političarji ne pripadajo k delavskemu razredu. Prav malo izmed njih je nekoč že v davnih preteklih dnevih služilo svoj vsakdanji kruh v potu svojega obraza, a ko so se podali v politiko, so bili navadno že tako premožni, da njih interesi niso bili več identični z delavskimi koristi. In ko so se podali v politiko niso vodili več delavske politike, ampak so uganjali politiko stebrov In podpornikov sedanjega kapitalističnega go- 687 J« bflo ^lncev, siKKlarskega sistema. ""S^IlE Da se uniči in odpravi tak nazor v politiki, se morajo Nftrodnft tahe,a v delavci odstraniti iz starih političnih strank, ki so zagovornice kapitalizma in se organizirati v samostojni delavski politični organizaciji, v katero morajo pritegniti tudi farmarje, ki z delavci vred trpe zaradi politike, ki se vodi v interesu gospodujočega razreda. Le politična organizacija delovnega ljudstva, to je delavcev in farmarjev, g čistim, jasnim in določnim programom in končnim ciljem lahko oživi nove ideale in porazi v političnem boju profesionalne politike, ki se pečajo s politiko zaradi tega, ker si a^omočjo politike množe lastno premoženje. Bodočnost je v delovnem ljudstvu, ki s svojim umskim in ročfiim delom skrbi, da človeška družba od hudega ne vzamo konec. Delovno ljudstvo ne živi od sadov dela drugih, ono ne krade sadov dela drugim, in zato je v njem mm\ ki lahko ustavi degenaracijo v politiki z ustanovitvijo močnega in samostojnega političnega gibanja delovnega ljudstva, katerega končni cilj je uatvariti Človeško družbo, v kateri bo odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku in v kateri bodo besede Svoboda, hrststvo in enakopravnost poatalo meso in kri. Za tistega, ki se bojuje za uresničenje idealov ne zadostuje, da ima le ideale, ampak on mora tudi verovati vanje. Ce ni vere t ideale, so ideali podobni velikemu lončenemu maliku, ki se zdrobi na kosce, ako mu kdo spodbija nogi! ^, •« hajajočih uradno v Združene države, in njihove družina (J960 ljudi); začasni potniki aU turi sti, od katerih je 144,461 prišlo radi posla in 20;865 radi zabave; potniki na prehodu čez Združene države (22,697 ljudi in 230 Orljentalcav, ki so priili radi trgovine na podlagi obstoječih mednarodnih pogodb. Ižvenkvotnl priseljenci so bili: žene ameriških državljanov (4171); otroci ameriških državljanov (8046); tukaj nastanjeni inozemci, povračajoči se po začasnem objsku v starem kraju (64682); priseljenci, rojeni V Kanadi, Mehiki, Kubi in drugih neodvisnih ameriških republikah (175,069); njihove drugje rojene žene (628) ; pji-hovi drugje rojeni otroci (173); duhovniki raznih veroizpovedi (694); njihove žefte (295) in otroci (486); vseučilišni profesorji (187); njihove žene (49) in otroci.(25); dijaki (14621. Skupaj je torej prišlo v Združene države, vštevši priseljence v kvoti in one izven kvote in nepriseljenci, 458,435 inozemcev, 25,890 inozemcem ni bilo dovoljeno izkrcati se. Največ je bilo izključenih, ker niso imeli pravilne priseljeniške vize, namreč 18,607. Izključenih je bilo 8,029 inozemcev kod "likely to become a public charge" (ker bi utegnili pasti na breme javnega dobrodelstva); 562 radi nalezljivih bolezni; 561 ker niso odgovarjali kvotnemu zakonu; 528 je bilo izključenih radi nepismenosti 452 pa kot "oontract labor-ers"; 308 je bilo "stowaways" (vtihotapijenih potnikov), itd. Deportiranih je bilo 9,495 ino-zcmcev, ki so bili nastanjeni Združenih državah. 2728 jih je bilo deportiranih, ker so prišli v Ameriko nezakonito po uveljay novega priseljeniškega zakona; 1759 je bilo deportiranih kot "likely to become a public charge," 1169 jih je bilo deportiranih, ker so prišli brez inspak- tem pogledu (pri čemur se moramo i da posluževati zastarelega po-razdeljevanja priseljeniškega u-rada) pokazuje, da je bilo izmed Bulgarov, Srbov in Črnogorcev 154 izključenih in 105 deportiranih, Hrvatov in Slovencev 109 izključenih in 117 deportiranih, Dalmatincev. Bosancev in Hercegovcev 28 izključenih in 22 deportiranih. Izključeni pomenja, da jim je bil za branjen Vstop v Združene države, deportirani pomenja, da so bili že nastanjeni tukaj in izgnani. Zanimiva Je tudi tabela, ki nam razodeva, koliko Jugoslovanov se je preeelilo in koliko izselilo. V tej tabeli so zapepafe-ai samo priseljenci in izseljaftci v pravem smislu besede. tore ne inocamci, ki so prišli le začasno v Ameriko, niti i nočem c I, k gredo v stari kraj le na začaaen obisk In se vračajo v Ameriko Všteti so torej le oni. ki prihajajo v Ameriko kot pravi prineljaf) d ociroms so kot izseljenci na vedeni oni. ki so ob svojem odhodu Izrazili, da nimajo namena povrniti se v Združene Izmed Dalmatiričet, Bbeahcev in ,so sveže, zrak je čist, prša soU»ola. Naš Miha je z enoH Hereegovcev: 51 priseljencev polna, grlo Je gladko in junaška In eno roko v obema kakZ' (predlani 295) ifa 467 izseljen- kri kipi... Ko se pa piknikarji AmA u n ^ cev (predlani 18*). Ako dodamo k priseljencem tudi one inozemce, ki spadajo v razred nepriseljencev oziroma neteseljeneev, najdemo, dš Je tekom mfnolega fiskalnega leta vsegi skakaj prišlo v Združene drŽave 11200 Bolgarov, Srbov in Črnogorcev in jih odšlo 2418; torej 1298 jih je več odšlo kot prišlo. Hrvatov in Slovencev je 1049 prišlo in 1120 odšlo; torej 71 jih je več odšlo kot prišlo. Dalmatincev, Bosancev in Hercegovcev je 221 prišlo in 1022 odšlo; torej jih je 801 več odšlo kot prišlo. ■V tabeli, kjer so priseljenci in izseljenci razvrščeni po -deželah, najdemo, da se je iz Jugoslavije priselilo 724 inozemcev, a izselilo tja iz Amerike 2,464 inozemcev.—F.L.I.S. Amoriiiii v Maroka Združene države morajo biti nev tralne. Francozi nameravajo uničiti, rifijanske zaloge živH In prinesti lakoto ljudstvu. Reporti a konvencija. S konvencijami je kakor s pikniki. V začetku je vse Veselo in bojevito. Zastave vihrajo, rože Druga primera: ako kandidS za prezidenta in si izvoljen * vratar ja, je biamaža; če ^ Jj deš do vrat, da malo povoh3 in naenkrat dobiš besedo,«! J* noro Waahington, D. C. — Predsednik Coolfcjge hoče, da ameriški letalci v Maroku prenehajo z bojevanjem z Rifijanci in odidejo domov, tako poročajo iz Bele hiše. Predsednik želi, da Združene držaye ostapejo nevtralne z ozi-rom na konflikt v Maroku. Ameriški prostovoljci vvfrancoskih letalskih eskadrah so rezervisti ameriške armade in kot taki nimajo pravice služiti v nobeni tuji armadi. Faz, francoski Maroko, 23. sept. — S francoskega bojišča ni nič novega. Deževna sezona, ki je' vsak dan večja, onemogoču-je ofenzivne operacije in Francozi 'kakor Spanci se bodo morali omaltniti v zakope in druge utrjene postojanke. Odločitev vojni mora priti šele prihodnjo spomlad. Francosko poveljstvo namerava ukleniti rebelne Rifijance z lakoto. Letalci imajo nalogo uničiti z bombami skladišča z živili, kjerkoli jih vidijo. Francozi u-pajo, da bo Abdel Krim kmalu kapituliral, ako se jim posreči ta taktika. Pitsfo mož iblofi jtliaaca radarja Armada oboroženih deputijev je obkolila koruzno polje, misleč, da ae tam skriva morilec. na pase jo in travo pomandrajo, je konec zabave. l4aae tudi. Oh, kdaj zapoje jo: Home, svveet home! — Delegat, ki bi rad šel domov. (Pripomba: VeseMc, banketov, koncertov in iger je zmanjkalo. To je znajt, da slavna Waukegan in North Chicago zahtevata ključe nazaj.) - (Druga stran slike.) O, mi še pa ne damo! Nekaterim se toži po domačih posteljah, nam pa nič. Naprej za načela sveta in trdnjavo slavno! Ti, kovencija, kar zboruj 1 Zboruj, zboruj! — Klic še vedno svežih delegatov po reporterju št. 3. • Diplomatični načrt s skrajnega vzhoda je padel v vodo. Načrt je bil, da frakarji in kutarji lahko obdolže v svojih listih gl. odbornike v S. N. P. J. umorov, ropov, tatvin, goljufij in drugih Jzločinov, g!7 odborniki se pa fie bi smeli braniti. Čuj, frakarija in kutarija: S. N. P. J. ne bo pustila blatiti svojih odbornikov in Članov! — Reporter št. 1. (-Delegat: Protestiram! Drugi delegat: Protestiram proti protestu! Tretji delegat: Protestiram proti protestu zoper protest! K Peoria, 111 — V tukajšnji okolici ja v teku velikanska gonja na 60 let starega rudarja Josepha Stemasa (zveni hrvaško Stimac) iz Toluce, ki je v pondeljek u-strelil šerifa Litchfielda in policijskega načelnika Leonarda, katera sta ga hotela aretirati na njegovem domu, nakar je ušel v nočni temi deputljem, ki so oblegali hišo. - Lov za beguncem je trajal ves dan v torek, a niso ga dobili. Enkrat so gonjači mislili, ds se je Stemas skril v neki zapuščeni farmarski bajti. Streljali so in metali bombe v bajto, toda bila je prazna. Proti večeru je priftla vest, da se Stemas skriva v koruzi na polju. Takoj je 500 mož obkolilo koruzo, ampak opazili niso nikogar. Deputiji so najeli letalca, ki je z eroplanom krožil nad poljem, a tudi ta ni videl begunca. Obleganje koruze še traja. Sosedje pravijo, da je Stemas zblaznel. Oborožil se je s puško in zagrozil sosedom, ds jih vse postreli. Brž so obvestili šerifa, ki Je prišel v družbi domačega policijskega načelnika, da aretira nevarneža. Ko sta stopila v hišo, je ta brez svarila oba u-strelfl. » * * Miha piha, MIha Kocinar, naš junak, je precej bogat, odkar postopa o-krog Narod, doma v Waukeganu.1 Bogat je, pravim, ampak ne na mošnji. Te nesreče mu ne privoščim niti v Waukeganu. Mož dosleden, potrpežljiv in oprezen, kot je on, bi že moral biti Roc-kefellerjev zet, toda Miha ima le toliko jugoslovanske slabosti na sebi, da se je dal v enem samem tednu dvakrat potegniti. V sedmih letih se mu ni to pripetilo! Bogat je torej na smoli in blamaži. Gospod Trunk, profesor logike (33%), nas uči, da smola in biamaža ni enoinisto. Biamaža je, če loviš medveda in detta?*1'8 heU' my dear~^ MIha se je dal napoprati » ih prostorih. To je bfli ola Miha je kupil pihalnik za muhe. To je bila biamaža Mi ha zdaj piha. Piha, pravim j. tuhta in tuhta kaj mu je mr. vrag namenil za tretjo nesredo! Kajti v tretje gre rado. Tretje ie že tukaj! Uganite, kaj je. i (Pri tem pa ne pozabite, da je načrt še vedno v žepu in roka saj vfSte.) • • * Nič strahu! Cenjeni K. T. B.! Pogvetl i tvojirh Zarkometom v Pueblo Cok). Tam najdeš preroka, ki j« pred letom prerokoval, da bo 8. N. P. J. v desetih letih mrtvi Pa ne da bi osma redna konven-cija zasejala kal bolezni?-Nekdo z zapada. ene Črni fonograf. Dragi Žaromet! V Prave* sem čital, da papež ne vidi rad golih ženskih rok v cerkvi. To je pravilno. Cerkev že od nekdaj uči: Ti, ženska, si pokrij roko, pojdi v cerkev in jo daj možu, ki te odpelje domov in tam tvojo roko ne le gleda, pač pa tudi na-tepe, če hoče, ker tako je zapo-vedal naš gospod Bog! — Trun-kov fonograf že slabo muzicira. Črne plošče so že obrabljene in hreščeče, dasi jih je ie poln trunk. Ti, Žarkomet, mu pošlji kaj rdečih plošč, da bodo Trun-kove ovčiee slišale boljšo pesem. — Nekdo, ki ima Rim v svojem kolenu, ne v italijanski nogi, Gary, Ind. * * ♦ Podprite zidov je! Amerika je zaenkrat rešena! Saklatvala ne sme v Amerika Oh, hvalabogu, hvalabogu! Zona me obide od pete do glave, če pomislim, kaj bi bilo z nami, it bi strašni Saklatvala prišel sem, se uprl z ramo ob New York in ga poriflll preko vsega kontinente tja v Tihi (tihi, tihi) ocean! K. T. R Skoraj bi bU povozil CooHdga; kaznovan. Washington, D. C. — Nathan D. Smith iz Baltimora je plačal $35 kazni, ker je v nedeljo vozil avto tako hitro, da bi bil skoraj povozil predsednika Coolidga, ki je bil na običajnem sprehodu in je hotel prekoračiti ulico. Dva tajna detektiva, ki vedno sledita v kratki razdalji za predsednikom, kadar gre kam, sta potegnila Coolidga nazaj pravočasno. km v A Morilk i Pariz, 28. sept. — Ameriški pomorščak Ronald Jone« Ingman iz Tifflna, O., ki je služil na kri-žarkl ' Pltteburgtr, je bfl včeraj v tepežu z neznanimi ljudmi u- VsU Iz Jscoalsvlls Sleparstvo In uboj. 881etni van Gajšek iz Ponikvice pri Gro-befnem je okoli 15. februarja 1919 pod pretvezo, da bo dobavil najkasneje v treh dneh 4500 kg svinjske masti in 800 kg slanine, katero je imel baje le na-kupljeno v neki vaai blizu Žalca pri posestniku Bregarju, oškodoval trgovca Karla Sarija v Ma riboru za 2500 Din, ki mu jih je Sarija izplačal na račun. Nato je 23. marca istega leta izvabil v Celju od Josipa Jošta pod pretvezo, da mu ba dobavil okrog 1000 kg svinjske masti. Id Jo i-ma baje v družbi z nekim Fran-cekovičem že pripravljeno na Grobelnem. istotako 2500 Din are. Josip Vošt je naprosil policijskega agenta Josips Ribari-ča, da ga spremlja v Grobelno, kjer se baje nahaja Ivan Gajšek. da bi ga prijela. Jošt se je namreč bal, da mu bo Gajšek o-menjeno vsoto poneveril. Oba sta gs res 28. msrca 1919 našla na postaji Grobelno. Detektiv se mu je predstavil kot.trgovec iz Ljubljane, nakar so se vsi trije odpeljali proti St. Jurju. Tam je obtoženec izstopil, detektiv pa mu je sledil in ga v čakalnici prijel, se mu legitimiral in ga hotel preiskati. V tem momentu pa sta počila dva strela is Gajše-kovega revolverja In detektiv Ribarič ae je zgrudil smrtno zadet na tla. Ribarič je še istega dne umrl v celjski bolnišnici radi težke rane v trebuhu. Gajšek Je nato pobegnil preko maje v Avstrijo, kjer se je skrival pod imenom Johann Bergman iz Koblenca na Reni. Šele po šestih letih se p je posrečilo izslediti v Wolfber-gu, kjer se je med tem poročil Gajšek taji, da bi imel namen u-smrtiti detektiva in se izgovarja, da se mu je med ruvanjem revolver po nesreči sprožil. Porotniki v Celju so 6. sept. vprašanje glede sleparstva in uboja potrdili, nakar je bil Gajšek ob-«.sojen na 7 let težke ječe. 'Troje žensk s tremi otroki ai je prave« 1M se je odrezal 42-let-ni M. D. iz Slovenske Bistnee, ko so ga 2. sept. pripeljali v bol-nišnicoxv Ljubljani. Tine je do-sedaj rad imel tri "vijolice", vde-raj pa se Je hotel na mah odkri-žati vseh. Ena mu je že porodila malega, drugi dve sta v pričakovanju. Mož se je ustrašil ta-ko štetilne rodbine in si hotel pognati kroglo v pregoreče »rce. Imel pa je tudi tu smolo in j« projekti! samokress zadel levo roko. Lahko ranjenega Ti-neta so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se je zaklel, stalno. In tako se j« zgodilo. Zupančič, ki je dobil 10 I Ki. odborniki niso glasovali, drugi so se pa izjavili proti upnica dotični seji gl. odbora, da je pravilno sklenil. Glede urednika Ml. lista, smo zunanji odborniki volili pismeno vsak po svojem prepričanju j- - Pravilni odtir pojasnjuje svoj predlog, kako si tolmači točko za nastavljanje uslužbencev. Br. Somrak: Odkar jednota najema uslužbence v gl. uradu, so homatije in razni konflikti med odborniki in bodo v bodoče. Jaz sem to sam skusil kot gl. odbornik jednote. Načelniki departmentov naj imajo pravico priporočati svoje kandidate in pravico protestirati proti onim, ki jih ne marajo. Ko pa gl. odbor isvoli koga, naj se ne protivijo sklepu gl, odbora. Br. Podboy predlaga, da se debata zaključi. Sprejeto. Govore še prijavljeni. Br. John Vogrich: Ko je gl. odbor izvolil br. Videra, je br. Turk zagovarjal svojegs kandidata. Br. Turk kot tajnik ima seveda pravico priporočati kandidat«, s katerimi misli, da bo loije izhajal. Za urednika Ml. liata snfo glasovali pismenim potom. Sklenjeno pa je bilo že vnaprej, da se ga nastavi. Ker ni bilo pravega sporazuma, ni kazalo drugega, kot da j« ostal tačasnl urednik. Br. Berger: Za urednika Ml. lista je dobil br. Zupančič večino glasov; zakaj se ni vpoštevalo te vadtne ? Br. Paulich jo bil v Ter-rovljah uposlen v pisarni in je unožen uradniških del. Tu se ni šlo za zmožnost, ampak je bilo bolj vprašanje karakterja. Jaz ga poznam in vem. da je zmožen. Poznam tudi njegovega očeta, ki je spoštovan mož in smatram tudi Paulicha za dobrega Človeka. Službo v pisarni je zgubil zato, ker je bil komunist. Br. Godina: Konštatiram, da to nI fakt. Br. R. J. Zavertnik: Ce je br. Petrich živel od delavskih šu-jev, kot je izjavil br. Turk, potem tudi br. Turk Šivi od delavskih žuljev, ki je pravtako tajnik podporne organizacije, seatoječa iz delavcev, kot je bil br. Petrich, tajnik organizacije politično organiziranih delavcev. Br. Paulich je zelo nespoštljivo govoril o predsedniku jednote in mu tudi pisal pismo, ki je znano gl. odbornikom in ki ne dela Časti niti Paulichu. Pismo je naravnost ogabne vsebine. *«M»I . ZaitzIfcofcegovoriti. Kričanje "glasovanje!" gazačasno prevpije. Počasi se zbornica umiri): Br. Turk je tu nepošteno napadel br. Frank Petricha, da je živel od delavskih žuljev. Br. Turk ne bo vse svoje življenje toliko naredil za delavstvo, kot je naredil br. Frank Petrich! Br. Berger in Turk zagovarjata br. Frank Paulicha, ni ga pa nobeden zagovarjal na seji gl. odbora. Jat imam pisma od br. Paulicha, katera bom na zahtevo pozneje pre-čital. Iz teh pisem bodete lahko razvideli, kakšen karakter je ta Paulich. (Klici: "Prečitaj!") Jih nimam pri sebi, dobil pa jih bom z Chicaga, in če bodete hoteli, jih vam bom prečital. Paulich nI comunist in bi jim tudi ne delal čaati. Br. Terčelj: Jaz bom govoril o Paulichevi zadevi pozneje. Br. Zaitz nato pojasni svoj predlog.«Predlog sprejet. Glede nastavljanja uslužbencev v gl. uradu ostane torej kot je bilo dozdaj, to je, da gl. odbor nastavlja pomočnike. Točka 16. je s temi popravki sprejeta. Točka 17. se sprejme. Br. Cvatkovlch protestira. Br. Grlko-vich, od št. 11, tudi protestira proti tej točki. In nadalje protestira, da bi imeli gl. odborniki plače za slučaj suspenzlj«, čeprav bi bili nedolžni, kot je označeno v točki 10. Točka 18. se sprejme. O točki 19. konštatira pravilni ojbor, da se jo toliko popravi, da bo v smislu s sklepi, ki so bili sprejeti dozdaj. Slede vprašanja in odgovori. Sestra Omahne ima nasvet od društva za spremembo. Br. Anton Vehar od št. 8S3 apelira na vrhovnega zdravnika, da naj poda kakšen nasvet glede te točke. On je za to, da bi vrhovni zdravnik imel več kontrole o bolniški podpori in v sumljivih slučajih naj bi obiskal društvene sejq in preiskal bolnik«. Br. Math Vogrich pravi, naj vrhovni zdravnik da kaj Informacij o tem; temu mnenju se pridruži tudi par drugih delegatov. Br. Ba-rilar od št. 118 priporoča, naj vsi kandidat je za vrhovnega zdravnika pošljejo svoje kandidature en mesec pred konvenhUo v gl. urad, da bodo njih kandidature predložene zbornici. Pravilni odbor podaja vaoatranska pojasnila. Glasovanje o točki 19., ki se s sprejetimi dodatki potrdi. Br. Frank Perger od št. 818 predlaga, da naj se poruši sklep, ki določa, da je točka 17. sprejeta in da naj se o tej točki odpro ponovna debata. In navaja varoke, zakaj naj se to zgodi. Br. Math Vogrich od št. 97 je tudi za to, da so sklep poruši. Pravi, da je konvencija sprejela sklep, ki skoraj dobesedno daj« gl. odbornikom pravico, najemat/ si advokat« na stroške jednote. Po njegovem mnenju ni d«l«gacija ved«la, kaj j« sprejela. Br, Cvetkovič podpira pr«dlog br. Pergerk, da se zruši sklep o točki 17. Br. Kurnick je tudi za zruftenj«. J daja tednik v angleškem jeziku za vse tiste, ki ne raiumajo flo-vsnščin«. Br. Hrast poziva gl. upravnika, da naj pov« svoje maanje o tej stvari s ozirom na finance. Br. Godina je mnenja, da bi t angleško uradno številko zadostili ne samo mladini. temv«č tudi Poljakom in drugim narodnostim. zastopanim v naši jednotl. Tednik v velikosti sredine številke "Prosvete" bi stal letno okoli $12.000. Na vsakega člana od-raslega oddelka pa bi prišlo mesečno vsaj 5c več mesečnlne. Br. Robtoh od št. 158 proti predlaga, da se izdaja tednik polovico v angleškem, polovico v slovenskem jealku. Br. Augustinovich od Št. 581 predlsga in br. Dralanovlch od št. 388 podpira, da bi tednik "Prosvcta" izhajal v slovenskem in hrvaškem jeziku, In sicer vsakega pol. Br. Richard Zavertnik najprej Izjavi, da ne bo kandidiral za urednika angleškega lista, ker je njegov pokllo itak drug. Po-vdarja, da obstoji potreba za angleški list. Po nj«goy«m mnsnju ne pride mladina v naše vrste, ker nas ne razum«, ro njegovih računih bi bilo 2c mesečnine v to svrho dovolj. Omenja nedavno h točkah menja prireditev waukegansk« mladine, ko so pri slovansku otroci drdrall kot gramofoni, a pri točkah v angleškem J osi k u pa so oživeli, ker so razumeli kaj govore. Ce ne zmaga tednik, predlaga, da izhaja angleški list vsaka dva tedna na Itlrln straneh. Za tednik v angleškem jeziku se zavzemajo: Ur. CUranich od št. 1; br. Medved od št. 117; br. Pavšek od št. 124; br. Pwš od it. 191; br. Pr«l«snik od Št. 268 in br. Martinjak od It. 837. Br. Turk od št. 86 priporoča tednik v slovanskem In angleškem jeziku. Br. Polsak od št. 42 priporoča dnevnik v angleščini. S. Bajt od št 187 povdarja, da nihče rad n« plača. Po nje-n«m mnenju ni zaenkrat Še tak« potr«be za angleilki tednik, ker ozirati so traba na večje izdatke. Istega mnenja J« br. Močnik od št. 88. Br. Rugelj od št 72 je za Sularjev predlog. Omenja, da mladina ostan« pri j«dnoti v mnogih alučajlh le, doklar starši plaAu-o. Ce tednik ni mogoč, pa viaj dvak. ^t na mesar. Glasovanje: Za predlog 82 glasov; proti predlogu 92 glasov. Točka 17. torej ponovno sprejeta. Sestra Mahnich javlja zbornici, da je vse urejeno, da m bo dala delegacija fotografirati v torek ob eni uri popoldn«. Br. predsednik zaključi s«jo ob 12. url opoldn«. Frank Zaitz, pred. Ladvlk Medvsahtk, konv. taj. Frank 8. Tauchar, zapisnikar. Štirinajsta seja 21. septembra 1925. Konv. predsednik otvorl sejo ob 1.80 popoldne. Za reditelja sta Imenovana s. Božiča Muvrin in br. Piere«. Navzoči so vsi razen tajnika bolniškega oddelka br. Novaka. Konv. tajnik poroča, da je poslalo brzojaven pozdrav dr. št. 3, a pismene pozdrave pa sU poslali društvi št. 846 in 874, dalj« štiri člani oziroma članice mladinskega oddelka dr. It. 817 ter bn John Homec, dr. št. 836. 8prejeto na znanj«. Br. Boskovlč od št. 491 pr«dlaga, da se ne sme noben skl«p Podpirano in spr«J«to Br. Smrekar od it. 478 pravi, da mu Je društvo It. 450, katerega zastopa, naročilo, da deluje za tednik v hrvaščini. V im«nu društva It. 473 priporoča tadnik v angleščini. Br. Zajcu s« zdi, kakor da nihče več ns zna tlov«nako, kakor bi se dalo sklepati Iz raznih govorov. Angl«lkamu Udniku sicer ne oporeka, toda opozoriti pa mora na to, da bo drag. C« hoč«mo angleški list, bo treba prisp«vk« drago plačati ali pa rabiti ikarj«. Za angleški list bomo vsi plač«vall, Ukia do nJega pa na bomo vsi upravičeni. Njegovo mnenje je, da j« jednota slovenska In bo taka vsaj Š« nekaj Časa ostala. Br. Artaoh od št. 14 pr«dlaga, da s« da angleški list tistim, ki ga hočejo, ter da druitveni tajnik v to svrnp vsakega člana vpraša, da s« ugotovi Atavilo, koliko Uvodov se naj tlaka. Br. Tarčelj sugestira, da se ukr«n« na podoben način kakor pri ustanovitvi dn«vnlka.. Določi se naj gotovo ItevMo, In č« se jih toliko prijavi, se list začne izdajati. Oni, ki a« prijavijo, bi bili seveda obvezani list pr«j«matl. Br. Vucelith od It. 268 se zavzema za hrvatfkl Jezik v glasilu. Več drugih delegatov se istotako zavzema za hrvalčlno. Br. Tratnik od It. 474 predlaga, da se naj tiska tadnik eno četrtino v hrvaščini, tri č«trtln« pa v slovenščini. "Mladlnakl list" naj iahaja Še nadalje kot mesečnik. Br. gl. urednik pojasnjuje, da Izide Ia sadaj v hrvaškem listu, kar je poslano v hrvaščini ter se leli, da se tako priobči. Poaiva brat« Hrvat«, da s« svojega glaaila poslužujejo kar v naj večJ| meri v propagando za Jsdnoto. Br. Junko pripoveduje o nekem Članu, ki J« poslal hrvatakl dopis, ki pa je bil prlobčen v slovenščini. Br. Zavertnik pojasni, da oni Član nI rainlca povedal, ia trdi, da ja zahteval, da s« priobči v hrvaščini. C« bi on to sahteval, bi bilo prlobčeno v hrvaščini. Br. Ozanich od št. 180 Je za to, da Izhaja mesečnik v slovenščini in angleščini kakor sedaj. Br. Ponikvar od št. 800 priporoča, da bi "Mladlnakl Uat" izhajal vsaki teden tar prinašal samo stvari, ki aa tičejo Jednote. Je za fiularjev predlog. Br. železnik od št. 266 Je proti vsakemu povišanju asesmsnta. Predlaga, da naj izhaja razen "Prosvete" še nadalje tudi "Mladinski list" kakor doslej, ker se mladina zanima zanj. Br. ftama od It. 154 Je zs to, da polovica tednika izhaja v angleškem, polovica pa v slovenskem, a "Mladinski list" naj ostane za mladino. Br. Močnik od št. 88 s« strinja z Železnikom in j« proti temu, da bi Prosv«ta izhajala v angleščini.. Br. Hrast poziva br. Zupančiča, uradnika "Miadlnakaga Usta", ki Ja navzoč kot zapisnikar, da naj pove svoja mnenj« o "Mladinskem listu". Br. Zupančič priporoča, da s« "Mladinski list"** naprej ia-daja. Kot urednik od ustanovitve pa do s«daj Mnko ugotavlja, da j« vzbudil "Mladinski list" precej zanimanja med sjovenako mladino, rojeno v Ameriki. Po v«čjlh mestih, kj«r so po vočini Slovenci razkropljeni, nI opažati uspeha, drugače pa j« po malih oaaelbinah in zlasti po naselbinah, kjer Imajo svoje Narodna do-m«. Uspeh bi bil seveda mnogo vočjl, č« bi m posvetila listu stalna moč in č« bi bilo več denarnih sredstev na raspolago. Mladino traba seznaniti z zgodovino našega naroda ter ■ krasoto naš« stara domovine, kajti potem bo snsla mladina pravilno centu svoj rod ter ae bo vzbudil v njej ponos. Omenja Nsmc* In 0«ha, ki ao si znali ohraniti svoj Jozik v Ameriki, ker so s« savzeli za mladina. Vsak otrok se lahko nauči dveh Jezikov, in čim več J »sikov ana, temveč v«IJs. Vsakdo bi pa moral ras«n dešelneg« Jeaika govoriti tudi svoj materinski Jeslk. Tretji rod Cohov v Ameriki go- Nikakor aa smemo Mladinski list" naj ostane, toda traba porušiti razen z dvotretjinsko v«čino. . -----------v*-- i ..__„r.w._ __ mt>vmAm ^mai^ Br. Blaslch od št. 862 predlaga, da se ponovno štej« ^i1**"?, glede sprejetjs točke 17, člen XII. kar pravi, da se je pr«J pri gia- M urni svoj grrtBjMp. JT sovanju dvigalo roke gori in doli. Predlog podpiran, a pri giaao-|ga »flMjša«_f vanju z večino poražen. Tiirfl hr Kmrbič od It R3 bi iz- fcteri in , tudi proti Zupančiču — je bil obveščen, da Je ^voljen khko začne z delom, toda mora smatrsti to nastsvitev kot zs-** toliko časa, dokler ga potrdi seja gl. odbors. 7m\pan^c l*ča*n« službe ni sprejel. Zgodila se torej ni krivice nikomur, t* *mo Hsmo ravnali po nasvetih odvetnika in se tako zavs-UUavsak slučaj. . __ b| "Poalen. »k | len. Ni delal za tega, ki j« dobil -lutbo, ampak m - ■, —— ^^ ^ • tricha. ki je deset let živel od žuljev slovemikegs dclsv .^o- r». in ko ga niso več tam marali, so ga hoteH meni usiliti P* razpiaano službo. Br. Vider je dobil devet gls»ov( ,r 1 nad vm*mi; toda br. Turk j« rekel, da ga ne prizna prigovarjanju s« j« šal« uklonil sklepu gl.td^ r« luk*J Priznal, da j« br. Vidar 4ob«r delavec, ja s f Ker za- Br. Cainkar smatra vsa predlog« za dobr«, povdarja pa, da Je zahteval ponovno tolmačenj« in!bodo stroški večji, pa naj «pr«jm«mo ta aU oni P*«**. Zan- * . .. *----na VWfc|j nj^žt, tnatno zvišali stroški. Mapo*« Prosvata" enkrat mesečno izšU v sngtelčlnl. da Prosvata ostan« kot doslej, ostane a*! ga Je p« treba izboljšat, pradv««m, da pov« kaj o jednotl, čaaar doslej ni storil. Br. Hlebec od It. 210 s« čudi, da hočemo sami s«be amartka-nizirati in s« v to svrho U obdavčiti s lOc mesečno. Po njegovem mnenju j« boljš«, da prispevsmo tisto v bolniški ali poamrtnlnaM sklad. Podpira predlog, da izhaja "Prosvata" v hrvaškem in slo-venskem Jeziku, kajti Slovenci in Hrv^l tvorimo Jadro te jadMŠa. "Mladinski list" naj Izhaja vaaka dva tedna. Ako j« mogoč«, da dnevnik "Prosvsta" izhaja kot angleški list, pa naj. Br. Zav«rtniku s« zdi um««tno, da naš« slovenska laataosti združimo z dobrimi lastnostmi drugih narodov. NašUv« rastrn lastnosti naš««a naroda, predvsam gostoljabi« in altruiaam, ia omenja, da naš narod nI indivlduaJI«tIč«n. Maaečnik bi prinašal uradna naznanila In nekaj člankov. Pripofoča, da s« sklene izdajati angleški mesečnik vsaj za eno leto. C« s« Izkaže, da smo napravili napako. Jo lahko popravimo. Proti "Mladlnskamu Hita" nima nič, toda omeniti mora, da J« "Mladinski list" I« za mladino moramo pa list tudi odrasli mlsdlni, ki jim bo J HnnZ^JZtoZ™ SfiT* dobivati tak list, ki Mlpripovadovsl, kaj so bili njih očetj«, ki so ustanovili to orgarita-? ^VLSfiJZT Mnogo je tokih, ki M rsjšl doWv.ll uradno d jo, ter bo budil v »jih zavoat In Morsi od št. 96; br. Paulich od št. 280; br. Hierunlm Uskovšek od št. 209; br. Kumlck od »t. 804 in br. John lx»skovšek od št. 508 Br. Jenko od št. 319 protestira, ker nI dobil liesod«, da razil žeijo svojega društva glede točk« 16, člen XII. Br Vidmar, član odbora za naprav« in ustanov« predlaga, da ko preloži za kasneje člen XIII. br. ftular, član istega odbora, proti-) predlaga, da se imenovsnl člen takoj vzame v pr«tr«s. Odglasu-ie se, ds se člen XIII takoj vzame v pr«tr«s. Clta s« točka 1, člen XIII, te^ spr«Jm« brez ugovora. Clta s« točka 2, istega člana"* Br Alesh v lm«nu odbora za prsvlla pojasnjuj«, da aa J« tal Turk: Naj br. Zaitz aam pov«, za koga Je on delal, da bi ^ m* na finančno »tran. ftestavll J« samo na- v, i j.. _ j.ui .i„«i*v a m na k zs br. _ .______«__j....^ t,.< •. n«, im *«. je seveda odviino, kaj ukrene gtad« te za-1 Predlagano, podpirano in sprejeto, da se o tej točki debatira. Vidrich: Na dotični seji tf. odbora snm^^^^sndi- Jjremagiu ^^ ^ j# ^ ^ ukreniti gl^e mladln^|do ^^ ^ ga lahko razumeli, številko v Mnogo j« kot v slovenščini. Predlaga, da jednota i*-| Br. Krznoznik od št II ja aa messčalk. Br. Berger omeni« stroške z uradnim tednikom v Vse zapisnik* in sklepe bi bilo treba prevesti v angleščino.« težko bi se bo dobil urednik, ki bi boUl prevzeti odgovorno* z« Uke prevode. Je proti temu, d« bi imen dva urada« list«, poč p« priporoča, da se "Mladinski list" preoanoje v toliko, da bo zadostoval mladini in tudi tistim, ki ne razumejo slovensko. Br. Godina pove, da mu je društvo »tov. 275 naročilo, da naj v njegovem imenu zahteva, da se list "ProoveU" tisk« kotidoalej, torej v slovenskem jeziku. oBr. Ogorevc od it. 290 je za to, da ostaneU "ProsveU* in "10«-dinski list" kot doslej ter da se jih ne poveča. Nikakor pa se ne sme odprsviti "Mladinskega lisU". Petnajst minuten odmor. Po odmoru predloži br. Godina predlog, da konvencija naloži gl. upravnemu odboru, da izdela načrt za izdajanje mesečnika ali tednika v anKleškem jeziku. Takemu načrtu se naj doda pojasnilo, koliko bi tak liat stal. CUnstvo pa naj s splošnim gUsovn-njem odloči. Ml -.J,,— Br. Podboj predlaga, da se črta lista prijavljenih govornikov. Podpirano fn sprejeto. Na vprašanje br. Jože Zavertnika doda br. Godina k svojemu predlogu, da se da ta zadeva na glasovanje članstvu najkasneje Šestdeset dni po končani konvenciji. Pri glasovanju glede stavljenih predlogov je sprejet z veliko večino predlog br. Godine. Torej bo članstvo potom splošnega glaaovanja odločilo glede jednotinih publikacij. Točka 2, člen XIII je s popravki sprejeta. Br. Trpich od št 125 protestira, ker ni dobil besede prt debati glede točke 2, člen'XIII. CiU se točk« S, člen XIII. _ Br. Turk, v imenu m«njšine odbora za pravila, priporoča, da se nsj odstranijo iz glasila vsi sumljivi oglasi. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se potom glasila izkoriščalo naše člane. Aaeament bo seveda povišan za 2*/gc, toda koristi bodo mnogo večja. —Br. Godina izjavlja, da je njemu vseenojgr ae "kraae, ome-nja le, da se gre za $10.000 do $12.000. Miši jen ja je, da vsak lahko sam pazi, da se ne bo dal v joti na kak sumljiv oglas. Predlagano, podpirano in sprejeto, da ae o te j točki ne debatira. Točka 3. člen XIII, sprejeta z večino. Sledi precejšen hrup in nemir radi sprejetja te točke. I Br. Shragal od št. 91 protestira proti sprejemu te točke. CiU se točka 4, člen XIII. Br. Zavertnlk v imenu odbora za pravila izjavlja, da predlaga dodatek k tej točki, da se naj namreč uredništvu da pravica odkloniti dopise reklamnega značaja. Dodatek sprejet , Br. Turk predlaga dodatek, da se za dobo enega leta pnobču-jejo izplačila bolniških podpor, to je imena onih, ki dobijo kako bolniško podporo, ter znesek. _ Točka 4, člen MI. sprejeta z večino. Cfts se to&a 6. Beaede "ali angleškem jeziku" ae radi prejšnjega sklep« črtajo. Br. Godina pojasnjuje, da so dnevnik ni izplačeval ter da bi bilo potrebno zvišati naročnino z« $1, če hočemo, d« ae izplačuje. Nadalje našteva indiroktne koristi, ki jih jo jednoU imela od dnevnik«. Predvsem ni rabil« plačevati oglasov. Ugotavlja tudi, da je Z600 naročnikov dnevnika pristopilo k jednoti. Predlaga, da ostane kakor sedaj. Tistih par centov, ki jih jo bilo treb« založiti za dnevnik, je b0o stokrat poplačano, kajti tudi dnevnikova zasluga je. da smo danes tako močni. 8prejeto, da ae določi naročnina za dnevnik na $5 letno, kakor je sedaj Glede naročnine za Ghicago pojaani br. Godina. da je caaluga s. Udovich, ki jo to svoto predlagala na zadnji konvenciji. V resnici bi morala biti naročnina z« Chicago ista kot z« inozem stvo. ' Predlagano in sprejeto, da ostane naročnina za Chicago še nadalje $6.60. Besedi "Kanado in" ae črta, ker sta prišli pomotoma v provizorična pravil«. Točk« 5 s popravki sprejet«. . Točk« 6 sprejet« brez ugovora. Cita se točka 7. Br. Nagiič od št 174 predlaga, da ae oglasi oziroma naznanila za umrlimi člani priobčijo enkrat brezplačno. Br. Richard Zavertnik predlaga k temu predlogu še dostavek, da ae enkrat priobčijo imena umrlih članov v posebni koloni, in sicer tudi brezplačno. Br. Nagiič sprejme ta dodatek k svojemu predlogu. Br. Godina pojasnjuje, da jo^ težko reči, kaj ae naj smatra za oglas in kaj za naznanilo. Nekateri včasih napišejo dolgo vrsto tet, stricov in botrov, česar pač ni mogoče smatrati kot naznanilo ali pa dopis. Br. Hrast predlaga, da se da upravniku v tem oziru polno moč. Br. MedveŠek pojasnjuje Hafnerju, da se gre za člane naše jednote, ne pa za kake oljne vrelce. Predlog z dodatki sprejet. Za umrlimi člani se torej priobči enkratno naznanilo ter se v posebni koloni omeni njih imena. Gl. upravnik p« ima glade dolgosti bi drugih postranskih stvari polno moč odločati ^ kaj s« priobči in kaj ne. Br. Pivk od dr. št 400 predlaga, da se na vsako družino, kjer je več članov, pošilja le eno glasilo. Isto priporoča br. Bogataj od št. 858, ki misli, da zadostuje, če dobita mož in žena samo eno številko, a asesmentiza drugo številko ae daj obrne v druge koristne svrhe. — Br. Klenovšek od št 241 je tudi mnenja, da je ena številka dovolj za vsako družino. Br. Alesh popisujte zmešnjave in težkoče, ki bi jih imeli, če bi bilo kaj takega sprejetega. priporoča, da tisti, ki ne marajo dveh ali številk v hiši. naj pošljejo list svojcem v stari kraj, ki jim za to zdo hvaležni * $ ? ; ; Točk« 6 jo sprejet« s popravkom. Br. Prevte od št 282 protestira, ker ni dobil besedi poročal o zahtevah svojega društva glede glasila. Citane so točke 6, 7 in 8, člen XIII, ter so z večino 8Dr* kot čitane. CiU ae točka 1. člen XIV. Namesto "na tretji izredni 1 venci j i" ae zapiše "na osmi redni konvenciji". Točka je 8 popravkom sprejeta. CiU ae točka 2. Določbi, kam se nalaga jednotin denar doda še doaUvek, da se ga lahko posojuje sUvbinskim in |> jflnim društvom, dajajoč prednost članom. Tozadevni «klen bil že prej sprejet Točka 2 sprejeU s popravkom. Točka 8 sprejeU brez ugovora. CiU ae točka 4. Br. Berger predlaga, da se črU zadnja vrsU ter da se besedi "ali sorodniki" uvrsti še beseda "ožji". Navaja prin kako bi se s pomočjo te točke lahko kdo maščeval. Br. Vidmar podpira Berger je v predlog. Pri glasovanju je sprejet z večino predlog odbora za m la. torej je točka 4, člen XIV, sprejeU kot čitana. . CiU se točka 1, člen XV. Med besedi "publikacij in" se S še besede "člani gospodarskega odbora". Točka je s tem popi kom sprejeU. CiU se točka 2. Br. Turk priporoča, da se glede poro prepusti gl. odboru. Br. Turk priporoča, da bi jednoU sama ustanovila pos< sklad za poroštva. Na razna vprašanja br. Turk pojasni, koliko znašajo vprečno premije, kako visoko poroštvo se zahteva in podobno Br. Aleah je mnenja, da se o Turkovem nasvetu ne da p-avljati, dokler nimamo sUtistik. Priporoča, da se prepust odboru, kakor predvidevajo provizorična pravila. Točka 2 sprejeU z večino kot čitana. CiU ae točka 8. Besede "mora gl odbor" se zamenja, besedami "more članstvo s splošnim glasovanjem". Točka 8 s popravkom sprejeU. CiU se točka 4. Vidrich v imenu odbora za plače predlaga, da se s te U preide na naslednjo ter potem vrne nazaj. Podpirano in spre CiU se točka 5, člen XV. Odbor za pravila izjavi, zadnja vrsU črta, ker nimamo volilnega odbora. Br. Alesh pojasnjuje glede plač. Konv. predsednik Zaključi sejo ob 5^80 popoldne. Frank Zaitz, konv. predsednik. Ludvik Medvešek, konv. Jakob Zupančič, zapisnikar. dl MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN, gftaa! Ježo Pahor. (DelJe.) Prav takrat ko se je bil Slak odločil, da napravi trdno streho, naj stane kolikor hoče, so ga vlekli v ječo. Ko se je vrnil, ni imel več denarja, a tudi ne časa, ker je pritisnil mraz. Tako je rodbin« trpela brez potrebe. Koliko, to ai je oče le mislil, zakaj vedel je, da mu hči ne pove vsega. Pisma je prenašal železničar, ki je bil vsak drugi dan v Gorici. Drugače bi ne šlo, zakaj cenzura je še vedno prežala kakor potuhnjen pea nad vsem, kar so si ljudje imeli povedati, pa naj je bilo tudi najtišje iz njih src. Slak sam ni rad pisal, njegovih ukazov ni bilo treba. Ukazoval je otrokom vedno le to, kar je bilo najnujše. in spoznali so, da jim uka-zuje, kar je pravo. To jim je prešlo v kri in zdaj so se pokorili nsjveč svojemu spoznanju. Le svetovati jim je še moral, kako naj si pomagajo. — Ali se nič ne bojiš, da bi otroci zabredli ? ga je vprašala mačeha. — Ne toliko. Nevarno se ml zdi le, ker si ne zaslužijo zadosti, da bi se pošUno nasitili. SIcer pa naj nekoliko poskusijo življenje, jas sem tudi trpeli Mačeha je majala z glavo. — HčerCl Dandanes je preveč nevarnoati za dekleUt Vojaki so skraja pokvarjeni, kaj njim marl, Če koga pahnejo v nesrečo! — Imele so dobro mater! Slak jf vedel, kako silnega pomena je to, vendar ga je včasih zaskrbelo. Videl jt, kako je vojaštvo znalo zamamljati posebno dekleta, ki so se začela Šele pravzaprav razvijati. Videl pa Je tudi Izkušnje prevar. Pomalen se Je povo-mladeničl, ki so se vrnili, so prinesli s seboj denj lahkoživja že začela zaježevati, zakaj več zdravja, kakor se Je pričakovalo, in to zdravje se je počasi, a krepko apet vlivalo med mladino. Tudi očetje so bili doma, rodbine so se strnile in kmalu se je to dobrodejno čutilo v vsej javnoati. Slak Je opazoval U zdravi preobrat, toda v mestih — o tem je bil prepričsn — so bile razmere prej slabše ko boljše, saj je mesto gnezdo lshkoživjs. Vedno glaaneje Je raala v očetu želja, da bi že videl otroke, da bi se na svoje oči prepričal, kako Je ž njimi. Snoval je načrt, kako bi nenadno stopil med svojce, Četudi le za kratko urico. Povedal je, kaj namerava, a starec mu je odsvetoval. t J- Vse je pod paftnjo. zdaj, ko so se že se-znsnill s razmerami! Saj fšdlš, da je vsak dan bolj policijsko, ali morda ne? Samo pokaži ae v Gorici, pa U bodo Imeli! Zato rajši nikamor ne hodi. da ae ne boš bridko kesal! Sin Je ugovarjal, da je njegov obisk potreben. tako potreben. da se Izplača tveganje. — Saj gre lahko Mirko, če je »elako! — hrani sUrec. — Saj morda še v«4 poizve kakor ti in brez vsake nevarnosti! MoJ ain al in Jaz im* bi rad. da te mučijo. Saj itak nimaš nikakršne sreče! — Ce pridem ponoči? Ce ponoči izginem? Saj vendar nisem letošnji zajec. Moram iti, pa če obtečem vojaško obleko, moram! — Počakaj par mesecev, mord« poneha pritisk! K«j bi lezel in se silil v past! Da bi te poganjali po avetu, za prazen nič, oni! Starec se je razburil, dvignil pest in grozil nekam skozi okno. Kakor kletev se je zdela grožnja suhljatega, sključenega starca. — Dosti si prebil in prebijaš, zadoati je tudi zato! — Pa sem se ubranil in se bom še, vselej! Sin je izgovoril uporno, sovraštvo, ki ga je videl v sUrcu, ga je prevzelo. ; —- Nikamor ne hodi, — je branil starec, ki je upehan aedel k mizi, — saj vidiš, da ni več posUve! c Tudi sin je imel U občutek, saj je videl, kako je častnik neomejen gospodar v deželi. A ko si je nekaj vbil v glavo, ni več odjenjaU pa če je bila nevarnoet še hujša. — del bom, naj velja, kar hoče! Tri dni kasneje, v prvem mraku, se je z vojaškim kamionom odpeljal proti Gorici, tesno zavit radi mraza, skrit med vrečami. Tu in Um je res straža usUvila voznika, šla morda naglo okrog voza, toda v mrazu in vetru ae jI nI zljubilo preiskovati. Kamion je drvel In Slak je prišel v Gorico še prezgodaj. Zeblo ga je do koetl, na poti se je premrazil. Samo, da ne bi česa ulovil v takem vremenu I al je dejal, ko ga je streslo kar na lepem. — Skrajni čas, da se nekoliko ogrejeml Stopil je v gostilno In si naročil večerja A nič kaj mu ni UknUa. Ali naj obiščem taaU? je premlšflal. Pa se je naglo prepričal, da ne bi bilo varno. Spomnil se je, kako so orožniki zalotili starca, ko je on bežal; sicer so ga čez nekaj dni izpustili, kakor je pisala SUna, toda pod nadzorstvom je bil nedvomno. Ura je prešla dve, a Slak se še ni dvignil. Caanik je imel v roki In bulil vanj, daai ga je bil že zdavnaj prečit«!. V mestu je imel znan-cev, « ni mogel ob UJ uri k njim. Kdo ve, s kom se lahko sreč« na ulici; a če bi se drugi dan zvedelo, da je bil v Gorici, takoj bi šli nad njegovo otroke! In tega se je bal. 8klenil je, da se ne pokaže nikomur, in čakal z muko do enajste ure. ftelo tedaj se je odpravil na ulico zavit do ušes In a kučmo na čelo. Počasi je krevljal, kakor da le a težavo premaguje vino, In mraz ga je stresal. Nikogar ni bilo zunaj, le kak vojak Je Ae blodil po ulicah. Brez skrbi grem! — ai je dejal in stopil hitreje. Toda nasproti sU mu prišla dva orožnika in moral je aopet prevldneje. Nizko jo po-besll glavo ln mrmral nerazločne beaede, kakor da je vinjen. Ni ae motil, atražnika nisU marala opravka a pijancem ln sU ga pustila mimo. Tako je bil kmalu v predmestju, le prezgodaj se mu je zdelo še vedno. Zeblo ga je, a prava ura še nI prišla. Kako bi so prilegls zdajle rfrka postelj! In Uvsl v temi v velikem ovinku. Kakor največji zločinec se skrivam, ko hočem le k svojim otrokom 1 so je upiralo v njem in ga peklo. Polnoč je bila proč. ko je prišel do svnje hiše. fiele ob tem času ae je čutfl dovolj varnega. zakaj vedel jo dobro, kako pravljično je posUlo i i vi jen je v deželi, odkar so vse stene prisluškovale. Potrkal je na okno, po ni bflo odgovor« Potrkal je dvakrat, trikrat a brez uspeha. Sele ko se Je oglasil ln povedal, da je on, so Je prišel sin prepričat In mu odprl. V trenutku so bde vse tri hčere pokonci. ___(Dftlje prO»d*Jift4 Jee Kovačič: otročarije konec Na strmino U popeljem, dajem ti oblast nad hribi, gozdovi in morjem. Poglej me! On sedi in se ne gane. V prepade se spustim, v višave pohitim zate, objemi ae, prodno greš iz te zemlje. On sodi in se ne gane. Ona ae nagne, z lasmi ovije glavo, šepeUje obsuje s cvetjem, poljubi. Razigrano še zapleše, nato izgine med trava Snežnik se je zganil, zašumeli so potoka tihi vali. Li spim? Srce, ali si zrelo, o kam si želiš? Kdo si, sonca mfla?* Odkod? Vrni se! Vse hočem storiti zate, je klical ln stezal roke. Visoko med konci vej se je prikazala vse večja in lepša. Pridi k meni, pone-sem U čez gore, viharje. Prišla aem, radi zvestobe sem prišla, z njo si me povzdignil v višino, ne dosežeš me več. Bil je čas, ko bi me bil z lahkoto dosegel, bil si majhen, nisi, sem prosila. Mnogo se ti bi še dalo. Ne bo ti ubežala mladost, življenje prazno. Pridi, o sreči bova govorila. Sam si nekaj izberi in temu verjemi. Prožila ti bom roko, se veselila tvojih uspehov. Zagrnilo se je vejevje in on se znašel ob poti. Dogodki teko, kot voda za dežjem odtekajo. Mnogi stoje ob poti, ki bi ne smeli, ker vsak dogodek blizu in daleč dosega vsakega. Obenem manj nečastno je, se dela poatopitl in ne končati, kot se delu izogniti. Nagla ocenitev mimoidočih dogodkov, prisotnost uporaba prilike, ki nudi roko, je torej merilo moške zmožnosti. Dogodki imajo silo v sebi. Kdor jo uklene, mu nepresUno in zvesto služi. S poti je stopil v park. Grede ae napijt vodo in pristane v senci tik vode raatočega drevesa. Nekaj listov osmuče s veje, o-ziraje se okrog, melje v roki. Na desni sodi starec s cesarsko vzgojeno brado, opira si roki ob krivo palico. Vodomet žubori, oddaja prijeten hlad. Is vode pri-plava valika žaba, ki hoče preplezati zidove. 2e je skoraj na vrhu. le še eden oprijem. U Ji spodrsne, pade v vodo. Zopet drugje poakuša. Po peščeni stezi prihaja dekle. mlada jo In krepka, le is oči ji aije bol. Take oči imajo ljudje. ki so so dvignili višje od nas. Ob telesu ji vise roke. NevesU z neljubim ženinom se vrača tako od oltarja. Doetojanstveno se »klone k pivki, pritisne, pritisk je bil premočen, voda brizgne v obraz. Janez se je zasmejal. Ga je slišala. V nasprotno stran se obrne, obriše obraz, ko se znova skloni, reče: Ti bi se ne smel smejati. To je rekla z glasom kot bi sUU ob pokopu zadnjega upa. Vsa notranja bol je zvenela v besedah, ki so bile materno blage, odpuščajoče. Janezu je o-kamenel smeh na licu. Kot še nikdar je čutil potrebo izpregovo-riti. Vsaj glas ko bi mogel dati Iz sebe. Nekaj ji mora reči. Trudi se, išče. 2e odhaja, še hip in bode prepozno. Listje, ki ga je v roki zmlel, vrže kot sejavec po travi, z vsem trudom. Komaj za njo spregovori: Začetek je težak! Razbojniki smo, črne so naše duše, ljubezni prave ne poznamo. Neusmiljeno stopamo na ono, kar je drugim drago in sveto. Proeijo nas vode, a mi se pristne j emos kamenjyn. Skrila, se je žaba v vodo. Starec se je dvignil. Trop deklic in fantov je obkolil pivko. Janez je stopil v čitalnice tihi hram. Danes se mu je zdelo, da so knjige oživele, gibljejo se, stopile bodo s polic in završal bo med njimi strašen boj. Sname čaaopis. Listje diha. Pluča je drevesu. Obrne list: Kdo si, ki si pogledal v morja, uklenil slepe sile, igraš se s skalami, premikaš gore? Prihodnosti polagaš veliko, obširne temelje, ko bo 1-mel vsak veselje do dels, videl bo uspehe za sabo, videl, da se je vredno truditi. Delo mu bo plačevalo. Pozdravljen! Povsod vidim sledove dela tvojih rok. Neprestano snuješ, ravnodušen si, vedno večji, močnejši in drznejši. Tja v nepregledno višavo si se dvignil, obhodil čas, prostore, a tukaj — doma oaUjaš reven, srce je nerazple tena uganka. Sklanjajo se drevesa, pod t<žo se krive, a on stoji, se bori, raste navzgor. Blagi mož! Ali smem s tabo? se tu izvije iz množice. Janez zavija v čakališče. Mladenič je za njim. Sredi čakališča obstane, se bori kot človek, ki Ima kažipot pred sabo in ne zna, katero pot bi pod noge vzel. Pristopil k izložbenemu oknu, pa se je premislil. Ko opazi Janeza sklanjajočega se k pivki, pristopi za njegov hrbet. V do t gil požirkih je vlekel Janez vo- do vase. Misli so se med nj križale, borile, ostani! Vrni ga je v njih prosil Jsnez. Z gale so Jsnezove misli, mlad se je vrnil. Pohleven oblal priplul od zahoda, narahlo s vsule kaplje,' padale tiho solze iz oči. Drevje se je stn zapele so ptice, iz trav so cvi dvignile glave. Med njimi so še govorile. —- SAMO 6 DNI PREKI • Hi....... mrrnM M FRANCE - - 3.oll PARIŠ - - 17. ol garaš raaiiso psistanjAči Kabin« trstjeta rasreda s omli nikJ la tekočo vodo sa 1 4 si 0Mb. Francoska kuhinja in pijs 9reoehoQne 109 N.DearboraSt.; Oicafo, ali lokalni ac«tje. KJE SE NAHAJA moj sin TONY KOŠIR? Ro je bil 4. aprila 1901 v Borov na Kranjskem., Omenjeni srednje posUve, lase ims ko( njeve barve; je prikupljive nanjosti in pri govorjenju i ponavlja besede. Ker se bojim, ds se mu zadnje čase omračil um, bi J sil cenj. rojake, če kateri ve, se omenjeni nahaja, da mi « roči njegov naslov, za kar bodem zelo hvaležen. Moj slov: Tonj Košir, P. O. Bo* J Library, Pa.—(Adv.) DA SKUHAS DOBRO YO, PI8I PO NA&t PRODUKTE. Imamo v salosi slad. taaolj. la vso dnin potrsbšiteo. I'u*H ki so pespvftšajt«, da Js doma pri kuhani f0*0 U najboljši la ss| aojši. tiroosrljam, slašflMsrJsai la v I dajabM šolssatae daa» prha* poat pri vetjih narottMh. PlftHs Infsmesijs aai FRANK OGLAR. S4S1 šcHbiJto is "Promto' orli PDA7II ICV Kalifornijsko. Newy UIVU&ME2 sli Michlgansko grozd sveže in direktno od prekupca. Poštena Prodno ga kupite drugje, ae najprej p"-p| čaju o cenah pri meni.—JOE gPHINGH .112.1 W. Ifth 8t.. Chicago. III. Phe~ wo0 .1X57. Ali pa: JOHN KftOfiEI*. Htue Iniand A ve . ('hirago. III. I*H Caaal Ofttt.