¦„eto UI...Š&&V* 101. V..C^Jti^u.ioreE due l, sept$mbLa.i$2i..., Posfnina plains v gctovinl ^B ''Jižnir-i ^^^^m: ^^^B ^^^m J^^^^^B ^^^^^^^Hk ^^^^^^^K ^¦i^K .^^^^^^B* ^^^^h^^^h* ^^^^^^^^^Hfl^^^^^B ^^ltoi^^»* ' *¦ ^^^^^^^^^k '^^^^^^^^^¦^^^^M^^^^b^^^H ^^^^^^^^B« ,^^^^^^^^B ^^^^^^^^K> ^^^^^^^^K ^^^^^^^^m ^^^^^^H^b* ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^v- j-xai.c ceioictno MCi K, raescčr.o 10 K. — üoiasi zu vsak mm .'-sine sioipca 1 K 20 Do možeh v/, svoje srede odgovornost za u- pravo. Meni teee drugo leto, kar sem vslopil kot poslanec demokratskc strauke v vlado v Beogradu, a prei sem sodelo- val na upravi v Ljubliani. Mislirn. da lah- ko opravičim svoje dclo prjd vso javno- stio kot clemokrat. kot Jugosloven ill kot Slovenes. Co prlstopan, tunn Doslu, y.go- d.i se iz vse drugih vzrokoy ne.^o iz ruz. loga osebne hvale zaradi nridobivaniä ljudske naklonjenosti. Moja navada \c zmiraj bila povedati. četudi v škodo no- pularnosti, vsc resnico in pri teni osta- nem. Vendar mojam danes omcniti, da v vseh točkah ne bom skromen. ker pola- ganjc računa ni samo osebna stvar, am- pak irnajo široki krotfi naroda. ki se k isti politični stritji priznavajo. pravico vidcti delo svoje^a pooblaščenca naslikano iz sialisčaposebnih razmer, v ktorih se jo vršilo to delo. Moje delo v zadn.jili 35 me- secih bodc po mojem mneniu slnžilo mo- jim volilcem v east, ker je težko misliti neiiKodnejso dobo za mo.ie zelo potrebno delo in ker bode to delo imelo svojc po- slediee vendar za dolsro dobo in tvori dobro podlago za vse moie naslednike. Nikakor ni moKoee biti minister sa- mo svoje stroke, razmere so zahtevale v ti dobi, da sem zasledoval pazno delo tudi v druffih oddelkih uprave in vpJival na odloeitve v ministrskih sejah in izven istili. Ni moja stvar k vsaki stvari govo- riti. Znano je bilg, da dol.^o molčim >n se ne mešam v posle drugih, da sem pa za- stavil v slučajih, ko je moralo biti, \\So svojo Qsebnost z vso težo za rešitev, ki bi pdgovarjala mojenni prepričanju. Bilo je to v slučaju rapalskem, baroškem, u- radniških plač, razdelitve Hrvatske. Ni- sem bil oni, ki vsak hip preti z izstopom, vtndar je vsakdo vedel. ee se iaz ogla- sim, da ie iz globokega prepričanja in u- temeljeno in.samo temu moiemn postopa- nJu zahvaljujem preobrat celotne situaci- je v itokterili preeej važnih zadevah. Dr. R. BERGMANN: Nekaj spouiiuov ua mn kronait ja Kralja Petra I, Osvoboditclja. (Konec) Na v-čer kronanja so naši umetniki in pevci dolocili, da gredo v sostilno k »Riiskemu earn«, ker je tarn baje dober klavir, veliko prostora in — plzenjsko pi- vo. Ob 7. uri se začnejo zbirati Slovencj, :i veliko iznenadenje nas ie čakalo — kla- viria ni bilo in tako je bil koncert skora] onemogočen. Mcd ugibanjem, kaj storiti, se dvigno izza sosednje mize starejši Sr- bin, katcri je ves naš Dogovor poslušal in nas navzoče povabil, da gremo ž njim v niegovo, ne dalcč stran ležeče stanova- "je- Ko dospemo %< "am pokaže lep, ->koraj nov klavir in nam- veli: evo ga, j)rimite ga, saj ste čvrsti in odncsite ga.k >Ruskenm earn«. No, ni nam bil-o treba prigovarjati. kakih 40 rok. Se je klavirja podstopilo in v kratkem času je, stal v sobi gostilne in Lajovic je takoj konstati- ral, da je instrument dober. Med slovan- skim dijastvom se je vest, da priredijo Slovenei pri »Ruskem caru« rit-kak kon- Mislim, da sein najbolje slnžil nasim intercsom, tudi lokalnim, s tern, da se je ( vzelo slovenskega ministra resniin. ako- j ravno Je izglcdalo moje postopanje mo- jim prijateljem prerezervirann. Skušnja mojega politienega dcla me uči, da je najslabše zastopstvo važnih intercsov, če se zastopnik obsovraži s svojo sitnobo in osmeši s svojo netemeljitostjo. Jaz pa nisein bil oportunist, ki povsod prikima. Moj kovecg je bil zmiraj pripravljen, da ga nabašem in da zapustim svoic minisir- sko mesto. ee bi ne mogel na njem ostati v prepričanju. da mi dopusea lo moja ! cast. IVANPRMKOKsj-.K: , .^ Dpužina sv. Ciriia in Äetoda. ' Kakor vsako leto, tako vabi tudi le- tos naša slovenska šolska matica podrnž- niene delegate iz vseh kraiev slovenske zemlje na svojo glavno skupščino, ki se vrši v Ljnbljani due 8. septeinbra 1921. Bili so časi, ko nam ie že samo ime ^iiilmetodove družbe bilo naeijonalno tako vzvišeno in sveto. da smo ob njem zacut.li vsc vclikc dolžnosti. ki nas veže- jo do naroda. Vsakolctni občni xbor CM podnižnic po mestih, trgih in kmečkih se- lih so bili nekaj lepega, nekai svočaiicga. Delovati v podnižnieah je bilo v east in ponos vsakomnr, bilo ie tekmovanja. bilo ie volje. bilo ie toliko vesnične lepe lju- bezni, da pomeni ta doba va/.en odsla- vek v razvojn eistega nacionalnega ide- alizma in organizirano smotren^g» odpo- ra proti onini, ki so nas tlaeili. Zbiral se je denar, s kojim so se vzdrževale narodne sole za našo deeo, ki ie bila sicer izroee- na potujeenju. Naša sredstva sicer niso zadoščala rastočim potrebam. vsi smo C-utili, da je treba še vee storiti. vsi pa smo tudi viddi vclike uspehe dela in žr- tev, ki smn jih doprinašali vsak pa cvoji moči in zmožnosti. Druga jednako važna stran od slovenskih cinikov zasinehova- ne Cirilmetodarije na je bila idejna stran. Potom Ciril-Metodovc družbe se ie budil duh silne nacionalne zavesti. Sokolsivo in Cirilmetodarija sta roko v roki učila narod in njega mladino vere v samega se- be, v silo naroda, ki je moenejša, ko Du- naj. Danes živimo hitro. to kar smo sami doživljali. pri čemnr smo sami tvorili tu- di delce onega velikega kolesja. ki je gri- zlo in razjedalo rnozeg Avstrije, to nam uhaja neopaženo izpred oeij in z gesto namišljenega bogataša pozabliamo dobo velikega, uspešmega zbirania narodnih sil. jerr, bliskoma raznesla in prihajalo jih je vedno vec, steklene-stene. katere so loci- Jo sobo od sobe, so bliskoma izginilc, iz siirih sob je nastala ona dvorana in peijo se je začelo, a tudi bratciye, kajti osobito Srbi in Bulgari niso poznali naših »na- rodnih«, katere so jim tako ugajafe in jih navdusile, da niso vedeli kaj početi. A v to navdušenie je padei mrzel tuš. Neki hr- vaiski visokošolec je spoznal :sivolasega starčka, kateri je sredi med n.ami sedel pri mali mizici v spremstvu dveh dam in ¦enega gospoda. Po silno navdušeiien> go- vorit je zahteval. da se odstrani »izdajica hrvatskega naroda, madžarski podrepnik, ovi prokieti Popovič« — kažoč na starca — »kateri}, pri§ei mej J]as ^ špijon ogrske vlade«. Takoj po teh besedah je nastal gosti špalir dijaštva od male mizi- ce do izhoda in Popovič je moral ven, ce- ]a dvorana ie pela «Lepa naša«; bližnji so Popoviču »povedali nekai na uho«, a drugi so preiskali, ali ima mož vsa Tebra ali ne; tisti dan jih ie imel. za drugi dan t>a nc vem, pa, če }ih Ie tudi imel, je bilo nad njimi gotovo dosti sivih madežev. Kako dobro je hrvatski dijak spoznal mo- ža, dokazuje, da je eez dva dni prinesla dnnajska »Zeit« brzojavko iz Zemuna pod zaglavjem: *grosse antiösterreichi- U u- dobe imamo ljudi, ki so iskreno in sreno verovali v naše odrešenje, ljudi, ki : so dali za naše osvobojenje mlado ži- ' vljenje. Ta doba nam je dala ljudi nacijo- j nalno trdne, ki niso med svetovno vojsko j izgubili glave in danes v svobodni narod- ni državi vedo, da je doba. ko smo mali in veliki ljn,dje rušili in podirali, za nami, da nimamo danes posla z Dunajem in Avstrijo. tern vee da živimo svobodni v svoji državi, kjer treba da delamo vsi. da bo ta naša država zdrava in silria. Med svetovno vojno in deloma še v prvih dnevih našega osvoboienja smo upali, da nam Cirii-Metodova družba ne bo vec potrebna. Razvoj velikih zgodo- vinskih dogodkov pa je pokazül. da naše solske družbe ne potrebuiemo nie nianj, ko kedaj poprej. i Izguba Koroške, izguba Primorja nam je glasen memento, da se oklenemo naše šolske družbe in osredotočimo naše moei tje, kjer je naš narod istc najbolj po- treben. Poiožaj nasega nannia na Koioškcm je silno težaven, manjka mu nacijonaliie intdigence, manjka mu vseh šoJ, skratka vseh pogojev za nacionalni obstoj. be verujemo. da dobimo nazaj, kar jo na Ko- roškem našega, nikdar pa ne smemo pre- »ehati, da dosežemo v te.i deželi od mi- rovne konference zajamčcno naeionalno zaščito našemu narodu na Koroškem. Na itin.polju čaka družbo sv. Ciriia in Meto- üa veliko deio, da budi interes. zbere nia- terijal in dejstva, tobo uspeSnejše, kt> splošno zabavjjanje na Ljubljano in Beo- grad. Cas je, da bi nas trda resnica že vendar izučila in da bi se' življenski naci- onalni interesi ne izrabljali za prazno de- niagoštvo. Našemu Primorju ie družba sv. Ci- rila in .Vietoda od nekdaj posvečala nai- večjo skrb. Iniu-la je tarn na jugu svoje trdne postojanke, dosegla je velike uspo- he v Trstu. Vsc to ozcinlje smo po inirov- ni pogodbi izgubili na Italijo. lzffubili smo zemlio. izgubiti ne smewo naroda, ki je iiaše krvi in našega iezika. Mi smo kri- eali in protestiri;'.!, primorska inteligenca ru jc irinnoiiiu zapiisOala rodiia tla. opa- Ža se, da proces odseljevanja še ni kon- can. Vzroki za ta nelep in za narodno živ- ljenje na našem jugu «rozeč in nevaren pojav so različni. Nekateri malostevilni so se morali umakniti. drugi so zbežali in še odhajajo, ker jim gosDodarsko bolj kenvenira tako, zopet drugi bi $li "nazaj, pa ne morejo, organizacije. ki bi to pro- vedla seveda ni. človeku, ki si upa to o- sehe Demonstrationen in Belgrad«- Po odhodu starca se je razvilo prav bratsko življvjnje in marsikateri »tijaja-tijaja« je dal priliko se objeinati s sosedom Srbom, firvatom ali Bulgarom. Tako ie tudi ta \necer minul najprijetneje, kakor so bili sploh vsi večeri prav prijetni, zabavni in navduševalni. Drugi dan je bilo v neki dvorani po- slovilno kosilo; ako se prav spominjam, j^mo bili gostje mesta Beograda, na e- stra.di so bili zbrani beogradski župan z občinskim svetom, pravoslavni nadško.f in še druge, najodlienejše osebe kraljeve prestoiice. Oovor je sledil govoru, slovo slovesu, besedo, wrazujoce želie za bo- dočnost in povdarjajoCe naše bodoče je- dinstvo, so bile tako globoko segajoče, da je marsikatero oko ne samo navduše- nega mladeniča, anipak tudi resnega starca postalo rosno. In ko je dr. Žerjav. govoreč v imenu slovenskih dijakov. končal svoj govor z zatrdilotn, da donaša vsaka kaplja vode, vsak val bistre Save pred iztekom v Donavo najlepše pozdra- ve onih bratov Jugoslovenov, kateri bi- vajo ob izviru in zgornjem poteku te slo- vanske reke, in zatrjajoč večno zvestobo Slovencev, je sledilo tako navdušenje. da ga sploh ni mogoče popisati; v neizbris- meniti danes, pa se to šteje v greh in zo- pet se naeionalno, užaljeno kriči. Mnogo sem se pred leti bavil s študi- jem nemškega napadalnega dela v mejah in izven mej Avstrije in Nemčije. ReČi morain. da je v velikem nemškem narodu baš na tem polju obstojala naivzoniejša organizacija in disciplina. Nemški Schul- verein, Siidmarka itd. to so. bile za nem- ški narod organizacije, ki so predstavlja- le najvišji forum ncmške — nacionalne autoritcte. Kar se je spoznalo za potreb- no, to se je dosledno in toeno izvršiio, četudi jc zadclo v samoljubje ali osebno korist posamnikov precc.i trdo. Mi smo na tem polju tudi zaostajali za Nenici, vendar je bila pred vojno autoriteta Ci- ril-Metodove dru^be že zelo visoko. To autoriteto se meni dozdeva da vsi po- magamo rušiti. mesto da jo dvigamo. Ali sc imenuje nekaj tako ali drugace, je vsejedno. važno absolutno je. da imamo organizacijo, ki vrši velike naloge in, u- živa potrebno zaupanje naroda. Tega v zadnjem časti pogrešamo. krivo ni tega vodstvo CMD, krivi smo mi vsi, ki dopu- ščamo. da trpi in peša naša šolska druž?- ba, ki temelji na večni ide.ii nacionalizma, ki ima bogate izkušnje dcla in zaiipanja v narodu. ;:;¦'!:^ Treba je. da se jasno začrta delokrqg qz. razmerje Jugoslov. maticc in Ciril- Metodove dnižbe. Poleg organizatorično ideinih nalog, ki so po moiih mislih, pq- vsem iste, izpoveilujem odkrito, da ne vem, kake drugc cilje bi na.i na ven zasle- dovala Jugoslov. matica in kaj Ciril-Me- todova družba. Ali je mišlicna delitev v tem smislu, da dsla jcdna organizacija specielno na šolskcm, druga iia na naro^f- nogospodarskem polju. Iz juga slišimo od naših ljudi zaert- krat to, da primanjkuje naših liudi tako v soli kakor v uradih in da zasedajo njih mesta Lahi v mnogo večjem žtevilu. kbt bi bilo to sicer mogoče. Na naslov onih, ki so šli, se sližijo iz Primorja vedno glas- nejše in ostrejše besede. Morda je trenut- no največja naloga tako CMD kakor Ju- goslov. matice, da sistematično provede in omogoči beguncem pot nazaj na rodna tla. Ako smo zastopniki pozitivne nacio- nalne politike in ne samo glasniki naci- onalnih iraz o izgubljenem biser,u ob uaši Adriji, bomo krenili mirno in tiho na to pot, hi dela, velikega dela za stoletje od- ločilnega bo takoj dovolj. Uverjen sem, da nam to delo prinese tudi pofrebno h- treznenje. nem spominu pa ostane vsem tistim, ka- teri so slovesu prisostvovali. Odkorakali smo na kolodvor, sp.re- mljani od velike množice ljudstva, osobi- to pa dijaštva, in marsikateri akademik. tako ženskega kakor moškega spola, je se stopil na stopnice vlaka. samo, da še enkrat poda svojemu bratu in prijatelju desnico v slovo. Tako so minuli dnevi kronanja v Beogradu. Prepričan sem, da so ti dnevi še globoko zapisani v spominu vsakega Slovenca, kateri je bil takrat v Beogradu. Ti spomini so postali zopet prav živi, ko je isti Peter 1. postal leta 1918 naš krali. Kdo bi bil leta 1904 mislil. da že v njem kronamo našega prvega kralja njedinjene Jugoslavije? In ti spomini postajajo zo- pet živi ob grobu velikega kralia Petra I. Osvoboditelja. Ob Tvojem kronanju smo Ti vskli- kali kot navdušeni mladeniči. ob Tvoji smrti se pa klanjaino s celim narodom vred Tvojim manom in do dna srea raz- tuženi kličemo: Slava, večna slava kraliu Petru I., možu, kateri je v oozni jeseni svojega življenja dosegeil eilj svojih že- ljä, dosegel mogočno, svobodno in ujedi- njeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slo- vencev! Sfran 2. V 0 V X DOB - P4- siti&n& *j&mtL Bolezen kralja Aleksandra se je gla- soni poroeila iz Parizu z due 30. avgusta izdatno izboljšala. Absces Jc izrezaii, tem- peratura se je zmanjšala; Dovoda za vz- nemirjenje nj več. V Baiiatu Ruinunom žilica ne da nii- ru. Sedaj so zopct nedavno razširili uicd iugoslovenskim prebivalstvom letakc v angleškem in francoskem ieziku, v kate- rih se poziva prebivalstvo. na.i z urožjem izvojuje ujedinjenje z Rtimuniio. Proti pomočoiku zunan.iega ministra Tiči Popoviču se je v beograiskem časo- pisjti otvoril oster boj. Oeitaio fun, da e- vakuacije Baranje ni zadostno pripravil ter tako dr/avi i>ovzročil okoli 2 mili.kir- di kron škode. V Baranji, ki so jo Madžari zasedli in sicer vsled privoljenja angleskega pol- kovnika Oossetha celo v večjevn obsegu. nego pripušča mirovna pogodba, izvršu- jejo Morthyjeve bände neeuveua nasilja nad iugoslovenskim prebivalstvom. Mi- nistr.ski svet v Beogradu je v seji .?s. avg. sklenil, da bo naša država vsako iz- premembo določb trianonske mirovne pogodbe prepreeila z orožjem. Koman- dant 1. armije v Novern Sadn ie dobil pn- trebna navodila. Znacilno ie. da jc n'i'.d- žarska vlada odlikovala angleškega pol- kovnika Oossetha z najvišiim madžar- skim redom in zlatim vencern »za zaslu- ge povodom izpraznitve Baran.je¦-. Razprava proti bivšemu bolgarske- mu miiiistrstvu Radoslavov radi v:leiz- dajc se prične due 5. scptembra. Madžarska nesratnnost. V ogrskem parlamentu je poslanec Smreczany zah- teval ocl vlade, naj obliubi Slovakom pod Ceškoslovaško avtonomijo. če se priklo- pijo Madžarski. Ministrski predsednik Bethlen je izjavil, da so razmere v Slova- §ki sedaj mnogo slabše nego prej pod Ogrsko. Izjavc so napravile v českoslo- vaški javnosti zelo mučen utis in mad- žarski pustolovci dobe v češkoslovaški narodni skupšeini primeren odgovor. Radi dogodkov v Zapadjii Ogrski, kjer je prišlo do krvavih dogodkov vsL-d oboroženega odpora ma,džarskih šovini- stov proti zasedbi dežele s strani Avstri- ie, se ie avstriiski zvezni kancelar dr. Schober obrnil s protestuo noto na an- tanto in prosit za zašeito pri izvedbi do- ločb mirovne pogodbe. tičočih se Burg- landa. MedzavezniSka koniisija v Bndiin- pešti je vložila pri ogrski vladi oficijelen protest radi zadržanja Madžarov. Na Ceškoslovaškem se sestavi nova parlamentarna vlada iz agrarcev, soc. demokratov. nar. socljalcev, demokratov in klerikalcev. Upor Indijjcev. Na otoku Malabarju so se Indijci uprli proti Angležem. PrUUo je že do več težkih in krvavih bojev med angleškimi četami in vstaši. Evropejci beže. Anglija pošilja nove četa proti n- pornikom, katere Suntaio muslimani. jVian&ojrskt novice. 2. umetniška razstava oljnatih in gra- ; fičnih del umetnikov Stiplovška in Vid- ! marja bo 4. sept, v prostorih mestnega | giedahšča- i Novi vodja staiiovanjskega urada za \ Maribnr bo ': -"i iinenovan in ijrevzaruc ' takoj posir Stalez i;ur.M?o v Mariboru iiamera- ; vajo znižaii. ker sc je izkazalo. da lahko \ službo opravlia tudi manjše število. ; hvaljuje iskrcuo bolniški blagajui v Celju za dar »zdravstveneinu tednu« v zneskn 1000 K. Posnemaite! Popravek. V statistiko predavanj »zdravstvenega tedna« se .ie vrinil pogre- šek. Bilo ni dvoje. ampak 10 predavanj o spolnili boleznih in se dvoje predavanj o fJoletnih bolezuili. Odbor »Kluba napr. slov. akademikov v Celjju« sklicuje izredni občni zbor v so- boto, 3. sept. tl. ob 11. uri v klubovi sohi. Dnevni red: Izprememba pravil. »Klub napr. slov. akadeinikov v Celju« priredi od 12. septembra 1921 naprej vr- sto stalnih predavanj v risalnici rneščan- ske sole v Celju (1. nadstropje). vedno ob pondeljkih ob pol 20. uri (pol S. uri zvee.). Predavanja bodo poljudno - znanstvena in po možnosti vedno nazorna (ob sHkah, aparatih itd.) ter iz vseh niogoeih strok. Otvoritveuo predavanje ie 12. septeuibra ob pol 20. uri. Vse gg. predavatelje, ki so že obljiibili predavanja, vsc one gg.. ki hi bili pripravljeiii prcdavati, gg. iircdnike celjskih in gg. dopisnike Ijubljanskiii in mariborskih listov. gg. zastopnikc celj- skih kiiltnrnili drnstcv in delavstva pro.si klnb, da se udeleze inforniativnega se-- stauka glede »Ijudskega vsenčiiisča« v Celju, ki se vrši 3. septembra ob 20. mi v eitalnici Narodnega doma. Srpski gostje v Celju. Preieli snio: Pred kratkim je obiskala Celie na svoji turneji po Hrvatski in Sloveniii družba srpskih akademikov in akademičark iz Beograda ter nani podala dva prav lepa večcra v našem glcdališeu. Da je pa bilo mogoee mnogoštevilno družbo več dni obdržati v svoji sredi, gre zahvala vsem blagiin sreem, ki so sprejcla drage goste pod sirelio in \- oskrbo. Gostje so si ogle- dali tudi naše Savinjske pianino in se je v ta namen med Celjani nabrala podpora za potne stroške. Srpski bratje sc niso mogli dovolj načuditi lepoti našega pla- ninskega raju. Odšli so z naibolišiini ntisi in željo. da C-imprej zopet pridejo v >-div- no Slovenijo«, kakor jo nazivajo. Celjsko obrtništvo in Ijubljaiiski veli- ki seitieni. Obeesloveiusko obrtno dništvo v Celju se udeleži sejina 8. sept. Želcti hi bilo, da se ta dan obrtništvo kolikor mo- goee mnogoštevilno skupuo udeleži. Vsak ¦obrtnik bu našel tam svoj interns, in v marsikaterem sc bo zbudiki ?.cl.u<,\1a se drtigega velikcga sejina tudi sani ude- leži s svojimi proizvodi. Le.critimacije in znaki se dobijo wsak dan v pisarni g. Rc- beka. Za Jugoslovettsko Matico ie gospa Vera Založnikova nabrala v veseli druž- bi v Slov. Ristrici 160 K. Pra\' srena hvala! — Podružnica »Jugosl. Malice« v Celju. Umrla je v St. Pöltenu v Avstriji ga. Irma Mayer, ki je biia dolgo trafikantka na celjskem kolodvorn. Poprava. ulice kralia Petra, ki je te- kom vojne silno trpela, se z vso vnenio nadaljiije. Popravljena, t. .i. dvignena in na liovo tlakana je sedaj od diiaškega do- ma do Cankarjeve ulice. Dela se nada- ljujejo sedaj v Cankarjevi ulici. ki je isto- tako zelo trpela. Upamo, da bo v uogled- nem času daialo Celie lep vzgled solidno tlakovanih ulic. Treba pa bo ponovno o- pozoriti tudi na popravo trotoarjev in sicer še pred zimo. Kdo üe izgubil denar? Račimski rav- natelj g. Poljanec iz Ljubljane jc našel pred vrati klubove sobe v kavarni Evro- pa večjo svoto denarja. Kdor ie izgubil, se uaj javi na policiji. «ülas JNaroda«. Pod tem uaslovoiu pricne v Sarajevn izhajati glasilo deino- kratske stranke za Bosno in Hjrcego- viiio. Zaprisega «čiteijstva celiskega okraia novemu kraÜu Aleksaridru se ie izvrSih: včeraj 31. avg. v Celiu. Zaprisega sodnili uradnikov v Celju <¦ j vrši pribodnjo nedcljo dopoldtie ; Novo podjetje. Nfeka češkoslovašlva ;, tvrdka uredi v Razlagovi utici v Celiu | veliko glavno zalogo aniliuskih barv. : Celjski trg nudi v zadaiem času lepo : sliko redu in snage. Vsi prodajalci so p'ri- mcrno razv"^^''''1' M-wi'/nt- 'vn ^.> \-ajui> izvršuk, NadpreKJ'.ü »iv«Irden- .,v oiieik. uaius I. tni- po Savinjski doliai. . Komisiji pred- sedujc major Kolsek, vojaški zdravnik je dr. Mikuš, civilni dr. Jošt. Za invalidsko organizacijo so v koinisiii us of. Mravliak, Finžgar, Frajle itd. Kopalna sezona v Savinji še sicer ni ponehala. vendar se že kaže Dojcmanje. Vidi se, da se bližamo hlad!?—"" "-¦¦""- skim dneiii. «Klub napr. slov. akademikov v -'-»/^ ..... !.ucnti celjskih *-?>y*">nni> drnStcv '/a- Sokoistvo. Starešinstvo jugoslov. Sokolskega Saveza priredi danes l.sept. ob 8. uri zvečer žalno zborovanje s DOčašeenjem spoinina Nj. Vel. kralja Petra. Sokol v Sv. Leiiartu v Slov. lior. priredi 4. sept, zlet k Sv. Trojici. Turistika in sport Zvezdna kolesarska dirka minolo ne- deljo v Celje, katere se je udcležilo 6 klubov, se je sijajno obnesla. Cujemo, da ostane zvezdna dirka traino na vsakolet- nem programu slovenskih kolesarskih prireditev. V prveiiotveni dirki kluba slo- ven, kolesarjev v Celju je bil prvi Ivan Smigovec, v dirki šoštanjskega kluba v Celje Josip Destovnik, ježiškega kluba Fr. Dobnikar, ljubljanske »Ilirije« Ivan Umek med juniorji. I. Golte.s med sei'ior- ji, J. Jerman med novinci. mariborskega Anton Plavšak in med seniorji Mihael Jas. novoniL'skega Izidor Knafeljc. Za vzoren red je skrbel celjski kolcsarski klub. Mariborskj šahovski klub v Veliki kavarni priredi zaeetkom septembra kvalifikacijski turnir. Ljubljanska »Hirija« ju v nedeljski no_ goinetni tekmi z najboljšim bosanskim kluboni, sarajevskimi amaterii, ostala zrnagovalka v razmerju 0:0. ! Prusliiva 70-letnice dr. Iv. Tavčarja se je izvršila v nedcljo 28. avg. na Viso- • keni sicer intim.io. vendar nad vse lepo. Neštete deputacije so prihajale česiitat jubilarju. Slovenyko ženstvo v Ljubljani je zbralo v prosiavo 35 kamnov za ob- i rambni sklad CMD ter mu izrocilo diplo- j mo drir/be. Rezorviii oFScirji hodo pokücani na enodnevno vo.ino vežbanje, da polože prisego novemu kralju. Kdor ima »Doinovino« Ictnik l*>0i. ie pvošcn, da to javi naSeinu urccliii^t\'ii ter obeiieni, all dovoli vpogled. Predprodaja voznih karf. Potujoče občinstvo se opozarja, da prodaja špedi- cijsko podjetje »Balkan«, Maribor. Alek- sandrova cesta 35, vozne karte za vsc proge Jugoslavije in Nemške Avstrije po istili cenah kot železnica, ter daje vse po- trebne infonnacije ustmeno in pismeno popolnoma bre/plačno. 906 Dija'sk? kotiček. Podnižuica Fer. Saveza v Cei.iu spo- roea svojiin člaiiom, da dobe slasorn naj- novejse odredbe ininistrstva saobraeaja eetrtinsko vožnjo na vseh progali držav- nih železnic potom »Popisa« samega. do vstetega 15. septembra. i' III Üfo* i Krajevna orgamzaciia JDS y Trbov- . lu'cia v tore'.; 30. avK. svoj redui ' wbcJii zbor. Uvodoma ie urednik Spindler i :oi <:.':Du>'u:i'!'..': ;>kiX!zn.i org-::.i:!/;ricije raz- : pravljal o političnih vprašanjih. Po poro- I čilih funkcijonarfcv ie bii izvolien odbor ; sledečih gg.: Jože Ooropevšck (prcdsed- , nik), Robert Plavšak (iiamestnik), Rudi ¦ Reich (tajnik), Fr. FeStajn (blagajnik), Jos. Moll ml.. Fr. Potrata. Karl ßerger in ; fože Velkavrh (odborniki). Fr, Ocžrnan iu Ant, Kuhar (pregledmka). Jožc Oom- pevšek. Rudi Reich. Jo:;. Moll ml. in Pleskovie st. (zaiipuiki). Pri slučajnosi.ii se je vnela zelo živahna debata, zlasti r> razmerah pri trbovcljski družbi, kjcr vedno prevladuje germanizatorieui d\>h. ter o zadevi okr. zastopa laškega. Občni zbor je tudi soglasno sklenil. da se pri- druži okrajni organizaciji JOS za laški ikraj. Tudi sc bodo vršili odslej redni me- scčni sostanki vseh strankinih v Trbovljah. Usteva-kmljoviueSrbov, i (Dalic) Trinajsti oddelek. Prehodna določila. Clen CXXVIII. Na prveru skupščinskem sestanku po proglasitvi ustave priseže prestolona- slednik Alcksander kot namestnik kralja Petra I. v zmislu člcna 58. ustave takole: «V imenu Njegovega Veličanstva krafi'a Petra I. prise/am na vsemogoenc- ga Boga, da bom ustavo ohraniai nekr- Seno, da bom vladal do njei in no zako- nih, da bom čuval edinstvo naroda. neza- visnost države in celotnost državne ob- 'asti in da bom imel v vsen svojih tež- niah in dejanjih pred oemi dobrobit naro- da. Tako mi gospod Bog pomagaj! Amen!« Clen CXXIX. Nato prisežejo narodni posian. 3:Ciipščins'vi (•: ^ji pr^ 1 preüsednikom s; Seine tako-le: »Jaz (ime) prisezam na vsetnogoc- M^a Boga in na vse. kar mi je po zoko- nu najsvetejSc In na tcni svetu najdražjc. da se born pri svojcm poslanskom delo- vanjuravnalpoustaviiiidabomv.dno imel pred oemi dobrobit kralja in naroda in edinstvo -'i'^v<- no svoii dufii in svo- jem znanjn Clen CXXX. Začasni zakoni, uredbe. praviluiki iu odlocbe ministrskega sveta in drugi akti in odloki z določenim rokom trajanja, zakonskega značaja. kar jih je bilo izda- nih od dne 1. decembra 1918. leta do dne proglasitve te ustave, veljajo še nadalij 'kot zakon, dokler se n:? izpreineue ali ne ukineio. Vlada je dolžna v rokn enega nieseca od proglasitve ustave vse zaeas- ne zakone, uredbe, pravilnike in odlocbe ministrskega sveta in dnige akte in odlo- ke z določenim rokom trajanja. zakon- skega značaia, predložiti zakonodajneniu odboru v pregled. Odbor. razdeljen na sekeije po strokah državne uprave, sklene, ko izvrsi njih pregled, najpozneje v petih meseeih v plenumu. kateri osta- nejo v veljavi brez izpremembe, kateri se izpremene in kateri se ukinejo. Ne- prcdloženi začasni zakoni, uredbe, pra- vilniki in odloebe ministrskega sveta in drugi akti in odloki z doloceniin rokom trajanja, zakonskega znaeaja, prestanejo veljati. Odborske odlocbe se proglase za zakon. One. o katerih ne izda odbor v postavljenem roku nobene odlocbe. ve- ljajo še nadalie v celoti. dokler se ue ¦iz- premene redno z zakouom. Vsi začasni zakoni, uredbe. pravilni- ki in odlocbe miuistrskega sveta, zakon- skega znaeaja. ki se tieejo: agrarnih od- nošajev v člržavi, Narodne banke kralie- viiit- Srbov. Hrvatov in Slovencev, likvi- daeije moratornega stanja, ükvidacije pravnega stanja, ustvarjenega vsled voj- ne in povračila škode. storjene ?. vojno, uredbe o posojilti in o pospesevanju dela pri sodiščih. se smejo spremeniti samo ä zakonom. Clen CXXX1. Hokier ne izidcjo zakoni o ureditvi ministrstev, o državnem svetu. o glavni kontroli, o poslovuem redu yri državnem svetu in o ministrski odgovornosti, se za- časno razširja veljava dotičnih z-ikonov kraljcvine Srbije na vso državo z izpre- menibami in dopolnitvami. ki se izvrše tako. kakor je doloeeno v čleiiu 133. Clen CXXXH. Mokier ne izidc v zmis'u elena 57. te ustave nov Statut, ostane v veljavi Sta- tut, predpisan t>o kraUu dne 3O. av^ttsta 1009. leta in objavijen \ ^Srpskih Novi- ntih-.< dne 26. februarja 1911. leta. Clen CXXXUI. Za izenačitev zakonodaistva in uprave v državi se ustanavlja krajši posiopek. Vsi zakonski predlogi, ki imajo za predmet izenačitev zakonodaistva in u- prave, bodisi da jih je podala vlada, bo- disi da so jih podali posainezni poslanci, se po predsedništvu skupscine'odkazuje- jo zakonodajnemu odboru. Poročilo zak'onodajnega odbora s predlogom, ki ga je odbor usvojil, se po- šlje narodni sknpščiui v sklepanje. O teh zakonskih predlogili sklena skupščina s pormenskim glasovanjem enkrat in v ce- loti, ali jih sprejme ali odkloni. Pred gla- sovanjem sme po en predstavnik vsake parlainentarne skupine podati kratko iz- javo. Tak krajši postopek za izenačilcv zakonodajstva in. uprave v-držuvi se sine uporubljati 5 let od dne. ko stopi ustavi v veljavo, vendar jia se *'nr -¦* '¦¦*'- >¦ ¦ ;- konom tudi podaljšati. Dokler traja ustavm\ uui Vl;, kot zakonodaina skupšeina. izvršu' stavni odbor dolžnost tega zakonociajue- gll od:>>r! ^Oalje nriliodnjič.) ¦.rCfcUaüna -pohr"dk.-i. KONFERENCA LNŠPCKTOR.fEV DELA, Popoinotna neopazeno se je vrsifa pretecent dneve in sicer od 17. do 21. avg. v Slavonskem Brodu tetna kor.fe- renca inspektorjev dela. yTa ustanova, v bivši avstro-ogrski rnonarluji pod ime" nbrii obrtno riadzoniistvo poznana. sedaj preurejena pod imenom inspekeua dela (inspekeija Vada) se jc v kratk. üobi eive- m ieta razvila.v moÄocno orgamzac.io. V kraijevini Srbiji obstoic «tin, v Bosni : ;ri v Datmficiji 2, v Vojvodini 2, v Slo- cniji 3 in v Hrvatski in Slavoniji 1 in- oekciia dela. Razun v zadnje imenovani ookraiini, se je v vseh pokrajinah že n- : stanovito približno zadostno število teh : nadzorniških oblasti; žalibog v Hrvatski in Slavoniji inspekeijc dela še ne posluje- Jo v predvidenem obs^gu — zamisljeno • je v tej pokrajini pet inspekcij dela, ker primanjkuje tehnično izvcžbancga osob- ia > :s o v a o G n. Stran «3- \a omcnjenem kongresu so bili zbra- ni vsi inspektorji dela cele države, razun dv^n iz- Slavonije, ki sta bila radi bolezni ocisotna- Na dnevnem redu kontereiice sta bili kot točki obravnave: pravilnik za varnost delavstva v vsch nbrtnih in indu- strijalnih vrstah in novi delavni red, ve- liajoe za vsc pokrajine države. Prvi pred- met k najvažncjšega pomena tako za ce- lotno delavstvo, kakor tudi za našo indu- strijo. S tern pravilnikoin so ie ustvarilu enoina podlaga vseh variiostnih predpi- sov, ki so bili do danes v vsaki pokraji- ni različni, zaščitilo sc ie delavca po vseh podjetjih in po vseh pokraiinah po enot- nem .sistemu, kar bo izdatno olajšalo so- cijalni položaj delavstva, katero nosi svo~ jo delavno silo v nove kraje, a r.a dmgi strani se bodo industrijalna in obrtna podietia postavila na solidnejšo delavno podlago. Seveda je tudi za vso državo enotni delavni red velike važnosti. ker se ž njirn v mnogih krajih odpravijo u- prav kaotične razmere delavnih po^ojev. Kongresa se jc udeležil tudi minister sociialne politike g. dr. Kukovec, ki se je Pfi tci priložnosti v podrobnostih infor- miral o socijalncm položa.iu delavstva v celei državi. G. minister je ugotovil so- glasnost naziranj vseh inspektorjev dela, prav posebno v pogledu neugodncga po- ložaia industrijalnega delavstva in soci- .'alnopoliiienili zahtev vsega delavstva. Na kongresu se je uKotovilo, da ie na.ivečje važnosti in splošna zahtevn, da se cimprej upeliajo v vsei državi in v vseh podjetjih delavski zaupniki in sicer v obJiki, kakor isti že v Slovcniii in ttosni posluiejo. Splošno je bilo mnenje, da jc potrc- ba nuina. da se odpravijo delavske knji- zice in nvedejo za ceU, državo eiikratiie deiavske leKitimacije, da se zakonskim potom uveljavijo stalni in ureieni delav- ski dopusti. regulirajo razmere sk-de praznikov in da posveti država vajeniš- kemii vprašanju z ustanovitviio vajeni- ških domov in urejenega vajeniškega pn- nka najresnejšo pazljivnst in liitro od- nort'xjj. Za razvoj našega nurodnega gospo- darstva je.bil kongres največje važnosti. Najnujneiša je sedai naloga države in vseh prizadetih krogov. da se povede ugotovitve kongresa v dejstva in da se čimprej ustanova inspekeije dela izpopol- ni, Cä bo po ccli državi moffla enako po- slovati v korist delavstva in narodnesa ?osr-odarstva. ARETIRANI NEMŠKUTARJI IN KOMUNISTI. Trbovlje, 29. avg. Pri trboveliski druž- bi morajo yladati čudne razmere. Orož- niki so zaprli AI. Paja, ker je z veliko ra- dostjo pripovedoval čevljarju Lončarevi- ČLi. naj se pripravi, da bo v 2- o inesecih že iidel, kaj bodo konntnisti napravili. Aretirana sta bila dalje Fr. Dernovšek in Rupeit Lichtenegger, ker sta 17. in 2b. avg. grdo žalila kralja Petra. Üba sta poduradnika trboveljske premogokopne družbe, Lichtenegger povrh še avstrijski državljan, kakor tudi neki Ant. TScheck, ki je tndi Avstrijec. a vkliub temu pod- uradnik te družbe, dasi je znano, da je bil pred leti radi hudodelstva ropa obsojen v I0-!etno težko iečo! Hrastnik, 29. avg. Zaprli so tovarni- ske delavce Alojza in Julija Kellner, Da- vida in Alojza Stopinšek, ker so razbili v tovarni več peči in povzročili s te-m ško- de okoli 120000 K. Storili so to baje zato, ker so radi peei delavci prikrajSani pri zaslužku. Konjiee, 29. avg. Tu se dogajajo ve- nomer slučaji, da kažeio nemSkutarji so- vražnost proti državi in narodnemu ob- Clrrstyu. Zaradi razsajania in izzivauja ane 22, tm-, kar ste že zadnjič opisali, so bili aretirani Franc Hasenbichl ml., jOs Druškovič in Ivan ülosovsek. v zaporib si zdaj lahko zapojejo ^niina kruha, nima vina . . .- R i i hü *"> 3 " $* n $ \{ | t: ^ 1 "ü"; 1 '¦ ¦ . - ;« '¦^Si-!, spiožena po Vaših stsiiov- .....¦' oi;,';anizacijahr se b!i2a svcjemu u- resničenju: v dfieh 3. do 12. sepiemrvu 1925 se',' ¦¦ IJiihüafii :ba pondariü.ti velikega po- .iM.-,u... n. prireditve za. vso našo indu- ctrijo, trgovino in obrt. Z veseljem ste svoj čas pozdravili namero prireditve in s tem pokazali, da se polno zave- date velike njene važnosti in velike korlsti, ki jo morejo dona^ati veliki semnji našemu gospodarstvu. Poziv k razstavi vzorcev je našel v Vaših vrstah mnogobrojen odziv. Besedam je sledil krtpak čin ! Sedaj pa je tudi na on:h, ki jim letos še ni bila prilika razstaviti na velikem semnju, da ssvojim poseto m posvedočijo, da gre tu za vzajemne koristi celokupne naše industrije, obrta in trgovine. Stanovska do'znost vsake- ga indnstrijalca, obrtnika in trgovca je, posetiti prvi naš veliki semenj ! Izpol- nitev te dolžnosti mil donese tudi praktične koristi. Saj je industrijalcu, obrniiku in trgovcu tudi v nasem delu dsžave treba pregieda in vpogleda, kaj more nabaviti dorna v Sloveniji, pa tudi v drugih delih na5e države. Prilika irrn bo obcnern spoznati, kje smo že na zadovoljivi stüpnji, pa tudi, kje treba zastaviti moči za izboljsanje obstoje- Čega in za stvarjenje novega. Prilika pa mu bo tudi priti v osebni stik s stanovskinii tovariši iz cele države, navezati nove stike in utrditi stare vezi. Jako priporočljivo je, daobrtne zadruge in trgovski gremiji prirede skupne posete semnia. Naj bi sejmski dnevi družili v Ljubljana vse na!5e industri- jalstvo, obrtniStvo in trgovstvo! Naj bo prvi veüki semenj v Ljubljani po- četek novemu velikemu razmahu ce- lokupne na5e industrije, obrta in tr- govine ! V Ljubljani, dne 24. avg. 1921. Trgovsku in obrtr.iška zbornica v Ljubljani. Ijubljanskega velesejma Vinsk! sejei-n v Ljubljani. Povo- dom trgovsko obrtnega vclesejma v Ljubljani odo. do 12. septembra t. 1. pnred. vmarski in sadjarski odsek slov. kmetijske družbe v Mariboru vin- ski sejem v zvezi z veliko razstavo vin iz ce!e Slovenije. Zastopani bodo vsi vinarski okoüsi z nsjznamenitej- šimi vini letnikov 1917, 1919 in 1920. Prijavljeno je r.ad 60 udeležnikov-pro- ducentov z nad 150 sortami raznih slovenskih vin. Razstava se vrši na velesejmskem prostoru v kmetijskem paviijonU( v katerem se bodo dobiva- le tudi poskušnje v majhnih kozarčkih od vsa}<(,ga razstavljen^sa vina proti zmerni odškodnini. Na podlagi vzorcev so bodo tucii lahko sklepale vinske kupčiie : Ke» bo prireditev nudila takorekoč celotno sliko viriskili pridelkov iz SIo- veniie, od najnavadnejSega do najbolj- šeg;* vina, se vsi p. n. vinslci trgovci, krčniarji in vi:iotoči!ci iz ceie Jugo- slavije in sosednih držav, pcsebno pa iz bratske Češkoslovaške in Poljske prijazno vabijo, da posetijo vinski sejem in se u^e spozuavati naše iz- borne vinske kvalitete. Ravno tako pri- jazno povabljeni so pa tudi vsi kon- zumenti in Čestilci izborne vinske kap- Ijice, da se sami prepričajo, kai pre- n;ore naze slov. vinogradništvo. V zvezi z v'nskiiri sejmom, czir. ?. vinsko razstave, priredi imenovani odsek na veseücnem prostoru velesej- iTia v dvoh paviljonih svojo vinsko todlnico, kjer se bodo točila z?, čas velesc-jina najboij^a slovenska vina za brezkonkurenčne cene (tudi buteljke z vinskega sejrr.a se bodo prodaiaje). Prireditev vimrskega in sadjarske- ga odseka Maribor obeta nuditi, kar se lice org-anizacijc, Čisto nekaj nove- ga i;i bo sigurno največja atrakcija liublianskt^a vs-ie?einia: Otvoritvc Ijubljanskcga velikega sej- ma S6 udeleže v imenu vlade ministri Spaho, dr. Kukovec, dr. Krizinan in dele- gat vojnega ministra. Letuo gledališče v »Park-hotelti Ti- voli« v Ljubljani. Da se posetnikom ve- lesejma kolikor mogoče preskrbi tudi za razvedrilo, se je koncertnemu oddclku Aloma Company Dosrečilo angažirati pr- vovrstne umetnike. kateri bodo nastopali vsak večer v letnem jrledaliSču. Vspored bo v prvi vrsti umetniSkesra znaeaja, za kar nam jamči angažirano osobje. Vrt bo urejen po vzorcu velikomestnih letnih gledališč. Otvoritvena predstava dne l. septcmbra tl. Natančnejši.. program bo ; razviden na lepakih. Intereseute semnja opozarjamo, da ' je prevzela ljublianska zavarovalna druž- ba »Croatia« vodstvo zavarovanja Ijub- Ijanskega velikega seinnja ter se tvrdke, ki bodo razstavljale blago, opozarjajo na to. da sprejemajo Ijublianske zavaroval- ne družbe tudi zavarovanje transporta blaga. Blagohotne prijave naj se pošljejo direktno zavarovalnici »Croatit« Stari trg 11. Dostop na se.iiuišče. Ker sc dovršu- jejo z vso naglico zadnia dela na paviljo- nih, je urad ljubljanskega vzorčnega sej- ina prepovedal publiki dostop na sejmi- šče. Razstavitelji in drugi interesenti, ki bi posečali sejmiščc, naj se zglase v ura- du ljubljanskega vzorčnega semnja, da dobe dovoljenje za vstop. Narodno erospodarstvo, H M 1: L J. XII. brzojavno tržno poročilo. 2atec, 29. avg. 1921. Mirno nakupo- vunje na km et in po 6800—7100 č. K za 50 kg. Box>za 3O. swfjusta. Zürich: Bciiin 080, Newyork 588, Lon- don 2176, Pariz 4570, Milan 2527.50, Pra- sa 605, Budimpcšta 152, Zagrr'n 325, BiikareSta 69i>, VarSava 0.21, Dunaj 0.70, avstrijske krone 0.59. ßcograd: Vaiute: dolnr 44-^Oj franki 318, markev 52.25, devize-London 169, Pari/. 330, Ženeva 770, Praga 53.75, Dunaj 4.19 Berlin 5.>.30, Sohin 232, Milan 193. Iz Posavja- Dne 14. avg. se jc vršila ULpolitiena vjseliea na Rregu. prirejeua od Brežanov in bli/.njih sosedov na east onim železniškim gospodom uradnikom, ki so pripomogli do železniškega postaja- lišča Jia Bregu. Cisti dobiček ic bil name- njen Jngoslovanski Matici. kakor je stalo tiskano na plakatih. Mislil bi niarsikdo, da se je bodo udeležili i častiti gospodjc, kot eastilci Jugoslovenske Matice, — a glei si snienta! Ne le, da se Je niso udelo- žili, nego se proti njej so agitiraü, eeš, «nor je. kdor za tako bedarüo kaj da!« — (Zalostna mun majka!) in »smrtni greh ima, kdor se jc udeleži!« Brez komen- tarja! Sv. Stefan blizu Šinarja. Tukaj je u- mrla dne 19. tm. Antonija Štanccr, posest. hei v Babnireki na griži. Več oseb je že na tei bolezni obolelo. Razne vesti. Železniška nesreča. Pri Bosenskem Brodu je v petek popoldnc vsled neke manipulaeijske pogreške skočil s tiva že- lezniški vlak. Dva vagona sta popolnoma razbita, lokomotiva močno poškodovana. Človeskih žrtev ni bilo. ker .ie bil vlak prazeu. Škoda ziiaša liacl milijon krön. Žena priplavala okoll Newyorka. Ciospa Harriet Oade iz Danske. uciteljica v plavanju v Newyorku, je te dni pripla- vala okoli otoka, na katerem stoji New- york, v 15 urah 57 minutah. Pot k doiga 40 angleških milj. Voda je na nekaterih niestih zelo deroea- — Spremljal jo je motonii coin, katerega pa se ni poslužila. To Jc vsekakor rekord v nlavanju. Kraljevo zdravstveno stanjc. Člani kralievske rodbine Drišli v Pariz. Beograd, 30. avg. Iz Pariza poroča- jo: Zdravstveno stanje kralia Aleksandra je vedno boljše- Včeraj so prispeli semkaj kneginja Jelena ter princa Arzen in Pav- le. Jutri pride QjorAJe. Dar inesta Sarajeva za človekoljubno ustanovo. Sarajevo, 30. avg. Na včerajšnji seji je mestni občinski svct sklcnil. da da me- stna obeina 1 milijon dinarjev za humani- tarno ustanovo pod imenoin Ni. Vel. kra- lja Petra I. Prihodnjih 5 let bo mesto za zgradbo in vzdrževanje ustanove doda- valo vsako leto po četrt rniliiona dinar- j jev. ! Madžarske zverine. I Beograd, 30. avg. Včeraj so Madžari v Peeuhii obesili transportnega kontro- lorja. ki je v nekem procesu prlčal proti transportnim delavcem, ki so člani kr- ščansko-socijalne stranke. Tudi so areti- rali 40 železničarjev, ki so se iziavili za ^vobodno baranjsko republiko. Grožnja entente Ogrski. beograd, 30. avg. Kakor oorocajo iz poučenega vira, so antantni zastopniki danes izročili madžarski vladi noto, naj nemudoma izroči zapadno Ogrsko Av- striji, ker sicer izgubi Baranjo. Seja sveta Zveze narodov. Beograd, 30. avg. V pondeljek je seja sveta Zveze narodov. Na dnevnem redu ie vprašanje odnošaiev med Albanijo in Jugoslavijo ter prošnja Madžarske za sprcjem v Zvezo narodov. Mala ententa nasprotuje sprejemu. Lastnica in izdaiateijica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. D»c lepo iweblirani sobi z lepim razgle- dom se oddate tudi s celo oskrbo v hi§i. Nasiov v upravi lista. 1 Sprejme se močan učenec za pekarijO| prednost ima, ki se je že učil v tej stroki. Pekarija Ga- berje st..20, Celje. 3—1 Proda se dobPQ žensho hoio Se skoraj novo. Natančneje pri hišniku Mestne hranilnice v Celju. 1 Učenec z dobrimi spričevali in poštenih sta- rišev se sprejme takoj v trgovini 2—1 Petek ft drug, Celje. Za LJubljanski veliki sejem se odriajejo legitimadje in znoki v tobakarni F. Kowac, Aleksandro- va ulica 5. 1 Učenka poštenih starišev, slovenskega in nem- škega jezika zmožna, se sprejme v trgovini J. Schauperl, Dobrna pri Celju. 2—1 Sprejmejo se: 1 strugisr za medenino (Mes- singdrechsler) samostojen, vesten de- Iavec z zanesljivo večletno prakso in 5 dobro kvalificiranih kljufiavni- darjew za orodje, posebno za Stan- ce in matico (Stanzen u. Schnitte). Pla~ čilni pogoji po dogovoru. Kranjske tovarne žel., ključavničarske in kovin- ske robe »Titan« d. d., Kamnik pri Liubljani. 3—2 Solide» in miren gospod bivši narednik, sedaj dopisnik raznih sara- jevskih in beogradskih casopisov, kateri ra- di zdravljenja svoje ncnslczljive bolezni dalje časa v Celju ostane, i*de malo-četu- di popolnoma priprosto meblirauo s onico po mogočnosti s scparatnim vhodotn. Cen- jene ponudbe prosi na naslov. Zlatko Planinc, Celje, poštno ležeče, 3—3 Učesici in ueenke se sprejmejo v tovarni »Zlatarka« d. d. Gledališls-a til. 2 preje Fr. Pacchiaffo 864 10—3 2 vajenca 2 sprejme Čevljarski mojster Štef, St-ašek, C%!|e. Prednost imajo oni, ki so — sc že učili v Celju. — 2 nmčtia učenca pridna, poStenih stariSev, s primerno Solsko izobrazbo, ter enega lilapca spreimt! veletrgov An4o«* Äoifnc, CEUE, Kralja Petra cesta, CELJE. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 101 Poštnl ček. rač. 10.598 LJubljaiisHe lirediliie banke v Celjn GEMTRALA V LJUBLJANI Telefon št. 75 In 76 I Detnidkn glavnioa 50,000.000 Seron. | " " | Rexcrvnt fondi »ad 49,000.000 Itrcn. I .: v,t.ir, ; ;!i> !Pp«ii?i*ž ja ioe - . ....... ..... v Splitu, Trsiu, Sarajetru, sior-soi* EföarI5»os*u9 Boravljah, Pruju in B^eži^ah. i-A 50-31 Sprejema Vloge ma knjižtce ill leS-iOCi XB?E Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papjrjev, račutl prof! ugodnemu obresiovanju. #*S$edne ioter»ije. Registfov. krediina in st&irb&iiat ftAW jmw tflifll^Ytt afi^Äi idPtek mMf««i Sjurejerw«* fe^aresSwe «rloge lira sen KaiSrugazom.ziiv. *- f5Ä|B„ yy»^. PiMTl |%| I ¦¦¦Blw»9^ obwsmtuje po g^jLünOj--ig Pre&ei*nowa uS. 35 V ^eBJll JldljMLlCP A JL^IJL JL^^L#171l *«H in pol «d «to V* »2 l°* ncjtervni zaklatS 128.000 K. Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vla'gateljem earačunala. 468-61 HreniEnc vloge: 2,000.000 K Hlapec se sppejme pri Herzog vila »Krišper^ Zavodna 13, Celje. 1 Proda se: 5 avtom. vtietkalfsih sie*o* jew nameščenih na raznih želez- niških postajah v Sloveniji pod ugodnimi pogoji. Ivan Rebek, ključ. mojster, Celje. 2—2 Posestvo se pnoda v Arciinu to je med Vojnikom in Celjem na lepem prostoru pet minut od državne ceste, poslopje v dobrem stanu, z opeko krito ter 3 orale njive in travnika. Natančnejža pojasnila pri Martin Zupanek-u v Voj- niku št 97. ¦ 2—2 Razširjajte „liouo Qobo"! CENE ZMERNE! irftti in id&fi ösetje, KraB|a P^tra c - se prlporoča za - » mnogobrofii&obi&K - V zalogi vs© stove so-1 kolske polrcbačine! ^ IPOŠTREŽBA TOCNÄf Suhe yobctf laneno seme in dru^i» dežeEne pridelke kupuje po naiwi^ji .dnew-ai ceni špecerijska tk^ifovina Celje > PETEK & 0RU6« Celje 0 s 0 Rßhlamna poniidba samo 20 dni veljavna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiijam v roka 20 dni vsa- komur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 din. franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem p.ismu. .Ura se dopošlje takoj priporcčeno. Po povzetju se poš!je le proti ari 10 dinarjev. S Skladišče ur Adolf Mith, Zai 4. 5—1 Gonilni jeritieiii za tovaine, mline, ž*ge in poljedeis-ke stroje v vsaki širini v zalogi pri Iwan Ü^atfOS-uu Wlarsbör, Aleksandro.va cesta 13... P I* © d 3 HI dobro ohranjen, zeio praktičen B—^^JL^fcll 2a kuhanje žganja iz bakra, KOI61 kateri drži 280 litrov, dalje : 2 moderna, zelo praktična ströjas 3Ea sssd^e vnlet^ I veEbko sesariko (Saug- u. Druck - Pumpe) za vodnjake, , ,r;;, .:>:rM^ . I tnanjša sdsalko (Anesko) za vodnjake* * I sesalko (Koruna) I veliko, skoro novo sesafik-A za gnpj^ti^o. Kdor se zanima, si reči lahko ogieda v veležganjarni v Celju. Dolgopolje si. 6. 3—3 I Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim I blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah 200 . Zaloga cigaretnega papirja in str^pJc. 50-31 j Illl 1 1^ 1 MIIII'IMIII I j Teles. St. 107. j delavaiiaa ft. Z Ok Z. Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. | Specijalna' delavnica za popravila, av.tomobilov in S precizijskih strojev. — Zalpga vseh vrst potrebščin M 1575 kakor bencina. pneumatlke, avto-olja itd. 52^-38^ Znake za Ljublja ski veliki semeitj in legitimaeije za polovično vožnjo v Ljubljano in nazaj prodaja Hadransha honha, powica g ceiju.