248. številka.
Trst, v ponedeljek 29. oktobra 190G.
Tečaj XXV
,,Edinost „ rhaja enkrat na dan. razun nedelj in r rudnikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša :
Za celo leto........24 kron
l a pol leta.........12 ..
t a četrt leta........ 6 „
iz en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava te ozira.	_
Po tobakarnah v Tratn se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.I
Telefon gtv. $70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi iul. se računajo po pogode.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu«. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravništvo. Naročnino in oelase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. ITpruviiištvo. in sprejemanje insenito? v ulici Molii> piccolo Stv. if, 11. iiadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Frmn Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kunsorcija lista „Edinost" v Trst
6i
Politično društvo „Edinost
priredi
v nedeljo, dne 4. novembra 1900
ob 4-. uri popoln dne
javna shoda
na Prošeku
y prostorih gostilne gospoda Marine Lutfa
in na Opeiiiali
(prostor se prijavi jutri), s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 1. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Državnozborske volitve in stranke v Trstu.
Na občnem zboru pol. društva »Edinost« dne 14. oktobra v Barkovljah govoril g. dr.
O tok a r H v b d r.
(Zvršetek.)
G. dr. R v 1) a r je završi 1:
Druga stranka je » Progre.so«. To ie že nekoliko resnejša stranka. Ista je, kakor veste, o zadnjih volitvah zmagala na vsej črti, v vseh razredih. Kakor pa kažejo vsa znamenja, nima ta stranka več tistega upliva, kakor ga je imela poprej. Izdala si je nekako spričevalo, da je to, kar so si zapisali na svojo zastavo — progresso, liberalizem — le prazna fraza. To so spoznali sedaj že njihovi lastni privrženci ter zapuščajo to stranko sami italijanski Tržačani. Čudno bi bilo torej, če bi mi podpirali to stranko, katero zapuščajo Italijani sami.
Tretja stranku je takozvana demokratična. Novo na tej stranki je samo ime, a po svojem celo vanju je meso od mesa »progressa«, s katerim se sieer včasih prepira, a kar se tiče načel, so si povsem enaki. Progressovei so iznašli to stranko, da bi mogli ljudstvo slepiti. Oni so vedeli, da se je začelo ljudstvo odvračati od njih; zato so si izmislili drugo ime. Nadejali so se, da se jim kakšni kalini vendar usedejo na limanice. No, Slovenci niso tako neumni, da bi ne vedeli, kaj tiči za to stranko.
Četrta stranka, nekolfko resnejša nego so dosedaj navedene, je stranka socijalnih demokratov. Nekateri naši narodnjaki bi hoteli, da bi mi podpirali to stranko v V. kuriji. Jaz moram reci, da, če bi ta stranka bila resnično socijalno-demokratična, kakor so take stranke na Nemškem in Francoskem, ne I) i i m e I nič proti tem u, da podpira m o to str a n ko. A mi, ki gledamo včasih tudi za kulise te stranke, vemo le predobro, da je socijalno-demokratična le po imenu, da je pa sicer le a p p e n d i x — nekak prirastek — liberalne stranke. Najlepši dokaz, da je temu res tako, je dejstvo, da je to stranko priporočal tudi »Se-colo«, organ demokratične stranke.
Socijalisti in demokratje se med seboj dobro razumejo, doČim soc. demokratje nočejo Slovencem dovoliti niti najmanjše koncesije — še enega slovenskega napisa ne. Na drugi strani pa vidimo, tla ta stranka dobro izhaja s progresso m, tla ga ne napada. Taka strauka, ki ne zastopa svojega p r o -g r a m a, ne zasluži, tla hi jo mi podpirali.
Pa tudi niti praktične* ne hi bilo, ako bi ini glasovali s to stranko, tudi če bi imela
dobre namene, tudi če bi resnično zastopala načela, s katerimi se ponaša. Mi bi se tudi v tem slučaju ne smeli takorekoč prodati. Socijalisti bi se potem hvalili : Glejte, mi imamo toliko in toliko socijalnih demokratov v Trstu ; oni ne bi rekli, da so le-ti Slovenci, ampak rekli bi samo, da so vsi čisti socijalni demokratje. (Klici: Italijani!)
Če mi hočemo dati komu svoje glasove, naj ve svet, da so to naši glas (»v i!! Zato moramo mi postaviti svojega kandidata. Ako pride do ožje volitve, lahko porecemo: Mi imamo toliko in toliko glasov: povejte, kako se hočete ravnati nasproti nam! In tistemu, ki bi obljubil, da se bo najbolj pošteno vedel proti nam, bi dali svoje glasove. Mi moramo torej nastopiti pod svojo zastavo, ne poti črno-rumeno, ne pod rudečo, ampak pod zastavo belo-modro- rudečo! (Viharno ploskanje in živio-klici, ki so trajali par minut).
Če nastopimo pod to zastavo, morda propademo, a mi pokažemo s tem vsemu svetu in slavni vladi, da smo tu ter da hočemo ostati to, kar smo!
Javno zborovanje DoMMva „Edinost" v Sv- Križu
dne 28. oktobra 1900.
Dober, ne — izboren začetek volilnih priprav v naši okolici !
Včeraj je politično društvo »Edinost» priredilo shod v Sv. Križu. V prostorih kon-sumnega društva se je bilo zbralo kakih 200 volilcev ; mnogo njih ni našlo prostora v prilično veliki pritlični sobi ter so morali stati v veži in na stopnicah v prvo nadstropje. Ob 4. uri in pol je predsednik prof. Mandic pozdravil navzoče ter jim predstavil vladnega zastopnika, komisarja Mozetiča, ter razložil namen današnjega shoda, ki je ta, da se pogovorimo o organizaciji za prihodnje volitve, da bomo vedeli, kako je volilcem iskati volilno pravico ter tla se ustroji krajni volilni odbor. Govornik je naglašal važnost prihodnjih volitev, kajti prihodnji poslanci bodo imeli odločevati mej drugim o tem, da li naj se ponovi toli škodljiva trgovinska pogodba z Italijo, da-li naj še na dalje na naših morjih gospodarijo Čožotski ribiči in nam vinska klavzula še nadalje zapira naša vina v kleti, da jih ne moremo prodajati. Če ne bomo imeli na Dunaju svojih poslancev, krojili bodo tozadevne in druge zakone brez nas in proti nam.
Drugi govornik, gosp. dr. G r e g o r i n, seje pozival na svoj shod dne 31. septembra ter rekel, da tisto, kar je takrat rekel Križanom o važnosti slovenskih mož [v mestnem svetu tržaškem, velja tudi glede poslancev v dunajskem parlamentu. Govornik je v svojem temeljitem in jako poučnem govoru zavračal eventualni prigovor tistih, ki menijo, da skrb za okolico v parlamentu lahko prepustimo Italijanom, ki imajo morda več upliva. Če bi to tudi veljalo za mestni svet, za državni zbor ne velja nikakor. V mestnem svetu so res Italijani gospodarji ; tu je naloga naših poslancev le ta, da opozarjajo više kroge na krivice, ki se nam gode, da skušajo preprečiti škodljive naredbe. Na Dunaju pa so Italijani jako majhen oddelek v parlamentu. Tam so Slovani najmočnejša stranka, ki bo tudi v prihodnjem državnem zboru, opiraje se na katoliško nemško strauko, kolikor toliko odločevala o vladanju. Slovan' !>odo imeli nalogo, delovati na to, tla postane naša država slovanska, ah* vsaj Slovanom pravična ! Ni torej vse eno, ali imamo v državnem zboru enega poslanca več ali manj, ali je ta poslanec Slovenec ali Italijan. Znano
je, da je mandat v tretjem kolegiju izvrševal celo vrsto let naš dični prvak vitez Nabergoj. O zadnjih volitvah pa je s pomočjo spletk, sleparij in nasilstva zmagal bivši garibaldinec Mauroner, ki se je že mnogo let trudil in boril za ta mandat.
Govornik je potem primerjal delovanje Mauronerjevo in vit. Nabergoja, kateri poslednji se je o vsaki priliki potegoval za koristi tržaške okolice, tudi proti mestu, kjer so ga, zaradi njegove neustrašenosti, tudi sovražili bolj nego koga drugega. Kaj pa je Mauroner storil zadnja tri leta za okolico na Dunaju? Na to je težko odgovoriti, ker nismo čuli, da bi se vsa tri leta le enkrat oglasil; vsaj v prid okolice se ni oglasil nikoli. Mi mu tega tudi ne zamerimo. To je docela naravno: kako bi naj on, ki se je nekdaj boril v vr-stuh Garibaldijevih, branil Koristi slovenske okolice, ki so v navzkrižju s koristmi italijanskega mesta! Njemu tega ne zamerimo, pač pa zamerimo onim, k i s o in u dali glasove. (Klici: Proč ž njim!!)
Drugo vprašanje pa je, da-li je mogoče, da prodremo s svojim kandidatom ?
Govornik je razlagal ustanovo V. kurije, s katero se je razširila volilna pravica na širšo maso in podelila vsem, ki sicer nimajo posestva, a imajo pravico udeleževati se javnega življenja že za to, ker so ljudje, ki imajo pravico misliti, ker delajo za državo, za občo korist, ker dajejo državi krvni in indirektni davek. Kdor je dosegel 24. leto ter je sam svoj, to je sposoben, da zamore razpolagati sam s seboj, ima volilno pravico v tisti občini, kjer stanuje že (i mesecev. Od 72 poslancev V. kurije sta dobila tržaško mesto in okolica skupaj en mandat. Zato pač ni mogoče, da bi mi zmagali, in nekateri mislijo, da se ne izplača, da bi šli v borbo. A pomisliti moramo, da je to najlepša prilika, da pokažemo, da smo tukaj in koliko nas je. Tudi če ostanemo v manjšini, bo to častna manjšina. Ze o zadnjih volitvah se je pokazalo, tla nas je tako lepo število, da smo imponirali nasprotnikom ter tla ne morejo govoriti, da nas ni, kakor je rekel demokrat Zanolla v mestnem svetu, da kdor ni Italijan, da ni Tržačan.
Dokažimo, da to ni res. Dokažimo vladi, da nas je več, nego trdijo rezultati ljudskega štetja. Popravljajmo s tem ljudsko štetje, katero magistratni uradniki izvršujejo povsem napačno.
Govornik je razlagal, kako je mogoče, tla o prihodnjih volitvah v V. kuriji pridemo v ožjo volitev. Zadnjič je imel Hortis vsled usiljevanja volilnih listkov nevolilcem, težakom in pometačem, in vsled pritiska na vse, kar je odvisno od magistrata, n. pr. na uslužbence pri plinarni, okolo l^i.OOO glasov, Mi smo imeli o tej priliki 6400 glasov (torej polovico od gornjih 13.000) in socijalisti okolo j 4000 glasov. Malo je torej manjkalo, da ni že o zadnjih volitvah Slovenec prišel v ožjo volitev s progresistom. To bi se čudili ljudje, i ki mislijo, da nas ni. To pomenja že, da smo I element, s katerim treba računati. O teh volitvah ni tako nemogoče, da bi prišli v ožjo volitev. Zadnjič se nas mnogo ni udeležilo voli lev v V. kuri i, ker smo si hoteli prihraniti vso moč za 3. kolegij. Slovenski kandidat je imel takrat več glasov v mestu nego v okolici (2800 proti 3400) in vendar je znano, da je Slovencev v okolici več nego v mestu.
Ako bi okoličani mnogoštevilno prišli na volišče, imel bi naš kandidat lahko T do 8000 glasov. Recimo, da socijalisti odvzamejo italijanski narodni stranki 1000 glasov, potem se lahko zgodi, da Italijani ne hodo imeli večine in prišlo bi do ožje volitve meti italijanskim nacijonalcem in Slovencem. To hi bila za nas velika moralna zmaga, k: bi mo-
rala na zunaj napraviti velik utis. Na to zmago bi se potem vedno lahko sklicevali, kedar bi zahtevali slovensko uradovanje, slovenske napise itd. Pokazali bi, da smo sicer v manjšini, ali v taki manjšini, s katero treba računati.
Mogoče pa je tudi, tla se zgodi, da se pomnoži število glasov socijalistične stranke ter tla bi največ glasov imeli socijalisti in Slovenci. Na ožji volitvi se sme glasovati le za kandidata, ki sta v ožji volitvi. Lahko bi zmagal torej ali socijalist ali pa Slovenec. Za nas bi bilo vsekako boljše, če zmaga socijalist nego pa italijanski nacijonalec. Seveda ne mislim o tem na kandidate, ki niso pravi socijalisti. Pravi socijalist bi nam ne bil tako krivičen, kakor zastopnik kapitalistične stranke tržaške.
In do tega utegne priti. Tega se tudi Italijani bojijo. Dokaz je to, tla sta se demokratična in progresovska stranka za vo-volitve zopet združili. O tej priliki je pisal »Piccolo« izrecno, tla se je to zgodilo zaradi tega, da ne bi doživeli sramote, tla bi v ">. kuriji zmagal socijalist ali pa Slovenec. Sedaj so nas torej isti Italijani, ki nas sicer vedno utajujejo, naenkrat našli. Bojijo se nas, ker vedo, kakt) moč imamo, ako hočemo.
Kadi tega je sklenilo pol. društvo »Edinost«, da postavi svojega kandidata v peti kuriji, tla dokažemo, da smo tukaj in da hočemo ostati tukaj, dokler bomo inogli vstrajati ali dokler ne pridejo boljši časi. Radi tega Vam priporočamo, tla se volitve v peti kuriji udeležite mnogoštevilno, da pri-lutite vsi na volišče, kakoi« da bi mogli zmagati ! Okolica mora imeti 5- 6009 glasov; ako bi vsi glasovali, bi to bilo žc jako lepo število.
Pa tudi v 3. kolegiju moramo nastopiti častno. Kakor znano, smo v tem kolegiju po 30 letih zgubili edini naš tržaški mandat in zmagal je Mauroner. Kdor ne pozna razmer, bi mislil, da smo nazadovali; a to ni res. Razmere so postale druge. Poprej se Italijani nisi: udeleževali teh volitev. Rekli so, tla nimajo ničesar opraviti na Dunaju ; njih središče da je Rim. Ker jim je bil pa Rim vendar še malo predaleč, zamenili so politiko srca s politiko pameti ter poslali svoje mešetarje (uomini d'aftari) na Dunaj, da bi tam z beračenjem, prošnjami in grožnjami pridobili za-se gmotnih koristi. Tretji kolegij, okolica in 4. volilni razred mestni, ki volita v tem slučeju skupaj, imata približno enako število. A še bi ne propali mi vsled nastopa progresa, tla isti ni igral o tej priliki takorekoč »briseola scoperta«. (Klic: Vlada pa je o tem »kibicirala« !) Pošiljali so svoje slamnate može na volišče, tudi mrtvece. V okolici, je bila volitev zaključena tri ure prej, nego v mestu, in oni so zbobnali vse skupaj, kar je moglo hoditi, tla je šlo volit z nedo-stavljenimi listki. Naša udeležba je bila lepa. Otl 2000 volilcev jih je prišlo na volišče 1900, torej le 5°/0 ni volilo.
Žalibog je bilo med našimi tudi nekaj takih, ki so volili nasprotnega kandidata. A vkljub vsem naporom Italijanov je Mauroner zmagal le z okolo 230 glasovi. Če bi le še 150 naših glasovalo /a našega poslanca, bi imeli mi absolutno večino. Tako popolnoma torej še ni zgubljena natla, tla prihodnjič zmaga m o.
O zadnjih volitvah v mestni svet smo pridobili v mestu kaki stotini naših volilno pravico in v okolici okolo 300 volilcem. Postavimo se torej vsi na noge! Tudi če bi mislili, da ne moremo zmagati, je naša dolžnost, da pridemo vsi na volišče, kjer se hočemo zbrati vsi pou slovensko zastavo.
Če pa poj de tako naprej, da bo nas mesto vedno majoriziralo, morali bomo zahtevati, da se tla okolici poseben mandat, ka-
kor srao to že naglašali. Ta zahteva je toliko bolj opravičena, ker so v avstrijskem parlamentu zastopani interesi : veliko posestvo ima svoje koristi in voli svoje poslance, trg. in obrtne zbornice svoje,»mesta svoje, kmečke občine svoje, no, sedaj imamo še tudi splošno ali peto kurijo. Povsod volijo kmetje sami svoje poslance, le v Trstu je drugače ; tu se morajo kmetje z bogatimi meščani boriti za mandat.
Za sedaj se ne more govoriči o tem, da bi dobili poseben mandat. Sedaj je na Dunaju tak »miš-maš«., da imajo poprej rešiti še drugih važnejših vprašanj : a kadar nastanejo v parlamentu zopet redne razmere, ni izključeno, da se vdobi večina, ki nam da ta posebni mandat. Saj tvori tržaška okolica petino ^ega prelu"valstva tržaškega, torej bi jej po naravi sami od pet poslancev pripadal eden.
Za to moramo o prihodnjih volitvah nastopiti vsi. Ce bi tega ne storili, bi se nam lahko reklo, da smo zadovoljni z razmerami, saj hočemo sami, da nas zastopa Italijan, in naše prizadevanje za poseben mandat bi bilo brezuspešno.
Govornik je končno še razložil, kdo je volilen v 3. kolegiju ter je preciziral odgovor tako, da je volilec za državni zbor vsaki posestnik in obrtnik, tudi če plača le 1 nov-eič direktnih davkov, razven tega pa vsakdo, ki ni posestnik ali obrtnik, a plačuje osebnega davka najmanj 4 gld. — Opominjal je navzoče volilce, da si kakor hitro mogoče izvolijo krajni volilni odbor, ki stopi v zvezo s centralo (pol. društvom »Edinost«) ter da
irredenta, ki doseza s tem, kar hoče. Ko so še gg. Mandic, dr. Slavik in dr. Gregorin enkrat podrobno razložili dolžnosti krajnega volilnega odbora in je g. Martin Košuta izjavil, da istega izvolijo v dveh, treh dneh, ker da danes to ni mogoče, je predsednik prof. Mandic zaključil shod z običajno zahvalo. Shod je docela dosegel svoj namen, .<ar je dokazovala pazljivost, s katero so Križani poslušali govornike in jim živahno pritrjevali.
in Doaoci Domen rnscine za naše trgovsko in obrtne razmere.
V Ljubljani, sredi oktobra.
(Dalje.)
S pomočjo ruskega jezika se lahko zbližamo tudi vsi drugi Slovani, ako se vsaki izobraženi Slovan priuči ruščini. Vsi Slovani bi imeli potem enoten slovanski občevalni jezik in tako odpade tisto zasmehovanje tujcev, sosebno od strani Nemcev, češ, da smo primorani v občevanji mej saboj si pomagati s tujim jezikom !
Ruski jezik je pa dandanes tudi svetoven jezik in ima najbogatejšo svetovno literaturo. Ne bom našteval koristi, ki jo imamo, ako crpimo naravnost iz izvirnika, namesto da se poslužujemo slabih tujih prevodov.
Zato mislim, da je spoznanje o potrebnosti ruskega jezika vzbudilo tudi mej tujci, v Nemčiji, Franciji, Ameriki itd., zanimanje za učenje tega jezika.
Pa tudi pri nas se je začela razširjati
Boljši je eksport za elektrotehnične proizvode in izdelke. Uvoz dvnaraostrojev raste hitro (v letu 1807 1.7 milij. rabljev, v letu 1898 2.4 milij. rubl.)
Vedno množeče se stroje goni elektrika, nove tovarne uvajajo električno moč in mesta se razsvetljujejo z električno lučjo.
Avstrijske firme so uvele več električnih tovaren. Udeležitev avstrijska pa bi bila lahko še veča in boljša.
Vrhu tega brzega modernizovanja ruskih občin, imelo bi tudi dosti posla ustrojstvo in postavljanje raznih obrtnih in stavbnih podjetništev.
Z roko v roki s tem rastejo pa tudi druge lične in osebne potrebščine.
Uvoz finejših damskih oblek, pahljač, perila, čipk, lišpa itd. je zelo znaten.
Finejše jestvine imajo dobre odjemalce in se uvažajo z uspehom.
Udeležitev Avstrije ni velika. O večem zanimanju avstrijskih proizvod i te Ije v finih likerjev, mineralnih voda, piva in vina, možno bi bilo začeti i u delati z veČim uvozom.
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne 29. oktobra 1900
Volilno gibanje. (Volilni shod dr. L agi nje.) Iz Pulja nam pišejo dne 27. oktobra: Danes ob 10. uri zj utraj se je
Menili smo, da je spor v hiši tirolskih konservativcev poravnan po kompromisu, sklenjenem mej obema strujama. Krivo ine-nenje, kajti sedaj objavlja baron Dipauli izjavo, da on ni privolil v oni kompromis. Ker pa je oni dogovor podpisal tudi knezoškof v Briksenu in ker je on, l)i-pa uli, na vajen pri poz n a vati a v tori teto škofa, mo ra izvajati posledice in odklanja kandidaturo in eventuvelno izvolitev v V. IV. in tretji kuriji. Stvar se torej zapleta nepričakovano. To je res nekaj nepričakovanega : škof in baron Dipauli vsak na svoji strani !
Najslabeji recept. Čim smo vzeli v roko »Grazer Tagespost«, smemo računati z vso gotovostjo, da bomo čitali kako — oprostite, ali mi ne vemo druzega primernega izraza — oslarijo. Kako naj rečemo div.gače, ako kdo trdi — kakor dela to včerajšnja »Grazer Tagespost« —, da le nemška Avstrija si m o r e pridobiti vodstvo na V z toku?! Ako govorimo o misiji Avstrije na V z toku, mislimo menda v prvi vrsti na balkanski poluotok. Ako si kaka država hoče kje pridobiti vodstvo, mora menda gledati najprej, da si pridobi simpatije in zaupanje dotičuega naroda. Zaupanje pa si more menda zopet pridobiti le tako, da v postopanju z onimi, katerim že vlada, kaže, kako zna biti skrbna, dobrohotna in pravična !! Na Balkanu žive slovanski narodi.
V teh narodih morejo torej vskliti simpatije
vršil volilni pogovor, katerega je sklical dr. | .	, „ ■ , , , . ,
t	,	& j	m zaupanje do nase države le tedaj, ako
bodo videli, da je Slovanom, katerim že vlada,
ta lepa ideja in začela so se ustanovljati dru-j se med sabo organizirajo. Krajnega volilnega §tva za prj učenje ruščine.
odbora prva naloga bodi, da pregleda zadnje j pri nas v Avstriji pa se mora to zaui- j volilne imenike ter skrbi za to, da se isti maDje že zato izvijati, ker v bogati in ve- j popolnijo z imeni volilcev, ki so izpuščeni. V liki ruski državi naša 0|)rl in trgovina naj-; to pa treba dokazil : za peto kurijo krstnih deri lahko veliko torišče za plodonosno de-listov, delavskih knjižic in potrdil od okraj- ; iovanje
nega načelnika, da dotičniki nad 6 mesecev | To je ve,jka država, ki rabi mnf)go: bivajo v občini; za III. kolegij davčnih po- raznih izdelkov, kjer se vsako leto uvaža in ' trdil, opominov ali kaj podobnega.	! izvaža na milijone raznega blaga in potreb- j
Govornik je izrekel nado, da nam §čin in kjer lastua industrija še ne more ! Bog in naša trdna volja pripomoreta do | toliko producirati, kolikor rabi sama za-se in!
■zmage .	| mora SVoje potrebščine dobivati in uvažati iz
Urednik g. J a k i c je kakor Hrvat iz drugih dežel, kršne Dalmacije pozdravil v svoji materin- j Ako bi se bili naši v to pokiieani tak- ' ščini Slovence £ kršnega Krasa, ki so ga 1 ^rji, državni poslanci itd., svoječasno bolj gotovo bolj razumeli, nego bi razumel Lah' zan;maH za to stvar, bi lahko, ob ugodni iz Benetek — Kalabreža. Slikal je razmere v j trgovinski zvezi z Rusijo, razna podjetništva Dalmaciji, ki so bile pred 30 leti podobne in tovarne izvažale tjakaj za milijone rubljev sedanjim našim tukaj ter je izrazil upanje, da ; i)laga vsako let<> in naša obrt in trgovina bodo tudi nam mbrali vrniti, kar so nam j bi V8l>evali vse drugače, nego pa vspevajo vzeli, ua pridejo tiste Legi ne palače še enkrat j sedaj
v naše roke! Opominjal je navzoče, naj bodo j Treba bo razmotrivati tudi to stran ter! složni, naj se ne cepijo, naj ne poslušajo kri- si pojskatj kaj kruha. Za vzgled si lahko vih prorokov — socijalistov, ki hočejo, da j vzamemo Nemce, ki umejo vse drugače po- j bi nas raznarodili, ker so v službi Židovstva. ; speševati eksport z Rusijo. Življenski interes Pozival je narodnjake, naj poučijo tiste ne- j Avstro-Ogrske je, da sklene z Rusijo ugod-zavedne brate, ki sledijo tujemu uplivu in naj j nejšo trgovinsko pogodbo.
ne pozabijo, da imamo za seboj 24 milijonov j Za izgled naj Vam podam le malo sliko, 1 Slovanov. Mora priti čas, ko bo lepa ulica j kakor 0 tej Btvari piše >Slavjanski vek«, i »Torrente« v Trstu zopet .Potoke, kakor je j vseslovanako glasilo, ki izhaja v cirilici na bila nekdaj. Ako nam ne dajo naših pravic Dllnaju dvakrat v mesecu z izborni mi članki j z dobra, prisilimo jih, da nam jih dajo.	v ruščini in v vseil drugih slovanskih je-
Gospod dr. Slavik je v humoristiČnem zikih. govoru primerjal ponujanega nam italijanskega	Rusija je uvozila tkalnih in barvilnih
kandidata tistemu kozlu v bajki, ki je čuval strojev
zeljnik. Ako varstvo naših pravic izročimo za 7.3 milijonov rubljev 1897 leta, takemu čuvaju, nam ne bo trebalo več no-	za 15.3 milijonov rubljev 1898 leta,
benega čuvaja, kakor tistemu kmetu ne, ko jn je poleg Anglije in Nemčije Avstrija od-mu je kozel snedel zelje.	dala prav malo odstotkov.
Laginja. Predsedoval je gosp. Gjivie, a dr Laginja kakor ^sklicatelj je prijavil najprej, da spregovori italijanski, da ga bodo bolje razumeli oni, ki so na zadnjem shodu nje-
pravična in skrbna mati ! Kdor drugače trdi,
ta postavlja stvari na glavo, pred vsem pa
losriko in zdravi človeški razum, (iraški list
le Avstrija, v kateri gospoda-
'! rijo Nemci, torej A v* s t r i j a nasilja ki se širi v delavskih krogih, da bil namreč | p o 8 ! 0 v a n 8 k ; m n a r 0 d „ ,n, s i more
on na zadnjem zboru rekel, da delavcu 80 j ^ f. d q . fc . ,|mpatij med slova n -nč. dnevne plače zadošča, popolnoma n e" s k j m j n a r 0 d i na Balkanu. Torej le
covo hrvatsko besedo slabo umeli. Izjavil je i	,
&	#	J m ; pa meni, da
torej v italijanskem jeziku, da je govorica,
resnic na ter neresnične vse one
je popravil in označil kakor I , . „ . . _ ..	. , ,,,
J t 1 . ..	tedaj, ce bo Avstrija proganiala Slovana, si
ne govorice, ki so jih— pra-	. , . . . , , . ,. .
&	pridobi zaupanje olovanov I! Ali ni to —
vicoljubni socijalisti raztrošali o njem. Po	os»arija ? J Res čudom se moramo čuditi že-
italijanski izjavi, katero so vsi navzoč, po-	lodciI glavne nemške javnosti, da tako lahko
slušali z napetostjo, raztolmačil je navzočim	baylJa tyu[[ Ulke beda8toče ! ! Naša država
volileem v hrvatskem, jako poučnem govoru
je bolna v svojih narodnih odnošajih. Razni
Govornik je kazal v vsej njega mizernosti
Boljši utis napravlja avstrijski izvoz
italijanski klub v parlamentu, ki ima tisto zemljedeljskih strojev na Rusko, ki seje letal
nesrečno številko 19, kakor dobro znani člen 19. drž. temeljnih zakonov, dočim je Jugoslovanov 35, ne glede na to, da je imel italijanski klub v svoji sredi podpredsednika <lra. D' Angelija. (Klici: Je umrl! Je šel na Kreto!) Omenjal je, kako prijetno mora biti Italijanom samim, če pride naš poslanec med nje, kajti če so sami, se stepejo med seboj, kakor je bilo to v mestnem svetu tržaškem. Naglašal je, kako se Italijanom tresejo hlače pred nami in kako delajo že sedaj
1898 podvojil (od 284 na 600 tisoč rubljev). Za avstrijsko industrijo kos je važno to, da se uvažanje strojev za košnjo iz Amerike vedno povišuje (narašča).
Avstrijskim kosam, katerih se okolo dvainenčetrt milijona gol d. oddaja na Rusko, ne napravlja tuja konkurenca tolike nevarnosti, kakor pa vedno bolj razširjajoči se stroji za košnjo (po ruski »kosi-loki« imenovani).
Uvoz istih se je povišal od 0.2 na 0.4
vse, kar je smatral potrebnim, ter je na po-	. .... .	».. , ,
J	1	* J	1 i zdravniki so se ze trudili in se trudijo okolo
liuden in lahko umljiv način povedal, kako.	.. _T . .	, . ,
J	J	. .. _T .' tega bolnika. Vsakdo ve kakov drugi recept,
se voli in kakov pomen imajo volitve. \ si	. .	- , , , -it
1	J	Pravega ni se napisal nobeden njih. In ven-
navzoči, tudi Italijani, so gu poslušali	. , . . . ,	., . ..
'	1-1 dar ga ve mnogokdo, ki ni državnik. Ali
mirno, ker njeerove umestne besede so našle	. .	. . . .	.. c..
'	J B	. recept, ki veleva, najsi država simpatije Mo-
svoie mesto v srcih vseh prav mislečih. Mej	' . . o,
J	, , -	i vanov pridobiva s proganjanjem blovanov, s
govorom dr. Laginje prihrumela je v dvo-	, , . ,-1	1 - __1...... .....
6	..	,	proglasanjem istih za državljane druge vrste,
rano kopica laških socijalistov pod vodstvom 1 . ..	....
1	;	*	., . za inferijorno pleme, ki naj mirmo prenaša
mladeara ZelenkoviĆA in stavca Dorbica, ki 1	.	.	.
&	.	. nemško jerobstvo — tak recept pa je gotovo
je hotela nadvladati situvacijo. Malo poprej 1 . .. ,	.
J	v * , . najslabsi me<l vsemi, kar so jth se napisali
je prišel v dvorano »sod rug« Kopač, ki je , . ...	. r , , . x , ...
J 1	1 t • •	<lržavniki — mazaci! Le kd«>r hoče, da Av-
pazljivo poslušal izvajanja dr. Laginje. I o-i	.	,	-i. i„„ „„ „„„„oj.; .„
1	1	....... strija ne ozdravi, da se nikdar ne usposobi za
tem, ko je dr. Laginia zaključil svoja izva- .	0 ..	. . . ,
' J	& J J t s ..'svojo nalogo na Balkanu, more dajati take
jania, je dobil besedo »sodrug« Dorbic, ki	i-**i,
JJ' J	..	v .	nasvete! Ne ne, z nemško politiko, z germa-
ie hotel kraljevati s svojim nesrečnim na-1 .	.	.	. v •
J	J	ni zatomim zisteinom, katerega hočejo po vsej
stopom, ali bil je takorekoc primoran odsto-	„	.. . . .	. ,. . . ..
1 '	J ...	, . sili vzurzati nemški oblastnezi, bi si AvsJija
piti s tribine. Potem je prišel na vrsto neki ■ ,	...	... , .. ,
" 3	J 1 ... . .	že v kali zadušila simpatije v balkanskih na-
priprost delavec, ki je v italijanskem jeziku ... , 0 ,	. ,	, .
I "	J	J	rodili ! Po takem receptu ne pride nikdar do
marsikatero grenko povedal socijalistom. — vodstva na Vztoku ! !
Slednjič je govoril »sodn.g« Kopač, kateri, Bosanskc železnice in politični
je v slovenskem jeziku povedal ono isto, kar poloiaj ,informatioa< piSe. ,Zadnje dni
ie tudi <lr. Latrinja ž e n e š t e v i 1 n o k r a t . ...	. ^	.	...
jc	i	.... krožijo vsakovrstne vesti o osebnih spre-
oovedal na shodih. Slednjič se je Kopač za-	.	. . .	.. , . , ,. ,P
r	. ..	. membali v skupni in avstrijski vladi, ie
drl tudi v »Edinost« radi štrajka železni- .	,
v	j	1 vegtl go popolnoma neosnovane. Konterence
čariev natrlasivši. da je na nekem shodu	. ,	■ . ,	.
Ldijev, udgmsuB.,	^	v stvari bosanskih zeleznic bi mogle
800 železničarjev dalo »Edinosti«	. . ,	^ .	i-.-
ovvj	j	p a c d o v e s 11 do z m r a c e n j a politi-
brco!! (Brr! Nam se kar lase ježč! Ured.) .-kega horizoilta, ker je v tem vpra-Vspeh Kopačevega govora je bil tolik, da so	kapitulacij-a avfltrijskega ministerstva
sami socijalisti - obsodili nastop svojega pred ogrskim absolutno izključena.« dosedanjega vodje, -iO-letliega nevol.lca Dur-,	Miroljubni ljiulje smo, ki ne vidimo
bic'a, pripoznavši njegovo netaktno komedl- ^ >zmra6enega poiitiškegu horizonta«, ali jaštvo. Shod se je za vršil po p o 1 n 1 m taj,ega zrara5enja {m si želim, že dolgo.
in
or a ličnim porazom soci j al i sto v. 1 . . , ..	•„ .. ,	. .. ■■ .
w 1 a	'	J	j dolgo, ko 01 avstrijska vlada ne ka[>itulirala
1»
..gr
ako. V
na vse kriplje, da bi nas zopet premagali. V < milijonov rubljev.
zadnji seji mestnega sveta so v to svrho na-	Razni poljedelski stroji, kakor tudi »ko-
pravili 400 novih volilcev — cittadinov. Iz-isiloki«, uvažajo se na Rusko od 1. januvarja
rekel je nado, da se ne uresniči tisti Amen, a katerim so nam o Mauronerjevi zmagi klicali : Slovenci so «fuč» ! Re^iiiescantin pace! — ampak da nastane iz tistega «Amen» za nas vesel: Aleluja !
G. Cibic s Prošeka je pozdravil kandidaturo g. dr.a R vbafa, katero so navzoči soglasno sprejeli.
Urednik g. J a k i ć je priporočal prihodnjemu poslancu radikalnost, naj pove vladi, da če ne pomorejo naše prošnje, bomo morali postopati tako, kakor postopa sedaj
1891. eolnine prosto, in tu bi lahko mi dosezali še velike vspehe z našimi poljedelskimi stroji.
Manj ugodne so šanse za oddajo optičnih in mehaničnih izdelkov.
Nemčija je v tej stroki že davno prekosila Avstrijo, ker ima prva na Ruskem tudi že svoje velike zaloge in svoje izdelo-valnice (tovarne).
Samo s prav finimi izdelki orodja in instrumentov se še vzdržuje častno avstrijski trg.
Prav po geslu: Osar tutto! je mestni
svet tržaški v jedni sami seji (tajni; imenoval j ^Vrizonl že veliko predolgo jai kakih 400 meščanov, torej volilcev! ! kar ne	ako {>[ ^^
tein zmislu je naš politiški isen 111 nič bi prišle huda ur«, Ikom čil-
naenkrat in hkrati, je toliko stanovn.kov čutilo k.	bi (1(mesJa kapituIacijo takim dogod
poti e bo zaprositi za meščanstvo. Ne treba i	jeni kJ vJadi. Ali> aU t SportliHlo
praviti, da to »i prišlo spontanno, ampak j	^^ nam nedođtaje.
vsled agitacije. Tikom pred volitvami taka	_
fabrika c ija volilcev ! Nam se zdi to naravnost
nemoralno ! Je-Ii to volitev ? Ne, to je blizu 1	Tržaške vesti,
tam, da postane komedija! Mesto 400 naj bi	Volilci pozor! Mestni municipij nazua-
bili raje fabricirali kar 4000 tacih volilcev, torej i nja, <la bodo volilne liste za vse kolegije izlo-
več, nego je vseh dosedanjih volilcev. Potem, žene 11 pogled od sobote dne 3. novembra do bi bila izključena vsaka nevarnost. No, kar I sobote dne 10. novembra od 1». ure predponi, lahko še pride. In pride najbrže. Mi vsaj ludne do 2. ure popoludne v mestni soli v
Čujemo nekaj, da že krožijo zopet neke pole, ki poživljajo razna zaupne osebe, naj hitro zaprosijo za meščanstvo. Potemtakem in prav za prav niti volitve ne bi bilo treba, ampak kar imenujejo naj poslanca za III. kolegij! Ali večina mestnega sveta res nima nobenega srama več? in kaj si misli o tej fabrikaciji g. župan Sandrinelli, katerega svet vendar smatra za poštenjaka ?!
ulici Nuova. V tej dobi je uložiti eventuvelne reklamacije proti sestavi volilnih listov. Reklamacije, uložene po 2. uri dne 10. novembra, se odklonijo brezpogojno. O reklamacijah bo odločalo namestništvo. Priložiti- je dokaze o ok< Inostih, navedenih v reklamacijah, ako te okolnosti niso notorične.
Mestni sret tržaški bo imel noeoj svojo XVIII. sejo.
*
Je-li to nečastno? G. Kristan je na nekem shodu v Ljubljani -— kakor je poročal »Slovenec« in čemur se do danes ni oporekalo — sramotil »Edinost«, da je ta list organ redarjev i n finančnih stražnikov! Ćud no zares. Običajno se isti gospod zaletava v »Edinost« češ: vidite glasilo kapitalistov, vidite glasilo delavskih zatiralcev, kako brani C kapitalizem, dočun zapostavlja delavce in njihove koristi! Vse to in še mnogo drugega se govori in piše proti »Edinosti«. Sedaj pa smo kar hkratu organ — finan-carjev in policajev, teh revežev, ki morajo jesti jako grenak kruh, ki si morajo krvavo služiti svoj kruh in ki so gotovo veliki reveži med reveži! ! Ali ni čudno to, da smo enkrat glasilo kapitalistov, oderuhov, izkoriščevalcev, krvosesov, potem pa zopet glasilo revnih slojev, kakor so »financarji« in »policaji«?! Na to nesoglasje v nastopanju socijalnih demokratov proti nam smo hoteli opozoriti.
Sedaj pa smemo vprašati po vsej pravici, je-li to dostojno socijalnih demokratov, prijateljev — delavca, lm.niteljev vseh zatiranih, ako tako zaničevalno govore o dveh vrstah tudi delavcev, pa naj je njih posel tudi malce, recimo, odijozen ? ! To je trpinov, ki ki morajo v svoji službi izpostavljati svoje zdravje in celo življenje v varstvo zakonov ! Kakor povsod, je gotovo tudi med njimi dobrih in slabih, gotovo jih je tudi takih med njimi, ki ne morejo biti simpatični nikomur, takih, katerih se človek, ki ima le nekoliko samoljubja v sebi, najraje izogiblje
—	ali to vendar ne gre, da bi jih mrzili in zasmehovali vseh. Dan danes se toliko govori — in ne najmanje od socijalistov — o človeških pravicah ; Človeške pravice pa menda gredo vsem — ljudem ! ! In po našem menenju so »financarji« in »policaji« tudi ljudje. In ako tudi ti ljudje (med drugimi) pridno čitajo naš list, je 10 stvar — nič se ne sramujemo pripoznati to —, ki nam ni prav čisto nič neljuba!
Ollinar in njegova hči». Pod tem naslovom je odgovorila «Jedna v imenu vseh» na našo notico v «Edinosti» od dne 22. t. m. Prav veseli nas, da je ista «Jedna» čitala mej vrstami, da bi mi raje videli, ko bi mesto «Mlinarja* vprizorili kako drugo novejše delo. Tako je, velecenjena «Jedua» in nič drugače, takrat ste prav vedeževalno uganili našo misel. Vsa čast!
Če smo mi ljubitelji dramatike, s tem še ni rečeno, da bi morali vedeti, kaj in koliko ste se učili in začeli učiti, mi smo hoteli le reči, da mi smo se že več let zaporedoma vdeležili vsake predstave, ki ste jo vprizorili. Ko se je letošnjo pomlad razširil glas, tla mislite vprizoriti «Rokovnjače», smo z velikim veseljem pričakovali te v prizori t ve, a, žali-bog, izvedeli smo kmalu, da so «Rokovnjači» pobegnili iz Trsta, ker ni bilo zanje pripravnega prostora. V svojem govoru je g. «Jedna» odkrito povedala vzrok, zakaj ni bilo «Ro-kovnjačev», in prav ta vzrok naj bi si ga živo zapomnili vsi mi tržaški Slovenci ter ga s skupno vzajemnostjo čiin preje odstranili tak vzrok, katerega nam predbacivajo naši «ljubeznjivi prijatelji*, bi nas moral res dir-noti do duše. —
Sicer smo tudi ini v svojem dopisu povedali, da nimamo prostorov, in ker jih nimamo, naj se stisnemo kakor moremo, da vsaj ne zamrjemo —. Daudanes vse napreduje tako rapidno in mi naj bi pa posnemali
—	raka! Ohranimo se vsaj v ravnotežju! Ker ni torej drugače, naj bodo za sedaj naša gledišča v Barkovljah in v Skeduju ! Prepričan •sem, da dojde tja na vsako predstavo mnogo meščanov, saj je tja ob enem lep sprehod.
Konečno moramo omeniti, da na lepih predstavah, kolikor smo jih imeli do sedaj, se moramo v prvi vrsti zahvaliti svetoivan-skhn diletantom, na Čelu jim gg. Ponikvarjev? in Grmekovi.
Ko je eden nas nastopil parkrat v figu-rantnih vlogah, hodil je k vajam — kam ? Na stanovanje omenjenih gospej, ki sta bili .za stvar tako zavzeti, tla sta* vsa k i krat pre-skroeli vse priprave in poleg tega vselej tv.ko častno rešili svoji ulogi.
Tudi gospot 1 Negode zasluži pohvale v igranju in pripravljenju odra in kulis.
- Ker je pa ga. »Jedna« obljubila v svojem dopisu, tla, če bo občinstvo zavzeto za stvar in če bo vdeležba na prihodnjih predstavah cMlinar in njegova hči» mnogoštevilna, se bo skušalo z novimi igrami; torej pohitimo vsi, kar nas le more, da bosti dvorani pretesni ! Dajmo torej in pokažimo, da prisilimo ,go. «Jedno», da izvrši dano obljubo.
Na svidenje torej na prizoritvi igre »Mlinar in njegova hči* dne 1. novembra v Skednju in dne 4. v Barkovljah.
cEden v imenu veliko njih».
Razpuščeno zborovanje. Za minolo seboto ob 3. uri popoludne je bilo sklicano občno zborovanje zadruge liotelierjev, restav-raterjev in krčmarjev! Zborovanje se je vršilo v mestni »palestri« v idici Nuova. Ker so slovenski gostilničarji, združeni z nekaterim poštenimi Nemci in Lahi, postavili svoje kandidate in ker je bilo gotovo, da do sedaj vladajoča strank:; poskusi vse možno, da na dopolnilni volitvi prodre se svojimi kandidati, je bilo pričakovati zanimivega in veleživah-nega zborovanja.
Točno ob 4. uri je predsednik, g. Emil Hacker, otvoril zborovanje, predstavivši zastopnika obrtne oblasti 1. instance, asesorja dra. Macliga. Spominjal se je umrših členov in 70-let. cesarjeve ter zaprosil zbor, naj naknadno odobri trošek 170 gld., ki ga je imela deputacija, ki je šla na Dunaj poklonit se vladarju. Zbor je odobril ta trošek z veliko večino. Med čitanjem zapisnika lanskega občnega občnega zbora, tam, kjer je zabeležen sklep, da se imajo nekatere pregosto postavljene gostilne odpraviti, je bilo čuti vsklikov: YTsi imajo pravico živeti! Slabo napravljeno! itd. Računi za leto 1899 in proračun za leto 1900 so bili odobreni z veliko večino. O točki določitev »udnine« za leto 1900 je predlagal gospod Leipziger, da je z ozirom na ugodno gmotno položenje zadruge za letos opustiti vsako plačevanje udnine. Ta predlog je bil seveda sprejet soglasno ob zrtdovolj-nosti zhorovalcev in veselosti po vsej dvorani. Gospod Tre ven je predlagal, naj se določijo tri vrste udov z različnimi letnimi doneski. Ker so menili, da ta predlog spada inej razne predloge, je bil isti odložen. Prišla je peta točka : jabolko spora, volitev predsednika in 6 odbornikov. Mej volitvami je bil tak naval okolo volilne žare, da je pravilna volitev postala sploh nemogoča. Nekateri gg. so kar po več glasovnic metali v žaro. Čuti je bilo seveda ogorčenih protestov. Ko je komisar videl, da je razburjenje toliko, da ni mogoče nadaljevati z volitvijo, je razpustil zborovanje in pozval udeležnike, naj se mirno razidejo, kar se je tudi zgodilo. Velika večina je bila zadovoljna s tem ukrepom komisarja, saj je bilo očividno, da velika večina ni bila zadovoljna z dosedanjim odborom, naši zlasti zato ne, ker je bil dosedanji odbor skrajno animozen nasproti njim in je absolutno izklju-čal naš jezik iz poslovanja zadruge. Našim gostilničarjem svetujemo, naj se dobro pripravijo za prihodnji občni zbor, kajti v družbi z nekarerimi res poštenimi Nemci in Italijani lahko pridejo do besede na vodstvu zadruge.
V »blagoslovljenem« stanju. Minolo soboto je neki nadzornik v slobodni lijci ustavil neko mlado žensko, ki se mu je zdela nekam široka in okrogla. »He, kaj imate?« je bilo njegov vprašanje. In odgovor: »Skoda, da ste mož, ko ne vidite, kaj imam!« Mož pa vendar ni hotel prav verjeti v — »blagoslovljeno stanje« ženske, marveč jo je spro-vel na komisarijat, kjer so dobili pri njej — 3 kg kave. Odvedli so jo v ulico Tigor, a ne več v »blagoslovljenem stanju«.
Nesrečni ca. Minole sobote pred polu d ne je neka mlada ženska, upatega ali lepega lica, naprosila nekega gospoda, naj jo sprovede na policijo, ker je brez vseh sredstev. Na policiji je izjavila, da ima še le 21 let. Iz nje izpovedeb je bilo razvidno, da nikdar ni poznala svojih starišev. Čim je bila krščena, so jo izročili sirotišču v Vidmu. Tam je ostala do 20. leta, a sedaj so jo morali odpustiti po predpisih zavoda. Da-si se je v zavodu priučila dela, vendar ni mogla najti dela. Od pomanjkanja in bede je obolela in je iskala zav.etja v bolnišnici. Tu je ostala mesec dnij. Za pustivši bolnišnico v Vidmu je otišla v Gorico. Ali tudi tu jo je preganjala nesreča, tudi tu ni mogla najti dela, tudi tu je morala v bolnišnico. Odločila se je, da vstopi v nunski samostan. V ta namen se je napotila v Trst — peš. Tu pa se ni vedela pomagati drugače nego da je iskala zavetišča — na policiji. Odveli ao je v ulico Tigor.
Avstrijski Lloyd. Od 15. novembra naprej bo na brzovozni črti Kotorski namesto parnika «Grof Wurmbrand», katerega morajo popraviti, vozil Llovdov parnik «The-tis». Spremembe, ki nastanejo vsled tega v voznem redu, naznanjajo komercijelni ravnatelji in vozni urad v Trstu.
Tudi desetletniea. »Piccolo« pravi, da je tlanes minolo deset let, ko je ta list začel priobčevati darove za »Lego Nazionale«. V
teh desetih letih je došlo na tržaško skupino »Lege« potom »Piccola« 113,984.75 kron, 2318.53 lir, 311.81 fr nkov, 37.20, mark in 10 šilingov. Poleg te mu je došlo za centralo 12,843.05 kron.
Zakaj smo posneli te podatke iz »Piccola«? Zato, da bi tudi naši ljudje posnemali nasprotnike v požrtvovalnosti.
Ciril in Metod. Včeraj sta bila na ti imeni v cerkvi sv. Justa krščena dvojčka, sina našega obrtnika, gosp. K. Naj ostaneta sina naroda v duhu njiju svetih zaščitnikov!!
Dražba za dela v dopolnjen je pristanišča. Po nalogu miniterstva za trgovino razpisuje pomorska oblast pismeno dražbo v gori omenjeni namen. Načrti del, ki se imajo izvršiti, pogoji, obrazci za ponudbe in vse drugo se poizve na pomorski oblasti. Vadij znaša 350000 kron.
Dražbe premičnin. V torek, dne 30. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Rossetti 15 B, hišna oprava ; na trgu 1 della Zonta 2, oprema v zalogi in manufaktare; v ulici Pastpiale Besenghi štev. 18, hišna j oprava: v ulici Rossetti št. 15 B in Chiozza št. 18, mizarsko orodje in hišna oprava; v : ulici Vienna št. 2, kolesa ; v ulici Torrente štev. 24, hišna oprava ; v ulici Media štev.
30, voz. ; *
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 14.8, ob 2. uri popoludne 20.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753.6 — Danes plima ob 1.42 pred p. in ob 11.18 predp.; oseka ob 6.3 predpoludne in ob 7.1 popoludne.
_
Vukorarski tamburaši bodo še nocoj in jutri svirali «pri ogrskem kralju*. Čujemo, da je bil obisk minole sobote jako dober in tla je bilo občinstvo izrednj zadovoljno. Začetek ob 8. uri.
* Nezgoda na južnem kolodvoru v I j j ubijani. V noči od petka na soboto se je pripeljal tovorni vlak št. 116 iz Zaloga na južni kolodvor in je zadel ob sestavljajoči se vlak s tako silo, da je bilo sedem vagonov močno poškodovanih, štirje pa bolj lahko. Od osobja ni bil nihče poškodovan. Skoda je baje velika.
Štajerske vesti.
—	»Sloboda«, hrvatsko akad. društvo v Gradcu. V prvi glavni seji dne IS. oktobra je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik : cand. i ur. Nikola Ljubic, podpredsednik : cantl. tehn. Erald Marki, tajnik: cand. i ur. Rudolf Ožbolt, blagajnik : stud. iur. Fran Marovic, knjižničar; stud. iur. Ivan Grgurina, gospodar: stud. iur. Baro Caric, revizorji : cand. meti. Livije Večerina, cantl. med. Mato Gujmovič, sodišče dobrih ljudi: cand. pliil. Anton Mučalo, cand. med. Bogdan Heštera, cand. iur. Emanuel Porčie.
—	Mrtvega našli so dne 22. t. m. zjutraj poti stolpom cerkve v Studencih pri Mariboru delavca Sabernika. Vzrok smrti neznan.
—	Nerednosti v volilni listi na celjskem magistratu so prava specijaliteta celjskih razmer. V7 volilni listi so našli zapisanih Madžarov in Bavarcev, ki so po nekai tednov služili v Celju, ki so pa že davno odšli. Eden njih živi n. pr. v Parizu drugi na Madjarskem itd. V tem oziru se moreta kosati s Celjem še — Trst in Istra!
Vesti iz ostale Primorske.
X Neslano. Iz Pulja nam pišejo : O volilnem shodu, ki smo ga priredili tu v P ulj u in na katerega so pritisnili tudi socijalisti, poroča Vaš tržaški »Lavoratore«, tako, da niti ni več predrzno in tendencijo-zno, ampak jednostavno neslano. Kakor ste že sporočili tudi vi, so se naši in socija-listiški govorniki precej trdo prijeli. Da je trdil »Lavoratore*, da so socijalisti vspešno pobijali naše govornike, da so bili argumenti socijalistov veljavncji nego oni naših, to sicer ne bi bilo resnično, ali bilo bi umevno se stališča strankarske in volilne taktike : ali da nam hoče ljudi a la dr. Laginja, tir. Zitccon itd. predstavljati kakor ničevedee, ki su v zadregi tresli se preti socijališkimi govorniki, a la 20-letni nevolilec Dorbić, to pa je res — neslano ! Kdor pozna ljudi in čita kaj ta-cega, se niti jeziti ne more na takem zavijanju, ampak smejati se mora od srca taki neslanosti. »Lavoratore« pravi, tla je gotovo, da slovanske nacijonaliste mine volja, sklicevati v Pulju tiike shode. To je istotako prazno renomiranje, kakor so neslana »Lavoratore«^ poročila t> naših govornikih. Voditelji naše stranke so pokazali že o mnogih prilikah, da jim je ptfjm »strah« nepoznan, in da se ne plašijo še vse drugačnih srdite-žev, nego so puljski socijalisti. Pa najbolji dokaz, tla se ne boje, je pač dejstvo, da so za nedeljo (To je včeraj. Op. ured.) zopet sklicali shod, na katerega morejo slobodno priti tudi socijalisti !
Vesti iz Koroške.
Značilnih podatkov o ko r o š-kem šolstvu prinaša zopet zadnji »Mi«*«. Podatki se nanašajo seveda le na razmere v šolah, ki bi imele biti vsled narodnosti otrok — slovenske. V teh šolah je namreč pri otrocih jednega in 'Stega razreda najt' po 8 in več različnih katekizmov: mali. srednji, veliki, stari, koroški, ljubljanski, (tudi mali in veliki), nemški, slovenski itd. vsak ima svoje častno mesto in sicer v različnih izdajah in oblikah, tako (pravi doslovno dopisnik »Mira«) da se človeku že skoro dobro zdi, Če pri kakem otroku — nobenega ne vidiš. Na Koroškem ima vsaki okraj pravico, da sam določa razmeram prikladen začetek šolskega leta; v očigled temu pa bi morale merodajne (Dalje na četrti strani.)
Prva slov, zaloo poliva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani ccrkve sv. Petra). u
Konkurenca nemogoča, ker je blago iL iz prve roke.	G
pohištva vsake vrsta
od
Vesti iz Kranjske-
X Nova brzojavna postaja. Dne 27. oktobra t. 1. se je v Gorenji vasi, političnem okraju Kranj, odprla nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom.
*	L j u b lj a n s k i k a v a r n a r j i so naznanili, da vsled vedno naraščajočih režijskih stroškov in obče draginje s 1. novembrom zvišajo ceno od 1 skodelice >moke« na 13 nvČ., 1 čaše kave na 13 nvč. in 1 čaše ho-landskega čaja na 14 nvč.
*	O d g n a n zblaznele e. Minolo soboto so poslali po odgonu iz Novega mesta na Saksonsko 28-ietnega Otona Maksa Alojzija Di-tricha, ki je blazen in na katerega leti sum, da je za časa letošnjih vojaških vaj na Notranjskem v blaznosti umoril MarijoDuškovo iz Drage, ki je bila prišla obiskat (kakor smo že poročali tudi v »Edinosti«) svojega moža,
1 ki je je bil na orožnih vajah.
Alessanflro Levi Minzi ? Trsti
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja).
Ropat izbor v tapetarijah, zrcalih In slikah. Ilustriran cenik gratis la fraako vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali iele-znico brez da bi se sa to kaj zaralaaao.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC »
pri cerkvi st. Petra (Plana Rosario pod lindsto šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojna naročbe se priporoča
Josip Stantič
čavlj. mojster
oblasti tudi vršiti svojo dolžnost ter o pravem času preskrbeti učiteljske moči ter spi« «h v šoli urediti vse do določenega časa. Kako pa te oblasti — ne vrše svojih dolžnosti v tem oziru, priča ta-le drastični slučaj :
V Prevaljah se je pričelo šolsko leto že 10. oktobra, a še danes manjkala dve učiteljski moči, kakor da bi ne bilo dovolj učiteljskih izprašaneev. Pravijo, da je en učitelj še na vojaških vajah, drugi pa da še čaka - na dekret! Kako stoji s šolo vsled te zamude — to menda nikomur ne dela prehudih preglavic, dasi se v govorih kaj rado govori o svetem, visokem pomenu ljudske na-	q ^ ^ ^ y ^ ^ ^ Q
SI DNE V 2K. (K. li.) Prvi minister Lvne je o slavnosti tuk. Nemcev čestital navzočim na angležko nemški nagodbi glede Kitaja. Naglašal je tudi prijateljstvo Francije, iz Česar je sklepal na trajno prijatelj-sko sodelovanje velevlasti na Kitajskem. Z ozirom na govor CMiamberleinov je govornik predlagal, naj bi se kraljici ponudil naslov
»cesarice britanske države«, kar bi obsegalo
i • *
vse kolonije in odvisne pokrajine.
Spedicijska poslovnica
otirazbe. — Naj navedemo, kakor dokaz, kake vspehe rodi nemška šolska izobrazba v slovenskih otrocih, še sledeče vrstice, ki jih je pisal Slovenec, ki se je šolal v jedni nemških šol na Koroškem: »Pite Endschuldigen er ist 1C ran k N. N., Ker hat Pauch \vekag urit kopf schmerzen unt ferchelz Gott tau-sentinal fir die schue unt pite auch fir die In »-en ieh — wer micli schon selber Pedan-ken baiinen.«
Za tako šolsko naobrazbo morejo ubozi koroški Slovenci plačevati toliko tisočakov ! Škandal za prosvitljeno kulturo!
TRST
sodar Vicolo cieco št. 4. — TRST
naznanja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od 20 litrov više. Izgotovlja vsake vrste posode in v sodarsko stroko spadajoča dela.
Se priporoča rojakom v smislu gesla: „Svoji k svojim".
g! W Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih« cenah. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvč. za. besedo; za večkratno insereijo pa se cena primerno-zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
v
Inženjer Zivic
se priporora svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stsire, poštene, slovenske tvrdke.
Schivitz e Comp 1,
pri novem sv. Antonu.
Trst ulica Zonta St. 5
G a š
Hvalic
Razne vesti.
Odprt grob- V Curihu na Švicarskem je umrl dne 24. t. m. tir. Karol Cliodounskv, 24-letni sin češkega učenjaka profesorja dr. Ch<»dolinskega. Pokojnik je bil jako nadarjen in neutrudno marljiv na polju znanosti. Bil je pa tudi velik prijatelj Slovencev in slovenskih planin ter je bil letos se svojim očetom navzoč na otvoritvi češke koče pod Grintovcera. Profesor Cliodounskv je načelnik češke podružnice »Slov. planinskega društva«. Pokojniku bodi blag in časten spomin !
Loterijske številke, izžrebane dne
oktobra:
36	76	74	2)
55	6	67	62
28	69	85	39
27.
Dunaj
Gradec
Inoinost
69 45 23
Brzojavna poročila.
Sprememba v ruski diplomaciji.
PETROGRAP 28. (K. B.) Dosedanji ruski poslanik v Cetinju, državni svetnik Gubastav, je imenovan ministrom rezidentom v Vatikanu.
lValdeck-Itoiisseau v Toulonsu
TOULUSE 28. (K. B.) Ministerski predsednik Waldeek-Rousscau je prispel danes semkaj; občinstvo gi je pozdravilo s vzkliki simpatije. Zvečer bo na čast ministra predsednika banket.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 29. (K. B.) »Dailv Mail« javlja iz Capstadta z dne 27.: Capske policijske čete so imele dne 24. t. m. v bližini Hoopstaadta hudo bitko z Buri. Angleži so imeli dva brzostrelna topa sestava »Maxime.* Buri, ki so se nahajali od Unit\vilbone in Eville proti jugu, so imeli 10 topov ter so napali Angleže zjutraj ter polagoma obkolili angležke eete, jim provzroeili mnogo ško<le; zlasti so streljali proti angležkim topom, katere so ivorali Angleži žrtvovati. Angleži so imeli 7 mrtvecev, 11 ranjencev, 15 jih bilo je ujetih. Buri imajo 15000 mož na bojišču, skoro polovico v naselbini Oranjeriver.
Vstaja na Kitajskem.
W ASHINGTON 27. <K. B.) Ren ter j ivlja, da bržkone prihodnji ponedeljek odpošljejo odgovor na prtobčenja Nemčije in Anglije o angležko nemški pogodbi. Kakor se obče sodi, državni department ne smatra potrebnim, da bi se f.puščal v raziskovanje o tretji točki pogodbe in o možnostih, ki so ž njo v zvezi. Prvima dvema točkama pogodbe pa Zjedinjene države v seka ko popolnoma pritrdijo.
LONDON 29. (K. B.) »Times, javljajo dne 2d. t. m. iz Pekinga : Danes so sklenili inozemski poslanci, da je razven sedem uradnikov, katerih usmrtitev je zahtevala Fran-
S poskušnjo se še le prepriča,
da se toči v gostilni
Karla Sosič
t Trstn, ulica Roma^na št. 30
prve vrste vipavsko belo vino po 44 nvč., istrsko črno pa po 40 nč. — Kuhinja gorka in mrzla vedno gotova.
Gostilna je odprta do polunoči.
Svojim rojakom se toplo priporoča za obilen obisk.
Anton Jerič,
Krojač.
krojač v ulici Toriente-štev 34, I n. se priporoča
t Gorici v ulici Horelli št. 12.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na | slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa tasti-
. v t-	-	I j	II___ - tljivi duhovščini.
deželi za prevažanje vsakovrstnega olaga in i J
pohištva v
vse kraje.
Jfor zaprt voz za prevaža v je.
Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja

Vabilo
One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
da smo se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane k a v a r n e F a b r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
Zal osni likerjev v sodčih in buteljkah.
Porhono lol/nh ulica Acquedotto 8-
roi llclliu J d K u u Zaloga VHakovratnibi
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
Pn-fnnnil/ Fl*Ori ima gostilno v ulici Ireneo
ruiuuiiiK rrdii gt 2>toči i9tr9ko> dal.
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki Čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rphfir PaIpI* ulica Riborgo št. S?b. Velika. ■ ■VIIC1I I vlVl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarne.
na občni zbor »Kraškega vinorejskega društva V Tomaju« dne 11. novembra t. 1. ob 3. uri pop. s sledečim vsporedom :
1.	Nagovor začasnega predsednika ;
2.	Poročilo tajnika in blagajnika ;
3.	Volitev novega predsednika ;
4.	Premenitev j? 42. za dr. pravil ;
5.	Predlogi in nasveti glede oskrbovanja društvenega vinograda in naprave nove društvene kleti.
Toma j, 25. oktobra 1900.
ODBOR.
„Gosfloflarsko društvo" na Kontoveln
odpre jutri v nedeljo
svojo krčmo
Točilo lio najboljša domača vina.
Kuhinja bo tudi prav dobra !
Pridite se prepričat tla je res !
H. Stibiel
Novo tržaško Mreluo podjetje
L- Mozetič
vodja: L. Montanelli Via Torrente (Ponte della Fabbra)
Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih vencev, trakov, črk, spominov itd.
Piazzetta S. Giacomo <t. 3 [Corso) filijalka nlica Riborgo 15. ima 1 veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
kašlju, grlobolu. hripavosti. katanu, upadanju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Preifdinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Škatljica stane 6 O stotink.
c. ti p. avstr. M\\nn zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Hermanglld Trocca
Barriera vecchia 8
I si li soj a naznanja slavnemu občinstvu, da je prejel velik izbor
nagrobnih vencev
I bisernih, pletenih z bakreno žico, kakor tudi kovinskih s porcelanastimi cvetlicami. Venci s trakovi in napisi za pogrebe, velika zaloga predmetov za pogrebe za odrasle in otroke. — Cene brez vsake konkurence.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/4°/0 30- „	„ 33/4°;0
V napoleonih	na
30-dnevni odkaz 2 °/0°/0
3-mesečni	2l/4%
(i.	21/ 0
° r> n	it '0
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, storijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. v vredn. papirjih 20/o na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, Arad. Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu, Heichenberg, Saaz in Sol n ograd, brez troškov.
Kupnja in prodaja bitkn l°/00 provizije.
' Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji.
Predujmi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolmu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vinopivcem!
Podpisani točim v svoji gostilni ; Buoni Amici1 na Belveilerju črno vino po 40 nvč., l>elo po 44 nvč., in držim dobro kuhinjo. Vino oddajam tudi v rodbine v množinah od 10 litrov naprej po nvč., v sodčekih pa po dogovoru.	Ivan Fcrnetič.
loli Poi*!lOllP Ulica Stadion št. 20, pe-
jdK. roi iictuo karna in 8ladf4ićarna>
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vaprejema. tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
K a vsi me.
v
CamIi priporoča svoji kavarn fnlllUM WUI II »Commercio« in »Tedesco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Oglje in drva.
Muho Incin v	Torro štev. 12
ITI U I let JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva Qln\/PtiQlia izdelovalnicii in za
I I V Ct OIUVUIIOl\a loga zaznovrstnega. pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Zh mnogobrojne naročbe se toplo priporoči) svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12" (zadej c. kr. deželne sod nije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico. in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popnivljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta, /a obilne obiske se priporoča^ Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete4'
so nahaja v
Trst. -- ulici Riborso št. 15 — Trst.
Priporoča svojim i ujakom v mestu in sosebno svojim starim odjeninikom trikrat na dan svež kruli in razno drugo fino pecivo.
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
C. ir. priTilifflrani Jcroll gk mlm mmm
iroim
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 211, n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke ia-inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek*, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Vložki v pohrano.
cija, predlagati /.a isto kazen še Vingshiena.	blaglljna izplačuje nakaznice narodne banke
Z nadaljnim eosarskim dekretom se skuša do- italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
.	...	,	kursu,
seci spravo z velevlastmi s tem, da se 8prejeniaj0 se v pobrauo vrednostni papirji, zlati ali
inistrov- fceberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi, j
zaukazuje krivec v.
nadaljno kaznovanje mil
100 do 300 g-oldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjem zakonito d.,.cijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsh^gasse, 8.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona, št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Zst pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
j. Kopač
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga.
vsakovrstnega pohištva, mehljev, okvirjev, ogledali atolic za jedilne sobe, blazin z različnimi ta pecari jam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-Anton lireščak. Gorica^ Gosposke ulice štv. 14.. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
„Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani Spitalske ulice št. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najoi-l^ntnejšlh potroj'h.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. —ivarovanje proti kurzni izgubi. Fromeie k vsem žroJrarsjem.
Sprejemanje denarnih vlog	hk
na vložne knjižice, na tekoči račun «n
na girokonto 'o 4l/s% obrestovanjem od	S
dne vloge do dne vzdi&a.	9 Sskompt mer.«.e na e
Borzna naročila. ..........^
-----y