VIHIVI XXIll(?QOQ), SL 2 Iz prakse /.a ;irakso 133 UDK 912:7.025 Restavi iranje zeml evida Karta ItaKa fisica LUCIJA F LAN'INC Opisala bom restavnranje papirnega zemljevidu z naslovom Karta Ilalia fisica. Ta karta Ita lijpje last Goriškega muzeja Prvič je zam r>iva zaradi aktualne sporočilne funkcije, kaze mejo Italije s sosednjim, državam v obdobju mod obema vojnama. Zavzema tudi ozeml je Istre, HrvaŠke, Slovenije, otoke Korziko, Sardinijo, Sicilijo in nekatere dele sosednjih držav Avstrne, Švice in Francije, Drugič pa je /aiumiva zaradi velikost saj meri 170,5 cm v širino in 188 cm v višino. Večji formati so pii restavriranji* inj rokovanju boij zahtevni in nepredv idljivi kot manjši. Restavriranje obsega tele faze: suho in mokro čiščenje, dopolnjevanje manjkajočih delov, ravnanja, retuša m shranjevanje. Zemljevid je barvni tisk in ga sestavlja šest enako velikih pravokotnikov, ki so lepljen v celoto. Lepljen je b:.l na platno, ki je bilo spndaj in zgoraj z žebl|i pritrjeno na okruglo letvico. Med zgornjo letvico je bila vpeta tuiii vrvica za obešanje zemljevida 1 STANJE PRI D RESTAVRIR \NJEM Poškodbe so bile predvsem mehanske. Spodnji del je bil bolj poškodovan kot zgornji. Povsod so bili več) >n manjš* manjkajoči deli ter večje m manjše ra/trgamiie Na bolj poškodovanem spodnjem delu je bil papir med luk njami oguljen, krhek, valovit, raztegnjen in zmečkan. torei deformnan Zemljevid je bi! povsod zelo prašen. Na licu so bili iztrehk. žuželk, blato, prah in plesen. Na spodnji desm stran- je bil zelo velik madež razlite rjave tekočine, okrog njega pa razpršene kapljice Predvidevam, da je bil zemljevid nepravilno hranjen in izpostavljen zunanjim vplivom prahu m vlagi ter bil zelo grobo uporabljen iij dlje časa zvit v zvitek. Platno je ostalo celo. Sestavljeno je bilo iz dveh delov, ki sta bila na sredi sešita skupaj. Stanje pred restavriranjem m fc prakse za praks» ARHIVI XXIII (2OQ0)fgK2 Rcstavriranjc 2. POSTOPKI RUSI AVR1RAN.JA Čiščenje objekta Čiščenj1.] objekta jc bilo treba posvetiti veliko po/ornost. in časa. Zemljevid je bil med čiščenjem položen na pleksi steklo. Najprej sem z lica z vato pobrisala prah, nato pa ga še večkrat temeljito puradirala z naribano radirko, ker menim. da bi bilo enkrat premalo. Sa listih mestih, kjer je bil papir krhek, oguljen in zato manj trpežen, sem ga očistua s celo radirko. To sem naredila zelo previdno in / rnanj?irn pritiskom, da se papir nc bi strgal. Madež na desni strani spodaj sem s površine odstranila s skalpelom, ker mi z radirko m uspelo odst.anm ničesar in sicer vsako posamezno kapljico. Se prej sem poskusila tudi l mešameo alkohola in vod&v razmerju 1:1, vendar je jbfl poskus neuspešen 1 udi Nato in iztrebke žuželk sem odstranila s skalpelom. Pazit, sem morala, da nisem odstranila barve a 1 poškodovala površine. Zaradi takega postopka m velike površine je suho čiščenje trajalo zelo dolgo. Zemljevid sem obrnil i na hrbet ter mehansko odstranila platno z objekta Na objektu je ostalo zastarano skrobno lepilo; počasi in temeljito sem ga odstranila s skalpelom {h zelo drobnim vodo-brusnim papirjem. Zemljevid brez platnene pod lage je bil v še slabšem stanju Poleg večjih m man j» h lukenj so nekatere ia?trganme segale celo do sredine objekta. Zaiadi takega slama m velikosti sein se odločila, da zemljevida ne bom mokro Čistila oz. prala v vodi. Zemljevid sem naio položila na naravno desko in obrnila na lice. Ker je bil papir raztrgan, zamaknjen n valovit, sem z lica vse raztrganine najprej zalepila skupaj. Uporabila sem enosmerni japonski papii 624 050 n meti [celulozno lepilo, ki se pozneje lahko odstrani mehansko. Izhajala sem iz sredine zemljevida in raztrganine zlepila glede na nsbo geografskih leg, meja, poti, rek, cest, nadmorske višine in zemljepisnih imen ter gleds na prvotno lego papirja na raztrganini Nisem pa raztrganine zalepila tako, da bi jo prisilila v drugačno lego. Na daljše raztrganine sem nalepila več krajših trakov enosmernega japonskega papirja, da la v nadaljuj h fazah restav nranja ne bu oviral raztezanja papirja. Tako obdelan zemljevid je bil nekaj časa obtežen pod deskami, da se je poravnal. Japonski papir uporabljamo zli dopolnjevanje lukenj i j manjkajočih delov. Ne vsebuje polnil in klejev: Mfejgn jc ročno iz doma gojenih rastlin, ki imajo dolga in čista celulozna vlakna. V naši delavnici uporabljamo več različnih tipov ja ponskih papirji za različne vrste papirjev glede na debelino in sestavo. Zemljevid sem nato obrnila na hrbet Tudi vse raztrganine na hrbtni stran- sem zalepila in utr dila z vodno rezan mi trakovi japonskega papnja 611 140 in primemo razredčenim škrobnim lepilom. Vse manjkajoče dele sem dopolnila z dvema japonskima papirjema spodaj z japico 632 461 in zgoraj z vang 25 511. Manjkajoči del na zet uljev Um ARHIVI XXIII <2000.1, št. 2 iz prakse zli prakso 135 Prvega sem prtj navla/iia z vodo m raz prsileem, in sicer zato ker se navlažen papir pri vnovičnem vlaženju ne razteza več Izbrala sem ga /ato, ker ima dolga vlakna, se zelo dolgo prilagaja in razteza. Najprej sem japonski papir japico 632 46) položila na luknio ter z vodnim re^om obrezala linijo manjkajočega dela približno cuiLmicter če/ rob. Ko je bila oblika v ccloti odtrgana in pri pravijena, sem poravnala vlakna m io z malo razredčenim škrobnim lepilom zalepila na objekt. Dopolnjeni del sem med holiteksi in pivnik obte/ila m pustila čez noč. da se je posušil Drugi dan sem vse odstranila in preveriia. ali je bilo ravno, zalepljeno in suho. Ponovila sem postopek če ni bilo dobro zalepljeno ali ravno. 7x:Io pomembna pn obeh japonskih papnjin je smer vlaken. Ne glede na naravo manjkajočega dela so smeri vlaken japonskega papirja vedno obrnjene vertikalno. Nepravilno Bmnjeh3| aJi zamaknjena vlakna v fazi ravnanj in sušenja lahko poškodujejo, nagubajo papir na originalu. Vodni rez naredimo tako, da ? moknm čopičem ali kostjo potegnemo linijo po papnm; po mokri lini ji s potegom papi Ji a/dvoji mo. Rob papirja ni oster kol pn rezunju, ker sc vlakna rclak.iirajo in razdvojijo, Neos(er rob jc manj opazen in bolj fleksibilen, ko je nalepljen na drugega. Dopolnjevanje manjkajočega dela Dopolnjen manjkajoči del spodnjim japonskim papirjem Dopolnjen anie manfkajocega dela 136 Iz prakse za prakso ARHIVI XXIII (2000), št. 2 Holiteks je netkana tkanina, narejena iz sintetičnih vlaken, ki so z močnim pritiskom stisnjena skupaj, ne vsebujejo polnil. Uporabljamo ga v postopkih restavriranja. To pomeni, da se lepljeni objekt na holiteks ne zalepi. Zemljevid sem obrnila na lice. Za restav-riranje zgornje strani sem izbrala papir vang 25 511, saj ima podobne značilnosti kot zemljevid, ker ima zgornjo površino gladko. Naravna barva japonskega papirja ni bila ustrezna, zato ga je bilo treba tonirati. Uporabila sem akrilne barve. Ob pomoči vzorčkov sem poiskala pravi odtenek. V kopeli izbrane ustrezne nianse sem pobarvala večje kose japonskega papirja in jih nato obesila na palico. Ko so se listi posušili, sem jih poravnala v stiskalnici. Papir je bil prej tudi na-vlažen. Prav tako kot pri prejšnjem japonskem papirju je tudi tokrat pomembno, da so vlakna vertikalno glede na original. Na licu objekta sem na presojni papir s svinčnikom natančno obrisala določen manjkajoči del. Oblikovan japonski papir sem prenesla na toniranega in ga s skalpelom odrezala na presvetljeni mizi. Obliko sem nato prenesla na manjkajoči del na zemljevidu. S čopičem sem z mešanico metilceluloze in malo škrobnega lepila premazala spodnji japonski papir in nanj položila oblikovan zgornji obrezan japonski papir in ga prek holiteks a s kostjo pogladila, da se je zlepil s spodnjim. Na holiteks sem položila še pivnik, nato ravno desko in vse obtežila z utežmi. V sendviču sem ga pustila čez noč, da se je vse popolnoma posušilo. Drugi dan sem vse odstranila. Tako sem dopolnila vse luknje. Postopek sem ponovila z novim papirjem, če so nastale gube ali če se je dopolnjeni papir zamaknil. 3. PODLEPLJANJE ZEMLJEVIDA Priprava za podlepljanje Podlepljanje objekta na hrbtno stran z japonskim papirjem je namenjeno utrjevanju podlage namesto platnene podlage. Odločila sem se za dve plasti japonskega papirja 611 140. Raztopino pripravimo iz 150g danskega škroba in 1 litra destilirane vode ter skuhamo v vodni kopeli po receptu. Skuhano lepilo sem primerno razredčila z destilirano vodo in ga z metil-celuloznim lepilom culminal zmešala v električnem mešalniku. Izbrala sem culminal MC 3000, ker je manj viskozen, kar pomeni, da bolj prodira v papir in je manj tog. Uporabila sem 20 g culminala in 800 mililitrov destilirane vode. Pripravljeno mešanico lepila uporabljamo za premazovanje japonskega papirja. Za podlepljanje sem izbrala japonski papir japico 611 140, ker je zelo tanek. Vse robove sem vodno obrezala, da stiki na zemljevidu ne bi bili preveč opazni. Pomembno je, da so stranice vzporedne in ohranijo pravi kot. (To sem dosegla tako, da sem prvi list na kupu upognila po vertikali in prekrila vogale. Z grafično iglo sem na obeh vogalih naredila luknjico in položila list nazaj. Luknji na eni strani sta označevali linijo, po kateri sem vodno odrezala vzporednico na vseh listih hkrati. Tako sem naredila tudi po horizontali.) Iz trde folije sem odrezala tudi dva enako velika formata, nekoliko večja, kot je velikost enega pripravljenega japonskega papirja, na katerem sem premazovala japonski papir s pripravljenim lepilom med podlepljanjem in prenašanjem na zemljevid. Nekoliko manjši kos holitexa kot je zemljevid sem položila spodaj. Več manjših enako velikih kosov holiteksa, frotirnih krp in filcev sem pripravila za zgornjo stran zemljevida po podlep-ljanju. Uporabila sem dva čopiča: nadebake in tsukemawashibake, ki morata biti pred uporabo čista in navlažena. Z lica sem odstranila enosmerni japonski papir, ki je fiksiral raztrganine in luknje pred restavriranjem. Izdelava harmonike S harmoniko ravnamo objekt. Debelejši japonski papir japico 642 181 sem vodno narezala na 20 cm široke trakove pravokotno na smer vlaken. Vse trakove sem nato na gosto upognila v smeri vlaken v obliki harmonike. Trakove sem z nerazredčenim škrobom zalepila pet milimetrov po vseh robovih na hrbtno stran zemljevida. Prav tako sem zalepila tudi stična mesta trakov. Zelo pomembna je postavitev smeri vlaken harmonike glede na objekt: spodaj in zgoraj vertikalno, desno in levo pa horizontalno glede na zemljevid. Prvo podlepljanje Zaradi velikosti zemljevida sem pri delu potrebovala pomoč kolegic. Najprej smo cel zemljevid s finim razpršilcem navlažile z vodo. Na-vlažen mora biti predvsem enakomerno in toliko, da je na otip zelo vlažen, obrnjen pa z licem navzdol. Pripravljeni kos tankega japonskega papirja smo položile na trdo folijo in ga s pripravljenim lepilom premazale enakomerno iz sredine navzven v obliki križa. Prenesle smo ga s folijo na prvi vogal zemljevida tako, da je segal čez objekt skoraj do roba harmonike. Položenega na zemljevid smo pogladile s čopičem prek folije in jo počasi in previdno odstranile z japonskega papirja. Ker je bilo vse mokro, se robovi pod-lepljenega japonskega papirja na objektu niso dobro videli, zato smo jih označevale s svinčnikom. Tako smo podlepile vso površino, kose premazanega japonskega papirja smo polagale ARHIVI XXIII <2000.1, št. 2 iz prakse zli prakso 137 Podlepljunje zemljevida (dobro je vidna ''harmonika na robovih) drugega poleg drugega. Robovi so se prekrivali največ 5 mm Ko je bilo delo končano, smo objekt najprej pokrile s holiiexomv nato s Iro-lirastimi krpan.i m nazadnje še s 1'ileem v te materiale js prenicala vlaga iz objekta Hitreje je potekalo vse skupaj zato, ker .sme si razdelile delo. Ena je premazovala papuje, dve sva polagali papn s folijn na objekt, druge pa so žc pod lepi jene dele pokrivale s ho!itexom m frotirjem, da se ni prehitro sušilo, Delo smo pričele zgodaj zjutraj, ker je med sušenjem treba onjekt nadzorovati m opazovati, kaj se z njim dogaja