Štev, 72., Leto II. SPITAL NA DRAVI Četrtek, 13. marca 1947.
iilriFTN
sedoval kri til:: o
o nemških in ne nem
/liti
jSKVA« Včerajšnji seji sveta zunanji ti ministrov japred-zunanji minister Bidault, Bevin Je odgovori. 1 na obtožbe in o de; o.i lit ari saci ji, uničenju nemškega vojnega potenciala in Iških (jugoslovanskih »in and er sevih) vojačkih for-
ma©! j ah, k.i 'še obstojajo v angleški coni, v torek sovjetski zunanji minister Molotov, nil Molotovi j eve obtožbe« o Jugoslovanih je se:
kakor
;nci v tabori5čih; ene,
jo je podal na seji Bevin jo v celoti zavr-dejal, da tf.ive kot raz-
žarM"i
jih angleške oblasti rabijo
ti .ko službo, niso oboroženi, imajo le puške, kadar Na Molotovi:eve obtožbe o 81.000 nemških vojakov, ki
30
iih
za stra-na straži* Britanci
vpr a e as. j cmti, Kalc -
uporabljajo kot delovne trupes je Bevin odgovoril ena je usoda 3*000.000 iiem.Skih vojnih ujetnike v v Sovjetski k: ve si? Koliko nemških oficirjev, podoficirjev in vojakov je vstopilo v sovjetske Vojne ed.in.icc? Molotov je B e vinu odgovoril, da je ‘številka treh milijonov nemških vojnih ujetnikov v Rusiji iznajdba in govoričenje ameriških časopisov«, Vprašal je, ali naj konferenca zunanjih ministrov postane centrala za govoričenja? Sovjetska vlada jo pri -pravijena objaviti točne številčne podatke o nemških vojnih ujetnikih, če bodo enako storile tudi ostale sile. 0 jugoslovanskih in-Ancersc »vih formacijah je dejal; "Ali ne bi bil ge čast da bi končali s' tem anahronizmom?” jPo kratkem Bcvi.novem odgovoru je bila vče-•rajSnja seja zaključena
\
obeh ameriSkih domov je predsednik Truman včeraj stavil predlog za finančno pomoč Grčiji in Turčiji v znesku 400»000«000 dolarjev, V zgodovinskem govoru, ki je sledil pred-
n cj rfH i rvi c* in /•> Sv n ‘r* "i ^ ' "1	i vwi r\A + -,*D Via -Ko hvM v, or,r>vi.D	Sklj	*	*
f da
manj e .
politike in notranje varnosti«, s Pomoč je imperativna, če želimo, da Grčija preživi, kot svoboden narod. Oborožena manjšina je ustvarila kaos, ki ne dovoljuje gospodarske® obnove „ V Grči jo ^moramo- poslati tudi. vojaške in gospodarske strokovnjake 0 Nekaj tispo ljudi, ki vodijo komunisti, hoče deželi vsiliti totalitarni reginu Grčija malo vojsko ne mere sama pomagatie zato ji moramo dati pomoč,
v
skupno.
se.ti
WASHIMGTOH
s t ane dru-a
neodvisna in ni« Toda ima
svobodna«, za sebo 1
jih si z da o-
fjrSka vlada ni popolnas kakor nobena
-v p nar lame nta„ ki _ie
n ds to tke; v
šene dr Save v z o dn ji vojni borile proti Nemčiji ir« Japonski, da. za. gotove svoboden razvoj vsem narodom, ostro je nastopil proti agresivnim akcij.91.1, katerih namen je, upostavit-ev totalitarnih režimov«,številnim vzhodnoevropskim narodom so bili proti njihovi volji vsiljeni totalitarni režimiV Naštel je Bolgarijo in Romunijo; dejal pa je, da je tudi drugod tetke* Truman je rekel, da sta dva ns&Lna dr 8a vitega
Življenja. Prvi način je, da si narod v svobodnih volitvah izbere vlado, ki mu bo garantirala vse dižiavljanske svoboščine. Drugi način pa je, da manjšina* ki se opira na teror, vsili narodu svojo vlado, ki zatre vse svoboščinev Trdno verujem, da mora politika Združenih držav podpirati svobodne narode, da si odrede sami svojo bodočnost. Status quo ni nekaj svetega, ne moremo pa dovoliti spremembe statusa quo, da bi zavladal teror* zatiranje ali politika infiltracije. Zato moramo začeti takoj z odločno akcijo. Ne bi predlagal finančne in gospodarske pomoči Grčiji in Turčiji, toda ne morem drugače,^ker alternativa je resna, Truman je končal svoj govor, ki jč bil večkrat prekinjen z burnimi ovacijami obeh zbornic, z be-ami r "Seme totalitarizma klije v pomanjkanju in bedi".
sedali
pomanjkanju
KOROŠKI DEŽELNI GLAVAR ODSTOPIL
Radio Beromustei je snoči ob "10 sporočil to le novico i
I^oroški deželni glavar Hans piesch je nepričakovano odstopil. Predsedniku koroškega deželnega zbora je poslal pismen-? izjavo, v katiri svoj odstop takole utemeljuje: "Nikdar nisem Sodeloval z nacizmom. Zoper take očitke se bom branil kot zasebnik. Ce bi Še dalje ostal r.a svojem mestu koroškega de g er nega glavarja, bi zoper mene izrečene obtožsbe utegnile pasti tudi aa deželo in dr Savo."
Kakor znano, je 0^ na slovenskem Koroškem zadnje Čase hu-do^napadala deželnega glavarja Hansa pioscha, ki pripada socialistični stranki, kateremu je očitala, da je sodeloval z nacizmom in da je obl?' st deželnega glavar ja sprejel iz tok nacističnega funkci-jonarja..
IZ BRITANSKEGA parlamenta •
LONDON. V debati, ,ki je britanski spodnji zbornici nastala o tegkem gospodarskem položaju Velike Britanije, je vodja opozicije Churchill hudo napadel sedanjo labouristično vlado., Očital ji je, da je v dveh letih po vojni docela razdvojila narod in Veliko Britanijo privedla z mogočnega položaja v sedanjo obupno gospodarsko krizo* Zunanja politika sedanje vlade - je dejal Churchill - ima na dnevnem redu povsod samo umikanje in popuščanjee Končno je Chur-bhill predlagal nezaupnico sedanji vladi. Pri glasv \nnju je nezaupnica bila odklonjena s 374 proti 198 glasovom«,
BRUSELJ, princ-regent Karl je mandat za sestavo ncve belgijsko • .vlade izročil sedanjemu zunanjemu ministru Apaaku. V političnih krogih računajo, da bo" sestavljena nova široka koalicijska vlada vseh strank^ v katero bi vstopili tudi katoličani.
ASUMPCION (Paragvaj).Komuris - , tiČni upor, kije bil že zadušen, je v mestu Coneepcion na iiuvo vzplamtel .Hudi boji so v polnem teku.Vlad no letalstvo je bombardiralo upor- ! niške postojanke pred mestom Con-cepoion. Prebivalstvo beži iz Paragvaja v Argentino.
'SOFIJA. Vlada Velike Britanije Franci je,Svete Stolice,Italije, Švedske, dvice in Združenih držav so vložile pri bolgarski vladi
protestne note zaradi incidentovyv petek. Bo Iga:: ska vi ada je objavila, da bodo bankovci vzeti iz prometa in zamenjani do 16 .mar*~ ca. Diplomatskim zastopnikom I v Sofiji pa je dala rek za'za- r menjavo v soboto do 18 ure. Bolgarska -lilica je obkolila tira dne prostore vseh diplomatskih misij in ni pustila nikomur izhoda. Pri tem so miličniki dejansko napadli francoskega poslanika in njegove uradnike» Britanskemu zastopniki?. j5 gtrrem.r narodne banke najprej odklonil nato po dovolil 5 ska. amer1*5va in zahObti le eno
cevoTo utegne imeti resne posledice.
vs ako z smenjavo, da smej o bri tan-francoska misija tretjino bankov«
URADNO OBV-ESTILO O MOŽNOSTI
IZSELITVE
Uradno smo prejeli v objavo naslednje poročilo "Meddržavnega odbora za begunce” (Intergovernmental Committe on refugees ->AustrIn-British Zone), ki se nanaša na doslej tamkajšnjemu odboru uradno znane možnosti izselitve za begunce:
A. Velika Britanija.
1. Anglija, nftfcor je Že bilo omenjeno v Listu - Informacije za izselitev, štev.l, obstoja možnost, da dobijo begunci in druge osebe visa za Anglijo, da bi bili tam nastavljeni kot hišne delovne modi* Na Dunaju je bila ustanovljena posebna agencija, katere namen je posredovati zvezo med delodajalci in delojemalci. Ta agencija je "An-glo-Erropean Agency", 77ien, Postamt 89,Postschliessfach 64. Plače
so približno sledečet služkinje približno 25 angleških šilingov te* densko s hrano *In s'c&ntivanjem. Izvežbane kuharice 20.- tedensko s hrano in stanovanjem. Nekvalificirane zaščitne sestre 28.- tedensko s hrano in stanovanjem« - Prosilci, ki bi službo sprejeli, mo« rajo plačati vožnjo v Anglijo, njih delodajalec pa ^ošnjo nažaj,-Takse pri "Anglo-European Agency? so sledeče: vpisnina 2/6 d. Prosilci, ki dobe zaposlitev, 4o/-d, kateri znesek je plačati v roku 30 dni po vstopu v službo v Angliji. IGCR seveda ne more prevzeti nobene odgovornosti za to agencijo, bilo je pa ugotovljeno, da je ta urad o/tori^iran od Essex County Council-a. V zvezi s plačilom vožnje v Anglijo more IGCR pomagati le onim, ki pomoč v resnici potrebujejo.
2. Južna Afrika. - Sedaj so ustanovljene Emigracijske pisarne v Evropi za Južno Afriko, čeprav še ni bil izdan še noben program za emigracijo ne-britanskih Evropejcev. Dopise glede emigracije v Južno Afriko je po šil jntilpreko te pisarne ali pa direktno na "South Afričan Immigration Commission, c/o South Afričan Legation, 2 o Alexander Gogeweg, The Hague, Holland". Pričakuje se, da bo^odprta v Rimu v krc tkem posebna pisarna, riaslov bomo poslali pravočasno.
3. Falklandsko otočje, - Governer Falklandskega otočja je poslal prošnjo za hišno osobje za njega samega in njegove uradnike. Na* slednje delovne moči so zaželjene nemudoma* 3r:ihar(ica) ali gef kuhinje funtov 72 letno, sobarica ali hišni upravnik funtov 60 letno,
2 služkinji funtov 40 in 28 letno. - Oskrba in uniforma preskrbljena. V prvi vrsti pride v poštev celotna družina. Možno je,da bo na razpolago še približno 20 mest za služinčad na Falklandskih otočjih. - Prosilci naj se obrnejo za registracijo na najbližji urad IGCR (če tega že niso storili) in naj tja tudi pošljejo prošnje.
B» Južna Ammrlteft#
1. Argentina. - V Informacijskem listu za emigracijo štev. 3 smo omenili, da je prišla v Rin argentinska misija, imamo informacije, da za‘sedaj ni nobenega izgleda, da bi sploh kdo bil sprejet v kvoto 45.000, ki je bila avtorizirana, čeprav je argentinska vlada načelno naklonjena za vključitev beguncev. Na splošno- ne izgleda, da bi argentinska vladi fcila posebno naklonjena ideji'r da sprejme begunce kot emigranta. Cim bomo imeli nadaljne informacije glede Argentine, jih "bomo priobčili.
2. Brazilija. - Brazilska komisija za emigracijo je prispela v Avstrijo in bo v kratkem obiskala britansko cono,da si tam ogleda problem beguncev«Povdariti je treba,da si bo ta komisija le ogledala položaj, ni pa pooblaščena zbirati prošnje od poedincev ali skupin.	>	■	„	'
Podrobnosti o shemi bodo priobčene pravočasno, begunci naj med tem ne vlagajo prošenj na IGCR ali brazilsko komisijo za emigracijo« Welfare in ostali sb naprošeni, da preprečijo nepotrebne govorice, ki bi krožile med begunci.
NAJDEN je bil rožni venec.	OČALA sem izgubil, vrnejo naj se
Dobi se v bar. 13/a, soba 1. v baraki 34/12.
Stran 198.,štev. 72. TABORIŠČNIK Četrtek, 13. marca 47
razmer n.
VI
M
MUNiSTicNIM
.h nam daje precej jasno sliko pogovor, M ga je imel katoliški misijonar pater o* Connor s kitajskim komuni s tj.5rd.rn generalom Hou - Eri - La j - jem. General jo misijonarju dejal?
"Kitajski komunisti smo v polnem pomenu besede marksistični komunicti, ki je naš končni namen brezrazredna d^ugba* Naga dose-
danja politika ni
na'?>
končni cilj. Mi hočemo ustva'
Lti brearazred-Zunanj e vele si-
no dražbo ne le na Kitajskem, marveč na vsem svetu, le še ne smejo vtikati v kitajske zadeve, ker mi hočemo neodvisno Kitajsko« - To je na8 današnji program, ki pa ni naš končni cilj« Dalje zahtevamo popolno enakost plemenskih manjšin, agrarno reformo, industrijalizacijo dežele, svobodo vere in pouka, genske naj bgdo moškim enakopravne«". - V pogovoru jo pater.vprašal generala; "Ge boste dosegli svoj cilj komunistične brezrazredne družbe, ali boste potem dovolili svobodo govora tudi drugim strankam?” Ip-to jo gene., ral odgovoril $ "V brezrazredni drugbi sploh ne bo nobenih drugih
strank veol preden pa bomo to do 20 let. Napredovati moramo
Na pa t: ‘o vo vprašanj e $ "Kak 8no redni družbi imela vera?" -eje general c marksistične družbe bo znanost tudi to v,
dosegli, bomo potrebovali najmanj 10 korak za korakom,"
lis če pa ho v brezraz-dgovoril•”V končnem stanju •pržganje rešila in vera bo
voje mesto, ki jim pripada,
Potem bodo da smo je vse
verske materi-konča-
sama po sebi dobila
ideje zanimale le $e umetnike. Vedeti namreč morate, jalisti, ki ne verujemo, da bi duša živela, S smrtjo no. '£1 verujemo zgolj v zakon narave«"
pater pa ga je vprašal $ "Kaj pa, ali v zakonodajalca,ki je naravi dal svoje zakone, v njega ne verujete?”
Na to vprašanje se je general nasmehnil in dejal, da se v modroslovna vprašanja ne more spuščati.
General je 43 let srfcar. Študiral je v Mukdenu in Tient-sinu‘ter 18" mesecev na japonskem, nato v Franciji, Angliji in Nemčiji. leta 1920 je v Franciji pristopil h komunistični stranki»Bane s je četrti član petorice, ki vodi kitajski komunizem,
Č.O
BOGOSkRUNSJVO V
Švicarski list "Neue Zuricher N-chrichten" od 5. marca poroča* "Iz Pontelagoscura pri Bologni poročajo o vandalskem dejanju« Polodrasli deoaki so vdrli v vaško šolo,, kjer je stal velik križ, Mladi hudodelci so križ razbili in se nato'z glavo Kristusovo Eli igrat nogomet. Vkljub silnemu ogorčenju prebivalstva se policija ni zmenila.	,
-o~o-
HALI JANŠKI USTI pišejo, da se v Sloveniji in zahodni Hrvaški vedno bolj razširja "križarsko gibanje (FN33* Sal^burgerzeitung)
CETVORCKS je povila v severni .
Moravi genska,ki je ze dvakrat i-mela dvojčke, enkrat pa trojčke»Komunistični češki list "Rude pravo” k temu dogodim pravi, da" je. to razveseljiv doprinos za uspešno dvo -
letko”.
PRODAM blago za dve ženski letni obleki po dogovoru,Bar. 3/64.
OČALA, so bila najdena. Dobi jo se v bar, 16/5a - opoldne.
SUKANEC dobite v trgovini baraka C/l9 a.
fečSKI RJAV PLA.SC kupim,
V
consuper ’
baraka 15/11.
PRODAM RADIO "Telefon 4 cevni„ Baraka 11/9.
RJAVE damske usnjene rokavice prodam, - Baraka 25/9.
BRIVEC iz barake 28 a je sedaj v baraki 20 a. Cene striže- . nja 1 šiling, britje 0*60 Šilinga, Ob ponedeljkih in četrtkih dopoldne za otroke brezplačno.
V Ljubljani je umrl vstiuoil. profesor dr. Karl Ozvald,