"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Offiriul Organ YuK»»lav Federation, S. P. - - danilo JiigoHlovaiink« Socialistične Zveze glasilo — prosvetne matice j. S. z. CHICAGO, ILL., S. FEBRUARJA (Frbruary 5), 1936. ruMI»liftl *>rrkl> nI ft. Ijn ml n I r i ve. LETO — VOL. XXXI. KAMPANJA KAPITALISTIČNIH POLITIKOV V TEKU ^_MHPHBMMM■■■■■■■■■■■■■■■Mi ■■■■■■nam■M■■■^mn S.-D. internacionala za ostrejše sankcije v BOJU S KRIZO STA OBE STRANKI ENAKO NEUSPEŠNI Same obljube demokratov in republikan-, cev ne bodo rešile socialnih problemov Jmlanje gibanja v kongresu za inflacijo. — Odprava sedanje ekonomske uredbe edini izhod EXONOMSKI in socialni problemi delajo demokratom in republikancem težke preglavice, katerim niso kos. Nezadovoljni torijski demokrati, kot je n^ pr. Al Smith, kritizirajo Rooseveltovo administracijo, ne da bi sami predlagali \ kak program, zato le trpijejn o ustavi. Demokratska večina v kongresu pa si tudi ne upa, oziroma noče podvzeti nič drastičnega. Njene polovične rezilne akcije je vrhovno sodišče proglasilo neustavnim — ne zato, ker so polovične, ampak ker niso ljube staremu ameriškemu kapitalizmu; ta v svoji nesposobnosti ia razumevanje razvoja sa- »--- nja le o povračanju v "Cool- jo pristaši inflacije na debelo. idgeovio-Hoovrovo prosperite- Njeni nasprotniki in njeni pri- Praznota v blagajni na-cijskega tretjega rajha povečava pomanjkanje . VOJNA NA AMERIŠKIH CESTAH I ' ' * m to in s tem v dobre stare čase "krepkega individualizma". Dolg Zed. držav znaša že blizu 35 milijard dolarjev. S sprejemom bonusa naraste na-dtljnih par milijard. Zastopniki farmarjev v zbornici poslancev Ju v senatu postajajo čež-dalje glasnejši v zahtevi za inflacijo. Dolg farmarjev znaša okrog devet milijard dolarjev. Pristaši inflacije med kongresniki in senatorji predlagajo, da se naj izda za nekaj milijard novih bankovcev, ki se jih razdeli bivšim vojakom za bonu« in v pomoč farmarjem, da »e f&ijo del dolga. Drugi predlagajo, da se naj zniža vrednost dolarja na 50c; vlada dobi I tem priliko natisniti veliko novega denarja, cene se bodo dvignile in to bo farmarjem v veliko pomoč. Inflacijska politika je stop-njevaje v teku. od kar je ukinjen zlati standard ameriškega dolarja in mu je bila vrednost v zlatu znižana 35 odstotkov. Vladno nakupovanje srebra je bil drugi način inflacije. Ampak to je še vse premalo, trdi- staši imajo v tem boju v vidiku interese posameznih slojev, nobena teh dveh skupin pa se ne ozira na korist ljudstva v celoti, najmanj pa še na interese delavskega razreda, katerega "nekontrolirana inflacija" najbolj zadene. Tak kongres ne more biti kos nalogam, ki jih ima v sedanji že nad šest let trajajoči krizi, zato se poslanci in senatorji ba-vijo največ s prerekanji in kritikami, v volilni kampanji pa z obljubami. Republikanski kongresnik Hamilton Fish predlaga za izhod iz krize "upokojitev Roosevelta in razpust njegovega 'možganskega tru-staV Senator Borah, ki se poteguje za predsedniško nominacijo na republikanski listi, pravi, da se je treba spoprijeti s problemi, ki so pred nami, "na praktičen način". Ob enem je on proti zveznim zakonom socialnega značaja, ker kratijo avtoriteto posameznim državam, in iz istega stališča je tudi proti sprejemu postave, ki bi dala linčarje pod jurisdikcijo federalnih sodišč. Za tak za- (Nadaljevanje na 3. strani.) Nemčija gazi v vedno hujio finančno krizo. Ker dolgov sa naročeno blago v inozemstvu ne zmaguje, je brez kredita. Ameriškim firmam dolguje več »to milijonov dolarjev. Poljski dolguje Nemčija za prevoz živil iz Vzhodne Prusi-je preko poljakega koridorja že nad 70.000,000 zlotov (o-krog $13,000,000). Poljski minister vnanjih zadev Joaeph Beck se je nedavno domov grede iz Ženeve oglaail v Berlinu in zapretil nemški vladi, da bo Poljska morala ustaviti prevoz, ako Nemčija ne plača voznine, ki jo dolguje. Pri distribuciji hrane v Nemčiji so uvedene mnoge omejitvene regulacije, kakor so bile v veljavi med vojno. Kdor kritizira, ga vržejo v ječo brez obravnave ali pa izženejo v koncentracijsko kempo. APEL PREDSTAVNIKOV DELAVSTVA DRUŠTVU NARODOV ZA ODLOČNEJŠI PRITISK NA "DUCEJEVO" ITALIJO i Protest skupnega 'odbora obeh internacional proti barbarstvu banditovih vojnih letalcev Epic dokončal Iz Californije poročajo, da se je Sinclairjev Epic na nedavni konvenciji popolnoma pretopil v demokratsko stranko. To je naravni konec. Kdor skuša kovati preobrat v tej ali oni kapitalistični stranki, prej ali slej utone v nji*. w Italijani •• hvalijo, da »o v tridnevni bitki postregli nadl petnajst tiaoč Etiopcev. To j« im cela »kladnica ljudi. Ampak na ameriških cestah ja ubitih v tako leto vec kot dvakrat toliko človeških bitij. Na sliki ao ostanki avta v Grabil u, Ind., ki je bil v nedavni koliaiji s vlakom rasbit. V njemu jc bilo 12 ljudi. Vsi, rasen enega, so isfubili življenje v tej nezgodi. Nauk: Pa*-noat na voiaji j« aa varnost najboljše jamstvo. Stavke premogarjev v Angliji ne bo Premogarji v Angliji so se pogodili z delodajalci brez stavke. Plača jim je zvišana en šiling (okrog 25c) na dan. Zahtevali so dva šilinga več na dan. Za sporazum je glasovalo 360,000 premogarjev in 112,-000 proti. Napredek U. M. W. of A. v zadnjih treh letih r Slavospevi Rooseveltu. — Nad $2.200,000 v blagajni. — Za nadaljno jačanje unije G LANI biroja socialistične delavske internacionale in člani eksekutive mednarodne zveze delavskih unij (strokovna internacionala) so sklenili na svoji skupni seji dne 16. januarja v Parizu delovati za ostrejše uveljavljanje sankcij. Iz poročil, ki so jih imeli pred sabo iz raznih dežel, so ugotovili, da se gibanje delavskega razreda za mir in proti fašizmu jača. Obe ti dve internacionali podpirata akcijo v področju društva narodov za vzajemno (kolektivno) varnost in to politiko neguje tudi Sovjetska Unija. * V svojem skupnem poročilu izražata obe zvezi svoje zadovoljstvo nad javnim mnenjem v Angliji in Franciji, ki je obsodilo Lavalovo-Hoareovo izdajstvo društva narodov in ju pri-moralo na odstop. Njun načrt za podelitev Etiopije Musoliniju je vsled tega padel v vodo. Ker pa kapitalističnim vladam ni zaupati, tudi ako zdaj ponovno zagotavljajo zvestobo ligi in strogo izpolnjevanje sankcij proti Italiji, apelirata odbora obeh internacional na mednarodni proletariat, da naj bo na straži proti kapitalističnim manevrom in deluje za ohranitev miru. Odbora sta izrekla svoje simpatije potlačenemu italijanskemu ljudstvu, ki so vsled terorja ne more ganiti, in sočutje na žrtvah, ki padajo v Etiopiji po krivdi brezobzirnega diktatorja. Obsoja barbarske napade italijanskih vojaških letalcev na bolnišnice Rdečega križa in njihovo pobijanje bolnikov ter ranjencev. i\ajverja legalizirana tatvina \ am. zgodovini*9 Z razveljavljenjem AAA je vrhovno sodišče odločilo, da se mora družbam vrniti vsote, ki jih je vlada od njih prejela kot davek na kupljeno blago. Zakon omenjenih treh Črk je namreč določal, da morajo na pr. klavnice, žitnice, prekupci bombaža itd. plačati gotov odstotek vladi, ta pa je denar razdelila farmarjem. Klavnice so davek zaračunale odjemalcem s podražitvijo mesnin in enako vsa druga podvzetja, ki trgujejo z živili in s poljskimi pridelki sploh. Tako so se cene umetno dvignile, da je bila vlada v stanju nuditi farmarjem vsaj nekaj opore in jih oteti na-daljnemu propadanju. Ko je vrhovno sodišče odločilo, da mora vlada vrniti kom-panijam dve sto milijonov dolarjev omenjenega davka, je' poljedelski tajnik Henry A.I Wallace izjavil, da je to prej-kone največji legaliziran rop v ameriški zgodovini. Omenjeni davek so plačali indirektno odjemalci, katerim ga trusti ne bodo vrnili, pač pa si te vrnjene ljudske milijone razdele magnati med seboj. Omenjenih 200 milijonov do-, •arjev ni edina vsota, ki jo je] vlada po razveljavljenju AAA morala vrniti družbam. "Vračanje vsot, ki jih je *hrala vlada na podlagi določb *AA, je kričeče izkoriščanje množic v prid male privilegirane skupine," je dejal VVallace v svojem govoru v radiu. "Vr- hovno sodišče je razveljavilo AAA na podlagi ustave, češ, da ustava ne dovoljuje jemati denar enemu sloju prebivalstva v korist drugemu sloju. Kljub temu je isto sodišče vzelo ljudstvu 200 milijonov dolarjev ter jih poklonilo drugemu sloju." Tega ni govoril kak socialist, ampak član Rooseveltovega kabineta, četudi jih reakcija slika za socialiste in boljševike, si prizadevajo krpati sedanjo ekonomsko uredbo, ne pa uvesti socializem, kakor se jim očita. Toda ameriški izkoriščevalci so kakor besen bolnik, ki zmerja zdravnika, dasi mu hoče pomagati, ne pa poslabšali njegovo stanje. Na zadnji konvenciji unije premogarjev (U. M. W. of A.), ki se je pričela 27. januarja v VVashingtonu, je odbor med drugim poročal, da je v nji že 95 odstotkov ameriških rudarjev in z agitacijo za organiziranje ostalih petih odstotkov se neumorno nadaljuje. Premogovniške kompanije se najtr-dovratnejše upirajo v Kentu-ckyju in v južnih državah sploh. V bojih za unijo je bilo posebno v Kentuckyju v zadnjih letih ubitih, ranjenih ali pa pretepenih že veliko rudarjev. Toda unija ne bo odnehala, pač pa se bo borila za priznanje dokler ne zmaga. Glede dualne unije (Unija progresivnih premogarjev) v Illinoisu je bilo na tej konvenciji izraženo mnenje, da nima bodočnosti, in da se bodo pre-mogarji tudi v tej državi kmalu povrnili v svojo staro UMW. Poročilo pravi, da je UMW v Illinoisu kljub protivni uniji že zdaj močna in postaja z vsakim dnem jačja moralno in v članstvu.- V blagajni unije UMW je bilo dne 1. dec. prošlo leto $2,-298.021 v gotovini in bondih, 1. decembra leto poprej pa samo $311,865, pravi poročilo odbora. To je v teku leta ogromen finančni napredek, s kakršnim se prejkone ne more (Nadaljevanje na 4. strani.) Novi urad Proletarca, J. S. Z. in Prosvetne matice Apelirata na društvo narodov za poostritev sankcij s tem, da se Italiji ustavi dovoz olja in premoga. Zločin, ki ga je izvršil Mussolini je v režim, zahteva od vseh dežel, ki jim je za mir, kjolektivno obrambo ter učinkovite sankcije proti napadalki, da ne oklevajo ampak se svojih dolžnosti odločno drže, posebno še tiste dežele, od katerih je Italija za svoj uvoz najbolj odvisna. Ako Italija katero izmed njih vsled izvajanja sankcij napade, je dolžnost drugih, da ji pridejo skupno na pomoč in dokažejo provokatorju, da je njegova krvava igra brezupna. Z onim, ki napada, ne sme biti nobenega kompromisa, pravi apel, pač pa je treba z njim postopati kot z zločincem.' Ako dežele v društvu narodov pokažejo svojo odločnost s sankcijami proti Italiji, bo to najboljši namig Hitlerjevi Nemčiji in Japonski, kaj imata pričakovati v izvajanju svojih osvojevalnih ambicij. (Nadaljevanje na 3. strani.) V soboto 1. februarja je bila selitev uradov Proletarca, JSZ in Prosvetne matice docela končana. Novi stan teh treh u-stanov je v Slovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawndale Avenue. Na prejšnjem naslovu, v hiši bivše Millard State banke (3639 W. 26th St.), so bili naši uradi od decembra 1918 naprej, torej nad 16 let. Pred tem je bil urad Proletarca na 4008 W. 31st St., prva leta pa je prejemal pošto večinoma na na-slovjtiskarne, v kateri je bil tiskan; nekaj časa pa je imel u- rad v poslopju Narodne dvorane, ki jo je tedaj upravljal pokojni Frank Mladič. Vsi prejšni uradi Proletarca do 1. 1920 so bili skromni, kakor so bila skromna tudi naša podvzetja. Majske izdaje Proletarca, kakor jih imamo sedaj, smo pričeli izdajati šele 1. 1921, toda na ne več kot 48 straneh. Prej so imele se manjši obseg. Ameriški družinski koledar je bil spremenjen v knjigo podatkov o življenju in razvoju Slovencev v Ameriki šele v povojni dobi. Prosvetna matica je začela dobivati za- PREMEMBA NASLOVA Naslavljajte v bodoče vsa pisma in druge po-siljatve Proletarcu, JSZ in Prosvetni matici na 2301 S. Latundale Ave., Chicago, lil. mah kot gojiteljica dramske umetnosti in delavske kulture sploh v velikem obsegu leta 1926. Ves ta razvoj je pritegnil v sodelovanje mnogo novih moči, ki so skupno s prejšnjimi dale našemu gibanju povsem novo lice. Preje zgolj politično, je postalo s pomočjo Prosvetne matice, Majskega Glasa, Am. druž. koledarja in naših kulturnih društev tudi prosvetno in družabno v delavskem duhu. V tem razmahu se je rodila misel za lastni dom. L. 1925 je bil ustanovljen stavbni sklad JSZ, v katerega se je zbralo z obrestmi vred do prošlega poletja nad $10.000.* Zadnjo jesen je upravni odbor stavbnega sklada^z odobren jem eksčkuti-ve JSZ kupil poslopje, ustanovil nato v smislu sklepov prejšnjih zborov JSZ korporacijo, ki se imenuje Slovenski delavski center, in s tem je pričeto v razvoju našega pokreta v marsičem novo poglavje. Po 31. letih Proletarca in po 35. letih ustanovitve kluba št. 1 JSZ je nam uspelo ustanoviti tudi dom v korist namenov delavskega gibanja, kakor jih zastopajo Proletarec, JSZ in Prosvetna matica. Ta dom je sicer šele začetek tistega doma, kakršnega mi želimo in potrebujemo, toda začetek je tu, kakor je bil prvi J skromno pričeti klub št. 1 uvod j v ustanavljanje JSZ, in kot je bil mali mesečnik Proletarec pričetek podvzetja. ki danes izdaja razmeroma velik tednik, koledar, ki si je priboril zasluženi sloves, Majski Glas in tudi knjige ter brošure. Novi dom je v sedanji krizi za nas ne samo uspeh, ampak tudi novo finančno breme. Toda kakor smo bili v stanju zmagovati vse dosedanje težkoče, bomo kos tudi tej novi nalogi, kajti volja za sodelovanje med nami ne umre. MILIJONI DOL. ZA KAMPANJE-KD0 SO, KI JIH PRISPEVAJO IN ČEMU? Poseben senatni odsek preiskuje, kdo plačuje lobiste, ki s pomočjo direktnega kontakta s kongresniki in senatorji, in s propagando v radiu, v časopisju in v filmih urivajo svoje zahteve in vsaki svojo propagando v javnost, da uveljavijo interese skupin ali slojev, ki jih nastopajo. Na pr., o American Liberty ligi gre že dolgo glas, da ima na razpolago za propagando proti socialnim zakonom milijone dolarjev. Senatna komisija 'bi rada "uradno" dognala, kaj ta liga s svojo kampanjo pravzaprav hoče. Dalje se množe zahteve za senatno preiskovanje finančnih virov Town-sendove lige. Po zakonu bi morala o svojih dohodkih poročati merodajnim oblastim, kar pa je dr. Townsend pozabil, ako so poročila iz poslanske zbornice resnična. fte veliko zanimivejše bi bilo izvedeti, kdo prispeva velikim ameriikim dnevnikom in revijam subvencije v nagrado za priobčevanje tendencioznih člankov, statistik in napadav. Nam jo brez vsake preiskave jasno, da prispevajo za propagando v korist privatnih interesov bogataški sloji, v Townsendov sklad pa ljudje, ki »o vsled starosti v industriji zavrženi, in pa tisti, ki sanjajo o brezskrbnem življenju na račun penzije po $200 na mesec. Dokler so imeli delo, so za garanje prejemali veliko manj. Ko bo komisija te stvari "dognala", bo o tem poročala, zvezna blagajna bo za več desettisočakov olajšana, ljudstvo pa ne bo kljub tem "najdbam" nič na koristi. Kajti samo preiskave, razmer ne bodo spremenile. PRIPRAVE ZA VELIKO KAMPANJO V PRID PROLETARCA IN J. S. Z. Na obrnem zboru Jugoslovanske delavske tiskovne družbe v petek 31. januarja je bilo sklenjeno., da se v korist Proletarea in JSZ v tem letu organizira veliko kampanjo, o kateri bo sklepala na seji dne 7. februarja tudi eksekutiva JSZ. A Ofenziva reakeije in ostreri se razredni boj kli-ee zavedne delavee v jaeanje svojega tiska in organi/arije, da bo v stanju ne samo odbijati udaree izkoriseevalnega sloja, ampak prieeti tudi s proti-ofenzivo, ki odpre pota v delavske zmage. Poroellri z obeh sej bodo v prihodnji številki. Proletarec, February 5, 1935. — PROLETAREC ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTV*. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Dtltfilu Ti»kovr»a Druiba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; %a pol leta $2.00. rokopisi in oglasi morajo bili.v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobiitev v številki tekočega tedna. "NEMČIJA SI JE SPET IZVOJEVALA SPOŠTOVANJE M proletarec r*ut»t«bfd every Wednesday by the Vugoslav \Vorkoien'« Publishmg Co., Inc. Estafeliahed 1906. > Editor................................Frank Zaitz Business Manager.................Charles Pogorelec. Assistant Business Manager.............John Uat. Jr. SUBSCEIPTIOi^ RATES: r»»t«.d States. One Year $3.00; Six Months fl.1l; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec 2301 S. Uvvndale Ave. CHICAGO, ILL. T.l.pko..i ROCKWELL 2064. Pacifizem v teoriji in praksi Tednik Socialist Call je priobčil nedavno Članek, v katerem je bilo predlagano v imenu miru med deželami, da naj Zed. države pokažejo dofcer vzgled s popolno razorožitvijo in z uki-njenjem imperialistične politike. Vojno mornarico naj uničijo, utrdbe razdro in armado razpuste. Filipinske otoke, centralno jn južno-ameriške republike se naj uveri, da se jim Zed. držav ni več bati. članek, ki je pisan zelo resno, se končuje z ugotovitvijo, da se razorožitev v Zed. državah ne dogodi, ker so kapitalistične, in da bo militarizem odpravljen šele v socialistični družbi. Med socialisti je veliko utopičnih pacifistov, ki pridigajo v bistvu nauk, "ako te kdo udari v levo lice, nastavi mu še desno", Češ, "kaj sem ti storil, da me biješ?" V praksi je tak pacifizem brez vrednosti. Recimo, da bi ljudje, ki zdaj kar tjavendan govore o razožoritvi, prišli jutri na vlado te dežele, mar bi odločili razpustitev armade in ukazali, da se vojne ladje potopi? Večina takih pacifistov se v isti sapi zelo navdušuje za sovjetsko Unijo, pri tem pa pozabljajo, da se sovjetska vlada prav nič ne ozira na njihov pacifistični nauk, pač pa se v oboroževanju kosa z vsemi velesilami na svetu. To, da bi kazala Japonski, Nemčiji, Poljski in drugim deželam "dober vzgled" z razorožitvijo jo prav nič ne mika. Mnogi izmed pacifistov, ki so leta 1917 izgovarjali besedo "puška" z grozo in z zgražanjem, so v komunistični internacio-nali spremenili mišljenje toliko daleč, da so pripravljeni podpirati vsak militarizem, ako se postavi v bran za ostanke bur-žvazne demokracije in posebno še, ako se zveže s Sovjetsko Unijo v vzajemno obrambo. To je "realna politika". Vojna je blaznost. Militarizem je neznosno breme. Ampak s pacifističnimi sanjarijami ne bo odpravljen. Niti ga ne odpravijo posamezne socialistične dežele v svojih mejah, kajti načelo samoohranitve je jačje kakor pa utopični pacifistični nauk.. Skrbele bodo za svojo oboroženo obrambo, dokler svet ne dospe do točke, kjer kapitalizem v splošnem odneha in na njegovo mesto pa stopi zakon sodelovanja v vzajemno korist vseh dežel. To se ne zgodi v eni uri, kakor se napiše članek za zrušenje militarizma. Vrhu tega je zgodovina dokaz, da večina "pacifistov" krščanskega tipa na svoje dobre nauke pozabi čim se prikaže na pragu bog vojne—in tedaj se mu poklonijo ter mu služijo kakor jih hoče uporabiti. Ako bi bili resni v svojih besedah, bi govorili manj o odpravi oborožene sile in se borili toliko bolj proti vojnim nevarnostim in imperialističnim vladam. Militarizem je gorje za človeštvo. Ampak tak kakor je danes, je posledica današnjih razmer ter odnošajev med deželami. Militarizem torej ni nikako separatno zlo, pač pa le veja drevesa, ki mu pravimo kapitalizem. Kdor se hoče proti militarizmu efektivno boriti, se mora pridružiti tistim, ki izpodkopavajo drevo kapitalizma, da ga izrujejo s koreninami vred. Naganjanje za povečanje produkcije v rudnikih in tovarnah Sov. Unije Sovjetska Unija se na vso hanov pride v rov, se izvrše vse moč žuri dvigniti produkcijo v priprave, ki so za nemoteno delo potrebne. Poprej je bilo v navadi, da ni samo kopal premoga, ampak obenem tudi poslavljal opornike in opaž. Sedaj slede kopaču tesarji, do- svoji novo zgrajeni industriji, in v prejšnji. V dosego tega namena je zavrela načelo enakosti plač, ki so ga pred revolucijo naglašali boljševiki in mnoge druge socialistične stru- čim kopač samo koplje pre- je, pa se je oprijela praktične-gti načela, plačevati delavce po 'aslugah. po količini izvršenega dela in njihovih potrebah. Ko so prevzeli vlado, so govorili o enakih potrebah in e-nakih plačah za vse. V praksi se to načelo ni moglo obnesti, zato so se zatekli v drug eks-trem. Delavci, ki v poedini tovarni, ali v kovinskem rudniku, ali v premogovniku, produ-cirajo največ, so ne samo tudi plačani najboljše, ampak se mog. Stahanovemu primeru so med tem sledili tudi mnogi drugi kopači (Djukanov, Tere-hin, Artjuhov, Gorbatjuk). Od tedaj naprej beležijo v Sovjetski Uniji vsak dan vedno nove rekorde pri kopanju premoga. Dne 10. novembra 11)35 je po-stavil kopač Stepanenko v rovu "Kočegarka" v Gorlovki (I)onsko ozemlje) nov svetovni rekord pri delu z vrtalnim svedrom, nakopal je v eni zvr- Dna 29. januarja »o naciji v Nemčiji prasnovali Iratjo obletnico Hitlerjevega prihoda v vod«tvo vlade in i lam pottaaek "tretjega rajks". — Govorniki i« ob tej priliki »lavili Adolfa ia aatrjfv^M, 4« i« Nemčija dana« strah vseh, ki vado, čemu Hitler grad* njenp obo-roieno tilo. Njegovi propagandisli so omenjenega dne •lavili novo nemško armado, bi ie pripravljena spoprijeti sa s katerokoli aa svatu — "le v obrambne •«»•■ _—j_ qc", kajpada. Municijtka industrija v Nemčiji pa sanje dobičke, kakor še nikoli is«a predvojni!) ča»ov. Ne »liki ja dal Kruppove tovarne, kjer »o začeli po vojni izdelo-vati poljedelske *n druge stroje, po prihodu Hitlerja v vlado pa te je spet spremenila v največjo tovarno na svetu sa vlivanje topov in strojnic, kakor je bila do premirja. Topovi, kakršnega del je na tej sliki, so po Hitlerjevem mnenju "novo upanje^, sa končno osvobo* jenja vseh Nemcev v Evropi." ki Ivan Toplihar; FRIDERIK ENGELS njihova imena blešče na " komentarjem vred glasi: zlasti Engelsov značaj, naj na- okolnosti •civilizirane«*. vedem pisma, ki sta si jih pisa- Pozdrav! — Tvoj K. M." la. Pri tem naj pripomnim, da r,, ,. ... . u \ ti . • ... , J o pismo je Lngelsa — raz- je bil Marx v tej dobi ves ob- ...... , . , . ... ^ i i x .. , umljivo *—globoko užalilo. Te- upan; radi slabega matenjel- , , . • .... . ... . , , , den dni je razmišljal samo o nega položaja ga je skrbela u- . • _ L - . . , , . I X' i ii njem, končno je sedel m mu soda njegove družine in ob1 a- - stnih skrbeh ni prav nič~~upo- Spodaj prinašamo izvirno poro-filo Tekj^nifske uvencije Unije Socialističnih Sovjetskih rt^publik (TASS), du seznanimo na»v £ita- tt'lj<« s problemom, o katerem me- rov čevljev v eni zvrstitvi in je s tem prekosil vse rekorde če-hoslovaške veletovarne čevljev Bata. Tekstilni delavki Vičugarske tovarne, Jevdokija in Marija Vinogradova, ki sta poprej posluževali 17 statev, delata sedaj na 144 statvah. Strojni ključavničarji izdelajo sedaj v eni zvrstitvi dva- DVA POTEPUHA napisal sledeč odgovor in sicer i . i i i , , . '— kar je značilno! — najprej b 1 • Je^dela nje- y konceptu. govega prijatelja. Za odgovor na sporočilo o smrti je napisal "Smatral boš v redu, da sta Engelsu 8. januarja 1863 sle- mi to pot moja la*>1.iia smola in deče pismo: tvoje mrzlo pojmovanje pozi- "Vest o Maryni smrti me je i tivno onemogočili, da bi Ti pre-prav tako iznenadila kakor i® odgovoril. Vsi moji prijate-pretresla. Bila je prav dobro- 'J1'; vštevši filistrske znance, so dušna, dovtipna in je močno nii ()l) teJ priliki, ki me je res visela na tebi." močno pretresla, pokazali več (To je vse, kar pove Marx o | M(*utjR in Prijateljstva, kakor Mary. Nobene U)lažbe potrte- "en2 sPloh mo^rel Pnčakova-mu prijatelju! Takoj nato mu tu 11 S1 I)a ta trp»l>tek smatral prične obširno razkladati svoj f« P^meren, da si mi pokazal. . . . strašni položaj, skozi vrstice se kako tvoj h,a(ini način misije- kopač v rudniku "Centralnaja noma izkoristijo delovni čas, nje prekaša moje čuvstvo. (U- Irmino" (Kadijevka, DonskoI brezhibno organizirajo delo, delajo s svojimi stroji brez pre-stanka, polno izkoristijo kapaciteto stroja in vse možnosti vi: soko razvite tehnike do skraj- .. , . .... . , . krat in trikrat toliko sestavnih scansko časopisje zlasti zadnje ča-1 , . , . , , . ne mnotfo razprivlja. Prepuščamo de,0V' kot Se Je dosleJ »matra-delavcem, da ii sami ustvarijo 1° za mogoče, svojo so(U»o O "novem načinu de- Na petrolejskih poljih v Bala — kakor rusko poročilo ozna- k t nrecer novp^no čuje tcibanje Stahanovcev. Omeni- J*" 6 * A l)ieQeJ P^eCanO mo naj samo to-le: socialistični i hitrostjo. princip je: proizvodnja (produk- Visoko tehnično brzino dose-cija) za potrebo, torej tudi naj- gajo sedaj, sledeč zgledu stro- vecja proizvodnja, ki je sploh mo-| jeVodje Krivonova, železnice, goča, ob sočasni najmanjši izrabi ,, .. , . . . . . . " delovne sile. Socialisti so proti re-1 V Poljedelstvu je kolektivna korderstvu v športu, pa tudi pri I delavka Marija Damčenko, ki delu. Vsekakor pa nam kaže poro-i je na polju kolektiva pridelala či4o česa vse so zmožni delavci v 500 centov sladkorne repe na svojem navdušenju. Oni so pri- u i4 x'l t" • pravljenj sami sebe telesno uniči- hektar' Povzročiteljica in or-ti, kar je neminovna posledica »e-1 ganizatorica novega gibanja kordnega dela (akordnepa dela) Za dosego visoke poljedelske ~ pri vsakem človeku prej ali proizvodnje na vasi. Pristaši Stahanova kot on, "I)ne 30. avgusta 1985 je pravilnovrazdele delo, popol- živaj svoje zmagoslavje, ki Ti! ozemlje) Aleksij Stahanov na- ga ne oporekam.)**** Igro s tem naslovom bo vpri-zoril dramski odsek SND v VVaukeganu, 111., v nedeljo 16. februarja ob 3. pop. v SND. Potepuhov imamo pri nas in v naši okolici dovolj — to je, bogatih. Toda, ta dva nista bogata, sta pa toliko bolj navihana. V prvem dejanju si privoščita krčmarja Polža. Napijeta se pri njem zastonj in nato izvabita na pretkan način še vsak po par sto kron od njega. Pol-ževka ju zato naklestl z metlo, ali to jima nič ne škoduje, ker kakršnih v svojem življenju še niste videli. In vse se posrečijo z največjim uspehom. Iz velikih trebuhov se tu naredi nor- *) Honieopatija je v oni dobi močno razširjan način zdravljenja, po katerem se ena bolezen izleči z drugo. **) namreč z ženine, ki jo je slab materijelni položaj se zlasti razburjal. malne, z malih prs velike. Zobj^l ££ ^JTtn^ zleti iz ust kakor bi mignil, upal napisati; od umrle mater* bi do-Bolnik niti sam ne verjame, da!bil nekaj dedsdine, ki bi ga vsaj za je zob že zunaj, pa vendar je hip reiil* »tntfne stiske, tako. Srčne bolezni mladih st»vt'k v oklepaju () je punc je težko zdraviti am° v kon^u' v iP En teri bi znali o tem mnogo povedati) toda tuka j se i to enostavno in hitro ozdravi. Težke in najbolj zamotane operacije se tli izvršujejo z najmodernejšimi sredstvi in pripomočki. V to sta že utrjena, kar se batina-1 zdravilišče imajo ljudje že to- nia tire. V igri je 15 ottb in vsi imajo koifnične vloge. Vsaka druga beseda izvablja sunkovit, širok smeh. Srce kar skače navdušenji, oči pa jokajo veselja. In to ne samo par minut, temveč od začetka do konca igre. .Jamčimo, da ne bo nikomur žal za denar, ki ga bo plačal za vstopnino. C;e pa se vzlic temu dogodi, da bo komu žal, mu povrnemo denar takoj pri blagajni. liko zaupanja, da nosijo celo kokoši .sem zdraviti. Pridite in prepričajte se o vsem tem 16. februarja v SND. Vstopnice v predprodaji so po 35c, pri vhodu pa 50c; otroci lOc. Nabaviti si vstopnice že danes; kupite jih lahko f>ri Tajniku dr. Sloga št. 14 SNPJ John Artaču, pri tajnici ženskega društva št. 119 SNPJ Antoniji Bezek, nadalje pri Ignacu Jerebu, Martinu Judniču, v Za- gels izpustil. (Dalje prihodnjič.) kopal v eni zvrstitvi 102 toni premoga. To je bilo 10 odstotkov celokupne dnevne produkcije ali prav toliko, kolikor je ne meje. Zato vsi njihovi re-znašala mesečna produkcija s kordi niso noben slučajen us-pomočjo enega vrtalnega sve- peh, ampak bodo postali nov dra (Presslufthammer) leta način dela za vsa podjetja ao-1933. Stahanov je prekosil cialističnega gospodarstva v prejšnjo tehnično normo v pro- Sovjetski Uniji. % dukciji premoga, ki je znašala S stopnjevanjem . delovne 6 do 7 ton na zvrstitev (šiht). proizvodnje so tudi mezde de-"Skrivnost' Stahanova je v lavcev, ki se poslužujejo Sta-tem, da z vrtalnim svedrom tu- hanovih metod, zelo narasle, di v resnici dela neprekinjeno Stahanovci zaslužijo do 50, ne-360 minut, t. j. šest ur, kolikor kateri celo čez 100 rubljev na znaša delovni čas. Preden Sta- dan." r V drugem dejanju sta pote-t družni prodajalni in v pivnici; puha kot doktorja. Videli ju SND. Nadalje jih lahko dobite boste v ordinacijski sobi, kako1 pri posameznih igralcih in pri spretno se sučeta okrog bolni- članih dramskega odseka, kov. Tu se izvršijo operacije,! M. Judnich. ii m:n: iio/ir- v nedeljo 16. feb. ol> 2:.'lO pop. v Hrvatskem domu SHEBOYGAN, WIS. Breme davkov in zahteve za olajšave Po splošnem polomu v ameriškem gospodarstvu so odnehali tudi davki — posebno na posestva. Ne zato, ker so bili znižani, ampak ker jih ljudje plačevati niso mogli. V Chicagu na pr. so davki na posestva zaostali v prošlih nekaj letih več kot 150 milijonov dolarjev. Davčna oblast bi rada ta denar iztirjala, a posestniki so zahtevali popuste, kajti čemu naj bodo davki enako visoki v tej daveči krizi, kakor so bili v času. ko so cene posestvom rasle in je bilo hiše in stavbišča lahko prodajati. * Tej splošni zahtevi za olajšanje davčnega bremena se je udala tudi legislatura države Illinois, ki je določila pogoje z« odplačevanje zaostalih davkov z znatnimi popusti. Kakšni so popusti in kako dobiti to koncesijo, pojasnjujejo oglasi čikaškega okraja; objavlja jih okrajni biagajnik Joseph L. (lili v skoro vseh čikaških listih. Vsak posestnik naipreudari, koliko lahko prihrani, in če uvidi, da bo breme s temi popusti zmogel, naj se ga loti, kajti pozneje — pravijo — popusti ne bodo več v veljavi. t.* ■ t ANDREAS LATZKO: 1 * SEDEM DNI | ROMAN. -7 Poslovenil MILE KLOPČIČ. •»Le •v* , (Nadaljevanje.) Gospod von Hahn ni verjel svojim ušesom. >'atanko je čutil, da je baronov načrt že neomajen, a se vendar ni mogel premagati, da ne bišepetaje svaril pred tem "precedenčnim primerom". "Če se to raznese, bodo kalini nalašč vtikali roke v stroje: hišni in zemljiški posestnik postane delavec le stežka!" — je zamrmral s težko zatajeno jezo. Kakor da je ugovor Čisto preslišal, je Mangien smehljaje se vprašal delavca, ali je zadovoljen s to zamenjavo. V globoko ležečrti, rjavo obrobljenih očeh »o se pojavile solze. Trajalo je nekaj časa. preden je možakar spravil z jezika besede: "Se jim prav lepo zahvalim, gospod baron!" Utrgale so se mu iz prs s tako eruptivno blaženostjo, da je tudi Mangienu za hip stisnilo grlo. Pod pisalno mizo je potegnil nekaj bankovcev iz listnice in ponudil delavcu roko v slovo: "Oglasite se torej spet drugega ali tretjega, med tem dam pripraviti potrebne listine. Dotlej pa — bog ve koliko-vaša žena pač ni, prihranila, medtem ko ste ležali v bolnišnici _tak vzemite vendar, človek božji! In glejte, da se popravite —" Obdarovanec je bil premagan, ni vedel ne kaj ne kako in zaman je iskal besed za svojo hvaležnost. Ko je nazadnje odšel, je Mangienu kar odleglo, če bi bil možakar godr-njtje sprejel vse kot nekaj samoumevnega, bogme da bi bilo skoraj prijetneje! Tem bolj ga je veselilo pregledovati z gospodom Hahnom vso pošto počasi kos za kosom, slep in gluh za njegovo postopanje in cepetanje in njegove "skrivne" poglede na uro. Kakor nalašč, da se bo odpeljal ravno v Berlin, kar naj si izpljuva svoj žolč v družbi svojih prijateljev! Čeprav se je težko premagoval, je polkovnik vendarle krotil svojo jezo. Da je bil baron namenoma zloben, je spoznal šele, ko ga baron sploh ni povabil v avto, da bi se peljal z njim. To je pomenilo četrt ure peš hoje po , temnih cestah in celo vožnjo v tramvaju sredi nečedne svojati. ki se vozi ob tem času na predmestnih progah! A tudi to se ni bilo dovolj Mahgienovi zlob-nosti. te v plašču in s klobukom na glavi je nalašč začel pogovor, zaradi katerega je moral gospod von Hahn z baronom do avta, kjer je gologlav moral kakor sluga držati vratca nabuhlemu bogatincu! Baron se je namuznil in si prižgal cigareto. Žal mu je bilo le, da ni mogel slišati kletvic, ki jih je bruhal gospod von Hahn za odbr-zelim avtomobilom. III. Mangienu je žila vendarle hitreje utripala, ko je videl, da mu prihaja žena nasproti. Toda en sam pogled v njene oči ga je takoj pomiril. Bral ji je s čela, da mu ne groze ne vprašanja ne očitki. Bila je prepametna, da bi z nepotrebnim pričkanjem kalila sebi in njemu veselje zaradi njegove skesane vrnitve. Doktor se je za čudo dobro izkazal! Man-Rien mu je hvaležno prikimal, ne da bi bil v svoji veselo-nervozni zgovornosti opazil napetost med gostom in Sonjo. šele ko so spravili otroke spat in so sedeli vsi trije v veži pri črni kavi, je opazil zbadljivi, nasajeni glas svoje žene. Nalašč je preslišala sleherno Landauovo izjavo, nič ni prikrivala, da ji je doktor zoprn, ravnala je, kakor da ne vidi, kako skuša baron zanesti nekoliko živahnosti v hladno konvencionalni pogovor. Da bi bil doktor lahkoživ pajdaš, ki pomaga zabrisati ponesrečeni skok čez zakonski plot iz prijateljstva, tega doktorju živ krst ne bi bil prisodil. V svoji slabo prilegajoči se, obnošeni obleki res ni bil podoben lahkoživ-cu. — Kako pride revež do tega, da bi jo iz-kupil zdaj še tu v Hamburgu, v zahvalo za vso svojo pomoč in za vse, kar je bil že pretrpel? Le polagoma se je baronu posvetilo, da sovražnost njegove žene ne velja dozdevnemu KROTILKA MOŠKIH IN LEVOV malopridnemu pajdašu, marveč Landauovim nazorom. Odkar je bila izgubila brata in svakinjo v ruski državljanski vojni, odkar ni imela nobenih novic o njunih otrocih, ki se najbrže klatijo kakor podivjane zveri bog ve kje po Rusiji ali pa so morali pomreti za lakoto — ni smel nihče vpričo nje izpregovoriti niti besede v prid delavcem. Ime sta^ga Landaua je poznala. Že tisto, kar je bila slišala po telefonu o,čudaškem življenju njegovega sina, jo je zmedlo. Razdražena zaradi njegove prisotnosti, je nestrpno čakala pripravne priložnosti, da pove temu od reševalcu sveta naravnost v obraz svoje mnenje. Doktorjevo samoobvladanje je bilo presenetljivo. Vznemirjen je Mangien opazovaT vljudno izmikanje, ki je videl, da je polno težko zatajevanega ugovarjanja. — Čutil je, kako za hladno umerjenimi odgovori zmerom bolj narašča zaježena zgovornost, pričakujoč od stavka do stavka, da razbije jez. Bilo bi mu tudi ljubše, če bi se Landau nič ne kro-tiT, preveč je bil na telefonu izblebetal o divjem, nestrpnem značaju svojega gosta—zdaj je morala Sonja pač misliti, da se doktorju ne zdi vredno debatirati z "žensko!" Spadalo je k njeni "ruski duši", da se je strastno borila proti temu, da bi takole zviška gledali na ženske, borila proti prevladi moža v zakonu. Iz svoje domovine je bila vajena bojj tovarniškega razmerja med spoloma. Naj ubogi doktor molči ali odkrito izpove svoje nazore — spopad je neizogiben. Tedaj se je baron domislil ter začel pripovedovati o svojem doživljaju z invalidnim delavcem in gospodom von Hahnom. Vedel je. da Sonja polkovnika ne mara — Hahnov besni odpor proti obdaritvi ubogega pohabljenca je opravičil njeno nenaklonjenost ter hkratu potrdil doktorjevo obtožbo: obstoji tudi zagonetna, od skopuštva neodvisna zavist od zgoraj navzdol, nerazložljiva sovražnost ljudi, ki žive sami v izobilju, pa se vendar iz same zavisti postavljajo po robu slehernemu poizkusu, zboljsati življenje nema-ničev. "če bi mu bil hotel znižati njegovo lastno plačo, ne bi bil bolj divji.,škoda, da ga nihče ni mogel videti, kako je moral stati s sklonjeno glavo ob avtomobilskih vratcih in ga je na tihem razganjalo od same jeze. Jutri si ga še enkrat privoščim, preden se odpelje na svoj dopust v Berlin!" Mangien se je v svojem pričakovanju hudo ukanil. Doktor je obsedel čisto odsoten, Sonja pa se je proti svojemu prepričanju zavzeta za polkovnika, pač le zato, ker jo je izzvalo k ugovarjanju, da je n jen mož ponavljal Lan-dauove tendenčne, sovražne izjave. "Mar res mislite, da bi bil pohabljenec na mestu gospoda von Hahna bolj dobrotljiv?" se je obrnila izzivalno k doktorju. — "Tista lepa pravljica o skromnosti, ki sanja le o celih čevljih in sitem želodcu, kvečjemu še o bajtici z nekaj glavami zelja in eno kozo! — Drago smo morali plačati to sentimentalno trapoglavost! Moj nesrečni brat je gradil bolnišnice, dom za gojenčke, otroško zavetišče. Za zahvalo so ga ubili z ženo vred. Takšna je ta tako poveličavana dobrotljivost!" Napad je bil tako oster in tako nenaden, ^ da je planil baron pokonci, kakor da se hoče postaviti pred doktorja ter ga tako zaščititi: "Dovoli! ... To vendar ne opravičuje trdo- -srčnosti gospoda von Hahna. Bog ve, vse svoje žive dni je imel zadosti. Pomisli na revščino v petersburških predmestjih, kako si se skorajda zjokala na najini prvi skupni avtomobilski vožnji! Sestradano ljudstvo, ki je smelo gledati zmerom le od daleč, če se tako ljudstvo strga z verige!" (Dalje prihodnjič.) APEL PREDSTAVNIKOV DELAVSTA DRUŠTVU NARODOV ZA ODLOČNEJŠI PRITISK NA "DUECJEVO" ITALIJO (Nadaljevanje s 1. strani.) Dalje sta se odbora ukvarjala s problemom političnih beguncev in s položajem v poedinih deželah. Skupne seje so se udeležili zastopniki Avstrije (ime tajno), VVauters in Bouchery iz Belgije, Soukup iz čehoslovaške, Hedtoft in Hansen iz Danske, Blum za francosko socialistično stranko, Hilferding (Nem-; čija), (iillies iz Anglije, Albarda iz Holandske, Modigliani j (Italija), Lieberman iz Poljske, Ambramovič (Rusija), Adler, tajnik in Van Roosbroek, blagajnik socialistične internacionale. Od mednarodne zveze delavskih unij pa so bili navzoči njen predsednik VValter Citrine iz Anglije, Jouhaux (Francija), Mertens iz Belgije, Jacobsen iz Danske, Schorsch (Avstrija), Tajerle iz čehoslovaške, in glavni tajnik Schevenels ter pomožni tajnik Stoltz. Poleg teh sta bila navzoča Fimmen in Jar-rigion, ki sta zastopala mednarodno zvezo transportnih delavcev. Prihodnja seja eksekutive socialistične-delavske internacionale se bo vršila začetkom marca v Bruslju. predstavo in da povabite s sa- s tem še ni rečeno, da je za so- 22-letn. P« trie i« Bourn« je bil. f l.dališfa* plesalk«. Preveliko število j b.° VSke gotovo izvolijo, kajti kon-1 dno sem dejal: Vrednost tega ferenca in) važna radj , Nekaterim našim brezposel- koledarja obstoji poglavitno-v bodoč zbora in d h *a_ llim članom ne zdi prftvilno> njegov, zgodovinski pomemb- dsVf 0 kal) mogoče. tako dobro, da je ti r vidi, da noben dema^Jgični tere bi vezale od Ostende, Hav- med Jugoslovani. Marx je sma- Rusija** Odrinskim mirom 1. klic in nobena puntarska pro- ra in Hamburga preko Peste, trsi Rusijo poleg Turčije za 18?!). dobila v teh deželah več klamacija ne more imeti tolikoij4e mnenje, kakor o Rusih, ma pogodbama utrdila avtono- tiskarsko črnilo, artilerija in suženjstva, v katerem jih drži j kateri so tvorili tedaj najbolj | mijo srbske zemlje. Kdo je re- zlati rudniki v medsebojni zve- mohamedanski razred spahi- rvtokratično, najbolj fevdalno žil borbo, ko so se Grki spun- zi izzivljejo več prememb in re- jev, ki so ob enem vojaki, ka-j in kulturno najbolj zaostalo ve- tali? Ne zarote in vstaje Ali- volucij v enem samem letu, ne- tere morajo vf them received their "uw members hip ;trd« Url vveek. vvhat the boa* suid, aH 20 of the ba- _____#__| Itarn *ay, ' Wt> (|iilt llfl bread.1" •Oh! that's vvhat tbey call a "Ho! ho!' says the bo««. *Try and get 'cm.' "fco \vht n Henry Udla hi* union NORMAN THOMAS zumevanja za balkanske naro de in njihova razmerja z Ru- modno delovala v raztelesenju sijo, je spisal Kari Marx za i Turčije, niso zapadni diploma-newyorško Tribuno sledeči tMa- u prenehali propovedovati o nek, ki je bil priobčen v nji 21. posvečenem status quo in o ne-msja 1853: razdeljivosti Turčije. Dokler "Vidimo, kako se evropski bo ta tradicija temeljni motiv državniki v svoji omejenosti o- diplomacije zap tdnih držav, kamenele diplomatične rutine tol,ko 0asa bo devet desetin in mehanične duševne vztraj- prebivalstva evropejske Turčije nosti plašijo pred odgovorom: tf^dalo in. videlo v Rusiji svojo mi institucijami, ni nič drugega nego vojaška okupacija, ker so meščanske oblasti in sodna hierarhija organizirane na vojaški podlagi in ker mora narod vse to vzdržavati. Ako bi kdo, mislil, da odgovarja tak sistem Pila bi igra fantazije, ako bi Jugoslovanskemu značaju ta hotel skicirati načrt delitve evropejske Turčije. Moglo bi se zamisliti najmanj dvajset bil 'ga. naj nekoliko pregleda zgodovino Srbije od 1804. Karadjor-dja, osnovatelja srbske neodvisnosti je narod odpustil in Miloša Obrenoviča. ki je neodvis- Kaj bo iz Turčije v Evropi? t9\*Pvobc litelja. svojega mesijo. tdon aaninilvjBjAi 0:1 drug.«,.. nichi in Guizoti obupali, ker ne f predstavimo si„za trenutek A n>; se Heeemo oddajati fanta- obnovil, napodil z grd a morejo najti rešitve tega vpra-jda bi ae grško-slovansko prebi- gličnim projekjom, hočemo le dežele Zi\to' kei; sU PoakusaU valatvo osvobodilo turške vla-! poskusiti. da na temelju nepo-de; da na baUanskem poloto-i bitnih dejstev dobimo obče gle-ku velja režim, ki je primenjen dUOe za vprašanje. vTedaj pa potrebam prebivalstva Kakšen , uvidimo, da ima vprašanje dve bi bil takrat položaj Rusije.' i strani Aanja, med tem tpa brez obzira na vse diplomatske angleške in francoske note in intrige Rusija prodira, a neodoljivo. Četudi so si stranke v vseh uvesti ruskoavtokratičen sistem z vsem svojim spremstvom korupcijo, polvojasko birokracijo in paševsko eksploataeijo. Tom Moancy sent our Flight an autographed folder of himself. You '•member tiome ago \ve tol 1 you that we hml written him a letter to the California pri»on? Ue^ides the tutogrophed one, vvhich we're ifointf o hang up in our headquarters, he 'ent five othertt. A Big Word "My father alwayn talks about a union", said Bobby, "but I can never undcriitand what he rncaru. It ounds ro dry and uninteresting." Bobby waa a Falcon, who wanted to earn about important thing*. "Ah!" said the Guide. "That'« one )f the biggent worda for your Da 1 and for ali of u*. X* 11 teli you just *hat it meanii. "Suppone, ov»ryone of you was a baker." There were 20 Falcons in th:* room. "N'ow, aH of you were making bread and I was your bosa. Dljr after day you made bread for me, and I' I •sil it as high as I could. But I pai 1 you only 50 centa a day. Now, none of you could live on that. So Bobby '11 come up to me and say, 'Bos*, I can't live on 50 cent« a day; I vvant i dni|ip and fifty cents!' Then 1 would «ay, 'Bobby, if you don't like it, >ou can just quit. I can ^et 50 othi:» like you to vvork for me. ' "Tat suppo*« you belonjped to a union Then ali of .vou vvould tfet to-Keth r and hay, 'W'e vvant a dollar and fifty cents a day. Henry, you go to t1 1 bo«K and teli him ali of u« sent you to a^k for more money.' " T m here from my union,' say.s HeSry. -'We need hiK-ner wa*fes — ali !0 ut u. • trike," p I ped up Frank. "Yo»," said thj guide, "a»d if every other bak<*r to a union, too, then the boas can't find aayone, tu Lake for him. Then he will either have to tfive the raine or (juit busi- „ . n ne s*. "And that'a vvhat union meanu," .^aid Bol-by. "Yea, it i« a big vvord." # Comrade Anton Put«, of the Vugoslav Branch No. 1, donated a dollar to the Kalcons last vveek. Thia helped to pay for some of the members dues to the national office. _ * The group that our Tom Mooney flight helped to organize has taken the neme of Joaeph Shoemaker, Flight 4. We think that*s a great name. Kemem')er, we wrote about him in this column? * The other Chicago flight is called Jimmie Higgins Flight 5. That, also, is a fine. name, because every Falcon knovv i what it means to be a Jini-mis Higgins. * Here's a tip and suggestion: Clip ♦»aeh of these columns of the Falcon Nest for your bulletin board. Bome-times items vvill be continued from one vveek to the other. * \\e tnade § call for MILWAUKKK to respond to this column, but ao far we haven't heard anything from there. VVhat's the matter, Milwau-Icee? Have you been just a bit ba*h- ful in vvriting or vvas it too eold? * (Send your corretpondence to Mary Jugg. 4134 W. 24th Plače, Ckicago.) •JAMKS H. MAUHER Prvo nepobitno dejstvo je, da je poluotok, ki se zove samo nitivne rešitve balkanskega vprašanja. Zgodovina kakor tudi dejstva današnje dobe ka- deželah Evrope sveste tega Znano dejstvo je, da se je v stalnega prodiranja, ga ne mo-j vsaki državi na turškem ozem- re nobeden oficijelni državnik Uu, katera "je uspela, da posta-, . , Tii ... nr. A r , razjasniti. Vidijo to prodira- >e ali čeloma ali deloma neod- e- ,pej>Ka. lur',ja' l)linMn,>I z. jo na ustanovitev svobodne nje? vidijo njega učinek, celo.visna, takoj razvila jaka anti-;-^ krščanske države na njegovo zadnjo posledico, ^^'llSvalS^rl^^ na noben način ne morejo opa-;^elo v času. ko vidijo vazali v f » ^ 'sarstva v fc\ropi. žiti vzroka. In vendar ni nič la- Rusiji oporo proti turškemu po- ilJonov nanje' Ze ltl držl že razjasniti kot to. Velika go- tlačevanju, kaj bi smeli priča li»t'čne strank*. Drbila »ta blisu mili-Tvo vam torej proste in (Jtifi- i°n «la»ov. Prihodnja ali nominacij- • ka konvencija toc. »tranke te prič i« 23. maja v Clevelandu. A VVEEK END IN MILVVAUKEE Seja, zabava jin šola Chicagp. — Seja slovenska to zemljo. Ako postavimo na ga kluba brezposelnih št. 61, • pridružen k Illinois \\ orkers'| . . , 0 AMiance, bo imel sejo v četrtek U ,! U. f0 AJSUa ° P? Je f«b. ob 8. zvečer v spodnji ) doubled that the meeting vvould ''Be 1 striking miners. We found Al and hiš dvorani SNPJ. Člani so vablje Angleška ne more nikdar do- Over Lhe week-end of January 24, t' e undersigned made another vuit t » Milvvaukee. The purpose of my tlip \/as antiounced in several of ihe p lev i lua isaues of Proletarec and tliat \vas to help reorganise the youtb grou.) of branch 37. In Milvvaukee the vveather seemed jnuch eolder than in Chicago and l vvent visiting. Our first stop wai at his brothers Al. There are four Ma-ren brothers living in Milwaukoe, ali of them aetive different organi-ta-tions. Th' ir home town is Mt. Olive, III. When the Progressive Miners union vvas organized in their home lovvn, the M aren boys heljn-d to raise quite a sum of money to feed the se je udeleže polnošte- * V q«o7 Za podanike krščanske otoka osvobodile, kadar bi se ni.„,1u<1 MrilII ,llim jn Tur«je ne .pomeni nič drugega, | široko odprla vrata mahinaci-; ^eH t^ n i d^n "! 4prosVete' zvak1°n,t0Atl in jnstink" nego ovekovečenje tlačanstva, jam in intrigam protislovnim ^ ^rn [n , SS^1U 2a *vobodo '» neodvisnost i , , ... j, —, , . ,. . . . , , j lUUluftM) i vilill IHISll H C IV i J1 /.<11 I- k.Uro nad njimi vrš. Turek željam in interesom velevlasti je. (>ni res ie niso kon-tituip«li Dokler jih turška vlada drži fevrope?—Tako .e vpraša kla- narod,. » v bUtvu tvorijo i.o«o- podjarmljcne, vidijo v glavar- vrna rutina diplomacije. Kako ju pravoslavne cerkve in v vla- pa^ naj bi bili za tako delo ?.po-darju nad 60 milijoni pravo- sobni Palmerstoni, Aberdini, slavnih krščanov svojega pri- kako toliko ministrov vnanjih rodnega zaščitnika in osvobo- poslov na kontinentu le z je-ditelja. Ta diplomatski sistem, zo morajo mislit' na kaj take-naj se prepreči rusko prodira- ga. Dočim je človek, ki pouču-nje s statps quo, goni 10 milijo- je zgodovino, vajen diviti se nov pravoslavnih krščanov v! večni premembi ljudske usode, evropski Turčiji, da se morajo pri krščanskih vazalskih drža-vah Turčije. Bodoči mir in napredek človeštva stoji s tem v najintimnejši zvezi. Kadar se resno hoče žeti in ob času, se mora ■! za- je za jedro skupnega naroda. Srbi imajo svoje zgodovine in svojo literaturo. Svojo notranjo neodvisnost imajo od enajstletne hrabre borbe proti sovra-jkako se v njo seje seme!" žniku, kateri je številoma mnogo močnejši od njih. Oni so zadnjih dvajset let kulturno močno napredovali; krščani v| Prošli teden je umrl v Chiea Plesna zabava našega kluba se vrši v soboto 8. feb. v spodnji dvorani SNPJ. člani poročajo, da so prodali že mnogo vstopnic in nadejamo se velike udeležbe, kakor vedno pri brezposelnih. Igral bo (iradi-Aarjev trio. Vstopnina je samo 25c. John M. Collins umrl l^lnn h SUlnega r'"" in Macedoniji, Bolgari I gu John M. Collins. Bil je leta r r^ lrrenir?ljlVHin V Bosni jih smatrajo kot sre- 1DQ1 eden ustanoviteljev am. ga izven prememoe, k;lor ie i i: .i i . i • . , . . , . « , ; . , • a i i j■ i ai i i (lisce, okoli katerega se skupi- soc. stranke, ves čas njen akt - ričn°g T ° p" tren°tek f£eZ(ta^Th »dm > v član. večkrat njen kand!- ričnafakta. Rusija se pred Ka- dovine, katerih odmevi grme j viMnost ahko se ir lu da 8e ne. ^^^^ --posredni ruski vpliv na Slova- ne na Turškem iztisne bolj, ko Težko verjetno, tudi ako je resnično dat za guvernerja v Illinoisu, za čikaškega župana in v razne druge urade. Prav tako je se učvrsti Srbi ja in srbska na- bil aktiven v uniji svoje stroke cionalnost. Srbija je morala. Taktika komunistov se temeljito spreminja. Starokraj- ga komunisti v svojem prvem da utrdi samostalnj položaj kot^marca so mu sodrugi namera- zanosu niso mogli poj miti. 2iv- aki listi na pr. poročajo, da je ljenje jih je pa naučilo in jih dne 7. januarja bila v avdijen ci pri grškem kralju, kateri je prošlo jesen dobil nazaj svoj prestol, deputacija komunistov, z zagotovilom za sodelovanje. To se glasi zelb nevrjet-no. Ampak če bi kdo pred letom prerokoval spremembe in sklepe, kakršni so se dogodili uči vsak dan znova, kaj je realno in kaj utopično mišljenje. — med mašinisti. V nedeljo 8. krščanska država, vzeti od zapadne Evrope nje politične institucije, nje sole, njeno znanost, nje industrijske izume. S Socialisti nočemo uganjati no- tem st? tudi pojasnjuje anoma-l bene demagogije, zato tudi ne.lija, da je Srbska, četudi pod' bomo izrabljali koraka, ki so ruskim patronatom, že od sv oje ga napravili grški komunisti, osvoboditve sem ustavna moža kakšno demagoško kampa- narhija. V petek 7. feb. njo, ampak pravimo, da so se Kakršna že si bodi vez krv-|ob 8. zvečer bo v SIK' redna griki komunisti morali spopri-, nega sorodstva in skupne vere I mesečna seja odborov JSZ. Ker na prošlem komunističnem jazniti z razmerami, kakršne med Rusi in Jugoslovani, njih se vrši ta teden seja gl. odbora kongresu v Moskvi, bi taka u-'pač so in da bi bilo prav, če bi' interesi se bodo križali od one- SNPJ. bodo prisotni na nji tudi Ribanja nihče ne smatral res-1 to uvideli povsod. Upamo, da ga dne, ko se Jugoslovani osvo- nekateri zunanji člani JSZ. nim. Toda so se kljub temu do-1 bo korak komunistov y Grčiji] bode. Trgovinske potrebe, ka-1 ----------- mnogo pripomogel, da bo ne-jtere izhajajo iz zemljepisnega! hala klevetnitka kampanja položaja obeh dežel, pojasnijo proti nam socialistom, ki so nas I stvar. Rusija, kompaktna zem-, utopični revolucionarji takojlja brez morske obali, proizva-radi zmerjali s psovkami naj- ja danes v glavnem agrarne gršega kalibra, kot socialpa- produkte, morda bo pozneje trioti, soc ia (izdaj fi Iti itd., samo tudi industrijske. Grško-slovan-za to, ker smo vodili politiko in *ki polotok pa je dejanski maj-uravnali taktiko, ki je bila v hnega obsega, ali njegove prodanih razmerah mogoča, in za|strane obali opljuskavajo tri godile. "Delavska Politika" z dne H. januarja poroča o tem sledeče: Pne 7. t. m. je grški kralj sprejel deputacijo komunistov. Komunisti so izjavili, da so pripravljeni sodelovati v sedanji državni .obliki konstruktivno, ker vidijo v kralju garanta morja do katerih tudi Ruska , kakršno so se izrekli sedaj tudi .. _ ........................ Proti fašizmu v Grčiji. Kralj je gr*ki komunisti. Grški komuni-; eno vlada. Balkanski polotok je H,>cJelovanje komunistov spre- sti so že sposobni, da se lahko predvsem trgovinska dežela J*1 z zadovoljstvom na znanje, gibljejo na kraljevskem dvoru. | tranzitnega prometa, četudi * To pomeni mnogo. Tu začenja I ima sama najboljših sredstev "olitika komunistov postaja njihova praktična politika; tla. za lastno neodvisno produkci-vedno bolj realna in lojalna, po katerih bodo odslej hodili, jo. Ekonomija Rusije stremi za ovek je produkt razmer. Te- pa *o opolzka. | monopokim, ekonomi ja Jugo- ...... Naši rojaki in prav tako dru- »ornih največja paznja ■ (U.|uvc4' so vabijeni\ šolo, ki na to. da »e obdelava zemlja m-, usUim,vljcna nal,M zanje. Obtlržuje se v tej okolici na Lincoln St. Poslužite se te prilike! Eden izmed učiteljev je nas znani rojak Simon Tro;ir. Slovenci so imeli redkokdaj priliko, da jih bi učil angleščine in v drugih predmetih slovenski učitelj. Pouk je zanje vsled tega v tem slučaju jako olajšan. 1'pamo, da"se bodo Slovenci te redke prilike res poslu žili in prišli v to šolo. Simon Troyar poučuje v \Vhittier šoli na 23rd in Lincoln St., in pa v pritličju M. E. cerkve na 2235 S. Lincoln St. Oba. ta kraja sta v središču slovenske naselbine okrog Lincoln in 22. ceste. čas in učni predmeti so: j —-pondeljek , od 7. do 8. na 22.16 S. Lincoln St..angleščina: Od 8. do raVno tam zgodovina Amerike. Torek popoldne od 10. do 12. v VVhittier šoli angleščina. v Četrtek od 1. do .'L pop. ravno tam angleščina. Petek od 7. do 8. zvečer na 2235 S Lincoln St. angleščina; od 8. do 51. vsakdanji dogodki. Slušatelji imajo pravico su-gestirati spremembo učnih ur in predmetov. Obisk je prost vsakemu. Pridite, kajti s če- well attended. But in spite of th > . vvife at home. Having dinner vvith itro weather ab<»ut 25 young boys, them Al and I ehatted about the days" incluJIng several members of branc-h when vve were both coal miners. I M vvei^e present. Comrade Leo hope that Al and his vvife vvill join S. hw ..igt>r, secretarv o: the Hadzer the youth group and help it in iU So-lod»?e, presided. After the short talks j cialist vvork. made by aklerman Tesch and others. M.v next stop vvas at Frank Zaitz's ••ven ne^: applicants signed up and plače. Frank and liis vvife are pioneer about that many more vvere members members of branch 37 and no doubt in good standing. The officers elect-1 vv ill l^elp ali they can vvith the vvork ed are: John Kobza, secretaiy-treas- of the young comrades. Lovro Bra-urer; Edward SosUrslch. recording tatiic is another one of the "old j*ecretary; Henrv Maren, Harry Ulle timers" of branch 37. His daujfhter and another comrade vvhose name I I^ouise occasionally contributes arti-did not remember are the organiaers. (cles to our English j>age. Due to the A lecture and entertainment com- ! eold vveather she vvas unable to at-mittee vvas also ne t up. Plans and tend our meeting althogh »he is very sujfgestions vvere made for their fu- much interested about having a ture activities and according to the youth jrroup funetioning. I also made sentiment, the bo>*s are goinjr to do a brief visit at Frank Ermenc's plače, big thing*. Their meeting date has He seemed pleaaed that the En>rli«h been deeided for every third Tuesdav Seetion wa.s organized again and vvill of the month at Sostarich'* Hali. A no doubt assist the young comra les to make their branch one of the most aetive vvithin our Federation. It vvas time to leave for Chieajro vvhere the thermometer vvas stili around the zelo mark. — John Rak. Missed a Souse 1: "And that free to think vve concert last vali prirediti počastni banket, toda smrt je prirediteljem prekrižala račune. Oollinsovega pogreba se je udeležilo stotine sodrugov in somišljenikov. Seja odborov JSZ Chicago. name for their club vvill be srtect. d at their next meeting. Sometime in March they plan to sponsor a dance. The youth group organized is the English Seetion of branch 37. Their affiliation vvith branch 37 vvas not clearly understood and seemed to con f use some of the members as to vvhere they should belor.g. After the work and purposes of our youth group? as a part of our branehes v\a» explained this question at l^ast vvas , cleared up. I vvill vvrite moi^e about this sometim« in the future. After the meeting our conversa- tion about Socialist activity continu- -~~~~ ed. My eseort Henry Maren arrange.l European leaders dread the Orient. sleeping quarters for the night. The They hate to see a uhite man shot by next day his brother Frank and l|anybody but a vvhite man. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA Hobo No. didn't ffo to night." II« 'h> No. 2: "Why?" H (»bo No. 1: "This here paper aays the rnusic vvas intoxicating." I I HI \ VA A. J., Detroit.—Objavimo v m(.rkoli s»i izpolnite znanje, bo prihodnji številki. J. S., Sheboygan.—Vaa drugi dopis ravno tako. Dopisnike prosimo, da v bodoče naslavljajo vse dopise na le vam v korist J. Oblak. se Nadina maikarada Chicago. — Ne pozabite, daj vrši mask a rad na veselica naš novi naslov, 2301 S. Lavvn- (jruitva Nada št. 102 SNPJ v dale Ave. soboto 22. feb. Več o pripravah Notic o agitaciji in o drugih zanjo v prihodnji številki. aktivnostih v našem gibanju u- - -------- - pravnik za v prošlih par štev il- Re&nico o raimerah nudijo kah ni mogel prirediti radi de- delavcem »ocialistični listi. Čila s selitvijo. Proletarca! SLOVGSKE IH ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Y ugnala v Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPEKATIVE C O M M O N W E A LT H NO. 1482. Published weekly at 2301 S. Lawndal. Ave. CHICAGO, ILL., February 5, 1936. LET ACTION FOLLOWTHE DEM0CRACY NEED N0T DESPAIR VOL. XXXI. INVESTICATION By Cumilte Huvsmanns M *yor of An(werp, Foriner Secre tary of Socialist International Can International democracy in last forever. The abnormal i.« alway< spite of the reveraea it has rečen t ly transient. ( omlmtnl lty \1ary Juxn The senate munitions i uvesti-j incentive to drag Kation vvill be stopped if mu-Jinto vvar. nitions and other manufactur-[ So vvhat? ers and persons allegedly in- Is it to he just another interested in protecting the me-| vestigation? mory of VVoodrovv Wilson have Are the mountains of evi-their way, and sueh men usual- dence to be filed a\vay to gath-ly do. er d ust, and no action taken? But ample facts have already So far, vve do not hear of been brought out in the investi-gation to indicate that it is not safe to let munitions plants and other industries remain in private hands, nor to let international bankers do as they please. any action except that the facts may have some influence upon neutrality legislation. Of course the ' munitions makers and ali others interested in selling good s for the promo-tion of bloodshed vvill try to At the time vvhen the senate mutilate the neutrality bili so investigation vvas proposed. vve as to make it vveak and inefeet-expressed a little impatience, ive. the countryislight portion of the good that ought to come out of the in-l vestigation . It is the height of folly to permit the munitions industry. the steel industry, the oil in-dustry, the rubber industry. the automotive industry and the other great industries that vvant to seli goods to belliger-ents to remain in private hands. They should be collectively ovvned and operated. Then private profit-takers vvould not be forever menacing the American people vvith the tragedy of vvar The Milvvaukee Leader. on the ground that everv sen-sible person already knevv, vvithout further investigation, that money loaners, munitions manufacturers and the like vvere fomenters of vvar, juhT that congress should proceed to curb them vvithout going to the delay of investigating further. But the investigation has been had, although not finish-ed if the committee can get the money to go on, and informa-! tion has been piled up, Pelion upon Ossa as they used to sa> I in class i c days, ali of it demon-strating that the banks, the munition factories and the other industries that have jcom-, modities to seli to war*ring countries, should be collective-ly ovvned so as to remove the But even if a genuine neutral-ity bili should be enacted into lavv, that vvould be only a VVar vvhile it offers the moron hi« only chance to feeK that he is doin-f something important. NEVER A JUST W AR suffered, ko on developinjr, and so achieve comjueat over the špirit of viole nce? I believe that it can, if * The world is looking for a nevv «conomic equilibrium—and the vvorld vvill find it. VVe are confronted by a stranjre eontradietion, resting on the fact that vve are at the same time both rich and poor—rich in goods and poor in buyers. Never, during the history of the human race, have there been auch developments in the means of produetion. Industry ta capable of put-tinjjr on the market ten times as many Ijuod* aa in 11)14, while agneulture, ovvinjr to new processes, can produce three or four times as much as for-merly. The time is not far off vvhen each country will be able to produce the greater part of the goods it needs. From this abundance we are jus-tified in concluding that contem-porary eivilization need never fear Certainl.v, since the war, the world has learned a new truth revealed by recept t cvents. It is that the vvar ha« never really ended, althouifh the diplomat« signed a treaty of peace. The practice of violencc has de-ve I o ped the špirit of violence. The methods empIoyeapers are playing up a book by on« Joaephine Lawrence, "If I had Four Apples." She vvrites about a middl«. class famrly vvho cannot make head-way in a depression. But it's far, 1u from being enlightening or ahonrinf the roots and a possible cure for our economic disorder. Storm Jameson! That's the name of an English vvoman vvho just published one of the grCatest novela of the present time. The title is "In the Then the handful vvill shout lo*ider. i which relies for pow«?r on the assis- cracy and a pacifist iM>licy, vvhich are j >n "It t'an't Happen Here." r side vvill ( sination of political opponent*. synvboliied by tvvo pietures—the end VVhile we're on the subject of "other women" it ia interestinf t« note that Michael Strange (yes, »h«'* a vvoman) vvho is a poet and actr«a reče i ves mention in the capitalia press only as the first vvife of J<^n Barrymore. But I notice that in New York she vvill appear as a featured ar-ttsl :Ttr-The program for the N«w Leader. And I see also that one tim« previously she vvas backing the new theater movement about vvhich th« Nevv Leader had much to say. Perhaps there are, after aH, a few well4cnown women vvith more »ena« than the little Holl)rwood doli who asked H. G. VVells, on hi« recent visit to Hollywood, "And vvhat do you think pf the vvar in Utopia?" I ulo not believe that this foIly vvill of |»overty and the end of vvar. the nation vvill rub its and try to make out sleepy eyes why there should be a vvar, and vvill say, ear-f"11)6, pJaLf,orm and fre<' stran nestly and indignantly, "It is unjust ARE YOU ON THIS LIST? Fifteen thousand dollars a year is; ry L. Poherty, the utilities magnate, a lot of money to get, and eighteen ( gi>t $100;00(1 a year and that Bing Before long you vvill see this curi-ous thing: the speakers stoned from SOCIAL STUDY CLUB ACTIVITIES gled by hordes of furious Trten vvho in their secret hearts are stili at one vvith those stoned speakers—as ear- lier—but do not dare-to say so. ' * And novv the vvhole nation—pulpit and ali—vvill take up the cry, and shout itself hoarse, and mob Chicaito, III. Friday nijrht, Februa-j ry 14, the reKular meetinjf of our Social Study Clu4i will be neid at the Slovene I^ibor Center, 2301 S. Uvvn-dale Ave. Various reports vvill be given by the committees vvhich makes it imjK>rtant that aH members are vvar Present. After business matters have en transacted, comrade Lydia B< i- thousand people are a lot of people. j Črosby crooned to the tune of $104?- any h°nest ntan who ventures to open wi'l Krive an outline on the edu- The government announces that I 441) is to realize that the bij? brainy th-re vvere about that many people? business men are findinjr their proper who received salaries of at least that plače at last, and vrhy not? Did you sum in the year just past, and that ever hear Mr. Douherty croon? nevvs means something. The list of just a fevv of the $15,- It is good to learn, for example, that Mae VVest received salary checks totaling $339,165.65 for her contri-butions to American culture and elegance during that year, vvhile VVilliam Randolph Hearst came up to see her salary, and topped it, re-ceiving $500,000 in salaries from his envployer, a fellow named Hearst, Some of the salaries are fantastic, and some comical. To read that Hen- 000 plus salaries, filling three columns of small type in a daily paper, is only part of the pieture, for the his mouth; and presently «uch mouths vvill cease to of>en. Next the statesman vvill invent eheap lies, putin* the blame uf>on the nation that ia attacked, and every man vvill be >flad of those conscience-soothing falsities, and vvfll diligently study them, and refuse to exainine February 29, at the Slovene I^ibor Center. Several of. our members have already make contributions for thia affair. The arrangement committee ivhich consists of comrades Tillie Troyka, Jean Kak and TiUie Locnis-kar are preparinir a fine list of prizes vvhich vvill be avvanled to the lucky uinner«. AH members are urged to boost our Bunco Party by selling tickets to their fricnos and soliciting prizes. A«lmission tickets are only 25c and are available at the office of Prol etarec. The net proceelJs will be used to pur21 in Um held last Fi iday night at the Slovene period of three months. Labor Center. VVe recived reports on Fords, Hearsts, I)ohertys and ali the any f«f«tations of them; and thus rest received many times as much in income than indicated my their salaries. And ali that is very niče and shovvs that. prosperity is vvith us, and vvhat have thr remaining 124,982,000 of us got to complain about? . The New Leader. Help The Next War the dish0nest system makes individuals dish0nest The millions and billions of profit vvhich flows into a feviv privileged hands as a result of the labor of millions of human beings is the plunder of capitalism. Call it vvhat you vvill— dividends, interest, profits—the fact remaina that the clean-up of parasites represents that much labor vvhich has been stolen from the producers of vvealth, that much human life vvhich has been pilfered by respeetable pa-rasites vvho plunder the public vvith the sanetion of lavv. As long as the lesralized graft of capitalism remains, the illegal graft of politicians and Kangsters vvill be of minor importance. VVe have no defense for unfaith ful public servants. But if every fiefal in the nation vvere both effi cient and honest— Efficiency and honesty vvould not brinar pro*perity and happiness to the hurdened and frustrated farmers and wnge workers of the nation as long as industry vvere conducted for the profit of private ovvners. th- j»hir of- Tiali rt i.' Advi able -^them to exist on low living standarda. VVe consider it needful to draw the comparison between legal and illegal stealing in order that the real erime —the erime of legalized plunder vvhich vietimizes vvorkers every day of their lives—will not be hidden by t^he closer, more spectacular, better advertised, 'but vas|ly less costly plundering which dishonest public officials or outlawed crooks may do. To build a social order vvhich vvill be both honest and just; to outlavv erime and gain security and happi-ness, the vvorkers of the vvorld must kili corruption at its source by abol-jshing capitalism and building a so-ze he enjoys after his process of >?rotesque self-deception. (From The Mysterious Stranger.) eat iona 1 program novv beinjr sponsor-ed by the Socialist Party of Cook County. In addition to her talk on this subject she vvill give her impres-sions on the Thomas-Brf>wder debate rečently held. A general discussion vvill follow. Ali members arei urged I ol.vmpic team fo7'lterlin\s'"s'pent^ to attend promptly at 8 p. m. Fnenda , t th(, rearmJlment of and sympathuers are also vvelcome. After the meeting the entertainment committee vvill serve refreshments. VVe ask our members and friends not to forget the Bunco and Card Party which vvill be heid on Saturda.v, member. "Every dollar collei-ted in the United States to finance th? American to er- many. Every American vvho gives any contribution to Mr. Brundage's enterprise is practicall.v financing the next vvar, possibly airainst the United States."—(ierhart Segar, noted German aviator and former Reichstag the 1935 activities, mapped a program for 1936 and elected a nevv Board of Directors. VVe have per formed a lot of favorable vvork in 1935,.. . .. ^ * • i i and the results show that th, vvork I ^^ ' ^^L*™0™* was successful, financially, as vvell. Besides publishing Proletarec weekly, VVisconsin vvhich thus far tried t« stay out of the interparty contta versy stepped up to endorse the »e- FLOOD LIGHTS! The End Is In Sight I hate vvar as the sum of ali villain-ies. I hate poverty as the priče paid hy the many for the vvealth enjoyed by the few; I hate the existing social VVe need something more than national and internation- efficiency and honestv in individuals. i a1, ,n *]] ]t* ha*ic P°'^ical and eco-We need an honest economic system! nom,c thp »"»p of injus- VVo need a svstem under vvhich t,or' °PPression and human vvreteh-wealth vvill be produced for use and e,,noM- W,th K"** hatred of no not for profit. VVe need a *ystem i man' an?ey to throvv the comrades off of the t|:ue trail. In ali fairness our editor should report the major differenees which have brought on this conflict. A good meeting of the State Exe-cuftive Committee vvas held in Bloom-ington, 111. last Saturda.v. Organizers Joseph Brinocar and Euvvard Adams brought in fine reports. Adams makes his triips in sueh a manner as to pay his ovvn expenses and in the period of Dec. 25 to Jan. 25 he collect-ed $84.00, $19.00 Gf vvhich came from Norman Thomas' Elgin meeting. These reports cleariy shovv the necessit.v of organizers. l>ates vvere set for the State Convention at Peo-ria, III. on April 3, 4 and 5; appor-* tionment of delegates to the National Convention was made, 8 for Cook County and 6 for the rest of the *tate; a statement was issued on the i miners' situation in lllinoi* and one vvhich endorsed the NEC action on the Nevv Vork situation. A third dis-triet vvas ordered created and a third organizer is sought to push the vvork of the party. VVe stressed the neeods until they settk the strike. Influence others to do likevvise. It is great to see the solida-rity of labor and support given thia strike by consumers. • The Illinois situation so far aa the part.v is concerned is completely reve rsed from a year ago. Our comrades are playing stellar rolea ia many unions. I look forward to a jrreat convention in April. MASQUERADE DANCE IN BRIDGEPORT Bridegport, O. Branch No. 11 is s|>onsoring a Masquerade dance on Sativrday, F«^>ruary 15, at Boydavill« Hali.This dance vvill bring back Frank Barbic's orchestra from Cleveland. Those that remember Barbic'a ot^ chestra from our last branch a/fa«r knovv that vve vvill be treated good dance music. Frank and hi> boys are going to entertain both oM and .voung dance lovers vvith their waltzes and modem music in both th« Slovene and English fashion. An ded feature of this dance is th« ma«-querade bali. VVe ho|H» to see a lot of our friends and members dresaed i" various costume* as there will ** four prizes avvarded to the two pret-tiest and tvvo most comical outfit* We urge our comrades a nd fri«»»* to reserve February 15, to sp«^ * fine evening vvith us at thia IM* »lucrade Dance. Margaret Snof- NOTE More English reporti and Article« on Page 5