k j. GLAS SVOBODE. Slovenci-braijje združimo se! V slogi je moč! Stev. 27 Chicago, 111. 1. julija 1904. -L Leto 111 caun« K, ume«, __i_ Obračam* se Se enkrat do naših somlSI]eniki>v In gg. naročnikov, kojlm Je potekla naročnina. O-iiiin, kojlm J* potekla naročnina z mesecem junijem, poslali smo 2e v zadnji št, poziv, prosim* da s« v najkrajšem času odzovejo, ker drugače smo prlmorani vstaviti list. Dotičnlke, koji so list naročili, pa Se nič plačali, prosim*, da v najkrajšem času poravnaj* svoj dolg. Stavec, tiskar vse zahteva denarl Od kod naj ga dobim*, če nam ga ne pošljejo gg. naročniki? — Delavsko časopisje je najboljše *r*2je produktivnih stanov v boju za obstanek, za odstranitev sedanjih družabnih razmer. Ako hočete to orožje povečati ter »hraniti mu»jstrino, nablrajtenovlh naročnikov, s naročnino zaostali pa poravnajte svoj dolg, da nam bode mesto solnca tiranstva, sijal* solnce svobode, jednak*sti In bratstva. Socializem in kristjanstvo. Spisal Rev. IV. T. IVithrov. Zakaj bi kristjani, morali biti socialisti? Zato, ker ne more biti nihče v dejanju kristjan, če nt socialist. Ce je človek le v teoretičnem smislu kristjan — ta ni kristjan. Profesor Robert Ely je reke!: "Socializem je jednostavno le izvrševanje kristjan-stva, vsakdanje postopanje po zlatem načelu — stori svojemu bližnjemu, kar zahtevaš, da on tebi ne stori." Socializem pomeni enakost in pravico v vseh človeških odnošajih. Kristjanstvo pač ne more druzega pomena imeti. Ako pomen manj, tedaj stoji socializem etično nad kristjanstvom in očividno je potem dolžnost vsacega kristjana povzdigniti se na višje stališče — stališče socializma. Gotovo pa kristjanstvo ne more pomeniti manj, kot socializem. "•V etičnem oziru sta si socializem in kristjanstvo jednaka." (Encyclopedia Brittanica.) Obadva stojita na istem temelju (pravice) ter iščeta eni isti cilj (pravico vsakemu). Vsled tega nc more biti prepir mej kristjanstvom in socializmom. Nasprotno bi pa morala obadva delovati v popolnem soglasju v svrho njiju splošnega cilja — rešitve vsega človeštva. Kristjani bi morali biti socialisti, ker je pokristjanje celega sveta pod tedanjimi odnošaji.nemogoče, ker socializem daje edino pot, po kateri 6e zamore kristjanstvo praktično, torej v dejanju, izvrševati. Da je praktično kristjanstvo pod sedanjimi razmerami izključeno, priznavajo vsi misleči in izobraženi ljudje, po6cbno pa pritrjujejo temu voditelji človeštva na duševnem polja Pred poldrugim letom je pisec tega članka v časniku "Kansas City Star" .ugovarjal javnemu govoru, katerega je eden prvih pastorjev v Kansas City, Mo., govoril. Častiti gospod je odločno izjavil, da je Jezusov zlati nauk "stori svojemu bližnjemu, kar zahtevaš, da on tebi ne stori" — nepraktičen, v dejanju ne-izvršljiv. Ako so te besede omenjenemu gospodu šle iz srca, o čemur ne moremo dvomiti, potem ne preostaja druzega, da se sedanje razmere, v katerih je Kristov nauk razveljavljen, odstranijo ter nadomestijo s takimi, v katerih bi besede božjega sina, "stori svojemu bližnjemu, kar zahtevaš, da on tebi ne stori", zamogle obveljaviti in dejansko izvrševati. Kristov nauk nas uči, ljubt svojega bližnjega, kakor samega sebe. Zakon denarja — kar pomeni zapovedi, katere dobičlca-željnost narekuje — pa sili ljudi, da se bojujejo drug proti druzemu, da se uničujejo v Ijuti tekmovalni borbi za obstanek. Vse življenje j« žrtvovano brezobzirnemu in krutemu boju, v kojem zamore malo $te-viloe zmagati. Kateri inteligentni in opazujoči kristjan zamore tajiti, da ni tako? Kdo more trditi, da se taki odno- šaj i strinjajo z duhom naukov Kri-sta? Kaj namerava kristjanstvo oziroma cerkev v tem slučaji zvršiti? Ali zamorejo nauki religije sami to pre-drugačiti ? Nikakor ne! Dvajset stoletij je cerkev učila, pridigovala, molila, pela psalme, gradila palače, snovala društva — rešitev veliko vprašanje za človeški obstanek je pa prepustila polit'kar-jem, demagogom in podkupljivim ljudem. Nasledki tacega postopanja so vplivali jako neugodno ne le na splošne družabne razmere temveč tudi na cerkev. Malomarnost cerkve napram temu vprašanju je pod-kopalo tudi nje vpliv. Polagoma in vstrajno izgubiva cerkev svojo moč na ljudsko maso in spoštovanje slednje do cerkvc gineva od dne do dne, vsled tega, ker je zanemarila družabna vprašanja, ki pomenijo za ljudstvo življenje in smrt. Cas je nastopil, ki zahteva, da cerkev menja svoje taktiko v tem oziru, ker drugače propade gotovo. Cerkev mora priznati, da ima ravno toliko opraviti s tem svetom kakor s prihodnjim, ker je zboljšanje socialnih razmer na tem svetu nje naloga, ker je od tega zboljšanja odvisno tudi ugodno pripravljenje duše za večnost. Vera, katero uči sveto pismo, vposteva v prvi vrsti ta svet in njegove od noša je. Očenaš, pridiga na gori. deset za-]>ovedij, zlato načelo, sploh vsa vsebina svete knjige potrjuje obilo to trditev. Bodočnost naj si bode ka-keršna hoče, ona bode odvisna od sedanjosti. "Kakor .bodemo sejali, tako bodemo želi." Ali ne pravi zdrava pamet, da bodo kristjani boljši, bolj ljubeči, bolj bratovski, bolj bogu dopadljivi in podobni, če bodo oproščeni revščine, ako .imajo . vsi jednake pravice in prednosti, če vsakdo vživa poln zaslužek njegovega truda, kakor pa če so primorani bojevati se med seboj za obstanek, kot divja zver? Ali ni tako? Uresničil bi se potem uzor Kristov — bratovščina mej ljudmi. Se le potem bodemo razumeli besede Kristove: "Naj pride Tvoje kraljestvo in Tvoja volja naj se zgodi na zemlji." To je zadača, katero si je socializem stavil. Tako nalogo si je stavilo tudi kristjanstvo. Ako je to napačno, je tudi cerkev napačna in treba ji jepreosnov^__Ct jeto pravilno, potem cerkev ne more proti-viti socializmu. Obratno je pa cerkvi dolžnost, da se združi s socializmom ter gre v boj, katerega bije človeštvo proti krutemu sovragu — bogu — kapitalizmu. drli ter všli. preiskava zavoljo umora in vboja— V {»morski bitki dne 23. Junija | istotako kakor v Coloradi. — Fej l je bila torpedovana ruska bojna la-< Nemčija, dija "Peresviet''. Dve rusiki kri- rc žarki sta pa poškodovani. Na ja ponski strani so poškodovane tri bojne ladije in 2 torpedovike. Kozaki so porušili brzojavno postajo pri Pakčongu v Koreji. "Novoje VVremja" pozivlje čas-niške poročevalce na bojišču, da bi fotografom 1 i ruske ranjence, katere so Japonci jx> bitki usmrtili, da bode mogoče predložiti to zadevo konvenciji v Haagu. Takušanova japonska divizija je potisnila 6 ruskih bataljonov pehote, katero sta podpirala 2 konjeniška polka in topništvo z 16 topovi pri Fonšujlingu nazaj. Boj je trajal 6 ur. Rusi so se umaknili proti Simučengu. Japoncev je padlo oko-lu 200, mej njimi tudi major Oba. Rusija. "Osuobošdenje" je prinesla v zadnji št. ukaz 'kuratorja za vojaški okraj Riga na gimnazijskega ravnatelja, v katerem se razpravlja na široko,o vzrokih rusko-japoitfke vojne in kako naj se ti vzroki tolmačijo učencem. Jako čudni nazori se tu razvijajo. Rusija je vedno— tako se glasi omenjeni ukaz — imela v očeh le koristi kmečkega ljudstva, kedar je osvojevala tuje dežele, mej tem ko zapadni Evropejci stoje v službi industrielnih kapitalistov. Rusija se bojuje za o-svoboditev, ali pa da pridobi zopet dežele, ki so bile že preje nje last, mej tem ko Evropejci na Zapadu pričenjajo vojne radi dobička želj-nostij. Ta smešni zagovor vojne nas spominja na bajke o francoski [xnllosti in potulmenosti, katere so nemški učitelji pripovedovali svojim učencem za časa zadnje nemsko-fran-cosrke vojne, Nemci So miroljuben Razgled po syetu. Ix rusko-japonskega b*JISČa. Japonci trdijo^ da Rusi zlorabljajo japonsko zastavo.# Rusi pa zopet pravijo, 'da Japonci mučijo rtrike ranjence. Mi ne ugovarjamo nc jedrni, ne drugi trditvi, ker vemo, da se človek v vojni spremeni v pravo zver, ki želi le ubijati in moriti, ki se veseli, Je gazivdo vratu v človeški krvi. V vojni zamro v človeku vsa boljša človeška čutila, ker ne vkli druzega, kakor klanje, morije, osk rt rojevanje ž^nisk in požiganje. Kljub temu,je pa nemški železo-jledec Mohke imenoval vojno — blagor za človeštvo. Ako je to resnica, potem so razne epidemije tudi blagor za človeštvo, potem moramo vsacemu cestnemu roparju in morilcu postaviti kot djbrotnitu čjoveštva — spomenik. Dne 27. junija ob 2. uri popoldne je pričela velikanska bitka. Rusi so pričeli z ofenzivo, napadli so Japonce, katerim zapoveduje general Oku. General Kuroki koraka proti levemu krihi Rusov pri Hajčengu. Vsi vojni poročevalci in tuj: vojaški atašeji so v bližini generalnega štaba. Generala MiJčerika in nekolfco kozaških stotnij bi bili Japonci kmalu v noči dne 25. junija vjdi, ko so ogledovali in preiskavah bregov« reke Yahi. Kozaki so z vso silo napadli japonske vrste, jih pro-iL' * V Berolinu se je ustanovila državna zaveza za uničevanje socialističnih idej. Zaveza bode imela vsako leto.kacih 50,000 mark dohodkov, katere bode vporabila za križarsko vojno proti socialistom. Pač, škoda za denar! Meščanski socialistožrci se lrndo pulili za denar, dokler bodo neumneži, ki še vedno mislijo, da se dajo ideje kar čez noč imičiti, nosili zavezi denar, ki ni nič druzega 'kakor navadni "business pro-I>osition" ljudi j, ki mislijo z ubijanjem socializma napraviti dobro kupčijo. Ustanovitev te državne zaveze dokazuje, kako revna na duhu je nemška buržoazija, ki misli s takimi sredstvi vničiti idejo, ki je že objela vse kulturne narode na svetu. Pa saj ni čudo! Nemški cesar je idiot, to je že tisočkrat dokazal s svojimi Don Kižotskimi deli, katere meška buržoazija slavi svoji hlapčevski ponižnosti kakor dela .najbolj slavnih duševnih velikanov. Torej je umevno, če nemška turžoazija globoko poseže v svoj žep, da zadosti željam svojega najboljšega kiparja, slikarja, stavbenika, pesnika, pisatelja, socialisto-žrca in Don Kižota, Viljema II., nemškega cesarja^ V jugozapadni Afriki se Nemcem tudi nc godi dobro. Čemi Hereri dokazujejo, da izvrstno razumejo tičiKMemo "umor za umor". — Ta-mošnjji nemški vojaki zaidejo iz jedn<|zasede v drugo. Njih poveljnik j)olnoma. Kraljica, ki se ie vestno ravnala po načelih mladih vlačug, ki se na starost prelevijo v "brumne" tercijal-ke, je bila na stara leta zelo pobožna ter je napravila oporoko, y kateri stoji s črnini na belem, da se naj bere za njo, nje očeta, nje soproga in nje sina 30 tisoč maš — zadušnic. Zadnja leta se je Izabela-strašno bala sodbe na drugem svetu, dasi se uprav nje ni bilo treba bati sodbe, saj ji je bil gotovo znan svetopisemski rek, da se bode onim mnogo odpustilo, ki so mnogo ljubili. Ali ona je najbrže mislila, boljše je, če si nebesa dvojnim potom pridobim, če mi na jedni strani spodleti, pridem pa po drugi v nebesa. Res, narod, ki so v skrajni-stli zagrabili za bojni uieč,- 4«- se ubranijc coskih požigalcev in morilcev Poskusi ruskih učiteljev — na |x>vdje višjih — za ponarejanje svetovne zgodovine, bodo isto tako brezuspešni, kakor poskušnje nemških učiteljev,ker v glavah ruske mla dine se mogočno razvijajo revohicio-nc se mogočno razvijajo revolucionarne misli. Zastonj se trudijo plačani pedagogi carizem hvalečo zgodovino utepsti mladini v glavo, kajti mladina pozna že dandanes pravo lice ruskega despotizma. — Jetični carizem poka na vseh voglih. Kalmiki, Kirgizi in Mongolci se puntajo.—Vzlic—ojstri- -cenzuri prihajajo iz Rusije vesti, da mej Poljaki vre. Dan za dnevom se vrše aretacije. Govori se tudi o obešanju na skrivnem v ječah. Tako postopanje še bolj neti upor. Ako Rusi na Daljnem Vztoku do-žive kak Waterloo, potem bode izbruhnila vstaja povsod m carizem bode zadobil smrtni udarec, kar ne bode koristilo le ruskemu narodu, temveč vsemu človeštvu. Carizem je zaščitnik svetovne reakcije ter zatiralec misli svobodne. Argentini)«. Kapitalisti po vsem svttu so podobni drug druzemu, kakor jajce jajcu. "Protesta" delavski časnik poroča, da so tamošnji kozaki v policijski obleki i. maja tako nastopili proti delavcem, kakor, da bi jim zapovedoval naš general Bell iz Colo-rade. Seveda so "svetovni" časniki to stvar zamolčali, ker so tako zahtevale merodajne vladne barabe, ker jih je bilo samih sram zavrat-nega napada na miroljubne delavce. Okolu 50 tisoč delavcev se je zbralo ofltolu M az zini j eve ga spomenika v Buenos Alresu, kjer so razni govorniki govorili o pomenu prvega maj-nika. Komaj so delavci pričeli zborovati so jih napadli uniformovani vratorezci z golimi sabljami in puškami. Razumno je, da so se delavci proti napadu branili. Nastala je poulična bitka, v kateri je bil sodrug Josip Ocampo vstrdjen v glavo. Na stotine je bilo ranjenih na obeh straneh. Sodruga Josipa Ocampa so delavci zavili v rdečo zastavo ter ga odnesli v delavski dom. Tu se je zbralo zopet na tisoče naroda. TAoj jih je zopet vojaštvo v zvezi s policijskimi barabami napadlo ter jih razgnakx Na stotine je bilo are-t ovarii li in pričela je proti njim iHi socializmu za vso Ameriko. Kmalu se bode pričelo po vseh Zdr. drž. jednako postopati proti socialistom Ta izjava tega generala dokazuje, da je norec in da je skrajni čas, da se mu preskrbi mesto v kakšni norišnici. Republikanski politični harlekini Pri otvoritvi narodnega republikanskega zborovanja je Elihu Root, nekdanji vojni minister zmagoslavno zaupil: "Ali nimamo delavno vlado? Ali se niso vsi zakoni zvrše-vali? Ali se ne spoštuje zakon v Zdr. drž.? Ali ne vživa vlada v inozemstvu ugled in zaupanje? Kedaj je naša vlada bolj vplivala na mir, kakor sedaj? Ali ni naša vlada v sporazumu z vsem človeštvom ?'' Kdo se tu ne smeje? Ali ni Roo-tu znano, da uniformovani lopovi v Coloradi teptajo ustavni zakon? Ali Root ne čita časnikov? Ali nekdanji vojni minister ne ve, da se po vseh evropejskill parlamentih opozarja na ameriško nevarnost ? Nič, kot fraze, zopet stare fraze, koje smo že navajeni slišati iz ust lačnih politikarjev in plačanih kapitalističnih hlapcev, kedar se gre za nominacijo predsednika. Ali čas se bliža z bliskovito hitrostjo, ko bode ta gospoda poginila ob svojih lastnih frazah. Roosevelt dobil n*minacijo. Republikanci so na svojem 13 narodnem zborovanju imenovali našega vrlega Talija kandidatom za predsedniški stolcc. Nikar se 11c vznemirjajmo! Rooseveltu je bila že tisti dan nominacija zagotovljena. ko se je zopet sprijaznil z Rocke-fellerom, s katerim je imel nekoliko časa neki domač prepirček v stranki. Roosevelt bode tudi najbrže izvoljen. Ne jezimo se! On je bil ljubljenec ljudstva, tistega ljudstva, ki sestoji iz velekapitalistov, bankirjev, borznih Špekulantov, reakcionarnih delavskih vodij, neumnih de- Postopnč Bell Imenuje rudarje — živino. Najitifamnejši krvnišlci hlapec, kojega rabi kapitalizem v boju proti gospodarski in politični organizaciji rudarjev v Coloradi, toži in javka, da se ga v časnikih po krivici napada. V nekem listu trdi, da 1» z»T»uje povelja governerja Peabodya. ■ !oh se pa on ne briga, če dovolijo državljani živini, katero je izgnal iz države, kedar bode prdki sod odpravljen, vrniti se v Colorado. Ta uniformovana baraba, za katero bi bilo ime hijena še precaštno, dasi je to najbolj požrešna in strahopetna zverina, imenuje organizo-vane rudarje — živino, katere je njegova v pisane cunje oblečena svojat odtrgala od žen in otrok ter jih odgnala preko meje. Radovedni smo, če bodo tudi to zasramovanje vzeli organizovani delavci mirno na znanje, če bodo tudi to klofuto molče sprejeli. Listi poročajo, da se strokovne organizacije pripravljajo za protest. Well, saj je že tudi skrajni čas, da se ustavi delo mesarjema Bcllu in Peabodvu, ker sicer bode malopridnež Bell mislil, da je že abso'utni vladar v Ameriki. neusmiljen bi bil bog, če bi se 30,000 mašami ne dal omehčati svoje neskončno dobrotljivo srce! Ameriške Testi. Is d«£«le lopovov. Rudar Emil L. Johnson, katerega so mi ličarji izgnali iz Cripple Creek-a, se je usmrtil v Denveru. Siromak je popolnoma obupal, ker je pustil ženo m otroke v največji bedi. — To je sad uniformovanih kapitalističnih roparskih čet. Oborožena roparska druhal v Cripple Creeku je dala natisniti 3000 znamenj s naslednjim napisom: "Ne smejo se vrniti." To znamenje bodo nosili vsi sovražniki or-ganizovaiiih delavcev na svojih "hrabrih" prsih. Tako je prav! Vsaj bodo pošteni ljudje poznali uže od daleč izvržek človeštva — prodane hlapčevske duše v službi kapitalistov ter se jim pravočasno ognili, da se ne vmažejo z blatom, ki se drži teh moralnih propalic. V Viktoru so pričeli morilci nastavljati delavce v podjetju "Portland Mine", koje je "slavni" general Bell zaprl. Kdor hoče imeti dek>, mora prositi pri miličar^kemu odboru za dek>. Res, zglasik) se je majhne številce garjevcev, od katerih se je sramota zatekla h psom, ki so pričeli z delom. O Bellu, ie sploh ne vemo kaj bi rekli. Ta človek je najbrže kaj čul o barcelonskih grozovitostih ter jih hoče v Ameriki praktično izkusiti. Poleg je pa še ta vojaški diktator tako nesramen, da povdarja, da se je v Coloradi pričela predbitka proti Roosevelt, ki trdovratno molči o groznem in strašnem preganjanju delavcev v Coloradi, bode tudi v drugič, kot predsednik točno izpolnjeval želje kapitalistov, razvijal prapor imjicrializma ter se pošteno trudil, da se vvede tudi v Zdr. drž. amer. ruski despotizem. Nrkar se ne jezimo zastonj o tem, kaj nam bode prinesla bodočnost pod vlado Roosevelta, nekdanjega policijskega predsednika v New Yorku in divjega jezdeca. Misel svobodna bode kljub Rooseveltov, Rockefellerov, Morganov in vzlic rujovenja Roose-veltove druhali, li kateri prištevamo tudi Peabodya, osvojili ves svet. Kupčija t belimi suinji. Ne v Afriki, temveč v Zdr. drž. ameriških je kupčija s sužnji zopet pričela poganjati bujne cvetke. Na parniku "San Juan", ki je priplul iz Porto Rico v New Orleans, je precejšne številce deklet v starosti 16—20 let |>od nadzorst.om neke stare babure. Sužnice so namenjene v St. Louis, Mo., v neku vrvar-no, v kateri stavkajo vsled nizkih plač do kostij izkoriščane delavke. V St. Louisu je podjetniška družba najela nalašč hišo, v kateri bodo delavke nastanjene. — Sramota! 11 O rosa* nesreča v Now Yorku. Velikanska nesreča na parniku "General Slocum" dokazuje, da je takozvsnl pomorski nadzorni ški u-rad nekako zavetišče za služboželj-ne političarje, kakor vse druge javne ameriške naprave. Organizacija mornarjev "Central Federated U-nion" je izjavila, da so nadzorniki navadni politični koristok>vci, ki o pomorskon poslu še pojma nimajo. Na to izjavo organizacije pomorščakov je sodišče — mrtvaški oglednik Josip S. Berry ial aretovati Henrika Lundsberga, nadzornika za pomorsko plovitbo, kojega je pa zopet izpustil pod $500 varščine. Že danes lahko trdimo, * "Glas Svobode" [The voice op Liberty j Pri'i svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik'. "Gin i Svobode" Izide vsaki petek ki velja za AMERIKO: za celo leto ................$1.50 za psi leta .................75c ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta '.............kron 6 Kht'tv'1 »t the Poll Officii »t Chicago, 111., ti Second Clan M alter. Subscription $1.60 per year. A Iveriiiemeulson agreement. Naslov zu dopise in pošiljatve je sledeči: '< rlan Svobode' 5|W T'aroop St. Pilsen Stu. Chicago, 111. Lhlnlra uredništva. Pueblo, Colo. Kaj nam storiti. Prihodnjič. Za to številko je bilo prepozne doposlano. Vabilo na bc-je smo priobčili. Pozdrav! Kdor se zanimiva za jakost človeških mišic in kit,naj obišče predstavo Alojzija Schroederja v sobote dne 2. jnlijn ob 8 uri zvečer v "Narodna dvorani" 5H7So. Centre Ave. Us topni na prosta. Aloj/.ij Schroeder bode vzdihoval z lahkoto 100—225 funtov železne kroglje, lomil bode kamenje z rokami, i rgal železne verige, krivil železne drogove, vzdigoval s zobmi, krivil železne drogove iu konjske podkoye v čeljustih, pregrizoval s zobmi železne žroblje, trgal verige z vmtom itd. itd. Dopisi. Iz La Salle-a, Illinois. Večkrat som sc prepričal, da stoji "(II. Sv.'' na temelji resnice in pravice, zatoraj upam g. urednik, da txxk'te tudi meni odstopili majhen prost .roek za vse one spake, ki delajo napake. Gradiva imamo dovolj,; saj bi lahko v vsaki številki napolnili kake tri kolone. Ako gledamo naše duševne rev ckc. ki slepo tavajo za našir.i "vrlim Tončkom", ki. smatrajo tega nadu-icjja.4WIHLza nekako višjcJbitje, iz katertga govori sam sv. duh, se r.am smilijo, ker so golo orodje v roka!) našega prebrisanega mazi Ijenca. Kako veseli so ti ljudje, če jim na^ difni g. župnik podele dušne paše v poddbi bajk in pripovedk, ki so vse skovane le v jedini namen — polniti klerikalno malho. Torej ni čudo, ako je naš dični Tonček zahteval pri velikonočni spovedi od vsacega po pet dolarjev ter pretil, da vsafcteri naredi božji rop. ako se protivi tej odredb?, a|i pa če pojde h kaoetnu druzemu duhovniku k sporedi. Tacemu deljenju zakramentov se je vendar uprl «3d mož, ki je se lansko- leto daroval r» s&ricev $20 ter šel >tc spovedi k nemškemu župniku. kojerou j« povedal vctidogo-dek . >;a kar Mu j« župnik podel H kranictibe. , Ta zgled je ck)l«x>.vplival ra Slovence irt marticateri je obrni g. Tončku hrbet. ker ga je * poznal v celi nagoti.-- Zadnja, "Domovina" yt prn»»la o»>;iren dopia o veselici društ*fcj»y. družin«. Dopisnik omenja :hvk malenkosti, le poročilo.o godbi, ki je bila svoji nalogi povsem kos, j« ia-pustil. Pač se je pa osmešil Peteric vodja naših slavnih vitezov,,* »mešnim nastopom. G, Peterček ttpomnite si, da je potrebno, da se človek najpreje sam nauči, potem lahko šde druge vežba. Slovenec. IzCalumeta, Mich. Da-iravno je naša naselbina, jed-na največjih v Zdr. drž., vendar se le malokedaj čuje kak glas v vašem listu iz našega bakrenega kraja. Gotovo meiate, da vam bodem vsaj dam s kaj veselega poročal — a žal ravno naiprotno. V nedeljo sta dva »in brez Vsi tukajšnji listi so imeli drugi dan fine in dolge članke o omikanih Avstrijcih, posebno pa Kranjcih, Taki ljudje so krivi, da nas druge pitajo Američani potem z opazkami : "They are Austrians". — Prekleto žganje in druga brlozpa 1 Navadno se toži o slabem delu in nizkih plačali. Vendar bi lahko trdil 0 posameznikih, da še preveč zaslužijo, ker tavajo vedno pijani na -okolu, ,!ker njih želodec je vedno poln žganja, pive in vina. Dne 15. t. m. jc ponesrečil v Tamarack Mine naš rojak, mladenič star 22 let, ki je bil priljubljen po-vsodi, kjer so ga poznali. Lahka nm žemljica I Mogoče vam je znano g. urednik, da zidamo novo cerkev, ki bode najlepša v Calumetu. Lahko smo ponosni, stala bode okroglih $75,000. Ali m to lepo? Plačali smo jo že tudi. Sc beračili niso za njo ckolu trpinov-delavcev, ki se mučijo po rudnikih, kajti odlični Slovenci, ki so delali naort za cerkev so posegli v žepe svoje ter izplačali: G. Ruppe $25,000, gg. Vrtin bratje $10,000, Stukel $5,000, SustariČ isto, Vrbanc ravno toliko, Sterk $4000, drugo jc pa dal g. župnik Pakiž in cerkev jc bila tu. Ali še poznate v Zdr. drž. kak taksen kraj ? Jaz ga ne poznam — sedaj sem sc pa zbudil. Bile so sanje! — Da cerkev bodetno res zidali. Omenjeni gospodje, ki so bili V n*»jih sanjah tako darežljivi, imajo denar, a nihče ne da omenjene svote, pač pa "fehtajo" povsod. Daj in daj, tako se glasi beseda naših prvakov, daj vse za cCrkcv, kar zaslužiš. Jaz pa mislim, da bi bilo bolje, če bi bili dotični možje izdelali načrt za leseno cerkev, če nimajo denarja za zidano. Načrte bi delal marsikdo, potem pa beračil pri družili ljudeh za denar. Dajte torej j premožnejši ljudje, ki ste izdelali načrt, delavcc pa pustite na miru. Ruppeta kujejo Slovenci v deveta nel>esa, češ je naš rojak. Res bil je tedaj, ko ni nič imel. Dandanes je pa le takrat, če mu kaj nese. Otroci njegovi ne umejo slovenski, ker jim jc baje ta jezik prenizek. Prepričan sem pa, če bi nič imel, da bi znali njegovi otroci dobro slovenski, sam bi tudi povsod povdarjal, da je Slovenec. Drugikrat g. urednik vam bodem poročal bolj vesele reči, ker upam. da sc po tem dopisu spreobrnejo vsi t^r darujejo toliko denarja za cerkev, -kakor se mi je sanjalo, da ne bode treba trkati na vrata delavcev-trpinov. /. J■ Od nekod. Če človek čita naše slovenske časnike v Ameriki opazi, da sc nekateri slovenski časnikarji, kar trgajo za ruski carizem in despotizem, da bi vjeK na svoje prsi od belega čara kak križec ali red. Poštenemu človeku se kar gabi, če čita frazaste udanostne izjave carju, batjuaku, ki bi bile morda na mestu v kacem pe-trograjskeni časniku, ne pa v časnikih, ki so zagledali beli dan v Ameriki, na zemlji, ki ne pozna krona-nih glav. Pred kratkim je prišel v New Yodc neki ruski bojar, aristokrat, ki živi o žuljih in solzah ruskega naroda. Takoj je'začutila "V»e-slavjatrska beseda" potrebo, v kateri nosijo nekateri slavjanski kapitalisti zvonec, delati reklamo za jetični ruski carizem v imenu tu živečih Slavjanov, dasi jih nihče ni pooblastil v to. Sevpda bi se mi zavedni slovenski delavci prekleto mak) briga« za izjav^ posameznih ljudij, ako bi bile te . izjave omejene na njih osebo. fMi, če kdo govori v unenu naroda, potem je posebno, da ga narod tudi pooblasti v to: Dokler p» ddtični pooblastila nima Audi v imenu naroda govorili ne mon, 1 Best so naše simpatije u*sM*ani ruflkcga- naroda, twt«g» narod*, ki v rudnikih, m polj tvorni-tabikojega prvofrwtelji umirajo pp rudah ječah. Nikakor pa ne moreno simpatizovati a JBflbrjkoivi in drti-zimi. jednafciim krvottfti, in krvniki našega bratfJcega ruekeg* naroda. : . Zato povemo tu odprto, kdor se klanja ruskim dvorjanom in carju, kdor na piva v družbi ruskih hlapčevskih dvorjanov ruskemu carju je sovražnik rtn&ega naroda, ker ponareja javno mnenje slavjanskih narodov o ruskem carizmu in des-potizmu. — Basta! P—l- Iz Huntlngtona, Ark. Po naključbi mi je prišel v roke "Amcrikansfci Slovenec", v katerem neko neumnp človeče napada javno ljudi, ki niso v nobeni zvezi z dopisom V Lil. Nar." Klenkalno pobarvano človeče se jezi, da je nekdo pi»al v "Gl. Nar.' , da sc ljudje selijo odtod, ker primanjkuje dela. mene pa prav jaz napisal omenjenega dopisa. Jaz rad potrdim, tla je resnica, da primanjkuje dela tukaj, ker so šli rojaki, kar trumonta proč, da si preskrbe drugod delo. Agent za klerikalno bisago mi predbaciva, da ne hodim v cerkev, ker nisem šel k spovedi. No, jaz mu'odprto povem, da že 20 let nisem bil pri spovedi, ker nočem, da bi sc drugi mastili za moj trdo pri-služeni denar. Nadalje mi predbaciva, da bi si tudi jaz rad kupil svet in hišo, pa da nc morem, ker ljubim preveč /eernenovo vodo, Res pijem pivo, a nikdar me še ni to človeče napajalo, kupil sem si jra za svoj denar. Naobratno, sem pa jaz že precej potrošil za omenjenega klerikalnega agenta Matijo Ogradvo, ko je pricapijal iz Colorado Ako vas bode še šegatalo, kar o-glasite sc v "Am. SI.", dobili bodete tak odgovor, da vas bode za vselej minoto pisariti v liste. L. K—ch. Iz Colorade. Despotizem in militarizem sta pregnala civilno upravo v Coloradi. Organizovani nasilniki so poteptali pravico in zakon. Ameriško ljudstvo ne pozna natančno vseh dogodkov v nesrečni deželi, To ni stavka temveč navaden boj mej delom in kapitalom. To je država posebnih koristi), sa \posebne interese. Nezakonita tolpa, katero podpira milica, daje rudarskim mestom po željah rudniških lastnikov "zakon in red, istih .lastnikov, ki so pokvarili cakonodajstiv ter sabranili, da se »i osemurni delavnik vpeljal zakonitim potoni. Vsaki človtft, če tudi ivi prijatelj delavskih organizacij, bi sc moral temu nasilnemu nastopu kapitalistične svojati postaviti po robu, ko vidi, da vojaki zasedajo magistrate v Zdr. amer. drž,, da z vrvico v roki uniformovana četa roparjev prisili postavno izvoljene državne uradnike odpovedati sc njihovim službam. Sodniki so zaprli sodne dvorane in privatne pisarne, bežali so, da si rešijo življenje svoje. V pisane cape oblečena vojaška druhal je brez zaslišbe in obsodbe šiloma odgnala čez mejo mirne državljane. Ako bi bili a dajo'lilija društva, prodajalne in tovarne, sami se pa združujejo v močne zaveze. ; Čas je že, da ljudstvo spozna, da bogatini od ljudskih zastopfliov kupujejo postave, da ten/ laglje vladajo sebi v.korist. Ml ( Neki kapitalistični dnevnik, vprašuje, zakaj se,socializem in anarhizem, tako, hitro razvijata v Evropi, v Zdr. dižavah pa le slabo napredujeta^.' . •«>!» Odgovor jc tu lah«k.i, >. 1 Ljudstvo v Zdr., državah še, ve-' dno trdno veruje, da » daja,politične in .družabne krivice odstraniti t voHkiinu listki. , . Dobi večino pri volitvah odgovarja amerilouisko, ljudstvo agitatorju, ki hoče provzročiti revolueijo. it, Ali razmere so se predrugačile, Pcklivjana kapitalističiu svojat v Coloradi odpira ameriškemu ljud-atvn oči m ne čudimo se, ako se ime riškemu ljudstvu vtrga necega dne nit potrpežljivosti. Ahasvtf Iz Pueblo, Colorado. Slovenska podružnica W. F. of M. "Zapadna zaveza rudarjev" ima vaaki torek ob oami uri zvečer ayo-jo sejo. Na aejo, ki l«de drugi to-rekvmeseen juliju ae vabijo vsi zanesljivi možje, ki bo ali ne člani organizacijo. Slovenski delavci pridite ti« s«, jo, ako hočete zboljsati »voj žalostni gospodarski položaj IzjCollinwooda, O. Kjer se laže in obrekuje, tja se pridruži tudi klevelamlska "Domovina". Če kapitalistični lopovi iz-vrše kako hudodelstvo, tedaj jih naša blagoslovljena "Domovina" gotovo brani. "Domovina" sc je v 85. št. t. 1. postavila direktno na stran koloradski!) izkoriščevalcev ker .v zavijanju resnice o koloradskih dogodkih nad-kriluje najbolj umazano pisane kapitalistične časnike. Mi nc vemo, zakaj sc maziljeni pisač "Domovine" ne oglasi pri rudarski organizaciji, da bi dobil $5000 nagrade, katero jc razpisala rudarska organizacija, ko tako dobro ve, da so dinamitno raztrelbo na postaji Indcpcndencc zvršiti linijski delavci? "Nova Domovina" dobro ve, da jc sodnjisko dokazano, da je lastniška družba Mine Owners Association že pred meseci najela necega lopova, ki jc dovršil napad na vlak v katerem se jc vozil Pcabody. Dotični lopov je pred sodni jo ciivčno povedal, da za $500 še enkrat izvrš' napad. Seveda nc moremo pričakovati, da bi "Domovina" pisala resnico, ker živi o lažeh, obrekovanju in zavijanju resnicc, kajti morala njenih "žegnanih" pisačev je padla že tako nizko, da nc ločijo resnico od Inžij. Mej nami slovenskimi delavci sc je pa porodila misel proč 7. listom, ki .stoji v službi k.v italistov — naših izkoriščevalcev ter naj išče odjemalcev mej kapitalisti. Iz Frontenaco, Kan. žalostno novico imam za poročati g. urednik. Našemu vrlemu rojaku Ivanu Božiču je umrla soproga v 2. letu svoje starosti na forodu. Umrla Margareta Božič je bila zelo priljubljena ženska. Dne 9. junija smo jo s novorojenim detetom ob veliki vdeležbi Slovencev izročili materi zemlji. — Lahka ji zctnljica! Naš rojak Ivan Božič je vrl mož, ki stoji v vrstah socialističnih delavcev ter se vstrajno bori za pravice delavcev. Če bi imeli mnogo tacih mož, bi delavcem-trpinom kmalu sijalo solncc svobode. Na tem mestu mu izrekamo vsi zavedni delavci sožaljc za izgubo, ki ga je zadela, v nadi, da vsaj ostane on med nami šc mnogo leta, kapitalistom v strah, delavcem pa v podporo. M. Mam. Veliki obletni izlet. Društva "Slovenija" stev. 44. > C, 5. B, P, J, ^ V East Nido tirov«, South Chicago •na 103 cesti in Indianapolis Ave. KI BODE ONE U. JULIJA, 1904. Kegljanje za dobitki v vrednosti $10.00. Vzemi Robey' Hammond ali Whiting voz ulične železnice vGrovo^ia .Madison Ave: in 03. cesti. Vstopnina za osebo 25 centov. SLIKA PREDSTAVLJA x uro za (lame. Pokrovi bo preteguj en i z zlatomj Gold filed, jamčeni za 20 let. Kolc-sovje na razpolagoElgin uli Waltham. Zdaj samo §12.50 Moi, osreči Bvojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 8» K. Madison St. Chicago, III. KALIFORNIJSKO VINO na prodaj. Pridelek farmo liill tiirt Wineyard. Dobro orno in belo vino j jo 35 do 45 centov galon; staro be-lo ali črno vino SO centov galon; risling Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati ?2 za posodo. Drožnik po $a.'2r( do$2.7r> Bal.; slivovic po gal. Pri večjem na-rooily dam popust. V nmogobrojna naročila se pri-pOročam STKFAN JAKSIIK Oox 77 Crockett, Cal. K" Anton Sukle PUEBLO. Colo fiOl S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 092 Red in 878 Black V PODPORO bolnemu »odrugu 8lmonu K«v«ICu: Chicago, III. — Slovenski »oclaliatl tnt Klub $5.00; Jom. More. F. PeUcho po »1.00; Jo«. VerfCaJ. Frank Pletto po 60c; Frank Mubl, 'Jak. PolanSek, j os. PolanSek. And. Poravne, Jo«. Za vrtnlk. Frank MladIC. John Horvat. John Belko, F. Lesar, A. H. Skublc. A. Jerman po 2Se. Alleghany, Pa—Koatelac, PavllC, Pe-clja, Vukovič,Banj«mlnJ5netlfl,Holobar, OJurlC po 50c; Bla&kovlC, JerilC. Llaka, PuljaCIČ, Skele, Arh, Brftak. VruCko, Dausr. Korarte, Matuna. KrailC, Vuek, KOBpa Cop, Bukovaak, Sumbergcr it.t, Stamberger »t. 2, KavCIfi po 28c; Petri kovlC In N. M. po 10c. Cleveland, O. — Frank Tancig 75c. In Ignac Huth 25c. Sodrugl! Simon Je bit v soboto U bolnice "St. Joseph" v Jolletu odpu-Men. v kateri Je bil preko 10 tednov. Ali meseci bodo pretekli, da bode 10-pet sposoben za dela Objavljena podpora mu gotovo pomaga li najhujše stiske, toda pred nJim Je »e temna bodočnost. — Kdor pomaga v sili, pomaga Stokrat! Pokati m o *e v prihodnje, da smo v slU v resnici vsi u Jed-neg* da ni to prazna fraza, ki le lepo doni, kakor Je bit sodrug 8imon Kav-Ci«' vedno za vse. dokler Je bil »drav. Vsa darila na) «e v prihodnje po iiljajo direktno Simonu KavClCu, Bo* 1SS Coal City, lil., alf pa tajniku socialnega kluba *red. Petsche-tu, 67« W. SI. it. Chicago, IU. iSfeitlBl Vesti. DruiUo "Slavij«" U U 8, N..P, v Chksagm I|J» ima eroje redne me »efne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Nšročnl dvorani na 587 8. Centre- Ave. Mt' •("' DruftlvQ "Bratoljub" it. 7. 8, N. P. f v Clarldgc, Pa, ima arpje rndne m«-sečne seje vtiko prvo nedeljo v mesecu. SomUlJentkl se vabijo v druitvo. '■> Mff' tI • 1 ,f« J Dvu Izvolite si naročiti najmodnejso obleko ali površnik? ~ i Naša več. letna skuloi« v tem pmIu vam jamči, da vam napfavinw no vaši volji iu okuau obleke in površnike is nafte velike aaloge vsakovrstnega domačega ali importiraneaa aukna za tako niiko ceno, kakor nikjer drugod. Naročena obleka ali površnik od ,1X2.00 naprej. Oovorimo slovensko. Vprašaj p« številki 10 Slovenska Narodna Podporna Jednoia. s sedežem v Chicago, Illinois. Pronc 19. junij^ 1867 je bU, cesar. )faks v Kveretarynk strel jen, zajedno z njitn pa generala Miramof jo yodit«- Ija klerikalizma, in Jatrfrt je prevzel zopet vlado. Majcsrmitfjan je Upadel kot žrtev političnih aspiracij rimskega papeža in njegovih duhovnikov. }* /J ; • irlžsm Lurika voda , . , Anion JotUHi, c. kr. finančni komisar, priobčil j* v "Slovencu" to-le originalno zahvalo: 1 »v Podpisani. Sem koncem preteklega njeseca na službenem potovanju nevarno obolel v želodcu in čre-vih. Na nasvet zdravnikov moral tem 1. maja v bolnišnica Tukaj mc je gospod dr. Slajmer z drughni zdravniki preiskal in prišli so do zaključka a vsakokratni papež ad personam. Zaradi psovke W Motiča eventualno smeh v to legitimovani papeževi sorodniki sqdno preganjati vsled privatnega žaljenja časti, ni Ra to delikt, ki bi se mogel uradno žfcsledovafi. Zanjrti.tegfcje predlp-sc pritožba qdkkmi. Tako je sodni dvor tudi storil in Motiča oprostil, ,«„.„, Paslaae^v sviajaku. Poflanec .Fressl, češki narodhi socialist je 9Wksal,v Kišice pri Ifl-znu sluxlt Jk katerepu pa je pr^glo le inalo njegovih pristašev* pa£ pa Isnogo socialnih demokcator. Ker grenko vino. Fressl ni hotel pod takimi razmera-, polito pr«Uvljaaja».ažtsti k«Ue»*u- mi imeti shoda, so^casoc. -častili v prvič s hlačicami in naram-niki prav kakršne ima oče. Hlačice so bile slava in ponos njegovega srca. Ko jc šel spat zvečer, stisnil jih je vselej trdno v naročje. Neko noč jih je tam dobila mati in ker je mislila, da so paglavčkti v nadlego, vze!a jih jc previdno in obesila na stol poleg postelje. Prfliodnje jutro se je Jurček dolgo pomenkoval z materjo. "Mama, ali mi nisi rekla, da angeljčki vse vidijo, kar naredim?" "Prav gotovo, Jurček." — "Ali me pa varujejo, ko spim?" — "Da, sinček, vidijo te in opazijo vse, kar storiš." — "Ali pridejo prav v mojo sobo po noči?" — "Da, ljub-ček, dobri angeljčki so vedno po-vsad.'' — "Ej, to se mi je zdelo," reče Jurček zamišljeno in zapreti z roko, "prav gotovo so se igrali z mojimi hlačami." Tigri v Indiji. V srednjih pokrajinah Indije so leta 1903 tigri raztrgali 190 ljudi, zato pa je zgubilo tudi 199 tigrov življenje. Vseh 190 človeških žrtev pa imajo baje le štirji tigri "na vesti". Ne loti se namreč vsak tiger človeka, večina napada le živino, toda če pa se. je ta zverina enkrat lotila človeka, poteni ji ne diši nobeno živalsko meso tako zelo kakor človek, naj si bo bel, črn ali rjav, V enem okraju so imeli ti-grinjo, ki je požrla 48 oseb, tedaj skoraj vsak den po enega človeka. Tigri, ki napadajo ljudi so zelo zviti in prsvidni. Bili so lovci, ki bo jih po celo kto iskali, ne da bi bili videli le enega tigra. Je hitro ebogatel. Pripovedka grškega modrijana, ki je nasprotoval brezvestni domišljiji za nabavo hitrega bogatstva. Bogati mož je pripovedoval, da vsi, ki so nesposobni v naglici obogateti govorijo isto tako. Lažje je postati bogat kakor moder. Nadalje pripoveduje, da je pričel s trgovino, kateri je posvetil ves čas in energijo ter svojo visoko učenost. V teku enega leta je bolj obogatel, kakor njegovi tekmovalci tekom celega življenja. Imel sem izvrstnega so-druga — dober želodec. Kdor hoče hiti srečen v življenju svojem mora jq»eti zdrav želodec. Edino zdravilo, ki vzdržuje zdrav m krepak želodec je Trinerjevo zdravilno To vino napravi pra- ZEMLjiŠCA NA PRODAJ. Na prodaj je 11 lotov mej Bridge in Ruby-evo cesto po juko nizki ceni. To zadevno so obrnite na Antonu Dovjaka 329 Bluff ,Str. Joliet, 111. KJE JE JANEZ BUTAJLE, <,loma iz Vrha, fara Stopče? V Ameriko jo prišel pred 7 loti. Pred i leti jo bil v Calnmetu, Mich.Od takrat r je pa izginil in bo iuj ve kam. Kdor rojakov ve kaj o njemu, naj blagovoli naznaniti njegovemu bratu, pravkar došlemu iz stare domovine, Antonu Butajiu Box 4010aridge, P«, Znižana voinja v Yellowstone park. Northern Pacific železnica naznanja znllano vozno cono iz Chicago, St. Paula, Duluthi in drugih soverozapad-nlh krajev v Yellowstone park In preko nJega. S to znllano vožnjo bo združeni tudi znižani vozni troški v parku. Novi hoteli bo dozidani. Starodavna gostilna, modoma v vsakem ozlru, postavljena lz hlodov bilza čudežnih vrolcev, jo najbolj zanimivo poslopje v deželi. I'qleg Je pa precej lepih novih hotelov na obrežju YeliowBtone Jezera, ki bo najlep&l okras parka. V vsakem hotelu Je prostora za 250 gostov. Hoteli Imajo električno razsvetljavo, kurjavo na plin In svojo lastno godbo. Sezona prlCenja z 1. Julijem ter konča koncem septembra. Vozno liBtko kupite na N. P. R., preko Llvlngaton In Gardener. Za svet lahko povpraSate vsacoga agenta Northern Pacific železnice, ali pa plSlte glavnemu agentu A. M. Cle-land, G^n. Passgr's Agent 8t. Paul, Minn., za pojasnila, poleg pa priložite znamk za C centov za knjižico 'Wonderland 1904". Posebno obvestilo. Nova prekomorska vožnja proko sro dozomskega in adrijanskega morja — prolskuftona Črta Cunard Line ustanovljena leta 1840. Najstarejia prekomorska črta, ki jo z dnem 20. aprila pričela s plovitbo lz New Yorka direktno v Trst In Reko. Družba Ima vollke, novb In elegantne parnlke na dva vijaka. Vsaki pamik nosi 10.000 ton. Parniki odplujejo lz New Yorka: "Ultonla" (dva vijaka) 10.402 ton, v torek 5. Julija. "Slavonia" (dva vijaka) 10.005 ton, v torek 19. julija. "Pannonla" (dva vijaka) 10.500 ton v torek 2. avgubta In potem se vrste parniki vsaki četrti večer. Zaradi nizkih cen. posebno radi tretjega raz reda obrnite se na nafte agente. Ifiče-mo tudi agente. P. G. Whiting, Mgr, Dearborn & Randolph St., Chicago, III Poskusite najboljše unijske A—B, X—Lent in Criterion smodko katere izdeluje H. F, Aring 91(5 Payno Aye. Cleveland, O. Postrežba toina. Cene nizke. ti«tmmm«mmmiiX trdi iivfe in možgane. Akoravoo si popqinoqia >dr*V, trafo t* naravno. čisto. in iz trte- pridano zdravilo.. Dobi se v vseh kkaroah, dobrih gostilnah An pri izdelovalcu Josip Trinerju 799 So. Ashland Ave., Pilsen Station, Chicago, 111. SLUŽBO ISCE slovensko dekle. Ponudbe naj se pošiljajo na Julijo More, 576 w. 21, »t. Chicago, 111. _____ KJE STA Aiejzlj Pogorele In Jos. Stimac, doma iz Črnega loga. Prvi spreminja vrfkmi *voj*> i-me. Imenuje so tudi - Sretler. Kdoi veza njiju bivaličče naj blagovoli proti povratkutmekov naznaniti Antonu Pleee-tu, P.O. Box 111, Madison, III. NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz I^jubljnne, iz katerega kuham sam najbolji brinjoveo! Kdor hoče dobro kapljico brinjevca piti, naj se obrne na ,, - i. John Kracker-ja 1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. Ferdinand fetsclie 576 w. -21, st»ket okrajnlnotar v sveii a c. L anatr. ogr. konzulatom. : 1 Glavni agent Mbtbopoli-tsn' i'lpaiai nat. Nobtwektbrn ElWh'iNauawog.,«, ^nj-r^vr r I.OHJT.fERBEZAR 629 S. Santa Fs Avs. PUEBLO. priporočam rojakom svojo novq, lepo Wejeno gostilno, k jet tooim vedno svele Waltarjevo pivo.' 1»-, rrrstnO zganjs in finesmodkena raspolagoy - .i*—^ - IT F, l SKALA k CO . 830- 322 w. 18. ulica (esk0--hl0van8ka banka. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, iiterjatev denarja in vrednostnih s t vari j po celem sveta, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr, driavah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravuih listin. Dedščine. Zastopniki družb: bremške, ham-burške, antverpške, rottenlamske in francoske prekomoreko— vo*ne črte. V New Yorkn in ostalih ev-ropejskib pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki V slučaji zrtdrška oziroma zaprek potnikov, obynite se na nas j C. G. F0UCEK 586 Centre Ave, na vogalu 18. ul. Najboljša česko-slovanska lekarna v Clkagu V nji so nahaja tudi pošta, kjer je mogoče po- šiljuti novce po vsi Aniej^ijnv Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporoČenih pii(om7pOtHtflp P° ailjajo se kov-čegi in drugo na vso strani Zed. držav. V lekarni oni in i rajo naslednji zdravniki: Dh Martin Ivec, vsak večer od (i. ,do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12, dopoldne in od T.-U. - zvečer: Dr. Kolar, Dr, Both, Dr. Chvotal, in Dr. Čuiiat! •I Ako sto bolni, stopilo v mojo lekarno in »pomagalo se Vuui l>ode. URBAN BRO'8 . Hi? 393 \V. 18th. St.Chlcag«, III. CENA IN PO&KA POSTKEZBA ZA ameriko patentirane Harinonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Uoloh 203 Bkidoe St. JOLIET, ILL. 500 lnož m ®a'ner* jevo pivo in Bourbon Wis-ky piti, finesmoidke kaditi in so veseliti. Kaz]>oši)jn staro belo in staro črno vino po oO centov, ter star grujK' brandy i>o $2.75 koIoii, ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohia. Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izd i rati svoje, mogoče še popolnoma zdravo zobe? Pust Bi jih zaliti s zlatom ali srobrom kar ti za vselej dobro in po najniž ceni napravi B. K. SIMONEK l 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Tel : Morgan 43b, O' © Di% M. A. Weisskopf Ashland Jive, Telefon Canal 476 -v Yoi-k. Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljSa rfca.-fir, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. • lodca ojdrav-Ijeu. r •■i- •■ tudi ta miiii mogel pomoči, Janko pl.KrilM tako da Tyrone, Pa. Opatov praporščak. Zgodoviska povsst. Spisal F. R. XLII, Ravan je bil silno presenečen, ko ga je na Smreki obiska! grajski kaplan iz St. Lamberta in mu povedal, da želi vojvodinja Virida ž njim govoriti. Rovan je izprva mislil, da je to nova past, saj ni vedel, da je bil opat pripravil napad na njegovoo osebo, ne da, bi bila vojvodinja kaj vedela o tem. Kako se je torej začudil, ko mu je grajski kaplan razodel, da je vojvodinja zaradi tega poskušanega napada pretrgala vse zveze z opatom in neče ž njim več občevati, pač pa želi, da jo Rovan obišče. Že naslednjega dne sc je odpravil Rovan z Matijo v št. Lambert, šel je tem rajši, ker je upal, da vidi Margareto. In tudi Matija je šel jako rad v št. Lambert. — Kakor svetopisemski jelen po svetopisemskih, vodah, tako kriči moj želodec po tistem laškem vinu, ki ga pijd v Št. Lambertu, je spotoma zatrjeval Matija svojemu prijatelju. Kakor olje teče ta kaplica in ko bi vedel, da bi dobil te pijače v peklu, bi se še hudiču zapisal. — Ti postaneš še pravi pijanec, je Rovan pograjal svojega spremljevalca. Saj jaz tudi čislam dober požirek, a zadnji čas si ti skoro vedno pijan, kadar te vidim. Zdaj se je Matija resnično razjezil. — Tako? je kričal in ustavil svojega konja. Tako govoriš z mano? Lep prijatelj si ti. Kadar sem pijan, me vsak hudič v:di, kadar son pa žejen, me pa noben zlodej ne pozna. In ker Rovami Mati jeva jeza t.i čisto nič imponirala, "se je mož še bolj raztogotil. — Le norčuj se in zasmehuj me, je dejal Matija. Pa dolgo se ne boš. Se danes vprašam vojvodinjo, če nie vzame v službo ali pa profa Lamberga, In nič več ni izprcgovoril Matija, dokler nista prišla v Št. Lambert. Tam ju je sprejel grajski kaplan, ki je z veliko prijaznostjo prihitel Rovami nasprot. in ga pozdravil z neko posebno udanostjo. — Srčno pozdravljamo novo zvezdo na šentlambcrškcm obnebju, je dejal kaplan m se Rovami globoko poklonil. Matija pa ni raziune! tega izreka in se torej začudil. — Kakšna na je ta zvezda? je vpraša! kaplana. — No, to je vendar gospod Rovan. je dejal'kaplan. Matija je strmel. Najprej je pogledal kaplana od strani, potem pa se je obrnil k Rovanu, ki je te komplimente popolnoma preziral, ter mu dejal: — Torej taka je tvoja pravičnost. Mene si zmerjal, da sem pijan, temu božjemu namestniku, ki se ga je že na vse zgodaj navlekel, pa ne rečeš ničesar. Res, lepega prijatelja sem si izbral. — Kako moreš reči, da sem jaz pijan, se je znesel kaplan nad Matij0- ' . — Kaj morda niste? je renčal Matija. Trezen človek vendar ne bo Rovana imenoval zvezdo. Ko bi bili že mene primerjali z zvezdo, bi nič ne rekel, zakaj časih se mi nos res sveti, ali Rovana imenovati zvezdo, to je vendar neumno. _ Ali kar sem rekel, to je bilo le poetično povedano, se je jezil kaplan. — Kaj je bo poeti ako, ne van, je odgovoril Matija, neumno pa je bilo, to vem in na to prisezem. Rovan se ni Čisto nič vtikal v ta razgovor, nego pustil prepirljivca na dvorišču in šel v grad. Komaj pa je bil izginil za vratmi, je kaplan hitel pravit Matiji, zadcaj j« imenoval Rovana zvezdo in mu tudi povedal, da se je vojvodinja sprla z opatom in da neče več z njim občevati. Matija je bil seveda jako zadovoljen s tem, kar je i zvedel . .kajti njemu se je rdelo, da bi Rovan popolnoma prav storil, če bi začel t vojvodinjo za nekaj časa ljubezen, Češ, da bi to Rovanu gotovo prineslo veliko korist, grofico Heleno pa še vedno lahko vzame. Kmalu sta kaplan in Matija sedela za vrčem one laške kapljice, ki je Matiji tako ugajala, in seveda na dolgo in široko raipravljala o tej isti stvari ter delala načrte za pri-hodnjost. V tem je Rovan že sedel pri voj-vodinji, ki ga je sprejela kar naj-Ijubezniveje m mu z veliko vnemo pripovedovala, da ni čisto nič kriva na napadu, ki ga je opat mislil nanj napraviti. In z veliko gorečnostjo je vabrta Rovana, naj jo odslej več krat obidcuje. — Tako sama bom sedaj, je adi bovala vojvodinja. Margareta se v _ omozt, grofica Helena pa pojde k svoji teti na štajersko. Kako potrebna bom družbe in tolažbe. Ali bodete časih prišli sem gospod Rovan. Vojvodinja sc je zaljubljeno stisnila k Rovanu, tako da je ta prišel v največjo zadrego in ni vedel kako bi se ubranil tega približevanja. Na srečo je prihrumela v sobo grofica Helena in naredila konec temu kočljivemu pogovoru. Rovanu ni bilo obstanka v gradu. Rad bi bil prišel v dotiko v Margareto, a ta ves dan ni zapustila svoje sobe. — Tako čudna je že nekaj dni sem, je pripovedovala grofica Helena, Ko bi ne vedela, da je baron Gall njen ženin; bi mislila, da je nesrečno zaljubljena. -Z nikomur ne govori, vedno je sama, večkrat ima objokane oči, a ko sem ji povedala, da sle vi tukaj, gosjwd Rovan, se je zaklenila v sobo in je rekla, da Vas neče videti. Kaj to pomeni? Kaj ste ji pa storili? Rovan je ta dan prestal težke duševne boje. Po grofici Heleni jc prosil Margareto, naj mu dovoli kratek pogovor, a Margareta mu je sporočila, da mu je že rekla, kar mu je imela povedati: "Ne upajte ničesar; Vi ste sovražnik moje rodo-vine, jaz pa sem nevesta Josta barona Galla" — te Margaretine besede so šumele Rovanu po glavi in kar. nič >e ni zmenil za zvedava vprašanja grofice Helene, ki se ni mogla načuditi, da imata Rovan in Margareta neke skrivnosti. Rovan je proti večeru zapustil grad, in sicer s trdnim sklepom, da nikdar več nc prestopi njegovega praga. Še tisti dan jc spisal pismo, s katerim jc grofa Ortenburškega prosil, naj ga vzame v službo, in odločen je bil, da za vselej zapusti svojo domovino. V samostanu je bilo ta dan vse ]K»konci. Prišel jc bil peneralni vizitator opat Castiel iz Bordone, da preišče razmere v samostanu in zasliši priče. Sprejeli in jiogostili so ga sijajno. Opat jc zaslišal vse tiste menihe, ki so svoj čas (ožili opata Albertusa, a s6 bili sedaj vsi Albertusovi prijatelji, in vsi po vrsti so prisegli, da so bile njihove pritožbe neosnovane in neresnične in nobenega ni pekla vest, da so po vrsti po krivem prisegli. Albertu! je bil opaitu Castielu daroval troje lepih konj "za spomin-' in mu odštel joo srebrnikov za "potne stroške" in Castiel je odpotoval na Koroško v Vetrinj, kamor so bili sklicani tudi opat Angetus iz Reina, opat iz Kostanjevice in opat iz Cvetla. Čez nekaj dni je dobil Albertus pismeno obvestilo o tem, kar se je zgodilo v Vctrinju. Opat Castiel mu je sporočil, da ga je na podlagi pod prisego storjenih izpovedi za-trških menihov potrdil kot zatiškega opata, da pa je temu vizitator Angelus ugovarjaj, ker ni bil zaslišan Andrej Rovan. Angelus je zahteval, naj se vrši nova preiskava in zasliši tudi Rovan, in ker opat Castiel v to ni privolil, so se Angelus in tovariši pritožili na generalni kapitelj. Opata Albertusa pa to sporočilo ni vznemirilo. Zaznal je bil med tem, da je Andrej Rovan zapustil domovino. Kam je šel, tega ni nihče vedel, ker se je bil Rovan le pismeno poslovil od vojvodinje, Margarete in Helene, a v pismu ni povedal, kam da gre. Pretekli so meseci. V samostanu so živeli razkošno in razuzdano in kadar je zmanjkalo denarja, je opat kmetom naložiL novih bremen. V samostanu so imeli vse polno žen^t in pijančevanje je bik) toliko, da časih še ob nedeljah ni bik) mase. Nevolja med kmetskim ljudstvom je rasla, ali zdaj ni bik) nikogar, ki bi se bil za kmeta zavzel, nikogar, ki bi ga bil branil. Opat se je med tem zopet sprijaznil z vojvodinjo ali staro prijateljstvo se ni dalo več obnoviti, Voj vodinja je bila prepričana, da je Rovana pregnal iz domovine opat in tega mu ni odpustila in ni hotela zanj nikakih korakov več storiti Helena je zapustila št. Lambert. Kmalu potem, ko je bil Rovan odšel iz domovine, se je tudi ona odločila, da gre k svoji teti. Vojvodinja je bila vedno sitna. Margareta pa molčeča in žalostna, tako da veseli grofici v št. Lambertu ni bilo več izhajati. Margareta je bila sedaj sama z vojvodinjo, kajti tudi baron Gall je bil šel na svoje posestvo, nevoljen, da je Margareta kar za pol leta odložila poroko in se ni dala pregovoriti, da !>' se poroka prej vršila. Prišla je jesen. Nekega dne se je Margareta »prehajala po grajskem vrtu, zatopljena k*kor4^.Jp-vadi v svoje misli, \ to se je F*> cesti od Vač prišedši jezdec ustavil pri zidu. Gospodična Margareta! jc za-klical zaprašeni jezdec in se s konjem pomaknil bliže k zidu, Margareta se je ozrla nanj in presenečena vskliknila: — Matija! Pristopila je k zidu, a Matija ji ni dal časa, da bi ga kaj vprašala, nego rekel: Sporočiti Vam imam važne reči. Prosim, idite v grad! In — Rovan? je trepetaje vprašala Margareta. Matija pa je bil že pognal konja in zdirjal v grad. XLIII. Matijev pogovor z Margareto ni trajal dolgo. Povedal je na kratko, kar je imel sporočiti, notem pa hotel zopet odjezditi. Toda Margareta ga ni pustila proč. Spremila ga je k vojyodinji Viridi in ga pustila tam, med tem ko se je sama nemudoma. odpeljala v zatiški samostan k opatu. Vojvodinja je Matijo le malo poznala in je imela »ploh navado, da je zlasti napram tujim ljudem nastopata jako dostojanstveno. Tudi Matijo je sprejela jako hladno, ali Matija je bil mož, ki sploh ni imel' respekta pred nikomur na svetu in kateremu ni mogel nihče impo-nirati. — Margareta mi je povedala, da ste prinesli važne novice, je končno začela vojvodinja, ker Matija, odkar je vstopil pri nji, Še ni izpre-govoril nobene besede, nego se le ravnodušno oziral po sobi in motril polil št vo. — Da, je odgovoril Matija, važne novice! Sicer sem pa že vse povedal gospodični Margareti. — Kaj pa se je zgodilo? je vprašala vojvodinja nestrpno. — Kar se je zgodilo, še ni tako hudo, je menil Matija, a kar se pri: pravlja, to je nekaj posebnega. V leni jc zazrl Matija na omari veliko benečansko vazo. Nc meneč se za vojvodinjo, je .pristopil k omari in pogledal v vazo, potem pa dejal: čemu pa imate ta prazen lonec? Ko bi bil jaz grajščak na št. Lambertu in bi imel take lonce, ki morali biti vedno polni vina. Saj pride lahko kak žejen popotnik z važnimi novicami. Vojvodinja je zdaj umela, zakaj je Matija jako malobeseden. Pozvonila je in naročila došli služkinji naj prinese vina. Matija je to naročilo jako razveselilo. — Pa tistega ta laškega prinesite, je zaklical služkinji in obrnivši se k vojvodinji ji je rekel: Saj ste prav prijazna gospa! Midva se bo-deva prav lahko prazumela. Ko je imel Matija vrč z vinom pred sel)oj in se je okrepčal, je začel |>ripovedovati: — Torej, da veste! Generalni kapitelj je sklenil, da se opata Al-bertiwa začasno odstavi. Dalje je kapitelj naročil opatu (kostanjfcvi-škemu, opatu vetrinj skemu in vizi-tatorju opatu Angelusu, da vse tožbe, kar jih je bik) podanih proti opatu Albertusu, iznova preišče. Zaslišali se morajo pred prisego vse priče, tudi kmetje m ženske. Včeraj sta bila v Ljubljani že zaslišana cesarski notar Leutwin in pa oskrbnik zatiškega dvorca. Oba sta izpovedala tako slabo za opata Albertusa, da so opatje kot preiskovalni komisarji sklenili, se polastiti Albertusa in ga zapreti za toliko časa, da bo preiskava končana. Slabo kaže za Albertusa, prav slaba Bog daj, da bi ga obsodili na smrt, saj druzega tako ni zasluzil. — Kdo ve, če je to resnično, je menila vojvodinja. — Kdo ve? Jaz veml je rentačil Matija. Sai mi je Rovan povedal! — Rovan? se je čudila vojvodinja. Kje pa je? — y»E*Pj J. SMOLKOVIC, ugleden meščan v New Salem, Pa., ni mogel dobit olajšanja v svoji dolgi boleani. Trinerjevo zdravilno grenko vino gn je popolnoma ozdravilo. "Podpisani, čutim se hvaležnega in Vam naklonjenega za iK)polno ozdravljenje mojega že dolgo časa bolnega želodca, Mnogo denarja sem potrosil za različna zdravila in zdravnike, ali olajšanja vender nisem mogel dobiti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ni samo hitro odstranilo vbndanjo, pnč pa me je popolnoma ozdravilo. Jnz sem zdaj popolnoma zdrav. Vam udaui ,T. Smolkovic," Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino služi vedno najbolje za odstranitev vsakovrstnih ltolezni, bo-sebno želodčnih. Znlije iu ojnči želodčno organe, kateri no bili že popolnoma )>okvarjeni radi zuvživanja pokvarjenih zdravil; spravi jih v normalni red, da zopet pravilno izvršujejo svoje de|a. Varujte se pred ponarejenimi vini v lekarnah. JOSEPH TRINER, 799 South Ashland Avenue Pilsen Station 9 9 9 "GRAD ZAGREB" j« najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadni struni mesta Chicage. Postrežba izvrstna. Hrvatsko—HloveiiNka dvorana za zborovanja, svadbe in plese. A LOUIS PAVŠK lastnik, 314 W. 18th St. Chicago, 111. nnmnmunmnn tt MATIJA ERKLAYEC, $? § 433 W. 17th St. Chicago, III. j edini slov. krojač v Chicagi, J s« priporoča rojakom v izile- • lovanj« nove in popravljanj« star« obleke, katera bo izgle-\ dala kakor nova. Vs« po tt zmerno nizkih cenah, Nazdar rojaki I Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo „»>.'».,! ''SALOON". urejeni Točim vedno sveie pivolin privatne druge pijače. Raznovrstne fin« smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset »e priporoča MARTIN POTOKIH, 564 8. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon itev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Količka. Najbolji izmed vseh je Wilke-za- nesljivi fotograf —^—^—^—^— 391-393 Blue Island Ave. na vogalu 14th Pl. Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka vstanovUena leta 1883. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas ^fc tfk kadar hočet« »dpretl saloon ali m zmeniti za piv«. Lahk« govorit« z nami v slovenskem jeziku, a naš« liborn« piv« j« po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali d«br« kupčijo. P Kadar ni mat« časa priti «eebno do naa, pišite ali t«l«fonirajU nam, ta kar bodet« dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstn« delano pivo (Lager-Beer) v steklenicah .g T«l. Canal 907 ATLAS BREWING CO. - & Blue Island Ar«. O B V ESTILOI Podpisanimi usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon"' rojaka Jak. Martinčioa v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake uajuljudnejše, vsled česar u- Earn, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Poaetnik« prijatelje in e. rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čas postrežem točno a izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte me t prostih urah, TŽivali bodete vsaj čisti srak. Naidarl «-« FRANK KOENIG. «-« Summit, lil