.Gorini* ihaja vsflki torck insoboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo se naliaja v „Narodni;TiBkariii\ ulica Vcttiirini št. 9, karnor je Tiasl.'ivljati pisma. Nefraukirana pinnia se in1 sprejeruajo, cnako bp ne uvažujejo pisnia brez podpisa. Rokopisi dopisov SR ne vra&ijo. G0R1CA TBLBTON it. 201. itane na leto 10 K, ia pol leta b K. za fetrt leta 250. Ipravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarn:" jlica Vetturmi 5t. 9. La oglafte se plačuje od čveterostolpne petit vrste po U vm, za vefkratni natis primeren P°ÖöfV Pu««ainf/ne Hevillce-^* ^> stanejo 8 vin. in seprtTdajajo » raznih goriških trafiluK/ St. 25. V Gorici, v torek dne 1. aprila 1913. Let&4lV. Kafoliski Slovenci | in Hrvali! ! Na poectku nove dobe snio. llrepe- j neuje po napredku jc prevzelo vse naše j vrste. Neutrudljivo se dela na vseh po- j !jih: za uuisko izobrazbo, za ^ospodar-- j ski vspeli, /a politično svobodo, /a so- daluo oruanizacijo. Splošna izobrazba se dvijja, u'ospodarstvo uapreduje, vsi stanovi sc probujajo in družijo. Ipapoln je ta uapredck in vesel po- gled v bodočnost, če ne homo po/abili ob vsem tcm dclu na euo resnico. K'i- tera jc ta resuica? Ta, da sam zmu'iiji napredek ninia v sebi nobeneua trduc^n ill trajne^a jamstva in da tudi nc liion,- donesti naroiloni resnicne sreče. Pauiel. razodetje in življenje priča, da ic res - nieno poroštvo človeske sreče \' src.i, v dusi, da ic resničuo porostvo člove- ške sreče -- vera. lu zares! Lotrehuo jc delo za u'ospo- darsko blaijuijo, a kaj hi poma^alo, k«> bi tndi zcmlia \ cč rodüa, ko hi hi! tn<;i iepši in bo^atejši naš zciuski doni. če h; pa izc;ubili izprcd oči Bo^a. dtiso, več- nost'J A ne saino to! Tudi na zemlii iii mojioča resnična blaginja brez vere v Bogn. Kakšno bo nase življenie brcz Bo^a. kakscn rod brcz strähn bozje^a, kakšna druzba hrez vere \' ho/.io pra- vico? Kaksni bodo narodi, kak.šne dr- žuve. kakšue vlade brez vcre \' Bo;j;a'-' Kie ho posteuje v politiki, kie pravica v socialnih razinerah, kje de.ianska lju- bezen v stiskah? A raviio v silncin vnanieiii dclu l.1 ob velikein ^ospodarskem napredku na- roui radi pozahijo na fo, da je vera zi\- ijeuie nase^a življeuja, da ho le \rere:i narod unr'uo zdrav, zares vesei sv.- icija dcla in resnicuo sreeen. Zato treha od Jasa do časa to zavest poživiti m okreniti. Ta bla^onosui nanieii pa iimi'o '/lasti tudi katoiiški shodi. Zato je i^oto- vo prilično, da se zbercino spet na vc- lik katoliški shod, ki naj iznova okreni v lias vseli versko zavcst, ki nai nas opozori na nove nevarnosti, ki naj zhe- re spct vse sile, ki naj da vscinu na- prcdku nolranjo nioč in pravo smer. A ni to cdini razlotf, da vas vabiir.o na katoliški shod. Hvala Hoiin, Cerkev nas katoliea- nov nikdar ne z.abi spominjati na tisti božii izrek: ..Lc cno je potrebno». 'In^i iinanio |)i"i \ scni Kospodarskcrn deln do- bre voditcljc, ki sc /ivo zavedajo, kaj je poediiieem in narodom vcra. Zato ie ii';- varnost maniša. da hi sc v dclu iz^ubil zniisel za vcro. A druga nc\arnost yj. ki ic od due do dne \ ečja. I »annadan sc liam vsilinjejo no\i časopisi, ki sovra- /ijo Bo;s'a in Cerkev, ki sovražijo vero, ki dclajo z vscnii pomočki, s lilimbo ii' liroznjo, z lazjo in prcvaro na to. da hi izrnwiü i/ stv zanpanje do skoiox' in du- ho1 .likov, l.iiibczen do Ccrkxc, nazadnje pa vero \r ßovja. Bolj kakor kdai ie tre- l>a dandanes katoliC'anoni kr!obokc verc, z.i\'c katoliške zavesti, a tudi neustraš- iievca krseanskejia mostva, da se odloč- iio upro sovraznim silani in zatro niili brezverske nakane. Ali iniaino to za- vcst in nioštvo? Ni ic lepse prilike, di; si okrepiino katolisko zavest, da iavno izkazcii!) s\roio zvestobo veri, da si i/- nova zapriseženio krščansko iiioštvr\ kot jc katoliški sh(>d, Nas katoliški shod bodi javtia maiiifestaeiia nase vere. f. tndi iavna manifestaeija iiašc inoške vu- i.ie, da ne pustimo blatiti naših svetii>.i nilular in nikoniur! Naš katoliski sliod l'-odi '^lasiia izpovcd, da lioccmo z v^o odločiiostio iz\ iii.iti naeeio: proč s .ski- bini casopisiem! \'0n iz uasili iiis s c:;-- sopisi, ki pod liinavsko krinko napred- nosti izknsaio zanu/riti \' nas pode- dovano vernost in vdanost do sv. očeta, do skr/iov in duliovuikov! ven iz nasili Iiis s časopisi. ki sramote liašo i.'erke\'! ven iz nasili Iiis s časopisi, ki z lažjo svobodne inisli trosijo po nasi doinovini brezverst\'o in bogataistvo! Tudi zato vas vabiino na katoliski shod. (Koiiee prided V dobi elektrike. I ilü kratkim miio poročali, da praziiujc clektrotelmika ravno letos tri- dcsetlctnico s\oic liio^očnc oblasLt. \ tej kratki dobi si je električiia sijjr bs\po- jila takoickoč \es .-vct in daiKja.iics ie ta neuinljiva inoC poznana žc \*vvsakcm veC-jein truu. I »olkso Casa so clektričnr» silo i/.iabliali Ic holi po nialein Mi malo- kdo ^i ic 1-il \' sA'esti, da si bo v nckai le- tili elektrika osx'oiila vso veliko indu- striio in izpodrinila par eelo pri železin- cali. Naravnost epohalno jc namrej dei- st\-o. da sc da clcktrika uporabiti na to- liko liaOinow k'ahiiiK' ic kot ^onilno inoC. kot Inc. kot knrjavo. kot zdravilno srcd."t\'o itd. Z ciio besedo. clcktrika ic dandanes vsestnm.^ka sila, katcra s.i pri- dobiva ra\no radi tc^'a vedno in \cd:i» vcč tal in >ili počasi tndi žc \' stranske v;im in ^cla. kjcr svoj čas še pctrolcik-. niso poziuili. ker ic tedaj električna nioj postaki za vsc nase ži\!ieiije tako \a/.na. ni «Ju- da, da sc tnidiio posaiiiezniki. raznc druzbe ia tudi drza\ a za to. da hi prišii do liovih clcktričiiih virov. Taki \ iri >') vodne sjlc. katcrc ^oniio potrebne trr- binc. katcrih tronilna nioč potiin proiz- \aia ek'ktriCMio silo. Zato mi ravno k,'o- rati kniji. kier teko liiočne. bistre vod.1. za take iiapra\'c kakor ualašč. četudi s-j tudi dii!!-!,'od laiiko dose/ejo !cpi vspelii. Nasa de/.ela ie v tem o/.iru. hi rekli. še či.-ic» iicdol/na. posebno pa Soska do- liua. ki ic kakor ustvarjena za taka pod- jetja. Ravno tako 15aska in dru^e. Taka podjetja so poiem \ azua za eck) de/.elo. ker clcktrika ni \"czana na krai. kicr •*>'-¦ proizvaja, ampak se da uapcljati po /.Li kilonictrc dalec \- kraic in scla. ki ni- n'aio nikake iionilne sile. To sc pravi, da ČC iuiauio na Soei. ob Baci ali ob liuhlju par dobrili in /adostno obsirnib clck- trienili central, zadostuie to za eelo na- ' so deželo in se vee. Trelvi ie le elek- tiično silo po ziei naiicliati na \ se kraie in cela dežela bi iinela luč in tfonilno inoč razmerorna po eeni. T(;da tu nastauc dru^o vpra.s,anjj, nanircč \ prašanic o razpeljavi elektri:- nc silc. Tu itridcio podietniki navskriž z raznimi posestniki, z obeinami itd., ki ne pustiio napeliati zice i>o s\oiih pose- stvili. Tu bi niorala priskoeiti na ponioc \!ada in izdati tozadeven zakr>u. ker dni'^acc se ta stvar ne da urediti. Pri tem uapcl.icvaniu clcktričnih ŽL se sc- \cda nc tft'e za nikako razlaititcv posc- sti, kot so nekateri mislili. ampak Ie za pravico postaviti i^ar kolo\' in napeliati [to 11 jili bakreuo vrv. Od tega bi sc\eda iastnik posestva imel le kerist. ker bi se. podietje nani in na nietfove potrebe še lioscbc oziralo. Nto velja .se\eda za eelc obeinc. katcrc bi imcle potem elcktriko pod uKodneišimi poj^oji na razpolatfo. Ta \ prašania >n posebno \ ažna. ker ua- ša vlada od 1. lss.^ v tem oziru ni stori- la š,L- nobciiciia koraka. Cclo to tride- ^tletno dobo. \" katcii ic clcktrika po- stala tako vazen faktor za privatno in javuo ži\licnic, niso naši skrbni vladni zastopniki \-te^nili sesta\iti kake^a to- zadevnega zakona in sele \- zadnjcm ea- sii >(.• pripravlja tozadevui zakonski na- Crt. To na neben naein ni šlo na^lo kot clcktrika in niarsikatero tozadevno pod- JLtje >c ni radi tetra vte^nilo razviti. kV-ciiiK». da kdo vstauovi pri sv. Lu- ciji ob Soei elektrieno eentralo. tedaj niora ra.cuniti na to. da proda elektrieno moe po vsei dolini od (loriee do Bovea. ker le v takem slueaju ima tako veliko podietje dovolj odiemalcev. Seveda < tcm ni reeeno. da \' nianjšem obse^u no i;re. La'nko >L pa z^odi. da ne pusti no- ben posestnik po svoiih travnikili posta- \iti potrebnili kolov, da bi se .lapcljala žiea od eentrale do doloccne^a kraia. Siliti .ii'a pae nikdo ue more, ker je po- sestvo ujejiova last. 1 »rzava ima tu ue- katere izjeme z ozirom na brzojav in tc- lefou. Tako sc zna z^oditi. da ue more lasruik elektriene eeutralc sVojc sile h Zbornik „Malice SIo- venske". 1 \l\. zvczck, Ljubljana !°12. j Med letošnjiuii matienimi kuji^aun jc "Zbornilv. ediua, ki vsebuje dvo znanst\cni razpravi. Tedaj na leposlov- üi strani štiri kujiue, ua znanstvcui eno. Ravnotežjc to ni, a s praktič-ne^a staii- šea je niorda boljse tako, kajti za znan- stvene stvari se u'otovo bri^ajo edino Ic strokovniaki, ljudstvo pa sc za take stvari ue zaiiima. Na zadnje ie res tez- ko resiti to vprasanje. Najbolje bi bih, da Iii se znaiistveno slovstvo loeilo iz niatiene^a delokrotfa. »Matica« uaj bi skrhela holi za etivo nasili holjsili slo- je\\ naj hi izdajala boljse spisc s težjo, bolj telitno vsebiuo. l:'oteui hi bilo vsai ) "^ to stran preskrbljeuo. Za iiriprosio ljudstvo hi skrbela Moliorjeva druzba, za boljše, izobrazene krovje pa »Mati- Ci)'(. Tako bi potem imeli etiva dovoij eni in drugi in tisto sitno potiskanje viva- i'ili znanstvenili kiiji^ na polieo in za- bavljanje ecz brezpotrebue ropotijc bi Hiinulo. A kaj pa znanstvo? Pri iias ni- 'liamo nikake veejc znanstvciie druzbc, akademije, kakor driigi narodi, ki bi skr- 1^'la 7a lzdajanj» ziianstveiiih kii.iitf in Podobnib spisov. A veudar tudi tcvp \'prasauia ne siueino pustiti izprcd oei. kajti ee \-edno u'o\'orimo o sloxcnskeni vseueilišču nioramo zaecii enkrat it;()- \oriti o |ii'C(.lp()U(''Jili za to zuaustveuo institiieijo. Tisti h.reziiotrebui "koraki'« in protesti ue izdajo vse skupaj nie, |)odla^c ic ireha. Ali bi nasa srevist\;i do\'olila poley; dru^ejja tudi drustvo za izdajanjc samo znanstvenili knjiji', to :e seveda druy;o vprasanje, kajti pri nas sc z raznimi driistveiiieauii in podobno ro- l'iotijo porabi toliko moei. da za kako resno delo res ne ostane iiobcue cnc? - s;'ije in tudi ne deiiarnili sredstev. Letosnji matieni nzbonuku priti;i- sa tedaj dvoje spisov. Prvi obsc^a ži- votopis abčja Martina Kuralta, ki je si- eer prav inalo znan iu za slo\cusko sio\'stvo tudi ne bo^sivedi kako vazen liisatelj in pesnik. Mož se jc rodil v o- kraju Škofja Loka ua (lorcnjskem, hü vee let v saiiiostanu in uinrl na Morav- skein, kjer je hil zaprt, ker so ^a dolžili rcvolucijoiiarstva. Važnejša kot on sain je nje^ova korespondeuea z Liuliartom. zuaniui pesuikoui in z.u'odovinarjeni Iz one dohe. \' teli pisiuili se ouieuja tudi urof Ldliim-, ki se je kakor jc videti zelo za- niinal za Linbarta in njeu'ovo usodo (str. 15.) Kuralt je videti iz zadujib svo- jili besed velik rodoliub, ki um jc hil na- rod in nietfova usoda jako na sreu. Pi- sal je preeej dosti. a ue v domaeem ie- ziku razun le par uiaiijsili stvari. Za svoj ua^robni iiapis si je doloeil menda sledeea dva: Brez skerhi za bkiijo .in prazuo \\- sokost! .Ic Itibil e' hele. mir, človestvo. in modrost. l'iurl \c A\, deeembra I. ^45. Temu /.ivljenicnisu je pridjana preeej obsirna korcspoiidenea, ki pa ninia razuu z.i sirokovnjaka sieer za uikoirar posehue važnosti. Hruui spis ohseua življeuje^is l\"i- na Antoua Zuinineiea. bivšetfa Sloinsko- vc^'a ueitelia, ki p:i sieer za slovenstvo tudi ninia posehnib zasluu''. Pesuikoxal ic dosti \- neiiiškem jeziku. a izbiral suo\ i skoro po \eeiui iz. domaee Zii'odo- vine. Tudi za mladino ic ta inož skrhel jako dosti iu jo navduševal za sloveusko stvar. Bili so to oni easi \- letih 1SJD ,^i in tarn okoli, ko tudi narodua uasprot.ia niso bjki tako buda iu jc uiarsikaka slo- \eusko pisana peseiu izšla tudi \' ^ra- škili nciiiskib listih. kar bi dandanes pae uikdar vee ue bilo mo^oee. 2upaneM' je živel tudi \' Celju in zadnja leta v kopru. kier c;a je po^rabila snirt I. IS.lv l'inrl je iibou' kot eerkveua miš in tova- risi profesorii so morali zložiti za po- KTch. Nje^ox'o literarno delovauje za slo\ cnsko slo\"st\'o direktno ui posehur \azuosti. a kot prispevek k skupni nasi literatuii iu kulturi je važno. Jet idi vc- Cinoma \' uemskem jeziku. Obe onienjeni razpravi kakor smo \ ideli obdelujeti suo\. ki jc uasim sir- sim, tudi izobražeuiui kro^om. eisto ue- z.naua iu preeej uialovazua. In \ cnJ.tr uimamo zaxoda razuu Mat.cc. \\\ bi nani kaj takevi'a izdal. Ni uepotrebuo, kot bi kdo mislil; nasprotno prav potre- bno jc tako delo. a zato bi ravno mora- lo biti delieuo od onesi'a. ki yi're med sir- šc sloje. Sieer ho tezko tako kinalii do- seei kaj take^a. a ee hi prislo do loeit- ve znaustveuetfa dela iz .Watiee-. bt vsaj nekateri krov;i hili zadcn-oljui iu le- poslov.ie bi se lahko uekoliko oz.ivelo. Sex'eda bo ta misel se doliio bržkone "Pium desideriuni", a eukrat se bo mo- ralo zii'oditi. Tudi z uravne^a stališea b.i bilo to želeti. kajti marsikaj spada v zuansiN'u prav na odlieuo tnesto. a za ljudstx'o ni. Y uašciii slueaju mislimo celotiK) izdajo naroduili posini iu podobuetfu vrradiva, ki ima \ eliko znaiistveno uretl- nost. a po svoji vsebiui ne sodi med knjitfe za ljudstvo. Beletristiko je treba loeiti od z.nanstxa. Toda desuut \ ;res moei ik- bo do\-(>lj. Zat(^ bo |>ae ostalo Lotovi> \saj \ do^lednem easu še pri starem. d. b. zbor, ki sc bo vršil v četrtek ob in1/. 11 ri dopoluduc v lastnih prostorili Cor- so \ crdi 3J 1. nadstiopje. Ne prijetno, ne zabaviio ni na naši goriski ccntralni, glavni pošti zadnje in prve diii vsakega ineseca pri denarneni oddelku. Ljudi sc v tistem tesiicm, temnein, ozkeni prostoru kar tare in pri tako ozkem prostoru le preradi izginejo ' vsi o/iri do knrjili oeeš, do rcber in do lirbtov svojega bližnjega in vsak snva iu rinc kakor vc in ziia; poinjlnoma brez vsakc inetode. Nckatere zastopni- ce lepega spola pa privlečejo s seboj *r to mučilnico še svoje štirinogate lioiiia- ee varulie, kakor bi bil tain kak cirkus. Na vse zadtije bi človek se vtegnil do- živeti, da privlecc tndi tijaker svoje kljuse s seboj v poštno čakalnico. Toli- ko praviee kot pes anti inia tudi tak !e šunel. Toliko ra/nih odlokov iu prepo- vedi tias brani pasje nadloge, a tiazad- nie vse 11 iC nc pomaga. Kjer jc gnječa najveeja, je tndi kako kuže iiavzočc. Sicer jc pa res skrajni čas, da se naša »glavna« post a nekoliko reformira, kar se tiče lokalov. Sobotno predavanje pri »Jelemm. Y soboto je predaval pri ».leleniiu pred nmogobrojuini obeinstvom velec. g. prof. dr. Srebrnič o zmagi krščanstva v rimski državi. Oovornik ie s svojim bo- gatiiu strokovnini znanjem temeljito in jasiio obdelal ta predniet, ki je letos, ko prazmijeino lOOO-letnico niilanskega edikta, veleaktnelen. Nedeljska gledališka predstava. — ¦ V uedeljo popoklne se je uprizorila v »Trgovskcui donni" Meskova drama »Mati«. Uprizorilo jo je naše dijaštvo, ki nas je že lani razveselilo z dobrinii gledališkinii predstavanii. Z vescljeni snio opazili, da so mladi igralci in igral- ke od lani zelo napredovali, kar se tide siguruosti v nastopu in preciznosti iz- vaiania. Občndovali snio jib, kako glad- ko so znali svoje dolge in težke uloge. Posebno livalo mi zaslužile gospodiene igralke, vsaka je bila na svojein mestn. • Od igralccv bi grajali nekoliko le lvana, ki je prevee krieal. Tisto eruptiviio kri- eanje je vpeljal v Oorico ueki Ijubljanski igralec in od tedaj je postalo nulezljivo, a ni vselej na mestn. Sploh pa se ie prav dohro igralo, a kljub tenui igra ni uspela, kajti po nasem ninenju Meskova )).Mati.c vsaj v tej obliki ni za oder. - Pred vsem pomaujkuje dejanje. Oni ne- skoneno dolgi dialogi so utrudili obein- stvo. Dovolj je, ee povemo, da sc ie igralo nad 3 lire. Preveč je bilo tndi o- ncga zdihovanja in lirepcnenja, ki pre- veva vsa Meskova dela, a ki ne uga'a vsakcnni. Nase občinstvo si želi nek:-..i zivalinega. svežega, veselega. Zato be našiiii vrliin igralcem zi'lo livalcžno, če inn bodo ijodali prihodnjič kako veseb- igro. Občinstva je bilo dovolj, le li-- beralci so blesteli s svojo odsotnostjo. Niti Meškovo ime jib ni privabilo. Od nasih soniišljenikov pa zahtcvaio, da hi podpirali vsak iijibov "iiaro. aprila prircde Jjubljanski igralci v Oorici v dvoraiti »Trgovskega Doina« prvo gledališkr. predstavo v letosnji sezoni. l^rahi se I'd bnrka »Uboga para«. Sodeluje vojaski orkester. Tatvine uied inladino in sicer iz-- vensolsko, a žalibog tudi nied sohke. so vendar vzbndile nekatere zaspauce, da vsaj nekoliko odpro oei tcr vidijo. da med mladino ni vse v redn. Krivi si- fega gotovo stariši in njih namestniki. ker oni bi inorali paziti na niladino boli kot se to godi. Da niso vsi v tcin ozini nemarni, da skrbijo nckateri na vse na- Cinc, to je resniea, a žalibog niso vsi taki. Marsikaj med naso nihdino bi bih> laliko bolje, ako bi storili oni svojo dol/- nost. ki jim je mladhia izroeena v iz- venšolskeni časn. Učitelj ne bo Iiodil / otroci celi dan po mestn, dolžnost sta- rišev in njih naiiicstnikov pa je, da ve- do 7x\ poti, po katerili liodi Milska nila- diuu. S tern seveda ne očitanu) nikoiimr: ti-ravno si tak, še manj pa: vi vsi ste taki, kot to inisli nekov goriski list, l\ sc jc ob to vprašanje obregnil. Da ni vse v rcdu, to niora priznati vsak, ki l»ozna razincre bolj uataneno in da je rcmedura potrebna, to je tudi vsakemu evidentno, ki ima koliekaj sinisla za moialno življensko podlago. Da te na- pake niso splošnc, to je pri vsi stvari pač edina tolažba, ker pa bi sc vtegnile razširiti bolj na široko, zato jih jc trc- ba zatreti m v kali. Mladi tatiči. 'Inkajstija polieija je aretirala 12-leliiega Frančiška h'urlan, ker je osumljen da je ukradcl v proaajal- nici tobaka pred I )raseikovo |)ckarno 42 K. V I'otocnikovi delavniei v ul. Sv. lvana jc zinanjkalo nekaj starega zeleza. Zvedelo sc je, da je to zelczo prodal v Podgori lo-letni Kioravante MuIon. Mtilona so seveda aretirali. Zakaj se je obesil? V zaduji številki »(jorice« smo sporočili, da se je v ^Oo- rici obesil nek Fornazarie, lilapec »(io- riškcgakinctijskega drustva«.Sedaj snio izvedeli za vzrok njegovega dejunja. Ncsrečni Fornazarie je bil udan alkolio- lu. Kar je imel jc pognal po grlu. Zadnje dnevc je pil ncprcnehoina. Poleg tega pa se je hotel rant ozeniti. Snubil jc ncko ndovo iz Vrtoibe, ki jc bila poprej poro- eena v Sovodnjali. Udova inn ie večknM rekla, da če se odpove |)iiaci in ee nc bo tak zaiiravljivec. ie pripravljena stopiii ž liiim \- zakon. \- nasprotneni slueaj1: l>a ne. Seveda ie bila ta zahteva neizvr- sljiva za alkoholika Fornazariea. Zato je zadnje dni ])il in pil in v pijanosti si ie nataknil vrv za vrat in se obesil. Porotno sodišče. \ čerai se je vršikt pred tukajšnjhn porotnini sodiščem ka- zeuska obravnava proti lovskeinu cn- vaju Arnoldu Zanntel iz Beljana zaradi posilstva. Porotniki so odgovorili na vprašanje, jc li Zanutel kriv, s 7 ne in s 5 da, vsled čcsar je bil Zanutel opro- sčen. Zabavni vlaki med Trstoni in (io- rico (iuz. žel.) bodo \ozili ob nedeljah in praznikili poeensi s prihodnjo nedeljo. 7a narodni imizej so daro\a!i: 1.^ I cenei ö. razreda na "Šolskem I >oimu : Avg. Princic star gunib, !3oris Orel - no\'ea, Avgust Žrial 1 srebrii novee, Alojzij Komel ! no\ec, Stefan Cigoj 1 novee, Anton Furlan \ novee, ncenka Humar iz 5. razreda 1 srebrn novee. 2/. g. Mirko Korsie, e. kr. soduik v Oorici je razstavil 2 stari večni luči in (> jako zanimivih silk na ploeevini. <\) .los. Pri- jateli, c. kr. vadniški ueitclj v Oorici, 12 sloveuskih knjig. 4.) Neimenovan 1 ik>- \ree. 5.) Rud. Drufovka, trgovec \ Oo- rici, knjige: Slovenski Ootiiue, Stibic- love F'ridigc, 2 zveska Zgodb sv. pisina, 4 k'tnike Koledarja, Ziniski veceri. Obis- ko\ anic Jesusa Kristusa. Pot v nebesku doinovino. Marija i )eviza. krseansko de- vistvo, 75 iztisov knjige Nektera opazke rusk-ega |)roiesorja. Yoditelj v s\eta nc- besa, l^ratovscina veduega C'eseenja. Odbor. Uspešen lov na tatove v Št. Petru. Neznani tatoxi so se klatili po goriski okolici in izinikali denar. kolesa, zlate- liino itd. Yeliko truda je iiuelo oro/.ni- štvo s temi tatovi. a vspeha nie. Mi- iiuU) sobotv) popolnduv sta se pojavila v St. I'Vtru pri Oorici dva siuuljiva mla- diea iu se potikala okoli |iostajalisca državue železuice. Neka žeua. ki je mla- uiCa opazo\ala, je sla k gos|). žuininu C e r n i c u iu inn to uaznanila. Oospod žiipau se je s kolesoni podal \r Ooric) na oro/.nisko postajo iu koj sta se po- dala dva orožnika na goriski državui kolodvor in se odpeljala proti St. Petru z vlakoin ob 5. uri. Na postajalisen \' ^t. Petru pa je eakal g. zui)au, da oro/.- uikoma uaznaui, se li nahajata se ona- dva siuuljiva inladiea tain okoli. Na zna- menje g. župana sta se orožnika odpelja- ki dalje proti Yolcjidragi, kjer sta vsto- l'a v želczniski voz onadva osuinljeiia i;iladiea. Orožnika sta ju seveda koj za- grabila iu privedla \- St. Peter. \" tern easu pa sc je izvedclo, da je zmai- kalo posestniku .lož.efu Ccruieu iz St. Petra vee zlatenine iu sicer: d\a brosa. dva para uhanov, zlat »kordori", dvi prstana, žepiia lira in 74 K v gotovini. koj je padel sum na omenjena inladiea. Ko so ju orozniki privcdli v St. Peter in so ju preiskali, so našli vse ukradenc predinete pri njiju. Polcg tega |)a je o- kradeni poscstnik Cernic zagledal, da je cden tatov obieC'en v njegovi prazni- e'li obleki. Ko jinia je g. zupan rekel. da se inn zdi, da sta imela eno dvokolo, jv. cden niladih tatov povcdal, da sta eno dvokolo zakopala v seno posestnika .lozefa Cernica na seniku, kar se je iz- kazalo kot resuieno; eno dvokolo pa da imata zastavljeno \- Trstu. Tatiea sta 17-letni Andrej Reščie. pristojen v Trst, in 2O-letni Marij Ferluga z Orete pri Trstu. Seveda sta bila odvedena v go- riške zapore. Pravijo, da imata na vesti še niuogo tatvin. Okrozniea vsem obeinam dežele. X zadnjeui letih sc je čcsto dogajalo, da so se druzinc, ki so zapadle skrajni be- di, ker jim je unieil pozar njihova po- slopja, obračale na dczelo za denarno |)oiik)č v svrlio, da bi zopet dvignil'j svoja uničena gospodarstva. ! >asi se niora priznati načelo. da ie trcba podj)irati niega, ki ga je pahnüa \ nesreeo imičevalna sila, se mora ven- dar tudi naglašati. tia imaino danes pro- ti skodam po pozaru zavarovalne usta- nove; tem zavodom se plačuieio zava- rovalne prcmije, ki jih zinoreio tudi naj- skromnejša gospodarstva, in tako se more dobiti za provzročeno škodo od- skodüina, ue da bi sc bilo treba zate- kati k ponizuioijini inilodaroin. Dcželni odbor opozaria, da bo mo- gel priporocati de/.clnemu zboru naj po- deljuie iz deželnega zaloga podpore za škode ])o požaru ie povsem izjemouia in v vscga ozira vrednih slueajib. Obeine pa se vabijo, da izpodbude vsakogar, naj bo previden in naj se okoristi z dobrotvorno gospodarsko ustanovo, ki je zavarovanje proti ško- dan po pozaru. Za vojake na ineji. Kakor smo javili svojecasno, prieela jc baronica Marija Bianclii iz Rubij akcijo v prilog našim \oiakoui na meji. obstojeeo \" uabirai'5'i denarja, razlicne obleke in drugega bl.'i- ga. l:rvi seziiam takih darov se je uze obia\ il \ tukaisniili listih. Tu sledi drugi sezuau dotičnih darovateljev: (Irolica Carla Coronini. Oospa Aim .iakobi. zobozdravnik dr. Pikl. gospa dr. pa Matilda Bockskiff. grotica Inna Se- luivi. baronica llda Sedlnitzky. gospa 'A iligut. Cadet Cv I leljiiero ekseelenc.i groiii.-a iMarga Degenfeld, grofica t'lga Coronini, gospa Sofiia (lalle-Czoernig. gospa Rosa Nett1., gospa lue Ma\er. go- s|)a Traunstüuer. gospodična Knia For- nasari, gospa Antonija pi. keitgeb. Miss Oeorgina \\ lutnell. gospa Izidora Ciihn. gospa Mallatz. gospa kujiza Re'nek-ova. 1. Medved, gospodicna Ivaua Dürr, tg- nacij Steiner iz Uorice; Andrej Cotič. \iiiua P'elizon, i\an Pelizon, Anton Co- iie. Franc .losip Pavletie iz Rubij; gospa Stefauiia Schneider, Oradiska; gospo- liicua Flinor \'ok, (iorica; gospa Ant'-- niia pi. lirabinayr. Bozcn, Tirolsko; Mi- seri Ck Piuausig. (iorica; ekseelenca Ka- niila i)l. Buehta. Trsi; gospa Menrijcta |)l. Alinsteiu, Markiza Josipina 1'aulucei, baronica Autonia Bauni. gos|)a Ma'»-, gospa Leonora Bat tig iz Oorice; gosno- dičue Katarina Moyas. Maria Heller, lv>- ii Slaiimauu. lierinu Cotie. g.a Marija Colic in hčerc, gospe Yalemiucic iz Rw- bij; Schneider, Palm. Schwarzer, Has- sler, Kiiicel. Ilka pi. Engel, g.čiui Erna Seliaupp iz Oorice; Oospe Terczija Oor- sek. Marija bVrligoj, Pauletig, hčere Devetak. gospe Cernic, Angelina Mariz- za iz Rubij; gospa Yizintin. Sovodnjc; gosiKt Cosaui, Oradcz; baronica .lulija 1'eieaiu in hecre. Fiiiniiičel. (l>aljc pride.) Avstrijski kolesü^ki sportni odbor Ouiiaj priredi v nedei.'o 4. majnika !()l.7. ob 111. uri predpoldne ob vsakeni viv- iiKMiu vc,liko ccstno kolesarsko dirko okrog "Ooriskega Krasau daliava 1AV. km. Start: Podgora. gostilua Stjfan FireKant. Proga: Podgora, Kormin, Me- deia, Zagraj, Tržič, Prosek, Opčina, Se- žana, Štorjc, Senožeče (glavna kontro- la), Razdrto, Vipava, Ajdovšeina, Crni- ec, Sempas. Ciorica. Cilj: (iorica Ro/.na dolina v bližini mitnice. - Dirka je odprta za vse v avstrijski-ogrski mo- narbiji stalno bivajoče kolesarjc z do- voljviiieni avstrijskcga športnega odbo- ra I Mmaj 1\. Tcrezijanum. — Za vse slovenskc kolesarje je pooblaščen spre- jemati prijave izkijučno g. Joško Ku- štrin, ciorica. (iosp. ul. 25/1. — Vloga 4 krone. Daril bode deset v vrcdnosr 120, 100, SO, 60, 50, 50, 40, 40, M) in 20 kron. — Vsi tckom 1 ure po prvakudc- šli dirkači na cilj dobe srebrne svetinje. Zaključek prijav 30. aprila 1913 ob 10. uri zvečer. -- Po tem dnevu se ne M^rejemajo prijave. — Vsa pojasnila daje nadporočnik Karol Christian, po- veljnik kolcsarske stotnije lovskega ba- taijona štev. 20, Krmin. —- Nadaljna na- vodila se bodo potoni easopisja teden- sko priobčevala. \odstvo dirkc. Nasla se ie torbica z nekaj denar- jcm. Nahaja se na policiji. »Boa« ie izgubila neka gospa. Kdor jo jc nasel, ie naprošen. da jo izroči pri goriski policiji. kjer mu je zagotovljena lepa nagrada. Zadružni kongres. Dne 2. in 3. apri- la t. I. priredi Zadružna zveza v Liub- Ijani zadružni kongres, na katerem se bo obravnavalo o stvareh, ki so važne za napredek vsega našega zadružništva. Obravnavc se bodo vršile po sledečem redu: 1. () načinu vračanja posojil (VI. 1'ušeniak). 2. Zadružništvo in skrb za javni blagor (nadsvetnik Miho (Jbuljenk 3. Centralna zadružna blagajna (dr. .N\a- tko Laginja). 4. Obrtno kmetijsko za- družništvo ling. Reniec). 5. Novi zadru- žni zakon (dr. J. E. Krek). 6. Zadružni- štvo in kmetijska trgovina (Janko Jo- van). Na vsporedu so torej točke. ki ravno sedaj živo zanimajo vse zadruž- ne kroge, osobito novi zadružni zakon in nstanovitev osrednje zadružne bla- gaine. Opozarjamo tidi na predavanje: Zadružnistvo in skrb za javni blagor. Teniu predinetu so doslcj naše zadruge obracale premalo pozornosti. V bodoče bo zadrugani treba bolj intenzivnega dela ua tcui polju. Imena predavateliev iamcijo. da se bo tvarina temeljito ob- delala. Stnrtna kosa. \ petek ponoci je umrl v Pragi oee državnega poslanca dr. O. Rvbar-a, g. dr. Jan R >• b ä r. e. kr. stavbni svetnik. namestnik stavbnega ravnatelja severozapadne železnice v p. Domotožje štajerskega vojaka. Pri 2ti. lovskem batalionu \- Knninu ie slu/- boval tudi ueki štaierski fant iz Ljubna. Za velikonoC'iie praz. je bil doma in ko je njegov dopust potekcl. se je pocasi odpra\-il uazaj. Toda v ^entmihclu se ic ze vrnil domov v kiubno. Oce ga jt spravil spct od doma, toda taut je pri- se! drugič uazaj. Tudi sedaj se je ocetu posrečilo ga spraviti do ^entmihela. pa fant je zopet dobil domotožie in — tre- tjič se ic obruil domov. Med tem je nje- gov dopust /.e potekcl iu fanta so vzeli oro/uiki pod svoje varstvo. Tihotapce so zajeli ua Tirolskeni. P'rislo iv.1 do liudih spopadov med financo in otiliotapci. i-'et koutrabantarjev so \-jeli, drugi so odncsli pete. Preeejsna koliciua tobaka ic prisla v rokc financne oblasti. Tiliotapili so na I5avarsko. Pri peči je zgorela blizu (lornjegii grada ua Stajcrskcm neka 75 let stara v.enica. Obiskala je sorodnike in zaspa- la na klopi pri niocno zaknrjeni peci. 1\) noci se ji ie od žcleznih obročev ob peči vnela obleka in uboga starka sc je po vsem telesu grozovito opekla. Ko So ji prisli doinaei na pomoč. jc bilo seveda /c preiH>zno. Da hi okrevala, ni nikake- ga upanja. Bolniške blagajne so se v zadnjem času sc preccj pomuožile. Notranje mi- nistcrstvo je izdalo pred kratkim izkaz za poslovno dobo od 1. 1S(><». do l°10. Leta 1890. je bilo bolniskih blagajn 2740 in člano\ 1.548.825. Lcta 191(1 je bilo blaganj 3350 in clanov 3,407.329. Do- prndati, ker ne more in ne sine napeljati notrebnib žii> Sieer srno inorda s tenii izvajanii za naše kraje nekoliko prezgodnji. a dol- go ne bo, ko se homo tudi mi inorali pe- čati s takimi vprasanji. HeZÄla se prenavlja, industrija ra- ste in vodne sjle bodo morale slu/.iti elo- veku v večji meri, kot so to storile do sedaj. Ce pogledamo po drugili državah, vidimo, da se je to že davno zgodilo, kar pri nas še le začrtujemo. \ prvi vrsti je pokazala Sviea, kako se da voda izkoristiti. Za njo so šle dru- ge dežele in ne v zadnji vrsti tudi so- seduja ltalija, ki se ie zaeela v zadnjem času gibati s podvojeno silo. In tako go- tovo ni daleč eas, da se tudi pri nas po- javijo cnuke razmere, zato pa je treba. da smo si tudi v tern oziru vsaj nekoliko bolj na jasnem. Nasa dežela je bogata še skritih nioci in zakladov in treba je le pridnib in podjetnih rok, ki bi se lotile dela. Xoda eno še reeemo, todi v te'i vrveeih časih, ko vse drvi z elektrieno naglico, ne smenio pozabiti. da je pra/- na špekulaeija gnoj. ki zna otrovati nn- še gospodarsko življenje za eele rodovc. Zato naj nikdo ne zida na prazne sanje. ampak le na trdna in gotova tla solid- uega gospodarstva. Vojna na Balkanu. Bojni plen v Odrimi. j'Agence Telegiapliique bulgarc- poroea: I o prvih poroeilih glavnega stana so izgubili Bolgari v bojih od 24. üo 26. niarca pred Odrinom približno 11.000 inrtvih in ranjencev. Srbi so iz- gubili 12nn tnrtvih in ranjencev. Turških vjetnikov je okrog 60.000 z 833 častniki; ir.ed njimi 13 generalov. Zmagovalei v, zaplenili 650 topov raznega kalibra, 5S strojnih pušk. 10 zastav, 1 zrakoplov, kakor tudi veliko artiljerijske in infante - rijske municije ter veliko voz. Šukri paša o zavzetju Odrina. »Narodni Listy« objavljajo razgo- vor svojega sofijskega dopisnika z bra- niteljem Odrina, Šukri pašem, ki je iz- vajal: Odloeilen napad na Odrin sem pričakoval. Živeža je bilo še komaj za en tedui: ee bi ga bili v male poreije razdelili. bi bil morebiti za 20 dni zad> seal. Ce sodim po razdeljenem kruliii. je biia zadnje dni posadka še okolu GO.unO mož močna. Oblegovalna armada je ste- la okroglo IOI1.000 mož in je bila pre- močna. Šukri paša se ni udal, marvee ga je vjel major Mareelov, ki je prvi udrl v poveljništvo trdnjavc. Šukri paša ie zajezdil konia in odjalial k poveljnik:i 2. oblegovalne armade, generalu Yaso- vu, katcremu je svojo sabljo izroeil. Šukri paša je Kurd, male postavc. bra- do inia na franeoski naein postrizeno. Šukri paša v Soiiji. Hivsi poveljnik Odrina Šukri paša, kateremu je kralj Ferdinand vrnil sab- ljo, se je v soboto kot bolgarski vojni ietnik pripeljal v Sofijo. Tu so'mu pri- redili slovesen sprejem. Kolodvor je bil okra.sen z bolgarskimi zastavarni. S po- sebnim vlakom, ki se je pripeljal ob pol 5. zjutraj, ie prispe! Šukri in z njim dva- najst 111 rških generalov. Na kolodvoru jih je priCakoval postajni poveljnik pod- polk. Bonev, njegov pobočnik Stojlov ter več poslancev in mladih eastnikov, med njimi adjutant vojnega inin. Stoia- nov. Ko se je vlakustavilje prvi izstopil stotnik gcneralnega štaba Marholev. ki ie od vojnega ministerstva dodeljen Š11- kri paši. Marholev ie podal polkovniku Kančevu raport. Med tern so izstopili or- donanC-ni voiaki turških generalov. Mar- holev je nato pristopil k vagonu in jo pomagal Šukrijii izstopiti. Šukri je edini izmed Turkov imel sabljo. I)asi še ui prav šestdcset let star, ie njegova brack1 povsem bela. Za njim so izstopili ostali generali in so ostali v skupini okrog njega. Tedaj je pristopil polkovnik Kan- eev, kateremu se je poznalo, da je bil globoko ginjen, in je dejal: »Oobro do- sli, ekseeieuca! Yes svet obeuduje ziua- govalce in premagane iz Odrina. Bol- garska visoko eeni in spostuje velike junake iz Odrina. Bodite, ekscelenca, v svoji nesreči. prepričani 0 uašetn iskre- nem obeudovanju!« !>ukri paša se je 0- brnil k stotniku Marholevu, ter mil je dejal nekoliko besed v uemskein jeziku; stotnik je raztolmaeil: »^ukri pasa goii enaka eustva za Bolgare.u Polkovnik Kaueev je nato !>ukriju predstavil mest- nega poveljnika Bone v a. Ta je spremil generale pred kolodvor, ter je sedel s Šukrijem v avtomobil; ostali ujetniki so sledili po dva in dva v odprtih vozovih. ki so jib odpeliali v hotel Splendid. Izpred Cataldže. Kakor je posneti iz raznih listov, so se prieeli pri Cataldži zopet boji v vee- iem obsegu. O izidu teh bojev dobajajo razna poroeila, tako da ni nobene jas- nosti glede položaja pri Čataldži. Bol- garskih oficielnih (dosedaj najzaneslji- vejših) vesti se ni. Le toliko se ve, da se pripravlja veeji del armade. ki je oblegovala Odrin, na odhod proti Ča- taldži. Srbi odidejo doniov. Kakor javljajo iz Skoplja, je bol- garsko poveljništvo obvestilo poveljni- ka druge srbske armade, da se bo danes mogel začeti prevoz srbskih eet iz Odri- na v Srbijo. ker je preiuhala potreba za pouioč, ki so jo dosedaj Srbi izkazov.ili Bolgarom. Cuje se. da ostane samo en srbski polk nekaj easa v Odrinu, drugo vojastvo druge armade po ostane 15 dni v karanteni v Pirotu. Položaj v Odrinu. Židovsko pomožuo društvo je od- poslalo iz Odrina \- Sofijo sledeče poro- eilo: Sanitarne razmere v Odrinu so dobre. Kpidemije ni nobene. Samo 111a- terielne razmere ubogega prebivalstva so skrajno žalostne. Privatne hiše niso trpele skoro nobene škode, bodisi od bombardiranja bodisi od požarov. Oo- va/.anje in razdelievanje zivil med pre- bivalstvo je jako težavno in se vrši, ker je most črez Ardo pokvarjen, jako poeasi. Bombardiranje Skadra. 'I'rikrat so se trudile velcsile, da bi pregovorile Crnogoro, naj opusti bombardiranje Skadra. Toda kralj Ni- kita ni odnehal in bombardiranje se ic zopet prieelo. Iz Cetinja se uradno po- roča, da se je z nova prieel pri Tarabo- šu liut boj. Srbi ne obstreljujejo Skadra. • Srbski poveljnik oblegajoče arma- de pred Skadrom je dobil od svoje vladc povelje, naj do nadalinega povelja opu- sti bombardiranje mesta. Z druge strani se pa poroča, da tudi Srbi nadaliujcjo vojne operaeije proti Sk'ddru. Zakai ne odneha kralj Nikita. »-Wiener Allg. Ztg." pravi. da vla- da med kraljem Nikito in ernogorskiiii ministerskim predseduikom Martinovi- čem neka napetost, ki datira še od za- eetka vojske. Martinovie je imel namreč vrhovno poveljstvo vojske. Ko se je Slo za oblegovalni in napadalni načrt glede Skadra, ie kralj Nikita odobri! naert princa Danila in zavrgel Martinovičev načrt. Martinovie in ves njegov kabinct smatra to okolnost kot vzrok, da se Skader še dandancs ne nahaja v črno- gorskih rokah. Zato se udaja tudi kralj Nikita pritisku svojih ministrov. FLOTNA DEMONSTRACIJA. Ker Crnagora ne opušea bombarcli- ranja Skadra, so sklenile velesile prire- diti ob črnogorski in severni albanski o- bali flotno demonstraeijo. Velesile so glede tega koraka vse edine le udelezile se ga ne bodo vse. Rusija je sicer privo- lila v flotno demonstraeijo, ki je po nje- 11cm naziranju le v korist balkanskim narodom, toda vojnih ladij ne odpošlje v črnogorske vode. Tudi Nemčiia ne po- šlje niti ene barkiee v .ladransko morie. ker (kakor se izgovarja) iiima nobene vojne ladije v tamošnji bližini. - Plotna deinoustraeija se bode torej priredila. ue da bi velesile poeakaie na odgnvur Sr- bije in Crnegore na /adnjo demarso glede skaderskega vprasauja . ^Zeitu poroea, da sti že odpluli tul Malte dve uemški oklopnici proti otoku Krf.- Avstro-ogrska eskadra dviguila sidra? >A'ossische Zeitung" poroea, da je avstrijska eskadra, ki se je nahajaia pri Tivtu v Boki Kotorski. dviguila sidra v istem trenotku. ko so prieeli Srbi in Črnogorei na uovo obstreljavati Ska- der. Sedaj se nabaja eskadra pred erno- gorskim pristaniseem Bar. Isti list pravi tudi, da je vojašt\o 15. in 1(). vojnega zbora dobilo analog- ue instrukeije. \' Zadru in Splitu so se ukreali vojaski oddelki, ki naj zasedejo Bar. Balkanski zavezniki solidarni. V belgrajskih politieuih krogih se zatrjuje, da bodo sinatrale balkanske dr- žave skadrsko vprasanje glede zadrža- nja velesil kot skupno zadevo. (Hede nadaljuega razvoia tega vprasauja je odvisno le zadržanje Bolgarije in ("irske. Balkanske države so že od zaeetka voj- ske sklenile poiuagati si druga drugi - po vojnem položaju. Kdai zapuste Srbi Albanijo? Ofieijozno se naznanja, da bo Srbija oü- liokÜL-ila vojake iz Albanije s.ele. kadur bo mir podpisan. Srbija je izjavila, da si ie izvolila za svoje trgovsko pristani- šee Drae. . . Turki se zshvaJjujejo Srbom. Bivsi skopeliski mufti Hasan Feti in hivši ppedsednik občine Rešad sta p.i- dala vrhovncmu poveljništvu zelo pri- sreno zahvalno iziavo v imeuu vsega nuizlimanskega prebivalstva na prijaz- nosti. ki so io srbske oblasti pokazale napram Tiirkom,.in posebe za usluge in ponioe. ki so jo nudile rodbinam turških eastnikov. V Carigradu. Iz Carigrada poroeajo, da ie dobila ruska vojna ladja »Kaluga«, ki je že bila zapustila pristanišee. brezžično povelje, da naj se vrne v Carigrad. Tudi nemška staeiiska ladja "Loreley« se je vrnila \' Carigrad. Vse je pripravljeno. da tuje vojne ladie v siueaju potrebc izkreaio moštvo v varstvo Pere in Oalate. Splo- šno se presoja eela situaeija v Carigra. du kot skrajno nejasna, tako da prese- neeenja niso izkljueena. Bolgarsko - riununski spor. \'Ceraj ^e je sestala konferenea po- slanikov v Peterburgu, ki ima rešiti bol- garsko-rimuinski spor. Zatrjuje sc, la se bo sporno vprašanje rešilo mirnim potom, ker hoste Rumunija in Bolgarija nriznali in odobrili sklepe kouference. Dopisi. Iz Brd. Dne 2r>. 111. 111. se je vršil pri I-etenielu v kožbanski obeini javni shod, na katerem se je ra/pravljalo vprasa- nje 0 upeliavi avtoniobilske voznje po Brdili. Shod je bil dobro obiskan; kajii üdelezilo se ga je kakih 300 oseb. (lledc avtmobilske \oznje ic bila vsprejeta na tern shodu enaka resolueija kakor na shodu v Šinartnein dne 10. in. 111. Poleg te resolueije \ni je bila vsprejeta na shodu pri Peternelu tudi ta-le: i.Javni Ijudski shod pri Peternelu, dne 2.-'/.! I. 1013, pozivlja gg. drž. in dcž. IKjsianee, da se na mcrodajnih mes-tib zav-zamejo za to, da se eimpreje vresni- ei, že predveeletiizražeiia želja, po pre- :)otrebui eest. zvezi Skiijevo-Hlevnik- Peternel-Slavee-Oradno dosklad.cestev Višnjeviku: ravnotako Skiijevo-Kozba- na-Strmee in Krožada-Pcteruel-Kožba- na. Ob enem najiroša se gg. drž. in dež. poslanee, da obrnejo svojo pozor- nost nato, da se spiob eestna mreža v zapadnih Brdih, ki je še zelo neclostatna in zaneinarjena, zboijsa. Prizadeti obe. zastopi naj priskrbe potrebno gradivo v obliki prošeuj. in [.'a izroee poklieanim činiteljeni, v dosego javnih iiodpor. Tozadcviie prošnje uaj se obenein dostavijo tudi c. kr. vojaški oblasti.« Iz üabrovice pri Kouniii nam poro- eajo, da se jo v uedeljo slovesuo zaklju- eilo tretje šolsko leto tauikajšue stro- kovue nadaljevalne sole za zidarje. l^azuu uenega osobja uavzoe je bil gospod nadzornik c. kr. vladni svetnik Šubie iz Ljtibljaue, doniaei župau g. ^ v a r a kot predsednik sole ter ostali udje solskega odbora, med njiiui gospo- da dr. H. S t e p a u e i e kot zastopnik deželuega odbora in S t u r n i g kot za- toiniik trgovske obrtne zborniee. \ solski sobi so bila ra/.stavljena dela, napravljeua od ue.eneev vseh treli tnikov med sotskim letoui. Zbralo se je razun solo obiskujoeiii vajeueev tuüi ninogo obeinstva, ki si je z zaninuuijem ogledovalo razstavljeua dela ter se splošno o njih jako pohvalno izražalo. Niijprej je nagovoril zbranc ueence g. ueitelj Medic kot voditelj sole, potem g. vladni svetnik Šubie s svojega sta- isea kot nadzornik sole in koneeno je nagovorii vse uavzoee deželui odhornik dr. Step a 11 e i e. Njegov govor je bil posebuo zaniiniv v kolikor je bil versko-narodnega znaeaja. Predoeil je zadnjeletnikom nevarnosti, ki iih eaka- jo v zapcljivem svetu, svaril jih je, naj se ne vdajo grešnemu in vsakej omiki kljubujoeeniii p i j a 11 e e \' a 11 j u ter po- sebno pri zidarjib italjanske :iarodnosti s katerimi bodo i^rišli v dotiko, obieaj- ncimi preklinjanju. Klieal je vajeneem v spomin, da brez blagoslova božjega elo- vesko delo niina zaželjenega uspeha, jih na tudi pozivljal, naj ne pozabijo uikdar da so S I 0 v e 11 e i. da jih je slovenska mati rodila ter je izrazil nado, da ostane njih od verskega preprieanja p r e š i 11 i e 11 a n a r o d 11 0 s t ueraz- rusljiva kakor kraška skala. S trikratnim živio-klieem na eesarja se ie koneala lepa slovesnost. Politični pregled. Obnovitev Slovanske Ur-'ie. Korcspondenea »Austria« poroea. da so se zadiije tedne zaupno in ueobvezuo posvetovali Cehi in Jugoslovni 0 obno- vitvi Slovanske L'nije. Pogajauja so po tej korespondenei izprozili eeški agrarci. Nova katoliška nernška stranka. Nova strauka sc bo hneuovala kon-i servativno-katoliška in ho iniela delo- ina nekoliko drugaene inteiieije kot kr- seanski soeiialei, ki zastopajo bolj de- rnokratieiia naeela. Kakor se poroea. ie bil tudi dr. (lessmann pri ustauovitvi to nove strauke, ki ho zastopala iuterese liierarhije. Bosanske železnice. P'oslanski zborniei se riredlozi za- konski naert o izpolnitvi zeleznie \ Bo- sni in liereegoviui. Stroski so proraču- nani 11a 270 uiilijonov krön. l'osna in hereegovina pris!>evata k stroškom 00 milijonov krön; ostalih ISO milijonov K pa pokrijeta po kvotneiu kljueu Avstrija in Ogerska. Domače in razne vesti. Za župnika v Kamnjah je imenovan pree. g. Anton P 1 e s 11 i e a r, dosedanü /ii|)iiik v Kožbani. Tržaški škof 111011s. dr. K a r 1 i n je jirišel dunes \r (lorieo in je gost našega prevzvišenega knczonadškofa. Naš prevzvišeni knezonadškof in tržaški škof sta se podala danes v Lev- po ua Kanalsko k i)ree. g. Nikolaju S e- d e j u, kuratu ravnotam bratu našega prevzvišenega knezonadškofa. Odlikovanje. Naš rojak, vcleeenjeni gos|)od Mihacl Zavadlal, e. kr. deželni nadzornik v lUiliiiaeiji, je hil odlikovan z naslovom dvornega svetnika. Opo/arjamo člane »Centralne po- sojilnieec v (iorici na redni letui obeni hodki holniskih hki^ajti so znašali od po- četka poslovanja t. j. od 1. avgusta lct:i 1889 do 1. 1910 skupno liiöO inilijnnov kron. Za zavarovalnino sc je potrosih 8M milijonov, za bolniške stroške. po- rode itd. je znašala odškodnina še 2J milijonov krön. Po^rehitih stro.škov k nilo tudi preeejšnja svota, tako da ie re- zervui zaklad se prccej majhen. Kuharski in gospodinjski poduk >e vpelje v šolskem I. WU 14 im ženskcui učiteljišeu v Budejovieah na Cesketu. Razcn tega se otvori še tcčaj za kuha- nje za take obiskovalkc. ki so solske študije že dokoneale. Na zavodu sc usta- novi primenia strokovno in moderim opremljeua kuliinja. kjer bodo ueenke imele priliko sc v tem oziru temeljito iz- obraziti. \ idi se iz tega, da so povsod čuti potreba po praktieni gospodinjski vzgoji mladega ženskcga narašeaja. In prav jc to, kajti le dobra in skrbna L;>• spodinja jc zmožna dandanes zadostiti vseni tfospodinjskini potrebam. Retorma pri pijaristih. Red piian- stov dobi v kratkiMii uekatere reionue. ki se ozirajo posebno na šolstvo, ker sc želi, da se ta red aktivno vdeležuie \ '.- goje inladine. Jiinak našega časa je šukri paša. kakor to pišejo neiuški listi. Naravuost bedasto je. kako glorijo >o spleli poseb- iiG irraški listi okoli glave tega junaka in vse to uieiida le zato. ker ie bil siav- nic (joltz-paša njejrov učitelj. Ti ptiči v Oradeu vedo povedati eelo. kako mile oCi in kako dobro sive ima ta gospod Šukri paša. Morda gi\ ie pa v Gradcu tako imenitiio in iigoduo priporočil oni ¦tinski. major, ki so ga iineü pretek'i mesec graski penziionisti v svoji sredi. ()d pusta sem je preteklo vendar že ne- kai tednov. zato si takih pojavov res 'ii mogoče prav lahko razla^ati. Sinolo so imeli nemški poslanei Perko. liuinnier itd.. ki so pred časoni tudi v Gorici oznanjevali Nenicem lepšo bodočnost. I Mie 2(J. m. m. so itneli velik shod v Oradcu. kjer so se pa prikazali tudi najbolj nemški Nemei. Sehünerer- ievi pristaši. in zagnali takov alarm, da je moral predsednik zakljuciti zborova- nje. V (ioriei in Trstu taka gloriia. \ nemškem Oradeu pa tak neprijeten po- lomček! Štajerski Nenici so gotovo vsai ta ko pristni k-)t so naši la^ki goričani. 'I o dokazujeio nnena občinskih odborniknv v mariborski predniestni občini. Kot od- borniki so nied drugimi izvolieni sled'.'"r »trdui« nemški bratie: I-erovšek. .Mra- vljak. Babie, Lopič. (iolob, (po nemško se pra\ i jjolob ^öllob!) \ isočnik itd. Nam se zdi, da hi Neitki na Štaierskein in Koroškem iziuibiü preeej na svoiem štcvilu, da nimaio takih Ie čistokrvnili ¦^roiakov" v svoii srcdi. Nur stramm' Pot do Jadranskega inorja u> ie pa- rola, katero nonavljaio Nemel pri vsaki priliki. Tako ie j,rovoril tudi poshmce r'erko te dni v Celiu in ps)\'daril. da ie to zadev;i. ki brii^a vso nemsko iavnost. Ker pa so nemške |)ostojanke ob juzni meii p-rešibke, da hi zmago\'ito pritisni- le na slo\-anske prebivalee, tedai mora- io poma^cati vsi "dobroinisleči« nemški narodnjaki brez ozira na politično bar- vo. Tu se ne gre za kako strankarsko zadcvo, ampak za razvoi vsenemškc misli. Ta boj na jugu je le del vclikega boia, ki ga imajo Nemci proti Slovanoin. Na severu je treba pobiti Celie, na uigii pa posebno Slovenee. Most do Adrij-j, katerega zidajo ze leta in leta, na ta na- ein mora l>iti enkrat gotov. Zato je treba skrbeti, da se dualizem okrepi, kajti Ij na dualistieni |)odlagi je za nemski na- rod zagotovljen obstanek. I-'osebno ne- \aren ie pa trializem in jugoslo\anst\o sploli. kakor je to dokazoval poslanec Marekiil. Kakor Cujedi prednja straža moraio stati siajerski Nemci \eduo po- zorni in trdni, da zabranijo vsak korak. ki bi ga vetgnili nap.aviti Slovenei. Iz teh izvajanj se vidi, da je treba iia vsej črti posvečati narodnun bojetn ve- ejo pozornost, da nas sovražnik ne za- loti nepripravlienili. Me nu iz^ivamo, ampak le branimo svojo dedščino pred lokavim tiijeem. Zato je pa naš boj od- krit in postal, ker na nasi strain je pra- vica. Nemški katoliški shod priredijoav strijski Nemei due 15., 10. in 17. avgu- sta t. I. v Linen. Nas le veseli, da s- katoliška niisel pridiio razvija in rodi ^adove. Prava krščanska podlaga je na vsak naeiu nujtio potrebua, kajti dan na dan vidimo. kako gredo razne teorije in liiinneze v nič in ostaja vedno le Kris- uisov nauk kot tetuelj in podlaga vsega našega /.ivljenja. Radi pritrdimo tudi ^Reiehspostiu, ki pravi z ozironi na tii shod, da je treba varovari blagostauje in svete praviee nasega (uemskega1 ljudstva, njegovo plemenito dusevn.» življenje z \ semi moemi itd. Toda — pri tern uaj bi gospodje v nemškem ka- toliškem taboru nekoliko pomisHli. da niso le Nenici, ampak tudi katolicani, da poleg neniškega uaroda žive tudi Slo- vani, se posebe mi Slovenei. ua katerc se vedno prav rado pozabi. Zakaj bi ne bili v uaroduem oziru nam pravični, /:i kai staviio večkrat narodnost pred pr;«- vico? Tega pač uoben reseu katoličau ne more in ne sine odobravati, ker ;e oeitno proti priucipu krščauske Ijubez- n# in tolerance. Hovolj je s\ eta in dt^- voli prostora za vse. Zakai bi nas. k; smo \- manjsini. da\ili in stiskali ra\iK> zato. ker smo v manjsini? Ako bi n:is bilo več kot njih, bi se to ne zgodil'». ker bi se nas ne uoali. Želinio da bi s».; na l-.odo'l'em katol. sliodu \- Linen ra7- pravlialo tudi o tern vprasanju, ker I i to gotovo ne bilo stvari na skodo. \'saj pojmi bi se boli razbistrili. Sedanjo politiko .ie obsodil tudi po- slanec dr. Pattai. ki ie v nizieavstri.i- skem de/.elnem zboru povedal. da to. kar se pri nas godi. ni \ ec nikako poii- tiC'iio delo. Halkanske narnde ie bilo tre- ba podpirati in voditi ni nikdar bi ne bi li smeli mi pozabiti. da so ti narodi uam enaki po veri in krvi. Kai pa je sto- rila Avstrija"-, vprašuje govornik, = >tl-ri bi si pridobila simpatije balkauskih ua- rodov? Hrvate maltratiraio, Romune maltratiraio- itd. Tako pocasi dobivai;) razni nemski politikit poper za po- prom. kar ie nam prav odkrito recetiu l'.iopolnoma prav. Tudi Nemct niorajo priznati, da te slovansko pleme na Balkaiiu \' resnici zinožuo za \>ako kluturno in gospodar- sko delo. Tako piše v graski "Tages- post" neki dr. Mahler: ..I >as slawische Element ist viel fähiger, als die Tür- ken." (Slovani so veh'ko bolj zmozni kot Turki). Za nas je to sicer že od zgo- dovinskih casov pribita stvar. a d;.; Nemci to priznavajo, to se nam zdi |)o- trebno povedati. Zdi se, da ho poCasr marsikaterega germančka srečala prc- potrebna paniet. Aviatska nesreča v Puljii ob presto- lona^lednikovi navzoenosti. I hie 2S. m. •in. se ie pripelial v I-Tilj i/. Miramara pre- stolonaslednik Franc Ferdinand, da nadzoruje vojno brodovie. Fden najboli- šill pilotov na.se voine mornarice. fre- gatni poročnik ßoinfield, ki se ie s še ni'kim Castnikoin prestolonasledniku na east dvignil v zrak. je pa padel, ker je prehitro zasukal aeroplan in si je zlomil de^no nogo. l^omiieldu je prihitela na poinoč biižnja torpedovka. Prestoloua- slednik je takoi Intel na krov torpedov- ke in je noroenika puhvalil radi njegove spretnosti in hladnokrvnosti ob nesreči in ker hude bolečine tako mozato pre- naša. Aparat so re.šili. Castnikom skupne armade prepo- vedano govoriti Hrvaško. Castnikom skupne armade. ki imajo skupuo obed nico. je za|;ovedano, da ne smejo nied seboj govoriti hrvaški. Hrvaški eastui- ki so radi te naredbe zelo razburjeni. Naredba pravi, da je službeni jezik sku- pne armade nemski in da niorajo častni- ki radi tega v ob>edniei nemsko govoriti. Kozle prebracajo Albatici in njih prijatelji, kakor se vidi iz »Albanske korespondence", ki je spravljala v svet v zadnjem času najgrozovitejse »mar- tre« nesreenih Albancev. Ta korespon- denca je bivši soeijalni demokrat Leo 1'reiiudlich na Punaju, po rodn ami .lud. Socijalno demokratiCui listi. ki ga pac gotovo poznaio, pravijo o njein, da ino' svoj /,i\ dan se ni \ idel kakega Albauca Taki ptici posiljajo "iiradue" stvari nied ljudstvo in sleparijo čilateljstvo. ki iim gre ua limauice. Pokvarjenost vclikoiuestneua ljiid- sttva ka/.ejo porocila o saiuoinorili ;n saiuoinoriluili poskusih ua Muuaju /a velikonocne inazuike. Nie manj kot J.' slueajev se ie dogodilo v par dneli. hdeu piie strup. drugi se obesi, tretji se strelja in bog zna še kaj. \ idi se p,. povsod pomaujkanje trdnih tal v \ei-- skem in inoralneni oziru. Naj soeijalua demokraeija pridiga kar hoce, vere ne ho Ijudstvu uadoinestila nikoli. ako imi jo je iztrgala enkrat iz srea. Pravegn postenega življenja iirimaujkuie in zato toliko obupnosti in sanioinorov. Poinnik Zriiiskemu in Frankopauu v Dunajsketii Novem mestu. Leta 19d7. je društvo - Brača Hrvatskega Zuiajan eksliimiiralo kosti Petra Zrinskega in Fraukopana. ki ju je polo/.ilo \" castni grob na pokopališču ^" nunajskem No- vem mestu. Zdaj nanieravajo na niju grobeh postaviti iinietalen pomnik. za katerega je napravil načrt soliar Yatro- slav I >renski. Poriški list »Matin«» je prepoxedaii \' Mzaciji - Lotaringiji. Svoji k svojim! Podpisani sloveuski brivec v üorici (iosposka ulica št. 1 se priporoča sl. sloveuskemu obcinstvti iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba toena in strogo snažna. Brije in striže tudi na tnesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. —- Prevzema vsa lasničarksa dela ter kupiije ženskc läse po 12 K in naprej kilogram. FRANC NOVAK, Gosposka ulica, štev. 1. L()h:ri.iski: štlmlkf:. Diiuaj.....74, ID. -4(>, 71. M. Jakob Miklus mizar in lesni trgovec v Fodgori ss- Da voiIb iitaiia mosta (na cetti, ki peljeproti Gradiškt) o o c Trguje tudi / opeko vsake vrste, im a veliko zalojjo vsakovrstnega trdega m melikega lesa, ima tudi vsake vrste jjrcdc, traiuove 3 3 od 3—12 nietrov ilolge in 3 3 o,d 3—12 colov debele. Iv. Znidarcic & dr. stavb. tvrdka v (jORICI, Via Mattioli v GORICI. Izdeluje vsakovrstne načrtc, stat. racune, sprejema stavbinska dela vseli vrst, izdeluje tudi Wests.-strope patent. i v vsch avstrijskih niestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po siste- imi votli blök. ki je najtrpe/.nejše zidov- je, ki vzdržuje suha stanovanja. s vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dru- gi sistemi. Ivan Bednafik priporoca svojo knjigoveznico v 60R1CI ulira