EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 24, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 143
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
Domače vesti
Samomor v garažu
V svojem garažu za popravljanje avtov v South Euclidu je bil najden mrtev 48-letni Robert G. Morris, stanujoč na 1157 E. 168 St., ki je izvršil samomor, kot razvidno iz najdenega pisma, v katerem je rečeno, da je za njegov čin odgovorna "ena oseba", toda ime ni bilo navedeno. Pokojni zapušča ženo in enega sina.
Pobiranje asesmenta
Sporoča se, da bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., pobirali asesment jutri večer 25. julija.
Tajniki društev, katera zborujejo v Slovenskem domu na Holmes Ave., bodo pobirali asesment danes 24. in jutri 25. julija. Prosi se članstvo, da to upošteva.
Poroka
Poročila sta se prošlo soboto v Massillon, Ohio, Mr. Stanley Chaperlo, sin Mrs. Pauline Cha-perlo, 1400 E. 53 St., in Miss Veronica Brand, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Brand. Podala sta se na kratko ženitovanjsko potovanje, nakar si bosta ustanovila svoj dom v Massillonu. No-voporočencema naše čestitke!
Zadušnica
V soboto zjutraj ob osmih^ se bo brala zadušnicfi-30-dnevnica
v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. in St. Clair Ave. v spomin pokojne Mrs. Rose Herbst. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Pozdravi s počitnic
Mrs. Mary Stupar iz Addison Rd. pozdravlja vse svoje prijateljice in znance v Clevelandu. Sedaj se nahaja v New Yorku, en teden je prebila pri znancih v Fly Creeku, en teden v Little Falls, N. Y., iz New Yorka se bo pa podala v Forest City, Pa. želimo ji obilo zabave in srečen Povratek!
V zadnje slovo
Člani društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ so prošeni, da se, poslovijo od pokojne članice Ivane Bizjak, katere truplo k-ži v Želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave. Pogreb se bo vršil jutri popoldne ob 1. uri.
Podr. št. 39 Sansa
Jutri večer točno ob osmih se vrši redna mesečna seja podr. št. 39 SANSa v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse društvene zastopnike in člane, da se gotovo udeleže.
Članski piknik
Samostojno podporno društvo "Kranj" bo imelo svoj članski piknik v nedeljo popoldne na vrtu doma člana Joseph Kne na 3176 Richmond Rd., to je tretji dom nasproti E. 260 St. od Euclid Ave. Društvo tudi prijazno vabi svoje prijatelje, da se jim pridružijo, ker bo prijetna domača zabava vsem v razvedrilo.
Bolezen
Mrs. Mary Beros, soproga Mr. Math Beros, s katerim vodita znani Beros Studio, je bila pred nekaj dnevi operirana na ton-silih, in sedaj se zopet nahaja na svojemu domu na 6116 St. Clair Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Zedinjene države odtegnile Poljski obljubljeno pomoč
Vlada pravi, da ima Poljska dovolj živeža za najbolj nujne potrebe
WASHINGTON, 23. julija—Državni oddelek je danes naznanil, da je Poljski bil črtan njen delež skupnega ameriškega zunanjega pomožnega programa v znesku $350,000,000.
Do črtanja pomoči, ki je bUa*
obljubljena Poljski, je prišlo na podlagi priporočila polkovnika R. H. Harrisona, posebnega po-
močnika poljedelskega tajnika Clinton P. Andersona. Poročilo pravi, da je Harrison sestavil za državnega tajnika George Mar-shalla poročilo o potrebah Poljske v živežu.
Harrison je v poročilu omenil, da ima Poljska zadosti žita in druge hrane, da "zadosti najbolj nujnim potrebam prebivalstva." Rekel je, da bi bil potreben uvoz zdravil in neke dodatne hrane in da bi bila priporočljiva pomoč v semenu in gnojilu.
Državni oddelek je zavzel stališče, da se pošiljke te vrste lahko dobi potom privatnih in ostalih relifnih organizacij kot Mednarodnega Emergency Children's sklada.
V izjavi je med ostalim rečeno:	'
"Na podlagi gornjega in vsled dejstva, da je sklad odobren edino, da se krije najbolj nujne re-lifne potrebe, je bilo odločeno, da se ne podvzame pcjpožnega programa za Poljsko."
Francozi se borijo na strani grških gerilcev?
PARIZ, 23. julija—Francoske oblasti so včeraj priznale, da se v južni Franciji vrši mala re-krutacija Francozov, ki so pripravljeni, da se priključijo grškim gerilcem v borbi proti mo-narhistični vladi.
Francoski vladi pa ni ničesar znano, da bi se vršile neke masne rekrutacije, ki bi potrdile vesti o formiranju "mednarodnih brigad."
V Franciji se nahaja precejšnje število španskih republikancev, ki pa, tudi če bi želeli, ne bi mogli odpotovati v Grčijo kopnim ali pa morskim potom, brez da francoske oblasti za to ne bi vedele. Kar se pa tiče posameznih Francozov, stališče francoske vlade je, da je njih kretanje svobodno in da jih nihče ne more ovirati, če imajo papirje v redu, da odpotujejo in se borijo proti komur koli želijo.
Ker se v južni Franciji zbira tudi večje število Judov, ki želijo, da se vtihotapijo v Palestino, je težko ugotoviti, če je ladja, ki odpluje iz neke francoske lu-ke, namenjena v Palestino ali pa v kako drugo luko, kjer bi izkrcala prostovoljce za pomoč grškim gerilcem.
Vile rojenice
Prošli petek so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Albert Poklar na 18771 Abbey Ave. in pustile v spomin čvrstega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Ann Karish ter je hči Mr. Tony Karish. S tem dogodkom sta prvič postala "grandma" in "grandpa" poznana Mr. in Mrs. Mike Poklar, 1165 E. 72 St. — Čestitamo!
Dr. Kern poroča o novem načinu za zdravljenje migrene
Tekoča izdaja glasila zdravnikov v državi Ohio, "Ohio State Medical Journal," prinaša članek obče znanega slovenskega zdravnika dr. Franka J. Kerna, ki opisuje metodo, katero je iznašel za zdravljenje hudega glavobola, oziroma migrene.
Kakor poroča dr. Kern, njegova metoda obstoji v uporabi gotovih injekcij, ki so dale mnogim njegovim bolnikom znatno uteho.
Članek vsebuje podrobno razlago, ki je seveda tehničnega značaja in torej razumljiva le zdravnikom.
Obče znano je, da zdravniška veda do danes ni našla še nobenega sigurnega zdravila za migreno, ki zla' med ženskami, pa tudi med ' imi, povzroča mnogo trpljenja.
Stališče Rusije glede mirovne pogodbe z Japonsko
LONDON, -23. julija — Moskovski radio je danes naznanil, da je Sovjetska zveza zavrgla ameriško povabilo, da se priključi 11 državam, ki bodo 19. avgusta pričele v Washingtonu raz-motrivati o mirovni pogodbi za Japonsko.
V radio poročilu je rečeno, da je Rusija naslovila na Washington posebno noto, s katero je obtožila Zedinjene države, da pod-vzemajo akcijo na svojo lastno roko (ne da bi se posvetovale z ostalimi silami).
Stališče Sovjetske zveze je, da bi začetne pogovore za sestavo mirovne pogodbe z Japonsko moral vršiti svet ministrov ■ za zunanje zadeve.
Judje potopili angleško ladjo
JERUZALEM, 23. julija—V vodah pristanišča Haife je danes bila potopljena angleška ladja, ki je prevažala vtihotaplje-ne Jude v internacijska taborišča na Cipru. Angleške oblasti so izjavile, da so ladjo minirali in pognali v zrak člani podtalne judovske organizacije.
Ladja, 1,372-tonska "Empire Lifeguard," se je ravno povrnila iz Cipra. Na njej se je poleg posadke nahajalo 50 emigrantov. Eksplozija je sledila takoj, ko se je, poslednji emigrant izkrcal. Uf'adno poročilo pravi, da ni bilo nobenih žrtev.
ITALIJA BO KMALU ODLOČILA O MIROVNI POGODBI
RIM, 23. julija—V italijanskem parlamentu je z 232 proti 204 glasovom odločeno, da se prične v najkrajšem času raz-motrivati o ratifikaciji mirovne pogodbe.
NI MOGOČE DOBITI ZALOŽNIKA ZA KNJIGO O NOVI JUGOSLAVIJI
V včerajšnji izdaji "Enakopravnosti" je bilo priob-čeno poročilo z ozirom na izjavo, katero je dal bivši podpredsednik Henry A, Wallace zastopniku Tanjuga o raznih sodobnih perečih vprašanjih, med ostalim tudi glede Jugoslavije. To poročilo smo posneli iz "New York Timesa". Med tem pa smo prejeli od Antona Smoleta, očividno Slovenca, ki je lan jugov ko-respondent v New Yorku, polni tekst vprašanj in odgovorov, ki jih je Wallace podal na njegova vprašanja.
Wallace-u je bilo vsega skupaj stavljenih šest vprašanj. Za nas je seveda najzanimivejše zadnje, oziroma šesto vprašanje glede Jugoslavije. Kot razvidno iz polnega besedila, ki ga imamo sedaj v rokah, je bilo poročilo "New York Timesa" v tej zvezi površno in je zamolčalo eno zelo značilno dejstvo, katerega je obelodanil Wallace v svojem odgovoru.
Vprašanje koresponden-ta Smoleta se je glasilo:
"Obče znano je, kakšni so bili odnošaji med narodi Jugoslavije in Zedinjenimi državami med vojno, kakšno vlogo je Jugoslavija igrala v osvobodilni vojni, kakor tudi, kakšna je njena vloga danes. Mi čutimo, da so se v stališču ZeUinje-nih držav napram Jugoslaviji izvršile neke povojne spremembe. Kaj je po va-š i h mislih privedlo do te spremembe stališča?
Odgovor, katerega je Wallace podal na zgornje vprašanje, pa se glasi:
"Kar se tiče vašega šestega vprašanja, bi dejal, da morda ni dežele, ki bi bila tako napačno razumljena v Zedinjenih državah, kakor baš Jugoslavija. Ko sem se meseca aprila nahajal^ v Parizu, sem srečal ko-respondenta londonskega "Timesa" v Franciji, nekega mladega Angleža z imenom Basil Davidson, ki je napisal knjigo z naslovom "Partizanska s 1 ika". Ta knjiga podaja tako korenito drugačno sliko o Jugo-slaviji, kakor pa obstoja danes v Zedinjenih državah, da sem mislil, da bi se ta knjiga morala objaviti v Zedinjenih državah.
"Ampak do danes mi še ni uspelo, da bi našel založnika zanjo. Ta knjiga he podaja samo opazovanj nestrankarskega opazovalca z ozirom na junaške napore Jugoslovan s k e g a ljudstva med vojno, temveč tudi riše, na kako sijajen način rešujejo Jugoslovani svoje tekoče probleme.
"Zelo žal mi je, da odnošaji med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo niso bolj prijateljski. Čutim namreč, da bi tako prijateljstvo ogromno prispevalo k svetovnemu miru."
Nelge na Pacifiku se vršijo nove tajne preizkušnje atomskih orožij
Amerikanci bodo vežbali nove kitajske divizije?
Redna seja
Redna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ se bo vršila jutri večer ob osmih v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Člane se vabi na polnošte vilno udeležbo.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Čiangova vlada zaprosila za ameriške častnike, ki naj bi vežbali mladino
NANKING, 23. julija—Kitajska nacionalistična vlada ustanavlja novo vojaško vežbališče na Formozi, ki bi se imelo po načrtu nahajati pod mešano upravo kitajskih in ameriških častnikov.
Po načrtu bodo v to vežbališče poslane mladinske divizije iz provinc Hangyange in Huna-na, ki so doslej pokazale zelo nizek borbeni moral. Te divizije, in sicer 202, 205 in 206 so sestavljene od mladeničev, ki imajo polovično izobrazbo in ker niso mogli dobiti nobenega drugega dela, stopili v vojaško službo. Toda te divizije so pokazale zelo slabo voljo, da bi se borile proti kitajski ljudski (komunistični) armadi.
Nacionalistični vojaški krogi pravijo, da bi se lahko iz teh mladeničev ustvarile nove divizije, v kolikor bo njih vežbanje uspešno. Vojaško ministrstvo se je obrnilo za pomoč na ameriško vojaško svetovalno grupo, ki se nahaja v Nankingu. Veruje se, da Čiangova vlada računa, da bi mogla dobiti 75 ameriških častnikov, ki bi nadzorovali vojaška vežbališča.
Ameriške vojaške oblasti pa poudarjajo, da bi samo z odo-,britvijo vojnega oddelka in kongresa ameriški častniki mogli sodelovati pri vežbanju kitajskih mladeničev. Doslej je vojaška grupa bila pooblaščena, da daje le nasvete kitajskemu vojaškemu štabu.
Obenem se javlja, da atomska komisija dela na tem, da se atomska energija začne uporabljati na polju zdravstva
WASHINGTON, 23. julija—Komisija za atomsko energijo je danes naznanila, da je nekje.na Pacifiku ustanovila posebna preizkušališča, kjer se vršijo eksperimenti z novimi atomskimi orožji.
To je drugo poročilo, katerega*"
je podala komisija kongresu o svojem delu. V njem ni navedenih nobenih nadaljnjih podrobnosti, razen da tega, da se eksperimenti z atomskimi orožji vršijo tajno in da so bili podvzeti v interesu varnosti dežele.
"Naša neposredna narodna varnost zahteva, da se sedanje operacije vršijo neprekinjeno,"
pravi poročilo komisije.
Delo za uporabo atomske energije za vsakdanje namene
Obenem je komisija poročala, da je v teku živahno prizadevanje, čigar namen je, uporabiti atomsko energijo za vsakdanje potrebe, zlasti na polju zdravstva in v svrho eventualne rabe I atomske energije kot nadomestilo za električno silo.
Marshall podal izjavo glede "mednarodne brigade"
v poročilu komisije je rečeno, da se poglavitno delo v tej zvezi vrši v laboratoriju, katerega poseda vlada v Los Alamos v New Mexico, da pa je vse delo strogo tajno in se o njem torej ne more obelodaniti nobenih podrobnosti.
Potem pa poročilo dostavlja, da se na Pacifiku vršijo "sistematični eksperimenti," pri katerih se preizkušajo nova atomska orožja.
Jugoslovani v francoski legiji
BERLIN, 23. julija—Francoski časopis "Esquisses" pravi v včerajšnjem poročilu, da vsak mesec pristopa v francosko tujsko legijo ^okrog 350 Nemcev, Jugoslovanov, Cehov in Poljakov.
Francoski časopis pravi, da se v tujsko legijo ne sprejemajo Rusi ter Nemci, ki so pripadali prejšnjim nacističnim elitnim stražam ali pa so vojni zločinci.
(Francoska tujska legija je posebna pol vojaška pol policijska formacija, katere namen je, da čuva red v francoskem Maroku in Alžiru. Dobro je bila znana še pred prvo svetovno vojno.)
Amerika obtožila 3 balkanske države, da "ogrožajo mir"
HOLANDCI ZAVZELI LUKO CHERIBON
BATA VIA, 24. julija —Ho-landsko vojaško poročilo pravi, da so holandske čete včeraj popolnoma zavzele važno mesto severne Jave, Cheribon. (V bližini tega mesta je bil podpisan sporazum o "neodvisnosti.")
Holandsko poročilo nadalje pravi, da Indonezijci pri umikanju zažigajo mesta, toda da je Cheribon padel v njih roke popolnoma nepoškodovan.
Indonezijci so zažgali štiri večja mesta. Ko so se holandske čete približale mestu Semaran-gu, je mesto bilo že v plamenih.
LAKE SUCCESS, N. Y., 23. julija—Zedinjene države so nenadno obtožile Bolgarijo, Albanijo in Jugoslavijo, da ogrožajo "mednarodni mir."
Ameriški delegat pri Varnostnem svetu Hershel V. Johnson je zahteval od Varnostnega sveta, naj opozori vse tri države, da naj "držijo red v svojih lastnih hišah" in pustijo druge države "pri miru."
Na te izjave ameriškega delegata je ostro odgovoril sovjetski delegat Andrej Gromiko, ki je izjavil:
"Bolgarija, Jugoslavija in Albanija ne potrebujejo nasvete Zedinjenih držav, kar se tiče mednarodnega reda. Če se bodo taki nasveti dajali v Varnostnem svetu navzlic temu, da nobeden ni za njih vprašal, se to lahko tolmači edino na ta način, da se tisti, ki jih dajejo, ne zavedajo njih važnosti."
GROMIKOV KOMENTAR O KRAVCENKOVIH IZJAVAH
LAKE SUCCESS, 22. julija. — Sovjetski delegat pri Združenih narodih Andrej Gromiko se je glede izjav, katere je podal Viktor A. Kravčenko, ko je pričal red kongresnim odsekom za ne-ameriške aktivnosti, izrazil kot sledi:
"Kadar nima pes drugega opravka, si liže svoj trebuh. To včasih privabi opazovalce."
WASHINGTON, 23. julija — Državni tajnik George C. Marshall je danes izjavil, da se poročilo o sodelovanju neke "mednarodne brigade" v grški civilni vojni ne more niti potrditi, niti zanikati.
Istočasno je Marshall podal izjavo glede vojne, ki jo je Ho-landija pričela proti Indoneziji. V zvezi s tem je izjavil, da Zedinjene države niso prodale Ho-landiji nobeno orožje za uporabo v "sedanjem indoneškem konfliktu."
Glede črtanja Poljske iz re-lifnega programa, je državni tajnik rekel, da je to črtanje temeljilo edino na poročilih, da Poljska ne potrebuje nujno dnevno hrano. Kar se pa tiče zdravil jih Poljska lahko dobi potom Rdečega križa, je rekel Marshall.
Na časnikarski konferenci ]e v zvezi z vprašanjem Nemčije državni tajnik izjavil, da bi bilo potrebno, da se Rusija udeleži ameriškega programa, katerega namen je, da za dobo 40 let razoroži Nemčijo. (Do sedaj je Rusija odklonila vsako sodelovanje).
VSA KONTROLA ZA KUPOVANJE NA OBROKE SE BO KONČALA?
Kakor se poroča iz Washing-tona, je poslanska zbornica brez poimenskega glasovanja odobrila zakonski načrt, po katerem se bo vsakdo lahko zadolžil, kakor ga bo volja. Zakonski načrt, ki predvideva odpravo vseh omejitev kredita, ki so obstojale od vojnega časa, je bil nemudoma poslan senatu.
Namen zakonskega načrta je, pospešiti nakupovanje raznih predmetov na obroke, kar pa je mogoče le, ako se vrata kredita odpre na stežaj.
Zakonodajci, ki sledijo željam velikih bizniških interesov, so očividno pozabili, da se je taka ekonomska politika prak-ticirala za časa Coolidga In Hoo-verja in vodila v največji polom, ki ga je Amerika kdaj videla.
Da-li bo senat imel čas, da omenjeni zakonski načrt osvoji pred zaključkom sedanjega kongresnega zasedanja, trenutno ni znano.
BIVŠI NEMSKU AMERIŠKI "BUNDOVEC" UJET
M O N A K O V O, 23. julija— Nemška časnikarska agencija poroča, da je danes bil aretiran bivši voditelj nemško-ameriške-ga "kultur-bunda" v - New Yorku, Fritz Kuhn. Kuhn bo postavljen pred nemško sodni jo za denacifikacijo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
24. julija 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta)---
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 ntesece) -
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)--—-$9.00
For Half Year—(Za pol leta)' ———-5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
USODA TRSTA JIH SKRBI,..
Ko je Jugoslavija predložila na pariški mirovni konferenci svoje zahteve za priključitev Trsta k njegovemu zaledju, se je oprla tudi na posebno močan ekonomski argument. Vprašanje je bilo, da li je Trst kot pristanišče važen bolj za Italijo kot pa za dežele srednje Evrope? Samo en logičen odgovor je mogel slediti temu vprašanju. Ta odgovor je, da je usoda Trsta odvisna od njegove povezanosti z deželami srednje Evrope, in da je, tudi če se ne upoštevajo ostali argumenti, življenjsko navezan na Jugoslavijo. Ni nobenega dvoma, da je zopet bila storjena stara krivica in da se je z odcepitvijo Trsta od Jugoslavije, vrglo tržaško ljudstvo v težak ekonomski položaj. Da so zapadni zavezniki ustvarili takoimenovano "Svobodno tržaško ozemlje" namesto, da bi se vdali tem jasnim in logičnim dejstvom, je pač vzrok čisto političen in je temeljil na sovražnih predsodkih, ki so jih zapadni zavezniki čutili in jih še čutijo proti novi Jugoslaviji,
Zadnje čaše se v ameriškem tisku pojavljajo "vznemirljiva" poročila, ki se nanašajo na usodo Trsta. Za "Cleveland Plain Dealer" je to poročilo poslal v serijah John P. Leacacos že pri koncu junjja meseca. Poročilo seveda ni nič kaj prijazno Jugoslaviji, toda je končno, če se ga pravilno tolmači, odkrito priznanje, da so se zapadne sile zavzemale bolj za omenjene politične predsodke kot pa za edino mogočo in edino pravično rešitev tržaškega vprašanja.
Leacacos poroča, da Trst izgublja promet, dočim Reka naglo obnavlja in prevzema vlogo poglavitne jadranske luke za centralno Evropo. Pošiljatve skozi Reko so poskočile na podlagi pogodb med Jugoslavijo in Cehoslo-vaško, kateri se je dalo znižanje železniških tovornih pri stojbin skozi Jugoslavijo za češki les, sladkor in rude, ka kor tudi za uvozno blago, ter obenem prednostne pristani ške pristojbine, ki so za tretjino nižje od onih, ki jih ra čuna tržaška luka. Ni nobenega dvoma, da so italijanski imperialisti, ki so sicer trdili, da je Trst ekonomsko nave zan na Italijo, zavpili, da hoče Jugoslavija uničiti Trst Ta tendenca je izražena tudi v člankih Leacacosa od 30 junija, ponovljena pa je v članku, ki ga je o istem pred metu poslal iz Belgrade dopisnik New York Timesa (z dne 20. julija). Ta dopisnik opisuje naglo dviganje prometa v reški luki kot neko novo "strategijo", na kateri dela maršal Tito, da se polasti Trsta. "Ta strategija Belgrada je jasna," piše dopisnik New York Timesa, "maršal Tito dela na tem, da iz Reke ustvari jadransko luko za zaledje. Tako bi po sporazumih, sklenjenih s podonavskimi deželami, z možno izjemo Avstrije, Trst padel kot zrela hruška v naročje Tita."
Res je, da so vsled te možne "nevarnosti za Trst" zapadne sile vključile v italijansko mirovno pogodbo poseben člen (čl. 16. osmega odstavka), ki izrecno prepoveduje podpisanim silam osvojitev pristojbin, katere bi "na umeten način odvračale promet od Trsta", na korist kaki drugi luki. Doslej pa, ko Jugoslavija še ni odobrila italijanske mirovne pogodbe, ta člen nima nobene veljave.
Jugoslavija ima triletni načrt za obnovo porušenega reškega pristanišča in v teku so dela za razširitev luke, za po vezan je obeh, predvojne susaške in reške v eno enotno luko. Ta dela bi pa današnja Jugoslavija odobrila tudi, če bi imela v svoji posesti sam Trst.
Dopisnik "New York Timesa" poroča, da bi se dalo na eden edini način preprečiti te namene Jugoslavije. To bi bila hitra obnova in dvig tržaške luke. Toda naj ta nasvet izgleda še tako pameten in logičen, ni nobenega dvoma, da z njim ne bo ničesar doseženo. 2e pred vojno, ko se je Trst nahajal pod Italijo, je gospodarsko propadel, dočim je, navzlic korumpiranih vlad stare Jugoslavije, ki niso spro-vaj ale v delo nobene "petletne načrte", promet v sušaški luki bil vedno živ.
Sedaj je Trst odvisen od pomoči, ki prihaja od zunaj. V Trstu še vedno vlada politični in gospodarski kaos, ki bo vladal vse dokler se ne umaknejo tuje čete iz "svobodnega ozemlja" in se ne ustanovijo tesne zveze z Jugoslavijo, iz katere Trst črpa svojo življensko kri. Toda ni samo odvisna od Jugoslavije gospodarska bodočnost Trsta, ampak je odvisna tudi od zapadnih sil, v prvi vrsti Zedinje-
UREDNIKOVA POŠTA
Iz zapadne strani
Cleveland, O. — Počitnice so tu, katere vsi težko pričakujemo, da se malo odpočijemo. Hočem malo opisati kako se napreduje v naši naselbini. Kar •se tiče Slovenskega doma lahko rečem, da je vse bolj živo in veselo. Vse priznanje gre naši mladini, ki se je združila z nami in deluje z nami po starem reku — v slogi je moč.
Vsako soboto večer imamo v klubovih prostorih ples. To je domača zabava za vse. Vabi se člane kluba in prijatelje, da te zabave obiskujete, kadar vam čas dopušča. Prijazna oskrbnica in vsi domači vam bodo z vsem postregli. Z njimi smo zelo zadovoljni.
Imamo tudi nov pevski zbor "Triglav". Vaje so vsako soboto od 7. do 9. ure, skupno delujejo stari in mladi in napredek je lep. Ni lepšega kot je slovenska pesem in zato moramo gledati, da jo obdržimo. Nagovorimo mlade fante in dekleta, da se vpišejo v zbor, kjer se bodo obenem učili slovenščine. Siguren sem, da se ne bodo kesali! Učitelj Mr. Vavter je zelo prijazen z vsemi pevci. Prihodnjo soboto 26. julija ne bo pevske vaje, ker je učitelj na počitnicah. Pridite pa 2. avgusta ko bo tudi seja za pevce in podporne člane.
Ker so z našim delom povezani stroški, smo se obrnili na naša bratska društva za pomoč. Prav pohvalno so se odzvali in nam nekoliko pomagali. Pomagali pa so tudi posamezni rojaki in trgovci, če pa kdo želi kaj prispevati, nam bo to vedno prav prišlo.
Lepo je, da se vsi z veseljem udeležujejo vaj. Naša prva veselica bo 21. septembra in- vam svetujem, da si že sedaj zabeležite ta dan, ki bo šel za kulturo in dobrobit cele naše naselbine.
Jakob Jesenko.
Piknik pevskega zbora "Slovan"
Euclid, O. — Pevci zbora "Slovan" priredijo prihodnjo nedeljo na prostorih SNPJ piknik. Ker "Slovani" nismo imeli piknika že več let, smo sklenili, da mora biti to eden najlepših piknikov v sezoni. Tisti, ki vedno zahajate na koncerte in druge prireditve tega zbora, že veste, da znajo "Slovani" tako zabavati svoje posetnike, da je vse veselo. Pevci tega zbora so zadnje čase vedno bolj in bolj zaposleni. Razna društva in druge organizacije se vedno bolj pogosto oglašajo, ter prosijo za naše sodelovanje ob priliki njih priredb in raznih proslavah. In tako je tudi prav! Zato je tudi zbor tu, da sodeluje in pomaga do boljšega uspeha. Pevci "Slovana" se radi odzovejo in ni-,koli ne odklonijo povabilo, tako da smo zadnje čase angažirani takorekoč za vsako nedeljo in aiimamo časa niti za svoja lastna opravila. Ker se vse naše aktivnosti vršijo v dvorani in na vrtu SDD v Euclidu smo sklenili, da se enkrat podamo ven v prosto naravo, da se nekoliko
oddahnemo in pozabavamo širšo javnost.
Ob tej priliki vabimo vse ljubitelje lepe slovenske pesmi, da nas na ta dan, to je prihodnjo nedeljo, obiščejo na farmi SNPJ. Obeta se vam mnogo pristno domače zabave. Seveda vabimo tudi pevce drugih zborov, da nas na ta dan obiščejo in da tako skupaj zapojemo, da bo vse odmevalo pod košatim drevjem, kot nikoli poprej.
Kličem torej vsem ljubiteljem slovenske pesmi: na svidenje prihodnjo nedeljo na farmi SNPJ!
J. Durjava,' predsednik.
Aktivnosti "Progresivnih Slovenk" krožek št. 1
Cleveland, O. — Nas krožek št. 1 Progresivnih Slovenk priredi velik piknik v nedeljo 17. avgusta na prijaznih izletniških prostorih SNPJ, ali takozvani farmi. Obenem se bo ob priliki tega piknika vršila balincarska tekma med krožki št. 1, 2 in 3. Vse tiste članice, ki ste obljubile, da boste sodelovale pri tekmi, ste prošene, da gotovo pridete. Če pa vam iz tehničnih vzrokov ni mogoče udeležiti se, sporočite naši Johanci Perko, ki bo pravočasno dobila namestnice. Tako ne bo nobenih takih neprilik kot jih je imela pri zadnji tekmi, ker zadnjo minuto se zelo težko dobi namestnice. Ker sem ravno pri tem, naj še omenim, da smo se pri tekmi krožka št. 3 v Euclidu prav imenitno imeli. Tekma se je vršila v lepem redu; še nikoli nisem slišala toliko smeha, kot ravno na tej tekmi. Upam, da je tudi finančno dobro uspela?
Tam na naši farmi ne tečejo krogle tako gladko kot na igriščih v Euclidu. Sem pa naročila našemu oskrbniku, naj kar najbolj mogoče pogladi prostore za 17. avgust.
S 1. avgustom se prične velika kampanja za pridobivanje novih članic pri "Progresivnih Slovenkah". Zdaj pa je še uganka, kateri krožek odnese prvo nagrado. No, pa ne da bi nam Euclid zopet to nagrado odnesel? Članice potrudite se in vsaka naj vsaj eno novo članico pridobi!
Naši tajnici Vidrich ni šlo v glavo, da ne bi imele tudi peci» vo na našem pikniku. Torej poleg drugih stvari, ki spadajo k pikniku, bo tudi peciva na razpolago.
Naj bo vaša pot 17. avgusta na našo farmo, kjer bodo Progresivne Slovenke imele svoj piknik!
Theresa Gorjanc,
krožek št. 1.
EKSPIX)ZIJA V BERLINU UBILA ŠEST OSEB
BERLIN, 23. julija—Najmanj šest oseb je bilo ubitih in štirje ranjeni, ko je tajinstvena eksplozija razdejala poslopje nemške policije v ruski okupacijski zoni.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
nih držav. Kot je v svoji seriji člankov poročal Leacacos, ameriški zasebni interesi ne prezirajo izgledov, ki jih imajo v Trstu. V Trst je dospel neki predstavnik Bank of America iz Galifornije, in kupil delnice neke tržaške družbe, v kateri imajo svoje investicije tudi zasebni podjetniki iz Columbije, Švice, Italije, Anglije in Argentine. Ta družba namerava zgraditi ogromno mednarodno skladišče in bo imela zaposlenih 12,000 delavcev. Precej aktivne pa so tudi ostale ameriške družbe, kot American Tobacco Co., Standard Oil Co., Ford Motor Co. i. t. d. Ni nobenega dvoma, da se ameriški kapital namerava polastiti kontrole nad "Svobodnim ozemljem", in ni težko razumeti zakaj je sedaj toliko vznemirjenosti samo zaradi tega, ker jim vedno večja vloga reškega pristanišča na Jadranu meša štrene.
o RAZNIH REČEH
M. I L J I N
Zakaj se umivamo z vodo?
Zakaj voda zmiva umazanost? Menda jo kar tako odnaša seboj, kakor nosi reka v njo vrženo tresko ?
No .poglejte. Pomolite umazane roke pod pipo! Bodo li one od tega že čiste?
Bojim se, da ne. Pa saj se tudi nihče tako ne izmiva. Kadar se umivamo, drgnemo roko ob roko. In zakaj? Da bi zdrgnili in odluščili umazanost.
Tako je tudi s perilom. Perice ne polagajo perilo samo v vodo, temveč ga perejo, žulijo z rokami in celo drgnejo s ščetkami.
Prati perilo pomeni drgniti in zmivati z njega umazanost, prav tako kakor drgnemo z radirko po papirju in brišemo napisano. Kadar je umazanost že iščišče-na, vodi ni prav nič težko, da jo odnese.
Kako je človek prisilil milne mehurčke, da mu perejo?
Tu smo sedaj pozabili na eno reč, brez katere nikdar ne perejo.
Kaj je to?
Milo.
Ce bi mi prali brez mila ali če bi se umivali brez mila, bi vedno hodili umazani. Milo je najhujši sovražnik umazanosti. Poglejte na primer saje. Saje je posebno težko spirati. Saje so majhni koščki premoga ali oglja z ostrimi, neravnimi robovi, če se droben košček zarije v gubice v koži, se tam tako zagrize, da ga ne moreš izpraskati.
A vzemite milo v roke in namilite jih dobro.
Milo napade saje, jih izvleče in izžene iz vseh brazd in gn-bic.
Kako neki dela milo to ?
Pomislimo nekoliko.
Katero milo umiva ali pere bolje? Tisto, ki daje več pen, ali ono, ki se sploh ne peni ?
Tisto, ki daje več pen. To pomeni, da tukaj gre za pene.
Kaj pa je pena?
Poglejte jo. Pena je vsa sestavljena iz malih milnih mehurčkov, drobnih zračnih obli-čic, ki imajo oblekco iž vode. In odnašajo umazanost. Tisti delci vidite, ti mehurčki jemljejo in se lepijo k penastim mehurčkom in pene je potem lahko zmivati.
Tako delajo v tvornicah, kadar hočejo oddeliti ali odmiti rudo od "jalove tvarine," od kamna. Ruda in kamen toneta v vodi. V peni pa zdrobljena v prah ne toneta. Penasti mehurčki imajo prav veliko moč. Dvigajo tudi koščke rude in^koščke kamenja in jih znašajo na površino. In tu se začenja odbiranje. Koščki jalove tvarine ne zdržijo na mehurčkih in padajo sprani na dno, delci rude pa ne padajo. In nazadnje ostaja v aparatu sloj rude, ki ga je lahko posneti.
Milni mehurčki so torej ne samo za zabavo. Človek je zvit, prisilil jih je, da delajo zanj.
Zakaj pijemo vodo?
že zopet tako preprosto vprašanje! Tako preprosto, da še zdi, da sploh ni vredno spraševati.
Če pa vprašaš, vidiš t&koj, da izmed deset ljudi samo eden ve, zakaj ljudje pijejo vodo.
Morda porečete: Vodo pijejo, ker se jim tako hoče.
Zakaj pa se jim tako hoče? , Ker se brez vode ne da živeti.
Živeti pa se ne da, ker ves čas trošimo vodo, in moramo zato zalogo dopolnjevati.
Legnite vendar na hladno steklo. Steklo se orosi, pokrije se s kapljicami vode.
Odkod ta voda? Iz vašega telesa.	\
Ali na primer, recimo, da ste se vročega dne spotili.
Odkod se je vzel ta pot? Odkod neki? Zopet iz telesa.
Če pa trošite vodo, če jo gu-bite, si je morate včasih zopet nabrati.
Človek gubi na dan celih 12 čaš vode. To nam pravi, koliko mora on popiti ali pojesti.
Kaj menda vodo jedo?
Kako pa, seveda jo jedo! V mesu, v sočivju, v kruhu, v vsaki jedi je vode mnogo več kakor trdih snovi. V mesu je vode trikrat več kakor trdih reči, kumara je pa skoro sploh samo iz vode.
A tudi v vašem telesu je skoro toliko vode kakor v zeleni kumari. Če tehtate 40 kilogramov, je od tega 35 kilogramov vode in samo pet kilogramov trde snovi.
Telo odraslega človeka vsebuje manj vode: Okrog tri četrtine njegove teže:
Sprašujete:
Zakaj pa se potem ne razleze-mo po tleh kakor rahla kaša?
E, to je pa drugače. Ni važno, iz česa je kakšna reč ali stvar; glavno je to—kako je sestavljena in napravljena.
Če pogledamo pod drobnogledom (mikroskopom) košček mesa ali kumare, vidimo mnogo s sokom napolnjenih stanic. Sok pa se ne razliva, ker so stanice od vseh strani zaprte. E, to je tisto . . .
Voda je torej glavna snov, iz katere je zgrajeno naše telo.
Zato ni prav nic čudno, da more človek dolgo živeti brez jedi, brez vode pa niti nekaj dni ne more.
More li voda podreti hišo?
Na videz je voda nedolžna reč. A dogaja se, da vzbuhne kakor smodnik. Kaj smodnik! Voda je 12-krat bolj nevarna kakor smodnik, če ne umemo z njo ravnati.
Prepetilo še je, da je voda podrla hišo na pet nadstropij in povzročfla smrt 14 ljudi.
To je bilo v Ameriki pred 40 leti.
Kako se je moglo to dogoditi?
Kako? V tisti hiši je bila tvor-nica.
V spodnjem nadstropju je bil vdelan v veliko peč ogromen kotel. Vanj je šlo vode za cel ribnik.
Ko so kurili peč, je voda v kotlu kipela, para pa je šla skozi cev v parni stroj.
Nekoč se je strojnik nekam zazijal in ni pravi čas dotakal vode. V kotlu je ostalo prav malo vode. V peč so pa kurili kar naprej. Od tega so se stene kotla razžarele. Strojnik ni mislil tia to, in je spustil vodo v razbeljeni kotel.
Kaj se zgodi, če nalijete vode na razbeljeno železo,—to veste? Vsa gre na mah v paro.
To se je pripetilo tudi strojniku. Vsa voda je postala para, pare se je v kotlu nabralo mnogo preveč, da kotel ni vzdržal, in— počil je.
Pa še hujše je bilo: V Nemčiji je nekoč počilo 42 kotlov hkrati. Vse hiše naokoli so se zrušile. Deli raztrganih kotlov so se valjali pol kilometra daleč naokoli.
Tako strašna reč je vodna para.
Pri nas doma se tudi vsak dan lomi in trga nekoliko tisoč parnih kotlov, seveda samo malih. Ko pokajo in prasketajo.v peči drva, pomeni to, da jih kolje in lomi voda. Popolnoma suhih drv ni, vlage je vedno v njih. bd I močne vročine se voda pretvarja v paro in s treskom trga vlakna v drvih.
Trda voda
Trda voda—led—tudi včasi ruši.
Para podira hiše, led pa cele gore. To je tako;
Jeseni zleze v razpoke skal voda. Pozimi voda zmrzne, zledeni. Ledu pa je treba več prostora kakor vodi; res ne mnogO/več, a deseti del vendar. Radi ledu, ki pritiska na vse strani, se raz-prsne tudi najtrši kamen.
Zato pokajo tudi vodovodne cevi. Da ne bi popokole, jih je treba na zimo ogrevati, namreč zaviti ali zapažiti, na primer—s klobučevino ali polstjo.
Zakaj se ne da po podu drsati?
Deček, ki sem ga bil vprašal, zakaj se ne more drsati po tleh, mi je odgovoril;
"Po ledu se da drsati, ker je polzek in jako trd, tla pa niso tako trda in polzka,"
So pa vendar tudi kamenita tla, ki so polzka in trda, a drsati se na njih le ne da.
Ko se drsamo po ledu, se led pod pritiskom drsajfe taja. Med drsalkami in ledom nastaja sloj vode. Če bi te vpde ne bilo, bi bilo drsanje po ledu ravno tako težavno kakor je po podu. Voda zmanjšuje trenje med drsalko in ledom kakor olje v stroju.
To je tudi vzrok, da se ledeniki pomikajo z gor. Pod težo ledu se njegovi spodnji sloji tajajo, in ledeni tok leze po gorskem pobočju kakor vaše dr' salke-po ledu.
(Dalje v torek)
Koliko je vredna minuta
' Neki sovjetski list je pod tem naslovom objavil članek, ki govori o velikem razvoju industrije v Sovjetski zvezi v sedanji Stalinski petletki. Članek pravi med drugim:
V petletki računamo na proizvodnjo milijon ton kovin in premoga, desetin milijard kilovatov električnega toka, stotine milijard ton bo prevozil transport.
Ali veste, kaj je to milijon in milijarda? vprašuje pisec.
"Stolpiček" sestavljen iz milijona rubljev — to je stolp, vi-sok sto metrov. Višina stolpa iz milijard ruSljev je veča Itot premer zemeljske krogle. Leta 1950 bo dalo kmetijstvo 127 milijonov ton žita. Za toliko žetev bi bil potreben vlak dolg 60,000 km — bil bi torej en in polkrat daljši od ekvatorja.
Da bi imeli še jasnejšo sliko teh veličastnih del, je v članku izračunano, koliko industrijskih proizvodov bodo, izdelali v Sovjetski zvezi leta 1950 — v eni minuti. Tako bodo v eni sami minuti: rudarji izkopali 476 ton premoga, to je vlak s 40 vagoni;
delavci v industriji nafte bodo pridobili 67 ton nafte;
kovinarski delavci bodo izlili 48 ton jekla;
vsako minuto bo izdelan en nov avtomobil;
vsako minuto bo izdelanega 9,500 m blaga in preko 600 parov čevljev.
Koliko bo stala ena minuta dela sovjetske industrije ?
Če upoštevamo, da delajo podjetja v izmenah, znaša vrednost ene minute 712,000 rubljev. Minuta, ki jo bo ena izmena v podjetju prihranila v enem delovnem dnevu, bo dala milijon 500,000, v enem letu pa več kot 500 milijonov rubljev.
Zaradi primerjave omenimo, da je stala rekonstrukcija moskovske tovarne avtomobilov, enega od največjih podjetih v času dveh petletk 361 milijonov rubljev.
Ena minuta naše proizvodnje stane toliko kot velika tovarna. In to samo ena minuta!
Kako bi se dale prihraniti tako dragocene minute?
Tukaj dajejo zgled stahanov-pi. In res, zaradi razvoja staha-fiovsko-busiginskega gibanja je bilo treba n. pr. v avtomobilski tovarni v Gorkem leta 1940 za izdelavo enega avtomobila 189 delovnih ur, medtem ko jih je bilo za isto delo leta 1930 treba — 478.
Članek se končuje: Od vsakega od nas je odvisno, da pridobimo na času, da pospešimo tempo, da skrajšamo roke za izpolnitev veličastnih načrtov nove petletke!
24, julija 1947
«
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Anton Ingolič:
Nepotrebna pot Jakoba Kapuna
Pred skoro novo enonadstrop-no hišo je stal gosposki voz. Vanj je bil vprežen par lepih konj. Star kočijaž, že na pogled zapit človek, se je nejevoljen presedal na svojem sedežu. Tudi konja sta bila nemirna. Hrzala sta, stresala z glavo in lovila prve pomladanske sapice, ki so jima dražile nosnice in burkale kri. Iz hiše je bilo slišati glasno govorjenje, ki je vsak čas prešlo v prerekanje, se umirilo, a spet izbruhnilo v krike. Nekaj časa je bil glasnejši moški glas, potem sta ga prevpila visoka ženska glasova. Kočijažu se je od časa do časa razlil po kocina-steh licu pomilovalen nasmeh, češ, saj sem vedel, da bo tako. Slednjič je celo pomežiknil konjema in polglasno zamrmral: "Šla bosta nazaj v hlev."
Toda komaj je izrekel te besede, je stopil na prag obilen človek. Oblečen ni bil ne kmečko ne mestno. Z mesnato roko si je segel v košate rdečkaste brke, jih bolj nategnil kakor zavihal, si zapel usnjeno suknjo in stopil k vozu.
"2gur, sama bova šla!" je rekel mrmraje in se s težavo spravil na voz. "Štefi noče z nama. Poženi!"
Žgur je še počakal trenutek. Tudi gospodar se je pričakujoče ozrl proti vežnim vratom; ker le nikogar ni bilo na prag, se je njegov pogled dvignil proti oknom prvega nadstropja in začel sestavljati slabo izpraskane črne, velike črke. Brez truda jih je prebral: Gasthaus — Jakob Kapun—Kaufladen—Fleischhac-keeri. Ni pa videl—ali bolje, ni hotel videti—nad vežnimi vrati lesene table, na kateri je bilo napisano: Jakob Kapun, gostilna in trgovina. Ko ga je zelena tabla s črnim napisom le zbodla v oči, je še enkrat pogledal v temno vežo in zaklical kočijažu: "Greva!"
Zgur je vzpodbudno zaklical konjema in voz je zdrčal po cesti skozi vas. Ob levi in desni strani široke blatne ceste so stale kmečke hiše s prostranimi dvorišči, na katerih pa ni bilo videti človeka. Kapunu, trgovcu (gostilničarju in mesarju, je bilo to kar všeč. V prejšnjih časih mu je bilo posebno v užitek, Voziti se skozi vas, kadar so bili kmetje doma. Še prav posebno zadnja leta, pod Nemci. Godilo mu je, da so se mu spoštljivo odkrivali in ga že od daleč pozdravljali. Zdaj mu je bilo najljubše, da ga nikdo ne vidi. Naglo sta bila onstran vasi. Na poljih je bilo živo. Orači so razgreti prigovarjali živini, gonjači so vzklikali in pokali z biči. Nihče se ni utegnil ozreti na cesto. Tudi Kapun se ni zmenil za nikogar. Na prvih pohorskih obronkih, ki sta se jim naglo bližala, je poiskal med pašniki in nepreoranimi njivami lepo kmetijo in na zaliti obraz mu je legel prekanjen nasmeh.
Ta nasmeh mu ni izginil, ko sta se ustavila čez pol ure na vznožju precej visokega hriba Počasi se je zdeval z voza in velel vozniku: "Zgur, spravi konje daj jim jesti in me počakaj! Naročil bom, naj odpeljejo voz domov, potem kreneva dalje."
Žgur je opravil, kar mu je na-ročin gospodar, si odprtal težko naložen nahrbtnik in se postavil pred gostilniška vrata. Ker pa gospodarja ni bilo, je odloži prtljago, sedel na klop pred hišo in se brez posebnih misli preda: toploti prijetnega dopoldneva Cez čas si je naročil četrt vina in se pripravil na daljše čaka nje. Ko je posrebal prvi četrt, si je naročil drugega. Žgur je bil navajen čakati, kakor njego vi konji. Več kakor petdeset let je služil pri Kapunu za konjar ja in kočijaža. Dvajset let je vo zil starega Kapuna, dobrih tri deset pa njegovega sina. Vozil ju je v mesto, ua sejme in širom
Ptujskega polja. Noč in dan je bil na cesti. Gospodarju so nesle te poti. Domača hiša se je dvignila v nadstropje, na začetku vasi je zrasla nova. Kapunovo je postalo lepo Rebrnikovo posestvo na Brezovcu. In koliko denarja je šlo za lepe konje, za muhaste ženske in varljive karte! Žgur pa nima nič več, kakor je imel pred pedesetimi leti.
Nenadoma je Zgurjev neobriti obraz preletel škodoželjen nasmeh. "No, tudi pri Kapunu se je naposled ustavilo, pošteno ustavilo," je zamomljal.
Visokemu, od neštevilnih voženj in nerednega življenja iz-žetemu starcu je postalo prijetno ob misli, da je začelo stiskati tudi Kapune, katerih premoženje je doslej samo raslo. Njihovega bogatenja niso mogle preprečiti ne slabe letine ne Vojne. Prevzelo ga je skoraj otroško veselje, ko se je spomnil, kako se je Kapunova hiša, v kateri petdeset let ni bilo slišati drugega kot trdosrčne, neusmiljeitfe in gospodovalne ukaze, zadnje mesece napolnila z negotovostjo in s strahom. Začelo se je malo pred zlomom nemških armad, ko je pobegnil zet—Nemec iz rajha —in pustil domačo hčerko Štefi zotrokom v zibeli; potem so se zvrstile nesreče druga za drugo.
Kapun ni bil samo odstavljen kot župan, marveč nekaj tednov zaprt, hišo konec vasi, ki jo je Kapun tik pred zlomom prepisal na Štefi in zeta, je vzel ljudski odbor in jo preuredil v zadrugo, slednjič je prišla agrarna reforma in mu vzela posestvo na Brezovcu ter ga izročila Rebrniko-vim, nekdanjim gospodarjem, "fo zadnje je Kapuna najbolj prizadelo. Kaj vse je že poizkusil, da bi posestvo obdržal!
"Da, da," si je govoril Žgur. Kapunova beseda nima več veljave, njegov denar nobene vrednosti. Tudi današnja pot je odveč."
Ko se je kmalu potem počasi vzpenjal v hrib, pa je dejal, pomilovalno zroč na sopihajočega Kapuna pred seboj. "Gospodar, škoda poti, ostali bi rajši doma."
"Misliš, da mi je prijetno?" se je Kapun, ki se ga je v gostilni nalezel, jezno zarezal. "A moram." Ni mogel takoj povedati, tar je hotel, jezik se mu je zapletal in primanjkovalo mu je sape. "Tudi v gostilni so rekli!" je dodal čez čas, "da je potrebno, da me ljudje vidijo na njivah motiko, v gozdu s sekiro, pred hlevom z vilami v rokah, drugače ne bodo verjeli, da sem res postal kmet."
"Ce vas bodo videli, kako se motovilite okrog gnojišča, po njivah in v gozdu, bodo menda že verjeli, da delate," se je Zgur suho zasmejal.
"Morali bodo," je pribil Ka-3un. "Pobral bom tudo podpise, da sem bil, sem in bom v prvi vrsti kmet. Imam ljudi, ki bodo. podpisali."
' "Že, že," se je Zgur nasmehnil. 'Kaj bo pa rekel Rebrnik?" "Rebrnik bo zadovoljen, da ga
bom pustil v hiši. Delal bo kakor do zdaj, dobro mu bom plačeval. Dvajset let sem ga pustil na posestvu. Dvajset let se mu je dobro godilo. Lahko bi ga bil že zdavnaj spodil z zemlje, ki mu jo je zapravil njegov oče, a ga nisem. Menda zna to ceniti."
Zgur pa ni bil tako trdno prepričan o tem, kar je povedal Kapun. Res, Rebrnikov oče je izgubil pred dvajsetimi leti svoje posestvo, ni ga zapravil, šlo je, kakor so tisti čas šla posestva po hribih in v dolini. Kapui^ ga je dobil na dražbi na pol zastonj, starega je vrglo v grob, mladi pa je delal dalje, toda polovico pridelka je moral vsako jesen od-rajtati Kapunu. Vsa leta sta se prepirala s Kapunom, kajti Kapun je stalno trdil, da ga Rebrnik goljufa, grozil mu je, da ga bo spodil s posestva, tudi Rebrnik je govoril ,da bo šel, a ostalo je pri starem.
Najhuje je bilo zadnja leta. K Rebmiku so prihajali orožniki, a tudi ptrtizani, eden med njimi se je pred meseci vrnil in se oženil z najmlajšo hčerko. Zdaj dela na posestvu. Zato je bil Žgur prepričan, da bo težki nahrbtnik, v katerem je bilo hrane za ves teden—toliko časa je Kapun menil za enkrat ostati na posestvu—še danes nesel tudi nazaj.
"Štefi bi bila lahko šla z nama," se je čez čas spet oglasil Kapun ,ki so ga dražili Žgurje-vi pomisleki in mu je postajalo^ bolj in bolj zoprno. "Vse drugače bi bilo. Kuhala bi nama in videlo bi se, kakor da je gori vsa družina. Vse je bilo domenjeno, nazadnje pa je rekla ne. Prokle-to!" je zaklel in mahnil s palico nekam v hrib. "Gre za to, da obdržim, kar smo si s trudom pridobili," je še dodal.
"štefina hiša je že šla."
Žgur ni mogel molčati. Bilo mu je v veselje, gledati pred seboj obilnega Kapuna ,kako je puhal od jeze in utrujenosti. In to je bil isti Kapun, pred katerim se je tresla vsa vas, posebno pod Nemci, isti Kapun, ki je kupil na tisoče in tisoče volov, krav in telet pod ceno, ki je pre-varil pri nakupu ali prodaji slednjega kmeta v domači vasi in v vseh vaseh širom Ptujskega polja in na obronkih Pohorja. Da, to je bil isti človek. Žgur je imel poseben užitek, poslušati in gledati ga.
Počasi sta prilezla do prve hiše. Še pred kratkim je bila to viničarija Kapunovega dobrega znanca, hotelirja iz mesta, zdaj je v njej in vinogradu pod njo gospodaril Palež, nekdanji vini-čar. Ko sta se se popotnika približala hiši, je stopil na prag in ju začuden pozdravil:
"Kam pa, kam?" je povprašal. "Grem ha svojo kmetijo," je povedal čokati človek srednjih let. "Kmetijo so vendar dobili Rebrnikovi. Komisija je že bila gori."
"Bila je pomota, Falež!" ga je Kapun naglo zavrnil. "Prišla bo druga komisija. Jaz sem živel v prvi vrsti od zemlje. Kaj mi je. pa neslo, kar imam spodaj? Od tistega bi bili že davno poginili. Posebno zadnja leta, ko "hi bilo nič ne s trgovino ne z mesarijo
in ne z gostilno. Mesarijo sem lani zaprl. Stočil bom, kar imam vina in zaprl še krčmo. Trgovino bom dal v najem in preselil se bom na Brezovec. Še pred jesenjo."
"Tako ste sklenili?" se je zavzel bivši viničar. V njegovem koščenem obrazu se je prikazal porogljiv nasmeh.
"Tako smo sklenili," je pritrdil Žgur, pomežiknil in krenil dalje.
Kapun pa je nadaljeval zaup-neje; "Jutri, pojutršnjem pridem dol k tebi, da mi boš podpisal nekb reč. Ne bo zastonj, Falež. Saj me poznaš."
Falež ni rekel ne bele na črne, pogledal je v nebo in se spustil v vinograd.
Ko sta Kapun in Žgur spet šla drug za drugim, Kapun težko so-pihajoč pod svojo lastno težo, Žgur pa pod težkim nahrbtnikom, se je Kapun oglasil: "Žgur, dopoldne bova delala ,popoldne pa šla po hribih. Pritožbo imam že napisano. Čim več podpisov dobiva, tem bolje."
"Kakšnih podpisov?" je zago-drnjal Žgur.
"Saj sem ti rekel, bližnji in daljni sosedje bodo potrdili, da že od nekdaj živim od zemlje, od kmetije. Dokazal bom, da spodaj ne zaslužim dovolj, zato mi bo ostala vsa zemlja, ne pa samo oni trije hektari spodaj v vasi, kakor so mi sporočili."
Žgurju se ni zdelo vredno, da bi gospodarju ugovarjal. Vedel je sicer, da je Kapun ukanil na tisoče in tisoče ljudi, toda bil je prepričan, da se je mož končno le ukanil.
Vsa znojna sta prispela vrh Brezovca. Hiša je bila videti se mogočnejša kakor spodaj iz dolino.
"Tako, zdaj pa bova videla, kako bo," je dejal Žgur s poudarkom, ko je stopal mimo odprtih hlevov.
"Kako pa naj bo drugače, kakor tako, kakor hočem jaz?" ga
VISIT AIR FORCES FIELDS
iWf
je zavrnil Kapun, vendar v njegovem glasu ni bilo več prave vere v zmago. Bil je tudi močno utrujen.
Rebrnikovi so se pripravljali na oranje. Rebrnik, velik, koščen človek kakih 50 let, je dvigal na voz plug, pomagal mu je zet, ki ni mogel imeti mnogo čez ,20, hčerki pa sta naprezali vole. Trije otroci so se podili o^oli voza in delali hrup. Zato nihče izmed domačih ni opazil prišleca.
"Bog daj, Rebrnik!" je zaklical Kapun v njihovo delo. Žgur je samo nekaj zamrftiral in takoj snel nahrbtnik ter ga spustil na klop pred hišo.
Šele zdaj so se Rebrnikovi ozrli. Od presenečenja niso mogli niti odzdraviti. Šele ko je Kapun vprašal, kaj delajo, je odvrnil Rebrnik zateglo: "Orat gremo. Dol na Pušo. Tam je že suho."
"Dobro," je Kapun takoj navezal. "Potem je kar prav, da sva prišla še midva z Žgurjem." Pogledal je svojega spremljevalca, kakor da išče pri njem pomor či, toda Žgur se je napravil, kakor da ne ve, po kaj sta prišla. Kapun se je v zadregi prestopil, si obrisal potni obraz in končal: "Torej bomo začeli z oranjem."
Ker Rebrnikovi še vedno niso prišli prav do besede, se je Žgur le oglasil, ko se je prej ozrl po brezoblačnem, temnoplavem ne-
bu. "Lep dan je, pripraven za oranje," je rekel.
"Dopoldne sva z Jerenjen) popravljala plug," se je Rebrnik spet oglasil in pokazal na svojega zeta. "Vse v hiši je potrebno popravila," je še dodal, potem pa obmolknil ,čakajoč, da bo prišel Kapun s pravo besedo na dan.
Kapun je govoril na splošno o delu. Pogovor je tekel prisiljeno. Kapun je postajal bolj in bolj zmeden, a Rebrnikovi so si kmalu opomogli od prvega presenečenja. Začutili so spet trda tla pod seboj. Bilo jih je več, Kapun pa je bil sam.
Med tem sta hčerki zapregli, plug je bil tudi na vozu, vse je j bilo pripravljeno, a Kapun še ni ; prišel z besedo na dan.
"Pojdimo!" je slednjič zaklical zet, ki se za Kapuna niti zmenil ni, čeprav mu je žena povedala na uho, kdo je obilni možakar.
"Res, čas je, da gremo!" je pritrdil Rebrnik, stopil k hiši, obrnil ključ v vežnih vratih in ga potegnil iz ključavnice.
Tedaj je Kapun stopil proti njemu in spregovoril kolikor mogoče mirno, skoraj ljubeznivo: "Kaj zaklepaš, Rebrnik! Malo bom ostal v hiši. Toliko, da z Žgurjem odloživa, potem pa prideva za vami."
"V hišo hočete?" je vprašala
Mena, mlada žena, ki se je z možem pred kratkim vselila v nekdanjo gospodarjevo sobo.
"Saj je moja!" je Kapun rezko odgovoril. Dražila ga je že malomarnost, s katero so ga sprejeli.
"Ta hiša ni več vaša!" je čez čas počasi, a razločno odvrnil Rebrnik in vtaknil ključ v žep. "Tudi zemlja ne!" je pristavil trdo.
Zet in njegova žena sta pristopila.
"Kaj si rekel?" je kriknil Kapun in tolsti vrat mu je spet žalil znoj. "Vse je moje in bo ostalo moje," je nadaljeval naglo. "Jaz sem vendar kmet. Od pridelkov svojega posestva sem živel in ne morda od tega, kar sem zaslužil spodaj. Prišel sem, da vzamem kmetijo v svoje ro* ke."
Dalje mu Rebrnikovi niso dali govoriti. Vsi hkrati so se zagnali v Kapuna, ki se je nehote umaknil nekaj korakov, šele čez čas so začeli govoriti drug za drugim. Tudi Kapun ni molčal. Metali so si kratke, ostre stavke v obraz. Zgur se je potegnil k hlevom, otroci so oprezovali izza voza, kaj bo.
Rebrnik je slednjič le prišel do besede: "Pa se pogovoriva, Kapun, da ne bo vaša pot zastonj," je začel in takoj nadaljeval. "Pravite, da ste živeli od te zemlje. Res, živeli ste. Od rane jeseni pozno v zimo sem vam vozil pridelke, najprej žito, potem sadje in krompir in vso zimg les. Nikoli vam ni bilo dovolj, vsako leto ste me dolžili, da sem sebi pridržal boljšo polovico, vam pa dal slabšo. Da, ta zemlja vas je redila, toda delali niste, delal sem jaz, delali smo vsi Rebrniko-vJl. Prej je bilo vseeno, kdo je delal. Važno je bilo, čigava je bila zemlja. Zdaj pa je poglavitno, kdo dela. Ta, ki dela, ima zdaj pravice, njegova je tudi zemlja. In ker smo to zemljo že
(Dalje na 4. strani)
THE MAY COMPANYS, BASEMENT
ANKLETS
z ELASTIČNIMI VRHI
Imajo manjše hibe ter so običajne 39c vrste ...
PEVSKI ZBOR SLOVAN
prijazno vabi na
LETNI PIKNIK IN VRTNI KONCERT
v nedeljo, 27. julija
NA FARMI SNPJ
CHARDON IN HEATH RD.
Lepo petje, dobra godba in prijetna domača zabava.
V

Moški! Tti jc vaša prilika, da si prihranite na nogavicah fino kakovosti. Vaša izbora navadnili barv, plaids ali atraktivnih pisanih vzorcev. Tudi čisto bele barve. Vse imajo manjše hibe, ki pa na noben način no kvarijo kakovosti. Mere 10 do 13.
Basement—moške potrebščine
V naprej skrčene* Sive Covert ali modre Chambray!
Moške delovne srajce
Prejšnja vrednost 1.98
Čeprav niste voznik truka, ali delavec na gasolinski postaji, itd. . . . boste želeli imeti eno izmed teh srajc. Vrezano so posebno polno, lično ukro-i l jene in z dvemi žepi. Dobro narejene za udobnost in postrežbo. Mere 14V2 do 17.
139

VSAKA
'Maksimalno skrčenje ni več kot 1%
Telefonska naročila sprejela—Pokličite CHerry 3000 Basement—Oddelek z delovno opravo
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
^^ooooooooooooooooooooooooooooooo<; JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
(Nadaljevanje )
"Ker bi ji utegnilo presedati!"
"O, kje; to ji ne bi presedalo."
Ali je s tem kam merila? In v občutku, kot da se brani pred lastno dušo, je dejal:
"Dobro, bom pa."
Nenadoma se je zavedel, da ne pozna svoje žene, čeprav je dotlej vedno mislil, da ona njega ne razume.
Da ni ona zunaj obedovala, bi bil on — tako se je bal za svoj obraz. Zakaj bolnikom vročina do neke ure stalno raste. In kdor bi ga bil videl, ko se je peljal na Piccadilly, bi bil po njegovem obrazu sodil, da vidi mrzličnega bolnika, nikar pa zdravega kiparja srednjih let.
Konja sta čakala pred vrati — mali Magpie in čistokrvna rdečkasta kobila, ki jo je Dro-more odstranil iz svojega hleva za dirkače. Tudi Nella je bila nared, v lica vsa rdeča, in s svetlimi očmi. N^ čakala, da bi ji on pomagal na konja, nego se je poslužila zaupanja vrednega moža. Kaj, da je bila tako krasna na tem konjiču — zaradi postave ali nečesa mirnega in ognjevitega v njenem, duhu, kar je mala živalca poznala?
Odjezdila sta molče, toda kakor hitro je topot kopit na čre-slovini Rotten Rowa nekoliko zamolknil, se je o krenila k njemu.
"Ljubeznivo, da ste prišli! Mislila sem, da se me bojite — pa saj se ne bojite."
In Lennan si je mislil. Moj Bog — saj imaš prav!
"Samo to vas prosim, ne bodite taki kot včeraj. Danes je prenebeško. Ah, rada imam lepe dni in rada jaham in — " Prenehala je in ga pogledala. In kot da ga vprašuje: zakaj ne moreš biti malo prijazen z menoj, zakaj me ne ljubiš, kakor bi me moral? To je bila tista njena moč — prepričanje, da jo ljubi in da jo mora ljubiti; in da mora ona njega ljubiti in da ga ljubi. Kako preprosto!
Toda tudi jahanje je dokaj preprosta strast; in preproste strasti vlečejo misel vsaka drugam. Bila je prava slast, sedeti na tisti rdečkasti kobili. Kdo naj bi tudi imel boljše jahan-ce nego Johnny Dromore?
Na drugem koncu drevoreda je vzkliknila: "Zdaj pa pojdiva do Richmonda!" in je zavila na cesto, kot bi vedela, da stori z njim, kar je je volja. Vdano je krenil za njo in se izpraševal: Zakaj? Kaj je v nji, kar bi mu odtehtalo vse, kar izgubi —^ svojo sposobnost za delo, svojo veljavo, spoštovanje do samega sebe? Kaj je tisto? Samo te oči, ustnice, lasje?
In kot da ve njegove misli, se je ozrla in nasmehljala.
In tako sta dirjala dalje čez most in čez Barnes Common v richmondski park.
Toda tisti hip, ko sta dospela na trato, se je ozrla nazaj po njem in oddirjala. Ali ji je bila že prej ves čas v misli ta vratolomna gonja — ali jo je prevzela lepota tega jesenskega dne — sinje nebo in bakreno-rdeči plameni praproti v soncu, in bukovo in hrastovo listje; prave barve škotskega višavja, ki so se preselile na jug.
Ko je v prvem naskoku preizkusil kobili sapo, mu je bila ta dirka za njo res prava slast. Skozi jase, čez zvrnjena debla, po praproti, ki je segala konju do zagibov, pa zopet ven na piano, mimo jate osuplih, resnih sm, čez tla, vsa ražrita od kun-
cev — in že je mislil, da jo je ujel, ko je naglo zakrenila okrog drevja in se mu izmaknila, živa objestnost, toda tudi nekaj globljega nego sama objestnost! Nazadnje je prišel vštric nje in se sklonil, da bi zagrabil njen povodec, švrknila je z bičem — udarec je zgrešil njegovo roko komaj za palec — in potegnila konja, da je zdirjal Lennan mimo nje; zasukala je in zletela kakor puščica nazaj med drevje — pod vejami se je uleknila čisto konju za vrat. Nato iz gošče po hribu navzdol. Naravnost navzdol je drevela na ves dir, za njo pa Lennan, ki se je položil vznak, pričakujoč, da se mu rdečkasta kobila vsak hip spotakne. To se je zdelo njej šala! Zdolaj je zavila in zdir-jala ob vznožju griča; on si je mislil: Zdaj jo pa imam! Nazaj navkreber ne more več, in cele pol milje ni bilo nobenega drugega kritja.
Tedaj je zagledal niti trideset metrov spredaj staro peščeni-co. Za Boga svetega — saj jezdi naravnost proti nji! Z divjim krikom je zaklenil svojo kobilo v stran. Ona pa je samo zavihtela bič, usekala Magpieja po boku in jahala naravnost dalje. Videl je, kako se je ta mali vrag odgnal z nogami, in skočil — doli, doli, videl, kako je padel, se otepal, izginil — ona pa je zletela naprej, se preko-picnila in se zvrnila vznak. On ni tisti hip ničesar občutil, samo pred očmi mu je stalo kakor privid; pega rumenega peska, sinje nebo, leteča vrana in njen kvišku obrnjeni obraz. Ko pa je prišel do nje, je bila, že na nogah in držala zbeganega konja za brzdo. Komaj pa se je je dotaknil, se je zgrudila na tla. Oči so ji bile zaprte, vendar je čutil, da ni omedlela; in samo držal jo je in ji neprestano pritiskal ustnice na oči in čelo. Nenadoma je spustila glavo vznak in njene ustnice so se srečale z njegovimi. Nato je odprla oči in rekla: "Saj mi ni nič, samo tako mi je — čudno. Ali si je Magpie odri kolena?"
Ne da bi prav vedel, kaj dela, je vstal, da bi pogledal. Konjič je že mulil redko travo, nič si ni naredil — pesek in praprot sta mu obvarovala kolena. In truden glas je rekel za njegovim hrbtom; "Že dobro — kar pustite konja. Že prideta, kadar ju pokličem,"
Zdaj, ko je vedel, da ni ranjena, se je ujezil. Zakaj je uganjala te blaznosti — da ga je tako prestrašila? Ona pa je nadaljevala z istim utrujenim glasom; "Ne hudujte se name. Najprej sem mislila, da bi ga ustavila, nato pa sem si mislila: Ako skočim, mora biti prija-
zen z menoj — pa sem skočila — Ne smeš me nehati ljubiti, ker si nisem niČ naredila, prosim."
Ves pretresen je sedel poleg nje, ji zajel obe roke in rekel:
"Nella, Nella! Tega ne sme-va — to je blaznost!"
"Zakaj ? Nikdar ne premišljaj o tem! Ne smeš premišljati — samo ljubiti me moraš."
"Dete moje, ti ne veš, kaj je ljubezen!"
Za odgovor mu je samo ovila roke okrog vrata; nato pa, ker je ni poljubil, jih je povesila in skočila na noge.
"Prav! Ali jaz te ljubim. Na to smeš misliti, tega mi ne moreš zabraniti!" In ne da bi bila čakala njegove pomoči, se je vzpela na Magpieja s kupu peska, na katerega sta prej pala.
Jako trezna ta ježa domov! Konja, kot da se sramujeta svojega blaznega dirjanja, sta hodila tikoma, da se je njegov laket zdaj pa zdaj dotaknil njene rame. Enkrat jo je vprašal, kaj je med skokom čutila.
"Skrbelo me je edino, da bi si oprostila nogo. Bilo je pravzaprav strašno, misliti med padcem na Magpiejeva kolena;" do-teknila se je konjiču kozjih ušes in mirno dodala; "Ubožček! Jutri bo ves trd."
Zopet je bila samo zaupno, nekoliko dremotno dete. Ali pa so divji trenutki, ki jih je malo prej doživel, ubili njegovo ten-kočutje? Skoraj sanjava ura — sonce zahaja, luči se druga za drugo prižigajo in nekaka mila pozaba nad vsem!
Pred vrati, kjer je čakal sluga, se je kanil Lannan posloviti, ona pa je šepnila: "O, prosim, ne! Zdaj sem res utrujena — malo me bi razvedril."
In tako jo je napol nesel mimo karikatur na stopnicah in po hodniku z rdečimi oponami in Van Beersovimi risbami v sobo, kjer jo je prvič videl.
Ko se je zleknila v Dromore-jev veliki stol, in se ji je zvila mačica na rame ter začela presti, je zašepetala:
"Ali ni prijetno? Pripravite čaj in vročega praženega kruha."
In tako je Lennan ostal, zaupanja vredni sluga pa je prinesel čaja in praženega kruha; in ne da bi ju bil samo enkrat pogledal, je bilo, kot da ve, kaj se je zgodilo in kaj se še utegne zgoditi.
Nato sta bila zopet sama, in ko je Lennan pogledal, kako je ležala zleknjena v velikem stolu, si je mislil;
"Hvala Bogu, da sem tudi jaz truden — telesno in duševno!"
Nenadoma pa se je ozrla kvišku proti njemu, pokazala sliko, ki danes ni bila zagrnjena, in rekla;
"Ali se ti zdi, da sem ji podobna? Olivera sem napravila, da mi je moral pripovedovati — o meni. Zategadelj ni treba, da bi si ti kaj očitrl. Saj je vsene-no, kaj se i-g^Ji z menoj. Meni ni nič mar — smeš me ljubiti, ne da bi se čutil zato slabega človeka. In boš me, kaj ne da boš?"
Nato pa z očmi, še vedno uprtimi njemu v obraz, naglo;
"Pa zdaj, kaj ne, ne bova
24. julija 1947
NAZNANILO!
NAZNANILO!
Vsem cenjenim Slovencem in Hrvatom naznanjava, da sva prevzela od Mr. Habata
GASOIINSKO POSTAJO
na Waterloo Rd.,
vogal Grovewood Ave.
POLEG GASOLINA, IMAMO MODERNO PRIPRAVO ZA MAZANJE AVTOMOBILOV.
Ignition — Carburetor — Brakes
Prvovrstni eksperti. Se priporočava za naklonjenost.
HENRY BLUMEL in JOHN GORJANC
govorila o tem! Ker je tako pre-udobno. Res sem prijetno utrujena. Kadi!"
Lennanu pa so se prsti tako tresli, da si je komaj prižgal cigareto. Ona je opazila in dejala: "Prosim, daj še meni eno. Očetu ni prav, če kadim."
Ta čednostni Johnny Dromore! Da, da! Od nekdaj je čednost odstopal drugim!
"Kako misliš, Nella, bi mu bilo všeč, ako bi izvedel, kaj je bilo danes popoldne?"
"Mi ni prav nič mar." Gledala je mački skozi dlako in za-mrmrala: "Oliver bi rad, da bi šla v soboto ne neki ples — dobrodelna prireditev. A1 i naj grem?"
"Seveda; zakaj ne?"
"Ali prideš ti?"
"Jaz?"
"O, pridi! Moraš! Moj prvi ples, veš. Imam še eno vstopnico."
In proti svoji volji, pameti in vsemu je Lennan odgovoril: 'Da."
Zaploskala je in mačica ji je zlezla na krilo.
Ko je vstal, da bi šel, se ni ganila, temveč je samo pogledala kvišku vanj; in sam ni vedel, kako je odšel od nje.
Nekoliko pred svojo hišo je velel voz ustaviti; tekel je, zakaj zeblo ga je in bil je ves premrl; odklenil si je vežna vrata in šel naravnost v salon. Vrata so nekoliko režala in Silvija je stala pri oknu. Slišal je, kako je vzdihnila, in srce ga je zabolelo. Vsa tiha in vitka in samotna je gledala ven, luč ji je sijala na plave lase, da so ji bili videti skoraj beli. Nato se je obrnila in ga je zagledala. Opazil je, kako ji je utripal vrat in kako se je trudila, da mu ne bi ničesar pokazala, in je dejal:
"Saj menda nisi bila v skrbeh! Nella je malo pala — pri skoku v neko peščenico. Včasi je čisto blazna. Ostal sem za čaj pri nji •— samo da sem se prepričal, da ji ni nič hudega." In ko j^ govoril, se je sam sebi studil; glas mu je zvenel tako ponarejeno.
Odgovorila je samo: "Že dobro, dragi;" toda videl je, da ima oči—, te modre, preiskrne oči — obrnjene stran; tudi, ko ga je poljubila.
In tako se je začel zopet nov večer, nova noč in . novo jutro samega mrzličnega drhtenja, iz-
govarjanja, izbegavanja, bolečine. Kolobar napol zanosnih muk, ki ga ni mogel prodreti, kakor ne more ujetnik skozi zi-dovje svoje celice . . .
Pa najsi živi samo en dan v soncu, pa najsi zatone v temačno noč, temni cvet strasti se mora razviti ...
(Dalje prihodnjič)
NEPOTREBNA POT JAKOBA KAPUNA
(Nadaljevanje s 3. strani)
od nekdaj obdelovali mi, Rebrni-kovi, je tudi naša. Tako je zdaj. Drugega vam nimam povedati. Mudi se nam, da nas ne prehiti noč."
"Torej ne maraš, da bi se lepo pogovorila?" je kriknil Ka-pun ves rdeč.
"Oče so vam lepo povedali," je zakričal zet še glasneje, "če ga pa morda niste razumeli, vam bom povedal še jaz. A jaz znam govoriti drugače, po partizansko. Bolje je za vas, da se spravite takoj od tod in nas za vselej pustite v miru."
Ošinil je Kapuna od nog do glave, stopil k volom in švignil z bičem. Voli so se prestopili in
Dobra farma
65 akrov, hiša s 7 sobami; klet, fornez, kopalnica, nov hlev, ko-košnjak, poslopje za orodje, nov traktor, stroj za sajenje koruze, vsakovrstno orodje, 12 Guernsey krav, 2 vola, konj, kokoši. Lastnik želi prodati ali pa zamenjati za grocerijsko trgovino in mesnico.
George Strainic
778 EAST 185th ST.
IV 6561 — KE 4120
pridite po certifikate
Novi certifikati THE NORTH AMERICAN banke so izdelani. Vsak, ki je kupil delnice, sedaj lahko dobi v banki certifikat (delnico). Oglasite se ob vsaki priliki, kakor tudi v petek med 6. in 8. uro zvečer. Kadar prejmete certifikat, podpišite v knjigi, da ste ga prejeli. Zunanjim kupcem se bo poslalo po pošti.
Kateri ste jih plačali v Collin-woodu, prijavite se zanje tam v podružnici.
Odbor.
KOMADI ZA KUHINJO IN JEDILNO SOBO
Cene od
naprej
Po
5 komadov,
miza In 4 stoli
Porcelanaste, lesene ali iz bakelite—stole pa lahko dobite iz kovine ali lesene
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK
krenili proti skednju, mimo katerega je vodil kolovoz na njive. Hčerki sta po kratkem obotavljanju odšli za vozom. Rebrnik je hotel še nekaj povedati. Ker pa mu Kapiin ni dal do besede, je tudi on stopil za vozom, ki se je počasi oddaljeval, čeprav so otroci priganjali na vso moč težka, močna vola.
Zgur se je med preprirom precej časa škodoželjno smehljal Kapunu, slednjič pa mu je izginil smeh z lic. Postalo ga je sram. Začutil se je sokrivca. Ali ni prav on vozil Kapuna sem gor in tudi drugam, da je lahko go-
Dela za ženske

Moški ali ženska z avtom z nekolikim znanjem in voljo do dela, za prodajanje. 20- ur tedensko. $35 do $50. Pokličite Evelyn Healy, EV 0518 med 9. in 12. zjutraj.
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
ŽENSKA
med 18 in 40 letom za gospodinjstvo pri 4 odraslih osebah; kuhanje t »da nič pranja ali snaženja. Ima lastno sobo in kopalnico ter dobro plačo. Shaker.
DREXEL 0050
Prilika za žensko
srednjih let za gospodinjstvo. Nič snaženja ali pranja. Prosta ob sobotah in nedeljah. Tedenska plača. Intervuj po 6. zv. ali kadarkoli v soboto in nedeljo. 3527 W. 125 SI.
DEKLE ALI ŽENSKA
za splošna hišna opravila po nekaj ur na dan. Izvrstna prilika za stanovalko v Euclidu. Samo izurjena se naj priglasi. Pokličite KE 6672
Lepo+Ičarka
za delo pet dni v tednu. Stalno. Za podrobnosti pokličite KE 6655
Dela za moške
MLADENIČ, ki se želi naučiti stroko. Plača od ure. — Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
ZIDARJI
DELO JAMČENO ZA 4 LETA linijska dela. SHAKER MASONRY & CONCRETE CO. WA 3944
LUBRICATING MAN
Izurjen na delu pri vseh izdelkih avtov. $60 za 40-urni tednik.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
DELAVEC
za popravljenje ogrodij in barvanje avtov. Enostavna plača.
DON BOURNE PONTIAC Pearl Rd., Strongsville, O. Strongsville 3661
MOŠKI
srednjih let za delo pri kotlih s tinto. Dnevno ali nočno delo. 48 ur tedensko. Stalno skozi celo leto. Plača od ure.
» BRADEN SUTPHIN 3800 Chester Ave.
ZIDARJI
DELO ZNOTRAJ; DOBRA PLAČA OD URE
FAULKNER CONSTRUCTION CO. c/o Chase Brass & Copper Co. Upson Rd. tovarna E. 260 St., RE 3355, Extension 77
ZIDARJI
za delo pri zidavi St. Luke's bolnišnice, E. 116 St. in Shaker Blvd. Dolgotrajno delo znotraj in zunaj. Unij ska plača. SW 2686, ob večerih pokličite Hermana, AT 0254.
Assemblers in Arc Welders
45 ur tedensko. Plača od ure.
LEWIS ENGINEERING CORP. No. 1 Interstate St. % Bedford, Ohio, Tel.; Bedford 800
FLOOR HANDS
Izurjeni za težko industrijsko delo Small Planer Operator Radial Drill Press Operator Key Setter Operator
Plača od ure in nadurno delo
Atlas Car & Mfg. Co.
1120 Ivanhoe Rd.
ljufal ljudi in jim delal krivico? Ko so Rebrnikovi odšli, je za-momljal nekaj in se potegnil mimo hlevov v klanec. Za nahrbtnik se še zmenil ni.
Kapun je ostal sam sredi dvorišča Rebrnikove kmetije. Vzelo mu je besedo. Lovil je sapo in zaman iskal trdnih tal pod seboj.
Zemljišča
Na vogalu—19100 Nottingham Rd.,
lota 100x150 in duplex hiša; pripravno za urade ali stanovanjsko hišo. $13,500. Pokličite GL 2737, Mrs. Beall.
ZAMENJA
se hišo za eno družino s 5 sobami in sončno sobo na 18611 Mohawk Ave., blizu E. 185 St. Lota 50 čevljev. Zamenja se za hišo za 2 družini po pet sob; mora biti v dobrem stanju. Za nadaljna pojasnila se zglasite pri Mrs. Augustin, 942 E. 209 St., KE 7520.
RESTAVRACIJA NAPRODAJ
Prometen kraj na križišču v bližini tovarn. Se proda za $6,300, radi odhoda izven mesta.
Vprašajte lastnika na 5386 ST. CLAIR AVE.
Posluga
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
Razno
Slovenska zadružna zveza ima naprodaj
KOMPLETNO OPREMO ZA GROCERIJSKO TRGOVINO
IN MESNICO.
vključno "cooler" in "meat counters."
Vpraša se v glavni trgovini na
667 EAST 152nd ST.
iz urada slovenske banke
se naznanja, da bo v vseh podružnicah od 28. julija naprej vpeljan nov čas poslovanja. Banka ne bo več odprta ob sobotah popoldne, bo pa odprta vsako sredo popoldne, kar je bila do sedaj zaprta. Vse tri podružnice bodo pa še v naprej odprte vsak petek večer med 6. in 8. uro Za poslovanje.
Nova podružnica bo otvorjena v soboto 2. avgusta.
KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE,
se obrnite za pošteno postrežbo na
GEORGE KASUNIC
Real Estate Broker 7510 LOCKYEAR AVE.. HE 8056
JOHN KOCJANCIC
1246 EAST 58th ST--EN 1182
Izdelujem notranja in zunanja dela.
Prvovrstno in zadovoljivo delo. Se priporočam rojakom za naklo-njenosl, kadar imate kakšna popravila ah predelavo pri hiši ali poslopju.
harmonike
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno.
Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 1. Clymer, Pa.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi, nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
daniel stakich
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934