Izhaja vsak
za tri m vsak dai Posam T elefon se tu kolon® po b# sl
lo in petek. Velja za celo leto 30 lit,, za pol leta 15 Ur,
majo
Dr. Henrik Tun “
24 Maggio 8
Oglase sprejema mserauu ouucica >
Gorica
V TRSTU, pondeljek 24 januarja 1921.
Komunizem ni nikakršno zboljšano krščanstvo. Slednjega so že dovolj skušali reformirati, pa niso z vsemi reformami izpremenili njegovega bistva, ki je nazadnjaško in despotično. Z reformami ne morem iz tigra napraviti ovce, iz ovce pa ne tigra.
GLASIIO SOCIJALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto II. - Štev. 10.
Krščanski locijnlizem no Primorskem
Od vseh liberalizmom ie bil primorski po* litično najnesposobnejši. Afaristični advo* katje so živeli pred vojno od tržaške vele* trgovine in jih oi posebno gnalo na deželo, kjer živi naš siromašni kmet na svojem drob* nem in razdrobljenem posestvu. Liberalni advokat je bil »naroden«, dokler je bil Trst še majhen, dokler v njem še ni cvetela sred# njeevropejska trgovina in dokler je bil nave* za n izključno še na dohodke iz pravd kmet* #kega ljudstva. Navdušeno in solzavo tabor* janstvo je pogoltnil bujno razvijajoči se ka* pitalizem; čitalnice so postale zavetišča na* stepajočega malomeščanstva, pevska društ* va so prišla v roke delavstva, nad kmetom pa sta zavladala duhovnik in veleposestnik. Ko je Trst padel, so jo »narodni« advokatje, sodniki in uradniki popihali tja, kjer se jim je obetala nova bogata žetev in v Trstu in v Gorici je ostalo od te »narodne« baže, kar je ravno moralo ostati, kar je bilo nesposobno celo za to, da bi šlo od todi. Brez gospodar* skega načrta, brez političnega programa, brez svetovnega nazora, brez najmanjše prožne ideje, nesodobni, brez prošlosti in brez bo* dočnosti je vstala tu gručica duševno naj ne* sposobnejših ljudi, kar jih je kdaj videl ta polom svetovnega kapitalizma.
Kaj sedaj?
Priklopiti se komu! Komurkoli, vseeno. Vsakdo rad živi in, končno, ni lepo umreti sam in pozabljen od vsega sveta.
Morda ni bila ravno prijetna misel, salon* sko napihnjenega afarizma, na smrtni postelji celo ne, priklopiti se klerikalcem, toda kle* rikalci imajo politično tradicijo, imajo ostan* ke gospodarske organizacije po deželi in tudi za program niso bili klerikalci nikoli v za* drem. Celo modemi so klerikalci: imajo svoj
sociializem — morda svoj  komunizem.
In komunizem vleče danes....
Torej!
In zgodilo se je, kar zahteva zgodovina: slovenski advokat je oblekel modro srajco krščanskega socijalizma in obljubil, da spravi svoj ponosni, svetli cilinder v muzej za do* vojne nredmete. Mir s tabo! Bolji zadnji gro* ši rasi*1 obubožanih kmetičev, kakor pa tvo* ja svetloba.
In tsko si je nadela »Edinost« škofovsko mitro!
Kakor kdo more, pravijo Ljubljančani..
In tako smo 20. t. m. srečno zagledali v »Edinosti« prvi program slovenske kapitali stične buržoazije na Primorskem. Tudi na* predek!	??•••'•
Prečastiti gospod, potujoči k. lan Šček ga lansira z ognjevito navdušenost;.;, _ ravdu* šenostjo mladega iznajditelja. Toda, ž. najdba je samo zakasnela najdba in net,o= dobna, kakor je nesodobna vsa naša obupa* na gospoda na Primorskem. Načela, ki nam jih podaje g. Šček v tem svojem načrtu pro* grama »Kmetskih in delavskih zvez«, niso prav n:'č drugega, kakor že silno zarjevela nareka krščanskega socijalizma v vseh evro* pejskih katoliških državah. In koliko ta za* starela šara na. Slovenskem še vleče, smo vi* deli pri zadniih volitvah v jugoslovansko konstituanto. Celih 12 poslancev so slovenski k!erika'ci še nalovili v te svoje mreže. Tak program se imenuje v sedanjih revolucionar* nih časih »labodja pesem« kapitalistične buržoaznje! Pa čujmo te navdušene tirade ža* lcstnih so/potnikov g. Ščeka!
On piše: »Brez ovinkov priznamo načelno upravičenost zasebne lastnine«, ne kakor komunisti, »ki uče, da je lastnina tatvina ter da ie takoj treba vzeti zerpljo kmetom ter jo socializirati, tako da bo kmet le navaden de* lavec in dninar v službi države«.
Kakor vidimo, niti svojega prvega načela ne more buržoazija več napisati, da ne bi legala in zavijala. Komunisti hočejo kmetu takoj vzeti zemljo? No tega, prečastiti, vam danes ne bo verjel noben proletarski kmeto* valeč več! Zakaj ne? Ker danes že vse ve, narr eč. da so ravno komunisti oni, ki so dali na Ruskem mužiku zemljo. Da, mi hočemo vzeti zemljo, toda le onim, ki je ne obdelu* jejo, t. j.^ nredvsem gospodom župnikom, de* kanom, škofom, grofom, baronom, velepo* sestnikom. trgovcem itd. Kmetu pa jo hoče* mo tako zavarovati, da mu je ne bd mogla ksoitali-iična buržoazija več spravljati na bcHn. Tako je, prečastiti, to hočejo komu* nistil
Gospod kaplan Šček opravičuje velepo* sestva v preteklosti ki bojda tedaj, ko je bilo z?IrJ,e dovolj, še niso bila človeški druž* bi škodljiva. Toda g. kaplan bi moral vedeti, da ie tudi danes zemlje še več ko zadosti za vse ljudi in vendar trpimo mi na tem zlu. Če bi n. pr. vsi kmetje v Jugoslaviji dobili dovolj zemlje, bi ie še vedno ostalo skoro eno tre* tjino neobdelane. Ali ve g. Šček, na primer, kako.so garali sužnji v starorimljanskih, gr* skm in drugih kolonijah in on opravičuje ve* lepcsestva v preteklosti? Ali ne ve g. Šček, da se ie ravno iz veleposestva razvil moderni ksvj ližem in on misli, da veleposestništvo kdaj ni škodljivo?
Toda krščanski socijalizem zahteva razla* stitev veleposestva'. Da, samo g. Šček nam previdno zamolči, kako razlastitev! Tudi v Jugoslaviji zahtevajo klerikalni ptički razla*
Kranjskem se je v vsej ti dobi komasiralo en sam gozd!
»Zahtevamo, da se uveljavi .veliki socijalni zakon dolžnosti dela«! Pravi g. kaplan.
Prekasni ste, dragi prijatelj! Ta zakon je že zdavnaj uveljavljen. O, uveljavili ste ga že, toda ta zakon velja samo za nas, delavce in kmete! Mi hočemo tak zakon, da bo od* pravil vso gospodo in tega pa bomo napra* vili in uveljavili mi in samo mi, brez vas!
Vi hočete omejiti trgovino, postaviti meje bogastvu?
O, ne, dragi prijatelj, mi hočemo trgovino popolnoma — zapomnite si: popolnoma odpraviti in popolnoma hočemo odpraviti tudi vse bogastvo. To pa je mogoče samo z revolucijo proti vam, ki učite, da je bogatine in reveže ustvaril bog, da je ustvaril bog bo* gastvo in uboštvo in ki smatrate ta družabni red za najpravičnejši na zemlji. Proti vam, ki prepovedujete pod kaznijo pekla, dvigniti se proti temu redu. Proti vam, ki blagoslav* Ijate orožje v vojnah, ki se vodijo za kapitan listično trgovino, za bogastva. Proti vam, Id blagoslavljate orožje, s katerim se mori ne* dolžne otroke, noseče žene in ruši mirne do* j move dobrih ljudi
Da, proti vam!.........
In industrijo, rudnike hočete vi socijalizi* rati? Kje pa? Tu na Primorskem, kjer jih ni!
Buzarona! Zakaj pa jih niste v Jugoslaviji?
Tam ste imeli na krmilu svojega kapota, dr.
Korošca. Bil je minister železnic in rud. Ko* liko pa je socijaliziral ta dr. Korošec, veliki slovenski kršičanski socijalist? Mi vemo sa* mo to, da je dal na Zaloški cesti lačne želez* ničarje postreljati, ko so prosili — np za so* cijaiizacijo železnic — nego samo za zvišanja plač. In poleg tega: polne ječe so bile delav* cev in kmetov in so še danes.
In kaj delajo danes vaši bratci v Nemški | za komuniste Avstriji, ki so vas naučili te*le lepe teorije?
Koliko so že eocijalizirali ti vaši vrli učitelji in vzori? Na vladi so sedaj, torej naj poka* žejo, kakor je to Lenin pokazal!
»Dvigniti pa moramo kar največ proizva jalno silo naše zemlje!« — pravi g. Šček. O, seveda, da se boste še bolj mastili potem ob naših žuljih! To bi vam dišalo!
In vaša ljubezen do delavstva?-----------
No, mi vas razumemo in vse te vaše obup* ne poskuse. To se pravi tako*le:
TeškO je umreti,
Kad ništa ne boli.
A još teže je ljubiti.
Kad srce ne voli!
Nato pozivlje govornik vse zastopnike, ki so glasovali za komunistično strujo, da zapu* stijo dvorano in da se zberejo ob 11 v gleda* Iišou S. Marco v svrho ustanovitve Komuni* stične stranke Italije, sekcije Tretje interna* cijonale.
Komunisti se dvignejo raz sedežev, zapo* jejo internacijonalo in zapustijo kongresno dvorano. _________________
natančni poifotKi sinsovtinla u Uma
glasovalo je:
..... 58.783 glasov; „ unitarce . . * . . . 98.028	„
„ centrumaše.................... 14.695	„
Glasovanja se je vzdržalo 981 glasov.
Podatki za Julijsko Benečijo
glasovalo je:
za komuniste..................... 4462	glasov;
„ unitarce...................... 3286	„
„ centrumaše.......................30	„
Meče čete zasedle Kile«
BERLIN, 22. Glasom poročil, katera so prejeli tukajšnji listi, so rdeče čete vnovič Anin. 1 zasedle Kijev.
Sovjetska vlada je obvestila vse vlade, da so nekateri deli črnomorske obali minirani
DM in ročni gfci
(Pismo Henrija Barbussea izdajatelju lista »La Feuille«.)
Dragi tovariš!
Priobčil ste pred kratkem lepo in zanimi* vo pismo našega rumunskega sodruga Istra* ti j a.
Različne okolščine — neodvisne od moje volje — so me ovirale, da odgovarjam šele sedaj na to pismo. Izrabim prvi prosti tre* nutek, da izključujem vsa tozadevna necpo* razumljen j a, kar smatram za jako važno.
Moje in mojih prijateljev stališče se da označiti v tem kratkem stavku: niti s sociia* lističnega in niti z meščanskega vidika ne ob* stettj kaka razlika med ročnim in duševnim delavcem. Razločujejo se le po delu ali ne toliko kot meščani, temveč le po poklicu, katerega izvršujejo. Razlike, ki obstojajo med ljudmi, niso nikakor take. Izvirajo iz več ali manj dovoljenih položajev, ki pod* Y£Žejo človeka človeku v družbi ali pa v raz* ličnih idejah, katere lahko posedujejo v ce* loti, ki objema socijalni ideal in red, kate* rega moramo dograditi.
Ako misllijo ljudje na eno in isto in so vsi delavci, ne smemo reči, da je eden več vre* den kot drugi. Vsi ljudje so enaki.
Ko sem zadnjič predaval stavbinskim de* lavcem, katerih se je sestalo nad štiritisoč
v	    I	kJv	uuivaivii	uv/ii	V/A. iiv/iiiv/i oivv v/uaii	uiu.	.	;	#	- j---------------- t
KONEC XVII. KONGRESA ITAL. SOCIJALIST1ČNE STRANKE | Daseizognejo morebitnim^ nesrečam, se^ tuje I S ga udrdženja’ govoril sem
ivU L I	.	.
Ustanovitev komunistične stranke v Italiji
Takoj za tem, ko se je izvedelo na kongre* su socij alistične stranke za izid glasovanja o tendencah pri katerem je dobila komunisti* čna frakcija nad 58 tisoč glasov, so zapustili komunmsti gledališče Goldoni, kjer se je vr* šil socijalistični kongres in so se podali v gle* dališče S. Marco, ki je bilo že pripravljeno za ustanovni kongres komunistične stranke. Trenotek, ko so zapustili komvništi gledališče Goldoni je bil veličasten in pretresljiv. Ko* munisti so zapuščali glždališče pojoč Inter* nacionalo; mnogi so si podajali roke, dočim so imeti starejši sodrugi med onimi, ki so gledališče zapuščali in med onimi, ki so ostali, rosne oči. Toda niti prijateljstvo niti ljube* zen do stare stranke nista mogla preprečiti ločitve. Prepričanje je bilo močnejše od pri* jateljstva in od stare ljubezni. Kar ni moglo več bivati skupaj v okvirju ene in iste stran* ke, je moralo narazen. In to se je zgodilo.
Pred gledališčem Goldoni je čakala komu* niste stotnija kraljevih redarjev, ki so spre* mili, bogsigavedi zakaj, ustanovitelje nove proletarske stranke, do pred gledališča S. Marco. Tudi časnikarji so si takoj razdelili ulogo. Del časnikarjev je ostal na kongresu socialistov, drugi del je pa šel za komunisti. Toda pred gledališčem S. Marco je povedal odbor komunistične frakcije, da je žurnali* stom vstop na komunistični kongres prepo* vedan. Časnikarjem ni torej preostalo nič dru* gega kakor, da so ostali pred gledališčem in tam čakali, da jim prinese kak delegat kako vest. Odbor komunistične frakcije je ravnal v tem oziru izredno pametno. Kdor je bil na socialističnem kongresu ali je čital poročila v socijalističnem časopisju, ta ni mogel biti zadovoljen z delom in pisavo meščanskih žurnalistov. Taki žurnalisti nimajo opraviti na komunističnih kongresih ničesar.
V gledališču S. Marco.
Pritličje gledališča S. Marco je bilo kmalu napolnjeno z delegati. Na odru so zavzeli
ladje ne smejo približati obrežju na več	A1
12 milj.	, »Ako se razlikujemo po poklicu, smo si po
MARTFNS ODPOTOVAT T7 AMFRTKF “uhu.ven.dar enaki; spojeni smo medsckoj s MAKitNb ODPOIOVAL IZ AJMkKlKL tem, kar je najvažnejše in najgloblje pri lju*
NEW*YORK, 23. (S.) Zastopnik ruske sov* deh: vzajemno znanje, ideje in nade«.
jetske vlade Martens je v spremstvu svojega To je ono, ki je bilo povod Istratiievemu
sebne oddelke, marveč naj tvorijo z moškimi osobja (40 oseb) odpotoval na ladji »Stok* pismu, in kar sem jaz rekel nekemu lionske*
člani eno in isto telo.	_	holm« iz Amerike v Vyborg na Finskem. mu žumalistu povodom nesporazuma, ki je
Azzario poroča, da se pridruži železničar*	  ■_____ nastal v gotovih slučajih med ročnimi delav*
ska organizacija (Sindikat) komunistični gprošNA STAVKA V POKRA TINI VIT* I C'	duševnimi delavci. Ta nesporazum ob*
stranki, ki je edina zastopnica revolucijonar*j	TORTO VFNKHTO	I stoji v resnici in se je porodil iz nezaupanja
nega proletarijata.	v	v	enih napram drugim. Glede intelektualcev
Zastopnik lesnih delavcev poroča, da je VITTORIO VENETO, 23. Iz solidarnosti moram dodati, da so z redkimi izjemami sto*
sklenil tudi sindikat lesnih delavcev, da se s kmeti, za katere ne namerujeo posestniki rili vse mogoče, da se ta prepad razširi in
pridruži komunističnemu gigbanju. Želi, da premeniti kolonske^ pogodbe, je izbruhnila v da jih loči od delavskih mas. Pri večini inte*
bi storile isto tudi vse ostale strokovne orga* vsej pokrajini splošna stavka. Ako se danes lektualcev obstoji jako veliko neznanje r,plo*
nizacije.	ne	pride do sporazuma, je verjetno, da se gi* snih idej in notranja sklenienost kot posledi*
Fortichiari, tajnik bivše komunistične frak* banje razširi na provincijo Treviso.	ca tradicije, vsled tega nekako nagibanje k
cije predlaga: »Današnje zborovanje delega*	------=====----- aristokraciji. — Le malo njih se ie ojunačilo
tov komunistične frakcije sklene: da se usta* p^PEŽ PODPIRA HABSBURŽANE PRI natančno raziskovati to razpoloženje.
novi Komunistična stranka v Italiji, sekcija ZAROTI ZA VZPOSTAVLJENJE AVs , T? naPa^no pojmovanje pobijamo mi v
Tretje internacij on ale; da se izpremeni v zbo*	STRO	s	OGRSKE	društvu »Clarte« po svojih najboljših zmož*
rovanje delegatov Komunistične stranke in	ow&	v	,	n°stih. Ali še enkrat spoznamo, da mnogi
preide takoj k razpravi o strankini organiza*	.	Mr’	^’ . vs! cesar	jv ari	i nasi tovariši književniki in umetniki ne sto*
ciji.«	P1S4	tukajšnjim	svojim	pnstasom,	da	ne	rjj0 v splošnem prav nič, da bi svoje predsod*
Predlog je sprejet enoglasno. Po odobritvi smejo izgubit^ upanja m da naj potrpe, do* ke ©stavili v carstvu zastarelih legend. Mnosi
tega predloga se zaključi dopoldansko sejo. Kler ne pride cas, ko on zoyet zasede avstro* I delavci pa tožijo iz neznanja in ker ie veza
Na popoldanskem zborovanju, ki je pričelo °Srslp prestol. I ismo je prinesel zaupnik iz idei nri niih nezadostno ureiena in nep
že ob poldrugi uri, se je razpravljalo res sa* j ^ ra^1.1}sa, Švica, m je bilo naslovljeno na kne* mišliena. Nimamo delavcev, ki so dovoli na*
mo o strankini organizaciji. Strankin štatut ?a ^mdischgraetza, grofa Julija^ Andrasyjal nredovali v kulturi soeijalnih idej in ki noj*
je bil sprejet, z malimi izpremembami, kakor p1} barona Jos. Stereyija. Karl pise med dru* mujeio, da izraz »buržuj« nima na tem me*
je bil predlagan. Štatut bomo objavili v eni	Mogočne sile so na delu, da se vzpo* stu nikakega smisla, ker se ta izraz n
izmed prihodnjih številk. Zanimiva novost v stavi avstrosogrsko monarhijo m prepreči pri* na privilegirani razred, ki v resnici izvršni«
tem statutu je, da vsak, ki hoče biti član Ko* £nmtev Avstrije k Nemčiji. Bodite potrpež* svoje predpravice, in ker bo bodoči dru/ahni
munistične stranke, se mora podvreči šest* I moji dragi. Okolscme so ugodne in s red, kateremu mi gremo nasproti in za čir>ar
mesečni preiskušnji.” To seveda ne velja za pometajo oc>ga se vrnem k svojim zvestim uresničenje se mi borimo, korenito potlačil
sedanje člane soc. stranke, ako prijavijo svoj I ogrskim podanikom. Nase gibanje podpira ta razred predpravic.
vstop tekom enega meseca in ne velia za one vamcim m podpira nas francoska aristokra* V novi državi ne bomo poznali riikakih socijalistične skupine, ki so oddale svoje clja’ duhovščina m visoki militaristični kro* duševnih in ročnih delavcev, a tudi nikakih glasove Komunistični frakciji. Te socij ali* ^i- Upam, da se katoliško ljudstvo Hrvatske buržujev. Vsaki bo namreč zavzema! mesto stične sekcije se morajo izpremeniti v komu* r1? Slovaške z veseljem povrne pod moje že* po svoji nadarjenosti in po svojem delu ne nistične tekom enega meseca, nakar se mora |	,	m n'munski kralj rerdinaind bo tudi tako g'ede na pokolien:e in rojstvo,
vršiti pokrajinski zbor zvez Komunistične dober, da mi vrne nekaj dežel, kajti "iz sem Tn zato poživljam vse književnike in umet* stranke.	mu	rešil prestol, ko je bilo Rumuni j a okupira* nike, da ne smatrajo literaturo in umetnost
Ustanovi se tudi komunistična pariamen* | na °o Nemcev^«___________________________________ |	kot posebno in nadnaravno dedo; istočasno
tarna skupina, ki šteje 18 poslancev. Končno] ______________-______.."T	  |	poživljam’ vse naše sodruge delavce in kme*
se izvoli osrednji odbor, ki bo imel svoj sedež NEMŠKI MILJONAR ARETIRAN VSLED da so si na jasnem, da ie vsaka sociiaVia v Milanu. V odbor so izvoljeni sodrugi: For*	(NEMORALNIH ORGIJ	sprememba	delo duha, da ie socijalizem
tichiari, Bordiga Repossi, Misiana Bom* BERLIN, 21. Ewald Franc, lastnik tovarn r^vsem pralna in intelektualna vstaja bacci, Gramsci, _ Polano Terraaim, Gennari, za avtomobile in večkratni miljonar, in nie*^^'TraV-Cn,f]' P.,071a,a’ da w torei du mesto odbor komunistične frakcije, zastop*j Tarsia, Marabim, Parodi, Bellom, Grieco m gova žena sta bila aretirana vsled težke ob* •	•’	m .m? 5 e-amo za vse z razni,
nik Tretje internacij onale in zastopniki zu*Sessa. Iz tega osrednjega odbora se bo izvo* I tožbe, da sta. izvablja*’, mlada dekleta in j ih u11 sre	na veIiki idealni promeni. katera
namiih	c+^o^lr	t„	lilo	izvrševalni	odbor 4 oseb, ki bodo vse bi* držala zaprte v njuni vili v nemoralne s vrh e |° u£asila nezadovoljstva in vspostavila lo*
vale v enem mestu.	Policija je razkrila,	da	je	bila miljonarjeva
Uradno glasilo Komunistične stranke stran* vila, ki se naihaja v najbolj firistokratični I stovanifl1 ke bo »II Comunista«, ki bo izhajal dvakrat ulici Berlina, središče nočnih sestankov naj*"'	anJa-
na teden. Dnevnik »Ordine Nuovo«, drugi škandalozneišega značaja. Okrog šestna;st dnevniki in tedniki bodo vsi neuradna ko* deklic iz dobrih rodbin ie bilo žrtovanih po munistična glasila. Zbor konča ob pol šestih hotnosti pronadlih nemških aristokratov in popoldne ob pevanju Internacionale.	bogatašev. Obtožnica se glasi, da	so bila	de*
Komunistična stranka je torej ustanov*	kle ta hipnotizirana,	ko	so	prišla	Franzu
Ijena. Želja komunistov je izpolnjena.	Oni, | pest.
ki so hoteli to stranko imeti, imajo sedaj sa*
stitev aginskih in begovskih veleposestev, to i da oni zahtevaio, da ubogi raja zemljo tur* skim agom in begom pošteno« plača! Kdo Pe bi verjel našim škofom, našim trgovcem ’ in našim veleposestnikom, ki jih zastopa ta stranka, da se bodo dali, kar mirno in brez odplačila razlastiti?! O, tako naivnih ljudi ni več med našimi sedanjimi kmetovalci, dragi g. Šček, le verujte nam to!
In komasacije? O, uboštvo! V vsej bivši Avstriji se ie od publikacije komasacijskega ; zakona (1. 1883) pa do njene smrti komasiralo
nanj ih komunističnih strank. Tu bo namreč dobro, ako povemo, da so zupustili s komu* nisti socijalistični kongres tudi tam se naha* iajoči zastopniki strank, Id so učlanjene v Komunistični internacij onall
Ko so zagledali delegati e v gledališču S. Marco na odru zastopnika I. O. Tretje inter* nacij onale sodr. Kabačeva, so mu priredili navdušeno ovacijo in zadoneli so zvoki Inter* nacijonale iz sto in sto grl proletarskih za* stopnikov. Po končanem petju je povabil sodr. Bordiga sodr. Kabačeva, naj otvori on v imenu Tretje internnacijonale.
Prvi kongres komunistične stranke v Italiji.
Kabačev se zahvaljuje yabilu in je ponosen, da mu je dana ta častna naloga. Pozdravi zoborovalce v imenu Komunistične internaci* jonale, ki prihaja z današnjim dnem do res* nične svoje komunistične sekcije tudi v Ita*> liji. Otvori kongres in želi, da bi bilo zboro* vanje plodonosno za italijanski in svetovni revolucij onarni proletarijat.
Nato se izvoli predsedstvo kongresa. Iz* voljeni so sodrugi*poslanci: Belloni, Marabini in Roberto. Prvi predseduje sodr. Belloni. Po* zdravi kongres rekoč, da ne bo treba na tem zborovanju dolgo govoriti, marveč se podati k novemu delu.
Humbert Droz pozdravi" kongres v imenu švicarske komunistične stranke,
Bottcher (Lowi) pozdravi kongres v imenu nemških komunistov in prinaša pozdrave Klare Zetkin. Naloga komunistov, pravi, ni, da bi gledali kaj je bilo, marveč kaj bo, ni treba, da bi vprašaji kaj bodo rekli reformisti, marveč kaj poreče proletarijat, kaj poreče Tretja internacijonala.
Sodružica Deabalfour prinaša pozdrave an* gleške komunistične stranke.
Harvida Hasen prinaša pozdrav komuni* stične stranke norveške.
Polano prinaša pozdrav italijanske socij a* listične mladine in poroča, da se pridruži vsa organizacija te mladine, ki šteje 100.000 čla* nov, Komunistični stranki.
Sodružica Bordiga pozdravlja zbor v imenu italijanskih komunističnih žena in želi, da bi
gično pravičnost.
[ ^ Sprejmite, dragi sodfug, izraz mojega spo*
Henri Barbusse.
mo eno dolžnost: na delo!
Naše opazke k s o cij alis! ičn em u kongresni in ustanoyitvi Komunistične stranke, priob*) čimo v prihodnji številki’.
Živel komunizem!	^
/ZatfnJe izjnse sotfraša ioMij?
Mladinska socijalistična zveza pristopila komunistom.
PRETIRANA POROČILA O GRŠKIH ZMAGAH
Psihologija poljskega sejma. Pregovor pravi: »Kier sla kup&j dva Poljaka tam so tri mnenja«. Pcljski sejm je blesteča potrditev te sodbe, kajti njegovih 415 poslancev pripnda 15. frakcijam. Številidno razmerje zadrtega jo razvidno v naslednjem: Poljska ljudska stranka (»Prašit«)
komai dobrih 100 katastralnih občin! Na j tvorile žene v Komunistični stranki
j„_	p	1	_	J,	,	nahajajajo	su| poljsko ljudska stranka	>,Wyzwclemje« 23, klub	kenstitu-
vedno V	Eskiscrju medtem	ko	SO	se	grške	Lijcekih delavcev 17.	meščansko združenje 13,	židovska
cete umaknile V stare postajanke.	zveza 10, nemška ljudska Sitranka 5, radikalno kmečka
ATENTAT NA KEMAL PAŠO	stranka 2, divjalk 1. Manjkajo še komunisti, in sicer zato,
T>A-r»T'7 -1-»	„ . n	,	ker se niso udeležili volitev v poljsko konstituanto vsled
cAiki/j, 22. »retit Parisien« poroča, da je	načelnih in taktičnih razlogov.
TT\7rn?vrr* n	.	,	.	,	neki letalski poročnik izvršil napad proti Mu* Revolucijonarno gibanje na Japonskem. »Izvestja« do-
. LIVORNO,	21.	Danes	zjutraj	so	se	kongre*	stati Kemal pasi. Ustrelil je s samokresom	bivajo iz Tokija, da se je tamkaj vršil kongres učiteljic,
sisti	zadnjikrat	sestali	v	gledališču	Goldoni,	trikrat proti njemu, a ga ni zadel. Napadalec	Učiteljice so se združile v komunistično strokovno orga-
j _	^	.	m	-	.	nizacijo.
List »Japan Advertiser« poroča, da je sekcijsiki predstojnik naučnega ministrstva konštatiral sledeče: Komunistična literatura se množi na Japonskem vedno bolj, V letu 1919. je izšlo 194 komunističnih časopisov in brošur; v letu 1920. je naraslo to število že na 300. Povdar-jati se mora, da je obs,tajala prvotna komunistična literatura na Japonskem le	iz prevodov. Sedaj šteje	japonski
komunizem že mnogo	originalnih del. Ravnotako nara-
šča število avtorjev med japonsko inteligenco. Kaikor v Evropi, tako so tudi na Japonskem upori in stavke delavcev na dnevnem redu.
Davek od neporočenih. V Angliji hočejo vpeljati obdavčenje vseh neoženjenih mož in obenem tudi neože-
da zvedo izid glasovanja. Seja prične ob 101 je bil aretiran, pod predsedstvom poslanca Baccia^ kateri prečita podatke o izidu glasovanja.
Polano, tajnik Mladinske socij alistične zveze Italije, izjavi, da se Mladinska zveza z današnjim dnem odpove vsem stikom s So* cijalistično stranko, kateri je pripadala nad 13 let, in da pristopi h Komunstični stranki.
(Aplavzi.)
IZ SOVJETSKE
(»Rosta-Wien«),
SOVJETSKI BOŽIČNI PRAZNIKI.
V mestu Mohilovu se je izrabilo božične praznike v Kt	,.	-	ti	I	popravljanja železniške proge. V ta i
JNatO Stopi vodja komunistov, sodrug Bor* prirejenih tudi mnogo komunističnih sobot.
diga, na govorniško tribuno, da prečita izjavo	ft fjctrifiofr a v if cnv tvtcvp mienr
komunistov pred razkolom.	1	ELEKTRIFICIRANJE SOVJETSKE RUSIJE.
Bordiga izjavi,	da je bil
• 11 ••	TJ	t	Y	.	.	*•	*	.	I	vuajjvijaTO	oc	titaujV	V	LtflU, UU. TiZpO- [	uwwvi.	»vurv	oc	r oicu	lega y\J)a-
manjKlJlVO VSleu površnega delovanja ven* laga Rusija že sediaj s šeststo električnimi centralami, vil°. Neporočene device polnijo ogromne skupščine, kjer fikacijske komisije. Komunistična frakcija je -medtenu ko jih je bilo v Rusiji 1. 1916. le 250. Večji del protestirajo proti nameri, da bi za to, ker se možje no-OStala glasom predloženih podatkov V manj* teh novoustanovljenih central odpade na vasi. V mestu čerjo ženiti, še plačevale! Ne glede na to, da se je število
Ivano vu-Voanesensku	na	primer je bila napeljana el ek-1	mož med vojno znižalo	in so se s	tem izgledi deklet	na
trika že v	500	stanovanjih.	|	poroke zmanjšali, naj	bodo dekleta še kaznovana?	Dr.
Stoponova, voditeljica	angleškega	ženskega gibanja,	je
imenovala ta namen »ogabno prostaško misel«. Zlasti so ogorčene žene vsled tega, ker s,e naj obdavčijo dekleta že »Petrograskaja Pravda« poroča: V Petrogradu je bilo) od 18, leta naprej, ako niso poročena. 181etno dekle pa otvorjenih 7 komunističnih delavnic za popravljanje stare večinoma sploh še ni zrelo za zakon. Nekateri listi upa-obleke. Vsaka delavnica bo popravila mesečno 2000 jo, da bo vlada malo odnehala ter da bo izvzela vsal oblek.	j	mlajše ženske letnike.
šini, a to ni odločilnega pomena. Govornik protestira proti temu početju unitarcev in na* glasa, da je v Italiji ves proletarijat za komu* nistično frakcijo. One kongresiste, kateri niso glasovali za komunistično frakcijo, je sma* trati odpadnikom od Tretje internacij onale. (Burno odobravanje strani komunistov; ostali ne po*> žvižgajo in protestirajo v znak protesta.)
KOMUNISTIČNE DELAVNICE ZA POPRAVLJANJE OBLEKE.
DELO
Ml gesteili .
Modici nevednost
»Edinost«, ki sama o sebi ne ve, kdo je in. kaj hoče, piše v zadnjem času veliko o nas komunistih. Po vzoru meščanskih glasil, ki so zmeraj gledale na naše gibanje, kot na nevpoštevanje vredno količino, danes pa nestrpno in s prikrito skrbjo pričakujejo končnega izida idejnih sporov med' komunisti in socijalisti. Ker kapitalistična •trobila vedo, da od tega spora ni odvisna samo bodočnost ene ali druge stranke, ampak tudi nadaljna usoda države, njih usoda. Usodo meščanstva v Italiji bo pravzaprav kaj kmalu zapečatil zgodovinski razvoj sam. S svojimi železnimi zakoni in neizprosno logiko! Toda od sklepov proletarskih organizacij je odvisno v koliko bo ta razvoj pospeševan ali zavlačevan.
»Edinost«, ta najaezavednejii lakaj kapitalističnega sveta, 'pa govori o komunizmu toliko in tako, da je kar vesel.je pc.slušati. Ona klepeče o enotni komunistični stranki, o centralkomunistih — enovitežih, o slovenskih nekomunistih itd. itd. Najlepše, »E.« piše o dveh komunističnih proletariatih in nas imenuje — socijaine demokrate! Njeno pisanje o komunističnih braniteljih rapall-skega imperijalizma in o kapitalistično-komunistični gonji proti Jugoslaviji je ostudno! — Sledečega stavka v včerajšoj »E.« živ krst bi ne mogel razumeti, ako bi ne iredel, da ga je »E.« napisala po kongresu v Livornu. »Najstarejši, najuglednejši in na izkušnjah najbogatejši to prvaki iste struje, ki je dobila na bolonjskem zborovanju najmanj glasov. Verjetno je, da bodo ti razumniki le dolgo duhovni vodje stranke, ki bo našla pot k delu jk> vzoru sjocialno-demokratskih strank v vs,eh drugih državah,« piše »Edinost«. (Hoteti vse povedati, to je ona tajnost, kako postane človek dolgočasen, pravi Voltaire.)
Kaj pa more vedeti »E.« o 8. točki moskovskih tez? — V tolažbo bodi ji na kratko povedano to-le:
1. Proletarijat — ta je naš narod, delavski narod, ki d c! a in se poti. Drugega naroda mi tukaj ne poznamo! Razločujemo še kvečjemu med večjo ali manjšo razredno difcrencijacijo.
2. Proletarijat je samo eden, to je razred izkoriščanih delavcev in kmetov. Imamo — naravno — zavedni in nezavedni proletarijat.
3. Stranka, ki zbira okoli sebe najzavednejši proletarijat, ga organizira, disciplinira m pripravlja na osvojitev cele državne oblasti, ter vrši propagando med nezavednim proletariatom je Komunistična stranka* Ta stranka se beri za proletarsko demokracijo (diktaturo proletari-jata) in proti socijalni demokraciji. (Kapitalist, ki nič ne proizvaja im živi od naropanega imetja ne more in ne sme biti enakopraven delavcu, ki dela in vstvarja vse dobrine tega sveta!)
»Dele« oznanja že dolgo dobo te osnovne nauke. Prineslo je neštevilno člankov o komunističnih načelih. O naci-jonalnem vprašanju in o internacijonalističnem pojmovanju obrambe domovine je prinesel naš list nemalo člankov (sodrugov Lenina, Zinovjeva, razne teze). Vsak naš delavec in kmet ve, da smo mi komunisti in da z besedo in dejanjem ostro in neprestano pobijamo socijalno demokracijo. Sedaj pa ti pride »Edinost« in nas imenuje — soci.jalne demokrate. Polumeščanske profesorje pa — dotre pa tri jote — ki pišejo v »Lavoratore« članke o šolskem vprašanju, titulira s — komunisti! Bože, kaki poznavalci komunizmal
Toda ne brez saka! Ker med vrsticami »Edinosti« se žita tiha naklonjenost do socijalnih demokratov vseh dežela: do jug oslov, scc.-dem.-minbterijalis.tov, do češko-slov. soc. dem. — vladnih špicljev, do nemških soc. dem-— meščanskih lakajev. Kako počasen je vaš idejni razve^, gospoda! Capljaje gre vaša pot.
Uredniki »Edinosti« so menda prespali celi politični razvoj med proletarskimi množicami, zlasti med našimi revolucionarnim delavnim narodom. In danes kažejo svojemu revnemu čitateljstvu, (ki s.e rekrutira večinoma iz elite — nacionalistične inteligence), podobe iz svojih rodoljubnih sanj.
Tudi so le rodoljubne sanje, ako si gospoda domišlja, da bo sedaj po razkolu v ISS zanjo bolje. Ne, še huje bo!
»E.« zadrugarji najdejo na svoja gos.podarsko-socijalna načela odgovor na drugem mestu.
»Edinost« more še naprej obrekovati, sanjati in gagati Se bo že potolažila!
Konec gladovne stavke v koprskih zaporih. Gladovna
stavka 140 političnih jetnikov v koprskih zaporih, katera je bila proglašena pretekli torek v znak protesta proti vojaškemu sodišču, ki namenoma zavlačuje zaslišanje jetnikov je končala v soboto.
Zgodilo se je to iz sledečih razlogov: Že v sredo je odšel ravnatelj zaporov k vojaškemu sodišču, da ukrene potrebne korake v prid po krivici tako mučenim jetnikom. Že istega dne je obiskal koprake jetnike vojaški odvetnik, major Ragni. Izpraševal je posamezne jetnike, iz katerih vzrokov so prišli v zapore in enako. Kazal se je jako prijazen in dobrohoten. Nato je poklical v ravnateljevo sobo stavkovni odbor in mu izjavil, da je prevzel svojo službo šele 24. minulega meseca. V -tej kratki dobi je nastopal vedno v korist jetnikov in je storil vse mogoče, da se čim prej osvobodijo. Nekoliko jetnikov je bilo tudi v resnici izpuščenih na svobodo po niegovi zaslugi.
Stavkovnemu odboru je major zagotovil, da pridejo vsi jetniki že tekom meseca februarja pred sodišče v svrho 'zaslišanja in v avrho skorajšnjega izpusta iz zaporov. Ker so se jetniki zadovoljili s tem zagotovilom, katerega je podal vojaški odvetnik pod častno besedo, so sklenili, da končajo gladovno stavko.
50 političnih obtožencev izpuščenih iz zapora. Kakor sen am poroča, je ravnateljstvo koprskih zaporov v Kobete izpustilo na svobodo 50 političnih jetnikov. Od teh je bilo 31 aretiranih v noči in naslednji dan upora ardi-tov, ki je izbruhnil 11. junija p. 1. Ostali so bili aretirani ob dogodkih pri sv. Jakobu v Trstu. — Gladovna stavka koprskih jetnikov ije vendar nekaj zalegla pri modernih inkvizitorjih — izprijenih zločincih italijanskega režima.
Tečaj za babice. S 1. februarjem 1921 se otvori na kr. šoli za porodna pomoč (R. Scuola d’Ostreticia) v Trstu teoretično;prak= tioni tečaj za babice v italijanskem jeziku. Zenske, ki želijo, da se pripustijo k temu te* čaju, je treba, da bo dopolnile 24. leto staro* sti. — Pri vpisovanju morajo predložiti 1. Krstni ali rojstni list, event. poročni list ali, ako so vdove, možev mrtvaški list; 2. Domov* nico, iz katere je razvidno, da so pristojne v kaki občini osvobojenih pokrajin, in izpri* čevalo o dobrem vedenju, kateri listini mo* rate biti izdane od odnosne občinske oblasti; 3. Zdravniško izpričevalo o telesni zmožno* sti, ki ga izda okrajni zdravnik pri okrajni politični oblasti (civ. kom.); 4. Izpričevalo, da so bile cepljene. Dalje morajo, bodisi s šolskimi izpričevali, bodisi pri sprejemnem izpitu dokazati, da znajo čitati in pisati v uč* nem jeziku. — One, katere reflektirajo na učni štipendij goriške ali istrske dežele, mo* ratjo vložiti svoje prošnje najkasneje do 26. jan. 1921. pri pristojnem civilPem komisarija* tu in jim priložiti zgoraj označene listine. Ra* z in teh morajo priložiti prošnji' še lastnoroč* no podpisan reverz, s katerim se zavežejo, da bodo, ako dobe diplomo, izvrševale skozi 5 let prakso v občini, ki ce jim odkaže, in s ka* terim se na drugi strani odvežejo dolžnosti, povrniti svoto, ki so jo or e jele. — Vse aspi* rantinje se morajo predstaviti .>d 1. do 5. fe* bruarja 1921 pri profesorju dr.ju We!ponerju v ginaikologičnem oddelku tržaške mestne bolnišnice. Po preteku tega roka se ne bodo mogle več pripuščati k vpisovanju. Nosne ženske se v ta tečaj ne sprejmejo.
Zrelostni izpiti na kr. drž. gic.naziji v Idriji. Po nalogu
\;ea. civ. kom. v Ti\s*u se določuje za prihodnji mesec iz-venredni termin za položitev zrelostnih izpitov na gimnaziji v Idriji. Pismene naloge (slovenščina, italijanščina, la-
tinščina, grščina) se pričnejo pisati v četrtek 3. februarja t. 1. Ustmeni izpiti se bodo vršili približno teden dni kasneje po dokončanih pismenih nalogah; rok se naznani kandidatom ustmenim potom.
Vabijo se torej vsi prizadeti kandidati, ki so vložili tozadevne prošnje, bodisi na generalni, bodisi na okrajne civ. komisarijate, da se zglase čim preje z vsemi svojimi dokumenti na podpisanem ravnateljstvu, da zamorejo položiti pred pismeno maturo predpisane predizpite.
Ravnateljstvo kr. drž. gimnazije v Idriji
Plačevanje davkov
Finančno ravnateljstvo za Julijsko Benečijo razglaša v smislu zakona od 9. marca 1870, drž. zak. št. 23:	'
Neposredni davki se morajo plačevati kakor-sledi:
a) zemljiški davek v mesečnih obrokih, in sicer prvega vsakega meseca, vnaprej;
h) razredni hišni in najemninski hišni iavak izven Trsta v mesečnih obrokih, in sicer prvega ...tega meseca, davek, t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. jui^ja, 1. sep-najemninski hišni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra;
c) 5odstotni davek od hiš, ki so radi zidanja, davka proste, se mora plačati ravnotako kakor najemninski davek, t. j. v Trstu in količi 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra, izven Trsta na prvega vsakega meseca vnaprej;
d) obči pridobninski davek se mora plačati za vsako četrtletje vnaprej, in sicer 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Ravnotako se ima plačati prtdobarina od podjetij, ki so podvržena javnemu polaganju računov, v štirih enakih obrokih, in sicer 1, januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra;
e) rentni davek se fljora poravnati v dveh enakih obrokih, in sicer 1. junija in 1. decembra, v kolikor se ne plačuje potem odbitka v smislu § 234 zakona od 25. okt, 1896, drž. zak. št. 220, in določbe cesarske naredbe z dne 8. julija 1898, drž. zak. št. 120. Na podlagi teh določb so namreč izplačevatelji dohodkov, o katerih govorita paragrafa 167 in 168 omenjenega zakona, dolžni, da odtegujejo prejemnikom od izplačanih dohodkov predpisani dohodninski davek in davek od plače. Koliko ta davka znašata, se izplačiteljem vsako leto naznani. To pa velja samo za dohodke, ki niso poljubno spremenljivi;
g) vse vojne doklade se morajo vplačati v smislu § 3 cesarske naredbe z dne 28. avg. 1916, drž. zak. 280, obenem z rednim davkom;
h) davki na vojne dobičke se imajo plačati v smislu § 17 cesarske naredbe od 16. apr. 1916, drž. zak. št. 103, vselej v dveh enakih obrokih, od katerih zapade prvi 30 dni po dostavi plačilnega naloga, drugi po preteku nadaljnih šestih mesecev.
Kdor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh .po preteku roka, ki je določen za poravnanje vsakega teh davkov, mora, ako presega letni znesek posameznega rednega davka 100 L, plačati zamudne obresti. — Zamudne obresti se zaračunajo za čas od dneva, ki sledi onemu, ko zapade rok, do dneva plačila, in sicer tako, da pride na vsakih 100 lir vsak dan po 1’3 stot. obresti. Zamudne obresti se iztirjajo obenem z dolžnim davkom.
Davki se plačujejo pri pristojnem davčnem uradu.
Plačevalci se opozarjajo še na nastopno določbo § 5 zakona z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23: »Ako bi se ob začetku novega davčnega leta še ne mogel predpisati posameznim davkoplačevalcem stalni davek, ki ga dolgujejo za tekoče leto, se davki za ustavno dovoljeni čas, dokler se ne odmerijo novi, plačujejo v znesku, kakor je bil predpisan za preteklo leto. Izvršena plačila se morajo potem všteti v nove davke.«
Trst, 1. jan. 1921. — Finančni ravnatelj za Julijsko Benečijo — Vidulich.
DAROVI.
— Za soprogo našega sodr. Franca Grižona (v zaporu v Kopru) darovala društvena blag jna Lj. odra v Dekanih L 30 — ; nabrali sodrugi na občnem zboru Lj. odra v Dekanih L 53' tudi za ta namen.
27*— 5 — 1— 25'—
ljudski oder
Za Tiskovni sklad „Dela“ in „Radnifke Straže"
Za „DeloM:
Podružnica Ljudskega odra f Lokvi (nabiralna pola št. 11) . . . . • • •
Franc Mlakar, Divača ......
Kastavac ••■•••»•. *•.
Marija Škrinjar, Trst................
Nabrali sodrugi v Dekanih na prvi dan leta v veseli družbi v krčmi g.
Ivana Grižona in drugod, z geslom:
„Sloga, enakost, bratstvo": družina Klepec L 10, Fortuna Vincenc L 10 50,
Stefančič Ant. L 5, Družba U Kopra,
Stefančič J., Fani Klepec po L 3; Piciga Dom., Kjurman Avg., Prašnikar Avg., Piciga Ant., Gregorič Andrej,
Stančič Jos., Iv. Grižon, Cupin Nazarij,
Fortuna Antonija, Valentič Lovre, Luša Avg., Toskan Josip, Klepec Iv., Vrh Vincenc, Kraševec Ivan, Štefančič Ivan Toskan Avg., Luša Andrej, Mahnič A.,
Piciga Ana po L 2; Zidar Franc, Stefančič Josip, Gregorič Ivan, Bertok VI.,
Gregorič Ivan, Cupin Avg., Gregorič Emil, Piciga Ivan, Vatovac Viktor, Va-tovac Ana sedemletna Vatova: Viktorija, Manon Ant., Luša Josip, Gregorič Vincenc, Kaligarič Fr., Gregorič Peter,
Grižon Nazarij, Bertok Marijeta, Fur-lanič Lovrnec, Brajnik Karel, Piciga Ivana, Toskan Ivan, Vatovac Viktor,
Rudela Jos., Fortuna Stanislav, Gregorič Avgust, Cupin Avgust, Obad Avgust,
Fortuna Franc, Obad hrane, Pučar Jos.,
Prašnikar Lovrenc, Kjurman Nazarij,
Lufa Nazarij po L 1; Kaligarič Emil 50 st., Zahar Peter 40 st ; — skupaj
Ljudski oder v Vižovljah.............
Podružnica Lj. odra v Vižovljah (nabiralna pola št. 6): J. Urdič, Hinko Leg ša po L 5; Metlikovič Bruno L 6;
Leban Ivan, Jožef Gabrovec, Iv. Pipan,
Furlan Martin po L 5, Jože Kralj, Kravanja Fr., Legiša Jožef, Blazina Avg.,
Pipani Fr., Škrk Alojzij, Blažina Emil,
Blažina Gvido, Legiša Dom, Blažina Viktor, Legiša Fr. I.. Legiša Fr. II.,
Kurlan Robert, N. N., Žužek Valentin po L 2; Pernarčič, Legiša Ivan po L 1 in razni drugi darovalci; — skupaj .
Skupaj .	.	.
Prej	izkazanih .	.	.____________
Skupaj.	.	.	L11769*60
Skupaj za „Delo“ in *Radn. Stražo*	.	L 12113	90
žlsllit erprovlzacijsKe komisije.
za teden od 23. do 30. januarja 1921.
(Priščipne se štev. 1 živilske izkaznice)
Na odmerek:
Testenine: V2 kg k L 1-90 kg;
Riž: 25 dkg a L 2-20 za kg;
Sladkor: 10 dkg k L 7 kg;
Koruzna moka: 40 dkg a L 0 90 kg;
Olje: poljubno a L 8*80 liter.
Posestniki ubožnBkih izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja.
109-—
100-—
73*—
L 385 — „ 113r4 60
Sz
Ljudski oder ▼ §t Polaju priredi dne t. m. ob 10.
uri predp. v prostorih Ljudskega odra v Št. Polaju II. redni občni zlbor s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o delovanju Ljudskega odra V Št, Polaju.
2. Branje in potrditev letnega računa za leto 1920,
3. Volitev novega odbora.
4. Poročilo tajnika osrednjega vodstva.
5. Slučajnosti in sprejem novih članov.
Tajništvo.
Ljudski oder v Sv, Križu, bo imel svoj redni občni zbor, dne 30. t. m. ob 9 v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, volitev novega odbora in slučajnosti. Vabijo se vsi člani, da se občnega zbora zanesljivo vdeleže.
ZA NAŠE KMETSKE DELAVCE NA PIVKI.
Doznali smo, da išče upr»va prestranskega posestva kmetske delavce.
Vsi brezposelni kmetski delavci na Pivki na} se takoj javijo pri omenjeni upravi.
Kolonske zadeve
Sedaj ko je v Brdih ustanovljena organizacija Zveze kolonov in se vršijo pogajanja med koloni in gospodarji, se mi zdi potrebno, da podam za čitatelje »Dela«, ki prihaja že delj časa med nas, nekoliko podatkov o stanju briškega trpina-kolona.
Narodnjaška inteligenca, ki še vedno pravi, da se bori za narodov blagor, je že davno pozabila na one člane »naroda«, ki »o res potreibni pomoči. Tako smo mi koloni navezani na samopomoč in moč naše organizacije. Bolje tako, kakor da bi koloni prebili svoje življenje v trpljenju in prevari, nanašajoč se na tujo pomoč, ki nikdar ne pride, niti ne more priti.
V svojem članku sem se namenil, da pojasnim nekaj točk iz zahtev kolonov pri zadnjih pogajanjih z ■gospodarji. Najprej naj opišem zakupne dajatve briških kolonov in njih slaba in nezdrava stanovanja.
• * •
Ko se približate našim Brdam, va® s solnčnih gričev pozdravijo male vasice, vsemaokoli obdane od rodovitnih vinogradov. Te vinograde obdelujejo koloni s pridnimi rokami in z znojnim čelom. Lastniki vinogradov pa so tukajšnji veleposestniki.
V briških vaseh opazite zastarele, koče z malimi okni, skozi katere se komaj mačka priplazi. Koče imajo kuhinjo in eno, kvečjemu dve podstrešni spalni sobi, kjer prebiva do osem članov družine. V te spalne sobe je kolon prisiljen, da stpravi, tudi svoje pičle pridelke. Gotovo sd 'boste mislili, da ni mogoče, da bi človek bival v teh malih zamazanih kočah. Oderuška gospoda pa smatra kolona za živino, zato ga je vtaknila v te zatohle prodore, da tamkaj živi na. milost in nemilost dokler ne umre zgodnje smrti.
V Brdih so še druga stanovanja. To so moderno zgrajene in bogato opremljene hiše — domovi naših gospodarjev.
V Medani n. pr. stanuje veliko takih gospodarjev. Njim pf dvrženi koloni jih ime- ujejo le »ti bogati«. Eden teh je gospod Nandeii, največji izsesovalec kolonov. Ta gospod' je dal svojetnu kolonu po imenu Klinec od 22 hi na koloniji pridela. T v-ina toliko odstotkov, da je prišlo kolonu 1«- n'itrov manj kot 2 hi. — Gospodarjev je še več v M c.dar;. Ti so še »dobrodušni« in pustijo kolonom do iS% or’ pridelka.
Pred no dol gin časom se je neredkokraf prigodilo, da se je kolon, pr tem ko je iz pašnika napravil vzgieden vinograd in vzgojil trto, gospodarju zameril, ker ga ni pozdravil tako, kakor si je gospod ravno želel. Za odstotke je kolon dobil brco in moral je zapustiti kolonijo. Seveda : bilo to po volji vtleposestniku. da mu je kolon br - nikakih stroškov napravil vinograd, iz katerega lahko vleče on, gospodar mastne dohodke.
(Nadaljevanje sledi.)
a-saa
Pondeljek, 24. januaifa 1921
PO SVETU
dnifa. — Želimo da bi g. izvanredni komisar! upošteval glas proletarca tudi takrat, ko se gre za važne občinske zadeve, kajti v občinsko blagajno se *te izteka denar samo iz bogataševih žepov, ampr*: gotovo veliko več iz žepov bednih proletarcev, med katerimi se tudi nagaja kakšna pametna glava, ki bi znala dati večkrat dober svet. Gospodu komisarju bi proletarski zastopniki gotovo odsvetovali brezpotrebne troske (menda 3000 lir) za belenje in slikanje farovža in kaplanije. Ta dva človeka imata vsak svoje veliko poslopje na razpolago. Čemu to? ‘Ali ne bi lahko oba stanovala v enem stanovanju vočigled pomanjkanju stanovanj? G. izvanredni komisar! Ali ne bi bik> krščansko in človeško, da bi se dalo eno teh stanovanj raje kaki izstradani proletarski družini, ki biva v vlažnih ki temnih luknjah, na razpolago?
Kobariški komunist.
TOLMIN.
Vojnim invalidom tolminskega okraja!
Daje se na znanje vsem cenj. voj. inv., udovam in sirotam, da se je ustanovila podružnica »Zveze voj. inv. udov in sirot v Tolminu za celi pol. okraj.
Namen podružnice je: braniti pravice vseh voj. inv. in jih zastopati v vsakem slučaju.
Mnogo teh nesrečnežev je brez vsake pokojnine in ne vedo kakšne ugodnosti si iahko izposlujejo od vlade,
in kakšne dolžnosti kna. država do njih.	,	,	_	.	«	*	.	»
Zatorej vabi imenovana podružnica vse voj. inv. in u- JTlOra imeti Samo eno Ženo In le V slujtlju, Č2 dove na glavno zborovanje ki se bo vršilo na praznik 2. j je Žena Zadovoljna, Sl lahko mož vzame kcn* svečana ob l uri pop. v dvorani obč. doma v Tolminu, jkubino, katera pa mora bti dekla prve žene.
Civilizacija v Asiriji pred 3560 leti. Nem« ška orijentabka arheolo^iška družba, ki po vojni nadaljuje z »kan jem starinv Mežo postani ji, je pred kratkim, objavila prevod zako* nika stare Asirije, ki je bil v veljavi okrog leta 1300 pr. Kr .Zakonik, ki se nahaja v klino* pisu na ločenih t oblicah, je bil najden v raz* valinah Asura, takratnega glavnega mesta Asirije. — Najdba dokazuje, da s<» bili stari Asirci že obdarjeni s »civilizacijo«, katera sega do današnjih dni. Zakonik se namreč glasi, da morajo biti mejniki med posestniki privatnih zemljišč strogo priznani in spošto* vani. Dalje so določbe, ki se tičejo razmerja med gospodarjem in njegovimi sužnji, oče* tom in otroci, možem in ženo, upnikom in dolžnikom in lastnikom polja ter njegovimi delavci. Po odredbah glede zakona med mo* žem in ženo je soditi, da je takrat še bila po* ligamija v Asiriji, toda vladar je hotel uvesti enoženstvo. Določba na tablici pravi, da mož
le
Prizadeti naj vilu.
se
v
■udeleže
Mož je imel sledeče pravice napram ženi: »Ako žena ukrade svojemu možu kakšno stvar in jo da drugemu možu ali ženski, za* pade smrtni kazni. Če žena, ki se loči od svo* jega soproga, vzame njegovo hišo, dokler je on še živ, ima soprog pravico izvršiti nad njo
Izdaja za Socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna »Lavoratore* v Trstu.
Pogrebno društvo v Idriji.
zborovanja v obilnem šte-Vodstvo.
MIREN.
Dne 17, t. m. so je ponesrečil pri nas v tovarni Scalet-tari sodr. mehanik Jardoš Franc iz Rubišev pri Kastvu.
Ko je stavil jermene na cilindre gonilnega stroja, ga je,
se ne ve kako, prejelo kolo, dvignilo v zrak ia ga vrglo	11»	.	.
daleč v stran. Ko so delavci slučajno videli, da ga ni več -kazen, kakršno Sl IZVOll.« pri stroju, so ga prestrašeni začeli iskati. Pretresljiv prizor se jim je nudil, ko so ugledali v kotu Jardoševo truplo, prerezano od jermena na dvoje kosov.
Globoko žalujemo nad izgubo tega sodruga. Njegovi materi izrekamo odkritosrčno sožalje. Tebe Francelj, pa ohranimo mi člani sekcije čevljarjev im usnjarjev v Mirnu v naj lepšem spominu.
NABREŽINA.
Štiriletna svetovna vojna je obrodila tako neznosne razmere, tako stradanje in trpljenje, da jih zamere orisati le suženj — proletarec. Pijavke in veriiniki, sleparji in oderuhi se množijo danzadnevom kakor gobe po dežju.
In te podle kreature imajo pri vsaki besedi narodnost na jeziku in v imenu iste izvršujejo nebovpijoča zločinstva nad delavcem in gospodarsko obnemoglem kmetiču.
Tudi Nabrežina se lahko ponaša s takimi bestijamL,
Gostilničar Franc Pertot si je najel hlapca, da mu gara.
— Isti mu je opravljal službo en mesec. — Gostilničar mu je plačal po preteku navedene dobe L 5 (reci in piši pet lir!) Hlapcu se je ta plača zdela vendar premajhna; zato je zagrozil gostilničarju, da ga takoj naznani pri karabinjerjih radi oderuštva. Nepošteni gospodar se je takoj prestrašil in je dal delavcu še L 20 plače.
Ali ni res sramotno za leto 1921., da se mora delavec konečno še kregati in boriti, da se mu izplača krvavo zaslužena mezda? K/ie je človečanstvo, kje je pravica?
Kako dolgo smo še obsojeni na suženjstvo?
Proletarijat, zdrami in dvigni s«!
Delavec — ie hlapec.
AJDOVŠČINA
Občni zbor tekstilnih delavcev se vrši v nedeljo dne 30. t. m. Dnevni red: 1. poročilo t. 1., drugače ga predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo, pogr. društva.
blagajnika; 4. volitev novega odbora. —	Vinko	Seljak,	t	č.	zapisnikar
Glavno sekcijo tržaško bo zastopal tajnik’ sodrug Zaccaria in sodrug Lovko kot poroče* valeč. Tekstilni delavci Ajdovščine so dolžni udeležiti se tega zbora vsi do zadnjega v to* vami!
v REDNI
OBČNI ZBOR
pogrebnega druStvn v tttili za leto 1920
se vrši dne 2. svečana 1921, ob 9. url v telovadnici državne rudniške šole z naslednjim dnevnim redom:
1) poročilo predsednika;
zapisnikarja;
„	blagajnika;
„	revizorjev;
volitev novega odbora;
„ revizorjev ;
Slučajnosti.
Opominja se tudi člane na sklep odborove izredne seje z dne 16. jan. L L, da vsaki svojo zaostalo mesečnino pri društvu poravna do 2. iebr.
cdbor ne smatra več kot člana Za odbor pogr. društva v Idriji
2)
3)
4)
5)
i
BOVEC.
Po kratkem molku, dragi urednik, se moramo zopet malce oglasiti. Naš gospod kaplanček, postaja danzadnevom predrznejši. Prosimo ga, naj razlaga božjo besedo v! boljšem zmislu in aae v politične namene. Mislimo, da da-! nes niso več časi, ko jih je ljudstvo poslušalo slepo in jim š.o na limanice. Mi imamo Sodomo in Gomoro v Bovcu. Kajne gospod kaplanček, če s.e Baše ljudstvo obrača za življenjem mestne gospode, je za vbogega delavca in 1 kmeta preveč! Bog obvari, da bi si delavec ali kmet privo-ščE kaj takšnega, ket si privošči izšolani gospodič! Kaj jc vse greh, da človek pride živ v pekel, kakor da ne bi že sedaj bil v istem! Odkar imamo organizacijo v našem' trgu, je prišel za gospoda kaplana čas, ko se je javil anti- j krist. Gospod kaplan! Srdomo in Gomoro imamo, pa kdo j je tega kriv? Mi ne. Vi ste hoteli da se bratomorna vojna! prične. Z vsake prižnicc je bilo šlišati besede za navdu- j šenje, za boj, in za boj brata proti bratu. Mimo ste gledali, kako so naše mladeniče ki se še niso zavedali grdega življenja, tirali v vojake. Vsi duhovni so to celo podpirali. Klicali so prostovoljce pod orožje. In če je sedaj Sodome in Gomora, je to pripisati na račun vojnih hujskačev, v kojih vrstah so se nahajali tudi božji namestniiki. Vam ni za Sodomo in Gomoro; Vam je jako neprijetno, da danza-dnem zgubljate politično oblast nad vstajajočim ljudstvom, ki zahteva svoje pravice. Komando ste imeli po vaseh, a v mestih nikoli ne. Sedaj s trepetom gledate, da tudi tukaj Zgubljate; zato naj Vam pomaga Sodoma in Gomora,
Gospod, povejte nam tiste ki starišem kradejo, da pijejo. Malo je pri nas takih. Čudimo se samo, da Vi veste, kdaj se naši fantje vračajo domov! Vi morate pač jako dolgo brevir moliti! Pa kje? Ljudstvo govori tudi marsikaj, kar Vam za sedaj še ne omenimo. Bodite pohleven, drugače zapoje druga pesem. Spomnite se dejanja pri smtii našega sodruga z Plužen! Kaj ste zgubili, ko ste se sankali? Nočemo še Vas razkrinkati, a če bomo prisiljeni, pa hodemo.
Neki gospod je razlagal našim ženam na občnem zboru mlekaric, da se ne smejo podati komunizmu, ker bi s,tem zgubile samostojnost itd. Gospod! če ste norec ali bedak, molčite. Naše sodruge kmete pa vprašamo; Kdo ima toliko zemlje v našem Bovcu, da se mu jo bode vzelo, ali da bi mogel od obdelovanja iste živeti?! Nikdo! Torej večje neumnosti ta gospod ni mogel povedati. Vzame se "samo tisto zemljo, katero jo ima gospod, ki nič ne dela. Seveda naše ženice se ustrašijo, če ne bodo smele krav same molzti itd. Ampak naj ne imajo strahu. Tudi v komunizmu bodo delale, kolikor bodo hotele, a se jim bode to vpošte-valo, med tem ko so danes smatrane za sužnje! Za danes bodi vam zadosti! Kadar nam ne bode prav, se že oglasimo. Prizadeti naj znajo, da ne jrajnmo. .Mi začenjamo šele svoj brezobzirni boj, kateri nam m t ra prinesti zmago. KOBARID,
V »Delu« od preteklega torka, smo se, zdi se mi, preveč pečali z našim ka plavčkom, ker je res škeda predragocenega prostora v našem glasilu. Za danes mi še toliko dovolite, da omenim, kako hudo ja je razburil že dopis iz Idrskega. Kaj šele dopis iz Kobarida? Pri nedeljski pridigi se je zrepenčil kakor kako »zapas^nc mače« v naše so- gj druge ter je po nekaterih celo imenoma udrihal, kar bo imelo posledice pri sodniji. Obtežilnega materijala imamo; proti njemu šc zadosti, ali zaenkrat naj zadostuje.
Kakor znano, je naša političnr organizacija ena najmočnejših na Goriškem ter v vsakeai oziru jako dobro napreduj 2. V začetku je bilo sicer precej omahljivcev in neod-ločnežev, ki so bili begani po naših čmosuknježih in magnatih, kateri sedaj skupno rujejo proti naši stranki, pač ljudje ki se bojijo komunistov, kakor hudič križa. Ali kljub tema pristopajo k naši organizaciji vedno novi člani, ker pač vsi v, ,o, da je njih rešitev edinole v komunizmu. Veliko je n&ših nasprotnikov, posebno med vojno oboga-telih veri? aikov, (»rajžarjev«), kateri nekako zasmehljivo govorijo o naši stranki. Naj si zapomnijo, da naša pot bo priv ala k zmagi, najsibo mimo njih ali pa tudi preko njih. Naša organizacija je dosegla, da se je napravil red pri občinski aprorvizaciji. V odboru sta tudi dva naša so-
VSEM DOPISNIKOM IN SOTRUDMKOM! Povdarjamo vnovič: Pišite skrbno in razločno. Nečedno pisani rokopisi provzročajo nam in tiskarskim stavcem veliko mukepolnega dela. Dopisov brez podpisa ne priobčujemo!
I
S
9i
li\m or h ztotonfiN ter delavnico Tcs
ALOJZIJ POVH
•odni izvedenec
Trst, Plani fi. Snrstsalfli 3 (n Borriera)
[l
i
Delavske zadruge za Trst, Istro in Fiirltmiio
vknjižena družba z omejenim jamstvom
XIV!. zadrojno leto-od 1. lanaarjo M 31. UeteaUra 1920 — XVII zoMbo leto.
MESEČNO POROČILO
RAZPRODANO BLAGO:
januar . februar . marc april
maj . . junij . julij . avgust . september oktober november december
V M iMi®	1 jarnik razsrsiajataiai			Stapas
, : ... Ur. 3,085.666-64 		 3,389.435.- 	 5,290.594.45 	 4,409.744.64 		 4,025.323.35	Lil	1,030.110.95	Lir	21.230.875.03
	4,714.381.71	9	1,318.814.17	9	6,033.195.88
	5,195.974.47	sr	1,527.602.80	n	6,721.577.27
		 4,877.709.70	»f	1,156.702.59	>	6,034.412.29
	4,911.398-34	n	1,138.173.88	»	6,049.572.22
		 6,425.509-21	w	1,535.896-35	n	7,961.405-56
		 6,830.764*99	»	1,485 960-35	9	8,316.725-34
		 7,255.261 35	a	1,687.315*95	9	8,942.277-30
Lir 60,409.763-85	Lir	10,880.577-04 Ur 71,290.040 89		
stanje Članov :
Vpisanih zadružnikov 31. decemb. 1920	........... 37.153
31. decembra 1919 ............................ 24.007
Prirastek v 12 mesecih 13.146
HRANIINIČNI ODDELEK :
Stanje ulog 31. decembra 1920 , 31. decembra 1919
.......................................Lir	8,040.770-82
...........................................  5.068.678.62
Prirastek v 12 mesecih Ur 2,972.092-20 dec 1920 so bile izplačane dividende za poslovno
1920 so bile izplačane podpore bolnim in za umrle
Od 1. januvarja 1920 do 31
leto 1918—1919 Lir 128.480 06.
Od 1. januarja do 31. dec.,
zadružnike Lir 106.156'77.
INKASO V SKLADIŠČU OBLEK:
(ti zneski so 2a vključeni v tabelah razproda nega blaga)
Oddelek	proizvajanja Lir2,457.452‘71
„	manifakturni	»	1,479.312 94
n	obuvala	.	858.665-77
klobukov	,	236.665-93
Ui 5,032.097-35
TRST, dne 31. decembra 1920.
Vodstvo.