JHaš kulturno - poliiično glasilo KPD V ŠMIHELU ponovi v nedeljo, 16. 6. igro „ČRNA ŽENA*1 ob 3 uri popoldne v Prostornem domu v Žitari vesi in v nedeljo, 23. 6. pri Šercerju v Šmihelu svetovnih in domač ih dogoakov 9. leto - številka 24 V Celovcu, dne 13. junija 1957 Cena 1.50 šilinga Nasser med zmago in porazom Kot zadnja se je končno tudi Francija vdala in dovolila svojim ladjam, da plujejo skozi Sueški prekop ter da plačujejo prehodne takse Egiptu. Nasserjevo zmagoslavje je popolno in zato je lahko bil toliko prijazen in sprejel plačilo ne v dolarjih, kot je prvotno zahteval, temveč v angleških funtih. Po tem ko je z angleško vlado že sklenil sporazum o prevozninah in so v teku pogajanja za ureditev celotnega kompleksa gospodarskih vprašanj med obema državama, so tudi šterlingi iz francoskih rok zanj dobrodošli. Je to zadnje poglavje melanholičnega poskusa Anglije in Francije, da uveljavita svojo voljo na Bližnjem vzhodu. Izkazalo pa se je, da sta obe državi, ki sta dobrih 150 let vedrili in oblačili na tem prostoru, nimata tam nič več za govoriti. Kljub tej zmagi proti Nasserjevi zmagi proti Evropi, pa je istočasno njegov vpliv med arabskimi državami začel slabeti. Dolarska diplomacija je pač bolj uspešna kot angleške vojne ladje in francoska letala. V času anglo-francosko-izraelskega napada na Egipt ustvarjena vojaška zveza med štirimi arabskimi državami: Egiptom, Saudijsko Arabijo, Sirijo in Jordanijo, je v polnem razkroju. To zavezništvo je imelo skupno vrhovno vojaško poveljstvo, ki je bilo v rokah nekega egiptovskega generala. Njegov sedež je bil v Ammanu, prestolnici Jordanije. Minuli teden pa je egiptovski predstavnik {ki je bil obenem vrhovni poveljnik) v tem štabu nenadoma odpotoval v domovino, a nekaj dni nato je jordanska vlada izgnala egiptovskega vojaškega atašeja v Ammanu ter egiptovskega generalnega konzula v Jeruzalemu z obrazložitvijo, da sta rovarila proti jordanski vladi. Istočasno je jordanski kralj Hussein poklical svojega poslanika v Kairu na „poročanje” k sebi. Po drugi strani pa kaže Bagdadski pakt, ki je nekak podaljšek Atlantskega pakta na Srednjem Vzhodu (članice: Turčija, Irak, Iran, Pakistan) nove znake življenja. Poleg ustanoviteljice tega pakta Velike Britanije se je sedaj postavila še Amerika z denarjem. podprla omajani prestiž Zapada. Tako poročajo iz Bagdada, prestolnice Iraka, da je ondotna vlada podpisala z ameriško pogodbo o znatnem posojilu. Tudi v že doslej za-padno usmerjenem Libanonu je pri delnih volitvah minulo nedeljo zmagala vladna stranka, ki je od 22 razpisanih mandatov dobila 19. Da prekrije te neuspehe svojih veliko-arabskih načrtov, pa Nasser preko svojega časopisja širi vesti, da bo kmalu začel graditi orjaški Assuanski jez na Nilu. Naročilo za začetek del je že dobila neka nemška firma. Pač pa manjka denar, kajti dohodki Sueškega prekopa so kljub vsemu premajhni in pravzaprav negotovi. Žrtev mednarodnega vohunstva Minulo nedeljo so iz umazane vode pristanišča v Portsmouthu na Angleškem potegnili truplo brez glave in s strahotno iznakaženimi udi. Na telesu so še viseli razcefrani ostanki potapljaške obleke. Truplo je bilo že precej razpadlo, kar je dokazovalo, da je že dalj časa ležalo v vodi. Vso noč so se zdravniki v bližnji bolnici trudili, da ugotovijo identiteto mrtveca. Najbolj verjetna je domneva, da gre za znanega potapljača Crabba, ki je v skrivnostnih okoliščinah izginil pred dobrim letom dni, ko sta se predsednik sovjetske vlade Bulganin in generalni tajnik komunistične stranke Hruščev na krovu sovjetske križarke „Ordzonikidze” pripeljala na državni obisk v Veliko Britanijo. Grozote v Alžiru Bomba v nočnem lokalu Srdita borba med alžirskimi uporniki in Francozi gre naprej in zahteva vedno nove žrtve. Kot odgovor na francoske represalije so alžirski uporniki pojačali svojo teroristično delavnost v mestih. Minulo nedeljo je eksplodirala bomba v enem izmed največjih plesnih lokalov v mestu Alžir. Deset oseb je bilo na mestu mrtvih okrog 80 pa težko ranjenih. Morali so jih odpeljati v bolnico. Večino med njimi so tvorile mlade ženske, ki so jim drobci bombe tako poškodovali ude, da so jih morali amputirati. Tudi alžirski Francozi so v znak protesta „proti premah odločnosti” oblasti stopili v stavko. Minuli torek so bile zaprte vse banke, pošte, hoteli, javni uradi in trgovine. Izložbe trgovin, ki se niso hotele priključiti stavki, so demonstranti razbili in oplenili. Množica Francozov, ki je demonstrirala po ulicah, je spotoma naglo naraščala. Navalila je v mohamedanski predel. Demonstranti so tam začeli pretepati posamezne Arabce ter napadali mohamedanske trgovine. Eno nasilje rodi drugo, ki se veže v krvavo verigo strahot. Pri tem trpijo obo- ji, Francozi in Alžirci. In konca še ni videti, kajti iz Pariza prihaja vest, da namerava nova vlada Bourges-Maunoury-ja začeti politiko ..železne roke”, toda malokdo verjame v njen uspeh. DULLES V GOREČEM LETALU. Minulo nedeljo je na nekem pristanišču blizu New Vorka zasilno pristalo veliko potniško letalo. Pri pristanku so iz enega motorja že švigali plameni, ki so jih pa pravočasno pogasili. V letalu je potoval ameriški zunanji minister Dulles, ki požara med poletom sploh ni opazil, ker je bil, kot je sam rekel »zatopljen v najnovejše predloge o razorožitvi”. Dulles je kot zunanji minister doslej prepotoval 650.000 km po zraku, ne da bi se mu kaj pripetilo. ZA BINKOŠTI 30 SMRTNIH NESREČ. Prazniki so zvabili iz mest vsakogar, ki se je le mogel premikati. V vlakih so se tiščali potniki, a na cestah je bilo vse živo motornih vozil. Skupno je bilo v Avstriji 30 smrtnih nesreč, a v številu žrtev prednjači topot Koroška. Sedem ljudi je letošnji bin-koštni izlet plačalo z življenjem. Takrat je baje neke noči poveljnik sovjetske vojne ladje opazil, da se okrog ladje suče nek sumljiv potapljač in sporočil angleškim oblastem, da je bil neznani potapljač »zavrnjen”. Obenem je sovjetska vlada energično protestirala proti tej zvedavosti Angležev za podvodne naprave sovjetske ladje. V parlamentu je tedanji angleški ministrski predsednik Eden izjavil obžalovanje nad tem dogodkom, ki se je zgodil »brez vednosti” angleške vlade. Vendar nihče tej izjavi ni dal polne vere, ampak so bili vsi prepričani, da se Crabb brez vednosti britanskih varnostnih oblasti pač sploh ne bi mogel približati močno zastraženi sovjetski ladji. Sedaj se je pojavila druga domneva, da je Crabb izvedel svoj usodni poizvedovalni poskus pod vodno gladino po naročilu ameriške tajne službe, kateri je britanska varnostna služba šla iz prijateljstva toliko na roko, da je »zatisnila eno oko” pod pogojem, da dobi tudi ona na vpogled morebitne Crabbove izsledke. Podatkov ni bilo, obveščevalne službe zatiskajo sedaj obe očesi in ušesi, vlade pa — ničesar ne vedo. »AZIJSKA GRIPA”, za katero je v minulih tednih obolelo pol milijona ljudi v Indiji, 300.000 na Filipinih (nad 100 bolnikov je umrlo) in 350.000 na Japonskem, se je sedaj razširila tudi na zapadno obalo Amerike. Na neki ladji, ki je prispela iz Manile v San Frančiško, je od 2000 potnikov in posadke okrog 100 oseb obolelo na tej doslej neznani vrsti gripe, proti kateri so običajna zdravila (tudi antibiotika) neuspešna. Bolezen povzroča hudo vročino, ki doseže v dveh dneh svoj vrhunec, naslednje tri dni počasi pada in po nadaljnjih petih dneh je bolnik zopet zdrav, razen ... Angleška, italijanska in avstralska vlada so odredile stroge zdravstvene ukrepe na letališčih in v pristaniščih, da preprečijo prenos bolezni po potnikih iz Orienta. Imamo našo gimnazijo Dne 9. maja 1957 je bila z odlokom prosvetnega ministrstva ustanovljena slovenska gimnazija v Celovcu. Kar smo dolga leta koroški Slovenci zahtevali in želeli, je končno le postalo živa resnica. Vsak porod pa je zvezan z bolečinami in zato ni čudno, da je tudi nastanek naše gimnazije izzval bolečine. Najprej so po njej planili nepoboljšljivi nemški prenapeteži. Trdijo, da Slovenci sploh nimamo pravice do gimnazije, pa čeprav je zapisana v državni pogodbi in ustavi. Kadar gre za slovenske pravice, je pač treba po njihovem mnenju zakon tako tolmačiti, da za Slovenca ničesar ne ostane. Zopet drugi, ki so se že v preteklosti žalostno proslavili s svojim prenapetim nacionalizmom, povzročili mnogo zla, so zagnali vik o »ljudskem samomoru”, češ da slovenska gimnazija pomeni samomor nemštva. Se razume, da je to le bilo nekoliko preveč. Kako bi naj namreč 12 tisoč in nekaj sto Slovencev (priznavajo nas točno toliko in niti enega več, kot nas izkazuje uradno ljudsko štetje) s svojo gimnazijo ogrožalo obstoj vesoljnega nemštva, je težko razumeti. Ta gorostasuost »SUdtnarkine” propagande pa je pripomogla, da so spregledali celo nekateri, ki so doslej vsak izbruh ali izpust te organizacije jemali za (čisto zlato. V vseh naših vlogah smo jasno izpovedali, da zahtevamo takšno gimnazijo, ki bo |>o svojem učnem načrtu in delovanju odgovarjala našim koroškim potrebam. Vzgaja naj dobre deželane in državljane in prav pouk preko materinega jezika naj služi temu namenu. Le kdor spoštuje družino, v kateri je zrasel, l>o po značaju sposoben spoštovati in ljubiti tudi druge življenjske skupnosti, kot so dežela, država. Iz nad tisočletnega skupnega življenja je med koroškimi Slovenci zrastla zavest, da v naši deželi ni ne nemščina in ne slovenščina tuj jezik temveč, da sta oba deželna jezika. To je tudi smisel določi) državne pogodbe, ki uveljavlja enakopravnost obeh deželnih jezikov. Iz tega s(>oznanja pa izhaja, da slovenska gimnazija ni in ne sme biti nacionalna trdnjava, nekak protiutež proti istovrstnim nemškim šolam. Namen slovenske gimnazije je le, da nudi tudi slovenskemu otroku isto izhodišče za višje izobraževanje, kot jo je doslej že vedno' užival le nemški otrok. In v tem je zgodovinski pomen nove gimnazije in zato |>omeni prelom z žalostno preteklostjo, kajti poleg izključno nemškega učnega jezika je v šolah vel tudi duh „velcncmštva”. Kdorkoli je šel skozi nemške srednje šole, je to občutil na lastni koži. Dijak slovenskih staršev je moral biti obdarovan s trdno voljo in se zelo truditi, da je to v resnici trnjevo pot prebrodil. Kolikokrat je stal pred profesorjem, ki ga bodisi ni mogel, bodisi ni hotel razumeti. In on, doraščajoči otrok, je jecljaje iskal besede, da bi povedal, kar je čutilo srce. Ril je trud zaman, kajti takemu vzgojitelju, ki mu otrokov pogled ni ničesar povedal, bi bila vsaka beseda tudi zaman. Žrtvovali so se slovenski starši, žrtvovali so se slovenski duhovniki, ki so pripravljali dečke svojega rodu za sprejemne in druge izpite, večkrat pa so mu stisnili šiling v roko, da je v počitnicah fantič nekoliko porajžal po koroški deželi in si ogledal kraje svoje lepe domovine ter pozabil na bridkosti šolskega leta. In kadar je mladi fant s svojo nadarjenostjo in pridnostjo le premagal vse ovire in dosegel zrelostno spričevalo za univerzo, je bil |>ogosto obenem zrel za nekaj drugega, za odpad od svojega rodu. Odšel je v univerzitetna mesta. V srednji šoli si je pridobil zadostno znanje nemškega jezika, da sc je mo. gel odslej brez truda posluževati tega jezika pri študiju, a oljenem se je vživljal v nemštvo, ki jso svojih pozitivnih ustvaritvah brez dvoma spada v krog velikih evropskih kultur. Ko se je po doseženi akademski diplomi ali promociji vrnil v svojo domačo vas, med starše in vrstnike, ki so kot kmetje obdelovali zemljo svojih dedov, se je zavedel gloltokega prepada meti okoljem, v katerem je dovršil svojo izobrazbo, ter svojim preprostim rodom. Nehote je primerjal 0[>ojno, izpiljeno besedo nemških klasikov s preprosto govorico našega kmečkega ljudstva Ni pomislil, da je tudi jezik nemških kmetov prav tako preprost, in storil napačni zaključek, da je najbolje, da se sedaj on, ki mu je nemška univerza priznala z diplomo enakopravnost na duhovnem področju s tistimi, ki so že v zibeli slišali od matere — Goethejevo besedo, vključi v ta »višji” kulturni krog, saj je sedaj njegovo naravno mesto izobraženca med sebi enakimi. Po drugi strani pa mu o slovenski kulturi, o vrednotah slovenskega naroda, o njegovih kre|>ostih in o njegovi časti ni nihče ničesar povedal. Prav tako, da ta narod po svojih kulturnih ustvaritvah tudi spada v evropsko kulturno družino! Nasprotno, začenši od ljudske šole naprej je slišal povečini zgolj poveličevanje nemštva in psovke na račun svoje slovenskega rodu. Pa tudi življenjske razmere in borba za vsakdanji kruh so v vzdušju narodnostnega nasprotstva zadnjih sto let silile izobražence slovenskega rodu, da so se »prilagodili”. In povečini so to bili najnadarjenejši naši ljudje, kajti pot do višjih služb jim je bila odprta le preko ncmštva.Tako se je dogajalo, da so slovenski starši in duhovniki dajali in vedno znova dajali, deželi in državi. Dajali so prav tiste, ki bi bili v prvi vrsti (»oklicani, da se vrnejo k svojemu rodu in mu pomagajo, da doseže višjo stopnjo narodne omike in zavesti. To je šlo stoletja in zato ni čudno, da je naš domači rod ostal reven. Na Koroškem pa smo doživljali še žalostnejše pojave. Pogosto so vprav tisti, ki so bili vzrejeni in vzgojeni z žulji slovenskih staršev in duhovnikov, obrnili hrbet lastnemu rodu in začeli pljuvati nanj. Zato je upravičeno nemški poštenjak in duhovnik Vinzenz Kizzi zapisal že leta 1850: »Der Slavve er-kaufte die Protektion um den Preis der Germani-sierung.” Če (»ogledamo okoli sebe, tedaj moramo ugotoviti, da smo Slovenci na Koroškem in v Avstriji sploh na znanstvenem (»olju, na splošno kulturnem, pa tudi na (»olitičnem polju doprinesli zelo, zelo mnogo. Naj si v tej zvezi spravimo v spomin našega velikega fizika Jožefa Štefana, našega velikega slikarja Pcrn-harta, vodilne politike vseh nemških koroških strank, mnogi so izšli iz slovenskih družin in dojila jih je ob slovenski pesmi slovenska mati. Pa naj so to visoki cerkveni funkcionarji ali generalni direktorji velikih podjetij. Prekrojila pa jih je srednja šola, ki ni imela avstrijskega duha, ampak velenemškega, kakršnega so tudi učitelji že desetletja prinašali z nemških univerz. Slovencev pa sploh niso priznavali. Naša nova gimnazija pa hoče mladini odpirati oči na vse strani. Študij je podoben zidavi visokega stolpa. Vsak razred je eno nadstropje. To nadstropje pa mora imeti tudi okna, ki nudijo razgled naokoli. Če taka okna manjkajo, vidimo samo v, višino in to je bila in je napaka nemških šol. Mi pa se hočemo ozreti na vse strani, hočemo izobražencev s širokim obzorjem. Značilno za iztreznjenje, ki si utira pot, je dejstvo, da se poleg slovenskih prijav za novo gimnazijo oglašajo tudi nemški starši, ki bi želeli poslati svoje otroke v to gimnazijo, ki bo (»o svojem bistvu dvojezična. S(>oznavajo, da je ta naša srednja Šola zgrajena na mnogo širši podlagi kot sedanje istovrstne nemške šole. Spoznavajo, da je ta vzgojni zavod mnogo bolj primeren za mladino, ki bo živela v Avstriji, v državi, ki ji je namenjena vloga dol»-rega soseda in posrednika vrednot med narodi. Časi narodnostnega sovraštva spadajo v preteklost, danes nam je treba mcdseliojnega razumevanja in sodelovanja. Za to pa je (»otrebno medsebojno s|»ozna' vanje, iz katerega izvira medsebojno spoštovanje. Politični teden rega je zadosti na razpolago in je dosti cenejše kakor pivo. Skrbi občin Kakor je znano, pri nas občine v zelo omejeni nuri smejo predpisovati davke, v ostalem pa dobivajo od države oziroma iz davčnih dohodkov države. O tem pa je že vsa leta boj, da bi bilo pomagano tudi revnejšim občinam v zadostni meri, da bi bile dorasle svojim nalogam. Posebno vedno bolj naraščajoči promet hudo obremenjuje Luigi Salvini, prijatelj Slovencev, je umrl Prve dni junija je nenadoma umrl v Rimu univ. prof. Luigi Salvini. Zadnja leta pred smrtjo je bil inšpektor v italijanskem prosvetnem ministrstvu. Komaj 50-lctnega znanstvenika je zahrbtna bolezen — rak na pljučih — položila v prezgodnji grob. Bil je eden izmed najodličnejših italijanskih strokovnjakov za literature vzhodneevropskih narodov. Med drugim je bil tudi eden izmed redkih tujcev, ki se je dobro naučil slovenščine. Po dovršeni srednji šoli se je Salvini posvetil študiju vzhodnoevropskih jezikov in kmalu zbudil pozornost s svojim izrednim talentom za jezike. Poznal je 20 jezikov, med katerimi je bila tudi finščina. Dolga leta je poučeval na Vzhodnem institutu univerze v Neaplju. Med drugim je objavil nekaj temeljitih študij o bolgarskem jeziku, a finski jezik je tako obvladal, da je v tem jeziku zložil celo nekaj pesmi, za katere mu je finska državna komisija podelila nagrado. Posebno ljubezen pa je Salvini gojil do Slovencev. Že pred drugo svetovno vojno je večkrat obiskal Ljubljano in sklenil trajna prijateljstva s številnimi slovenskimi kulturnimi delavci. Tudi vojna ga je zanesla v Ljubljano. Takrat je svoj velik ugled zastavljal v prid slovenskim kulturnim delavcem, da jih reši preganjanja italijanskih zasedbenih oblasti ter da kolikor mogoče omili trdote vojne in revolucije. Kot resnično kulturnemu človeku mu je vsako nasilje bilo odvratno. Žal so nekateri med tistimi, ki se imajo Salvinijevim in- i tudi občinska pota in ceste. Pri nas pa je Dunaj tista največja občina, ki dobi na svoj račun iz te državne blagajne največje vsote. Vsako leto so nova pogajanja o razdelitvi državnih davkov na dežele in občine. Isto bo tudi letos. Upamo, da deželam uspe zagotoviti posebno podeželskim občinam zadostna ali vsaj najpotrebnejša sredstva za urejeno občinsko gospodarstvo. Posebno težak položaj imajo občine, kjer ni industrijskih in obrtniških podjetij. tervencijam zahvaliti za življenje, mu to uslugo po vojni vrnili s črno nehvaležnostjo. Kljub visokim položajem, ki jih zavzemajo v „uradni” kulturi, so pa ti ljudje pokazali, da jim manjka resnične srčne kulture. Ko je nekoč nanesel pogovor na to, je Salvini znova pokazal resnično plemenitost svojega značaja. Dejal je, da dejanj teh posameznikov ne gre istovetiti s celotnim narodom. V resnici je ostal še naprej iskren prijatelj slo-venske kulture. Njegovo najpomembnejše delo za širjenje znanja o slovenski kulturi med Italijani je knjiga „Rosmarino c semperverede” (Rožmarin in zimzelen). Je to antologija najpomembnejših slovenskih pesniških in kratkih pripovednih del. Vsa izbrana dela je Salvini, ki je imel tudi pesniški dar, prestavil v krasno italijanščino, ki v enakovrednem izrazu podaja vrednote izvirnikov. Knjigi je napisal izčrpen in z ljubeznijo prežet uvod o zgodovini in razvoju slovenske kulture. Ta njegov sestavek spada gotovo med najlepše, kar so tujci kdaj napisali o našem narodu'' in naši kulturi. To je toliko več vredno, ker tudi med Italijani vlada kopica iz političnih gonj v preteklosti porojenih predsodkov proti Slovencem. Slovenska kultura ostaja zato hvaležen dolžnik temu iskrenemu prijatelju našega naroda, a Slovenci, ki smo-ga osebno poznali, ga> bomo ohranili v prijetnem spominu. a. 1. Po svetu ... Razburjenje radi razorožitve je zavladalo med atlantskimi zavezniki Amerike, ko se je minuli teden ameriški zastopnik na razorožitveni komisiji v Londonu, Harold Stassen, po nekaj brezuspešnih razgovorih s predstavniki atlantskih vlad o najnovejših ameriških predlogih za delno razorožitev, znova odpeljal v Washington na poročanje. Največ vznemirjenja pa je zbudila vest, da se je Stassen menda pred odhodom v Ameriko na skrivaj sestal s sovjetskim delegatom Zorinom. Ameriški predlogi o razorožitvi, o katerih je minuli teden ameriški predstavnik razpravljal z delegati atlantskih držav, niso rodili enotnega stališča med zavezniki. Predvsem niso evropske države pripravljene se vnaprej odpovedati lastni atomski oborožitvi, ker bi taka odpoved za vedno zapečatila njihovo podrejeno vlogo v koncertu svetovne politike. Vprav nedavne angleške eksplozije vodikove bombe so nekaterim gospodarsko močnejšim državam dokazale, da ni nikjer zapisano, da le oba kolosa, Sovjetska zveza in Združene države razpolagata s sredstvi za atomsko oborožitev. Znanost namreč odkriva vedno nove načine izkoriščanja atomske energije in med tem tudi ..cenejše” postopke, tako da si bi počasi tudi ..siromaki” med državami mogli ..privoščiti” nevarni atomski bojni luksus. Nevtralna cona in nemške skrbi Predlog o ..nevtralnih conah”, ki bi bile razorožene oz. samo delno oborožene in nad katerimi bi „bdela” posebna mednarodna zračna kontrola, pa ni prav nič pogodu Za-padni Nemčiji. Obstaja namreč načrt, po katerem bi poleg arktičnih predelov „nev-tralna cona” obsegala tudi večji del zap. in Srednje Evrope. Sporazum o tem vprašanju bi pač pomenil odložitev rešitve nemškega vprašanja v neskončnost, to je: potrdil bi za nedoločen čas sedanjo delitev Nemčije. Adenauer se nahaja sedaj doma v ne baš zavidljivem položaju zaradi bližajočih se volitev (15. sept.), kajti socialistična opozicija izkorišča sedanjo „razorožitveno klimo” v demagosko „nevtralistično” propagando. Socialistični prvak Ollenhauer trdi, da bi mnogo prej prišlo do združenja Nemčije, ako bi se zapadnonemška vlada pogovarjala ne le z VVashingtonom, ampak tudi z Moskvo, kajti tam leži sedaj ključ za nemško zedinjenje. Uspešen razgovor z Moskvo pa je možen samo, ako je Zapadna Nemčija nevezana. Zato zahtevajo socialisti prepoved ustvarjanja ameriških atomskih zalog v Nemčiji, izstop iz Atlantskega pakta in odpoved slehernemu oboroževanju. Po drugi strani lahko Adenauer sicer upravičeno trdi, da je sedanje blagostanje in prospeh Nemčije zasluga njegove zapadno usmerjene politike, brez katere ne bi bilo izdatne ameriške gospodarske pomoči, ki je Zapadno Nemčijo, tudi qb marljivem delu njenega prebivalstva, postavila na noge. Toda za pretekle usluge imajo ljudje navadno slab spomin. Zato sedaj propaganda Aden-auerjeve stranke predvsem skuša prikazati, da bo moč sedanje blagostanje vzdrževati še naprej le v okviru zapadnih zavezništev. Sklicuje se pa besedilo washingtonskega zaključnega poročila v zvezi z nedavnim Adenauerjem obiskom v USA, da ne bo Amerika ničesar pokrenila glede razorožitve brez pristanka prizadetih. Pa koliko so taka zagotovila vredna, je pokazal nedavni sklep Anglije, da enostransko ukine prepoved trgovine s komunistično Kitajsko, kljub temu, da je bila gospodarska blokada, ki izvira še iz časov korejske vojne, sklenjena sporazumno in bi jo mogli samo ob sporazumu vseh zopet ukiniti. Tekma za kitajski trg Sedaj pa je britanska vlada z enostranskim sklepom ukinila glavne prepftvedi trgovine s komunistično Kitajsko, kljub nasprotnim željam Amerike. Verjetno bodo angleškemu zgledu sledile tudi druge atlantske zaveznice. Začel se bo boj za orjaški kitajski trg, katerega izgubo je v zadnjih letih posebno angleška industrija zelo občutila. Eden izmed vzrokov ukinitve prepovedi je bilo tudi dejstvo, da je Zapadna Nemčija (preko Sovjetske zveze, s katero je trgovski promet, — v sicer nekoliko omejenem obsegu — dovoljen) začela trgovati s komunistično Kitajsko. Angleška vlada je izkoristila nerazpoloženje, ki je zavladalo v odno- sih med Ameriko in nacionalistično kitajsko vlado generalisima Čangkajška na For-mozi zaradi protiameriških izgredov, ki so na tem otoku izbruhnili. Obenem pa se danes Velika Britanija, kot tretja posestnica vodikove bombe, čuti dovolj močno za nekoliko bolj samosvojo politiko proti svoji veliki zaveznici preko oceana. Je pa to tudi malo maščevanje Angležev, ki svojim ameriškim ..bratrancem” ne morejo odpustiti njihovega zadržanja v sueški „aferi”. Francija: Nastopi Bourges Maunoury Medtem ko se odigravajo ti pomembni dogodki na svetovni pozornici, pa v Rimu in Parizu sedijo vlade, ki so pravzaprav že padle. V Franciji en politik za drugim vrača predsedniku republike Coty-ju mandat za sestavo nove vlade, ker pač ne more zbrati potrebne večine v parlamentu. Končno je le Bourges Maunoury sestavil novo vlado in se predstavil parlamentu. Večino v njej imajo radikali in socialisti. Novi predsednik vlade je star komaj 43 let in je najmlajši šef vlade od leta 1883. V Italiji: vlada odstopi, čeprav je dobila večino V Rimu pa je prvak demokristjanske stranke Adone Zoli po dolgotrajnih pogajanjih sestavil ..manjšinsko” vlado, to je zgolj iz pripadnikov njegove lastne stranke in nekaterih nestrankarskih strokovnjakov. Večino v parlamentu je dobil le, ker so zanj glasovali tudi „missini”, to je stranka „Mo-vimento sociale Italiano”, ki združuje v svojih vrstah večino fašistov. Ironija usode je v tem, da je Zoli bil vse svoje življenje prepričan demokrat in odločen nasprotnik fašizma. Prav tako tudi večina članov njegove vlade. Sedaj so jih pa prav glasovi fašistov, to je največjih nasprotnikov demokracije, rešili pred nezaupnico v demokratičnem parlamentu. Kljub temu je Zoli iz tega dejstva izvajal posledice in z vso vlado odstopil. Sicer pa gre svetovna politika svojo pot naprej, znamenje, kako malo pomeni danes Evropa v svetovnem dogajanju, in to prav zaradi svoje notranje slabosti in needinosti. ... in pri nas v Avstriji Nemško premoženje Tako zvano nemško premoženje v Avstriji je bilo dolga leta velika ovira pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo in končno so se vojni zavezniki in avstrijska vlada tudi v tem vprašanju zedinili, nakar je bila državna pogodba dne 15. maja 1955 podpisana. Ta pogodba načelno določa, da smejo v Avstriji preiti v roke nemških državljanov le osebne premoženjske vrednote v vrednosti 10.000 dolarjev ali 260.000 šilingov. Pogodba pa prepoveduje, da bi industrijska podjetja v Avstriji zopet prešla v roke nemških državljanov ali nemških koncernov, ker naj bi ne nastal zopet predvojni položaj, da je cele panoge avstrijske industrije obvladal nemški kapital in tako tudi dirigiral politiko Avstrije. Za ureditev tega zamotanega vprašanja so bila mesece in mesece dolga tajna pogajanja in sedaj sta se obe državi zedinili. Trdijo, da sta s to ureditvijo obe državi zadovoljni, kako pa stvar dejansko izgleda, bo pokazala bodočnost. To nerešeno vprašanje je bila še zadnja ovira pred obiskom nemškega državnega kanclerja Adenauerja v Avstriji. Kancler Adenauer bo vrnil državni obisk, katerega mu je v Bonnu nedavno napravil naš zvezni kancler inž. Raab. Vojaška delegacija na potovanju Avstrijski minister za obrambo g, Ferd. Graf potuje ob spremstvu državnega tajnika Štefanija in nekaj višjih častnikov po raznih zapadnoevropskih državah. Tam si ogledujejo in študirajo vojaške naprave. Delegacija je bila nekaj časa v Franciji, kjer je minister Graf dobil visoko vojaško odlikovanje. Sedaj se mudi na Švedskem. Suho grlo Saj je še znano, da so tik pred volitvami državnega predsednika in štajerskih dežel-nozborskih volitev pivovarne hotele zvišati cene pivu. Pivo je bilo tedaj že v središču volilne propagande. Ker pa bi to utegnilo tedaj vplivati celo na izid volitev, so se vladni stranki in pivovarne zmenili, da se o ceni zopet govori šele po volitvah. Dejansko so se sedaj dogovorili, da se cene pivu zvišajo s 15. junijem. Od tega dne bomo torej pili manj piva, pač pa več mleka, kate- SLOVENCI d&ma in po imtu Graški slavisti med koroškimi Slovenci Za binkoštne praznike je napravil slavistični institut graške univerze študijsko potovanje na Koroško, da na licu mesta sliši slovenska narečja in slovensko pesem. To študijsko potovanje je obsegalo vse tri doline in je bilo pod vodstvom dekana filozofske fakultete, univerzitetnega profesorja dr. J. Matl-a, ki kot strokovnjak za slavistične vede uživa mednarodni sloves. V skupini so bili tudi drugi univerzitetni profesorji iz Gradca in Dunaja ter akademiki, ki študirajo slavistične vede. Na bin-koštni ponedeljek so si ogledali tudi štehvanje na Bistrici pri Zilji. Vsi člani skupine so bili prav zadovoljni s tem, kar so na Koroškem videli in slišali. Ob slovesu od Koroške so izjavili, da je to potovanje zelo plodonosno in uspešno za vse, ki se ba-vijo s slavističnimi vprašanji. Iz Trsta v Argentino, Ameriko in laponsko Leta 1945 je dr. Bojan Ribnikar v Trstu začel izdajati slovenski list „Glas zaveznikov”. Po več kot 25 letih fašizma in vojne je bila to prva slovenska tiskana beseda v velikem jadranskem mestu. Bilo je glasilo zavezniške vojaške uprave. Leta 1947 je odšel v Argentino, od tam pa čez nekaj let v Združene države. Služboval pri različnih družbah za letalski promet, obenem pa je nadaljeval študije na univerzi. Minuli mesec pa je nastopil novo službeno mesto kot direktor zastopstva velike ameriške pomorske družbe „Everett Steamship Corporation” v Tokiu, prestolnici Japonske. Svet postaja menda premajhen za Slovence. Pesnik Marjan Jakopi! se je porožil Iz Clevelanda (USA) je prispela vest, da sta g. Marjan Jakopič in gdč. Jožica Petelin sklenila zakonsko zvezo. G. Jakopič je priznan slovenski pesnik, ki je lani izdal s*vojo prvo pesniško zbirko „Vrbova piščal” pri ,,Mohorjevi tiskarni” v Celovcu, kot smo ob času že poročali. Bilo srečno! VjfJ.V5' | Slovenski sodelavec dunajske gledališke ustanove Na Dunaju je bil pred kratkim z odobrenjem zveznega prosvetnega ministrstva ustanovljen „Ko-legij dunajske dramaturgije”, v katerem so zastopana vsa velika dunajska gledališča (Burgtheater, Josefsstadttheater, Volkstheater in druga). Ta kolegij ima poleg posebnega znanstvenega sosveta treh profesorjev Instituta za gledališko znanost na Dunaju tudi svoje inozemske dopisne člane. Slednji imajo nalogo, da ustanovi predlagajo dela iz svojih nacionalnih literatur za vprizoritev v dunajskih gledališčih. Za dopisnega člana za Jugoslavijo je bil imenovan Filip Kalan — Kumbatovič, profesor na ljubljanski akademiji za gledališko umetnost. ..Lefs Sing“ - slovensko-amerlška pesmarica Gospa Albina Novak, dolgoletna marljiva društvena delavka med našimi rojaki v Ameriki (tudi predsednica ondotne „Slovenskc ženske zveze”) jc pred kratkim izdala lično slovensko - angleško pesmarico. Knjižica obsega 176 strani, od katerih je 37 strani odmerjeno najbolj znanim angleškim ]>esmim, ki jih prepevajo naši rojaki, a ves ostali del ptinaša slovenske narodne in umetne pesmi. Poleg posvetnih je v knjižici tudi lepo število nabožnih pesmi. Zbirka je zbudila zelo ugoden odmev med našimi rojaki v Ameriki, ki radi prepevajo pesmi svoje nove domove, obenem pa ljubijo in ohranjajo slovensko pesem in besedo, ki so jo prejeli od svojih mater in očetov. Kot državljani najmočnejše in najbogatejše države na svetu so ponosni tudi na svoj rod, rod slovenski. Akademija slovenskega uiiteljišia v Trstu Sredi maja jc Slovensko učiteljišče v Trstu priredilo svojo zaključno prireditev v veliki dvorani „Avditorija”. Na programu je bilo več točk. Pokazale so visoko ravan slovenskih dijakov in dijakinj, ki se pripravljajo na lepi učiteljski poklic. Po vrsti skrbno pripravljenih recitacij, zborovskih pesmi in klavirskih točk, so posebno ugajali baleti, med katerimi so bili folklorni prizori in znani „Chopinov valček”. V izkušeni režiji prof. Peterlina so pa dijaki zaigrali enodejanko „Naš!i so se”, s katero so tržaški slovenski učitcljiščniki proslavili 50-lctnico slovenskega pisatelja Antona Ingoliča. Prostorna dvorana jc bila polna. Po njegovih nalrtih so obnovili mesto s 50.000 prebivalci Nedavno se je vrnil v Sv. Križ pri Trstu izseljenec Viktor Sulčič na obisk. Pred 24 leti je odšel v Južno Ameriko, ker v domačem kraju, pa tudi bližnjem Trstu ni mogel dobiti službe, čeprav je pravkar z odličnim uspehom končal univerzo, kjer se je izobrazil za arhitekta. Ladja ga je ponesla v Argentino, kjer ga je sprva čakalo težko življenje. Leta 1926 sc je z nekim svojim tovarišem udeleži) natečaja za zgradim nove hipotekarne banke v Buenos Airesu, prestolnici Argentine. Komisija jc njunim načrtom prisodila prvo nagrado v znesku 125 tisoč dolarjev. Toda še preden jc bila nagrada [«>-deljena, je padla vlada in njena naslednica je izjavila, da ne bo gradila novega poslopja hipotekarne banke. Oba arhitekta sta si morala pred sodiščem pridobiti priznanje njune pravice. V zvezi s to „zadcvo” pa je Sulčič postal znan po vsej Južni Ameriki in odtlej mu naročil ni več manjkalo. Doslej jc zasnoval okrog 125 načrtov za različne velike stavbe. Med temi je obnovitev e, saj bi zavzelo preveč prostora, preidimo kar na moderno dobo, ali bolje rečeno na novi vek. Na jugoslovanski znamki, ki je bila izdana pred nekaj leti za filatilistično razstavo v Beogradu, xndimo zgradbe Beograda v šestnajstem stoletju. Prav lepo je videti številne stolpe, ki se dvigajo proti nebu. Na nekaterih italijanskih znamkah je naslikana milanska stolnica, najlepši primer gotskega stila v Italiji. Tudi na številnih nemških znamkah so naslikane številne cerluie in ostale zgradbe v gotiki. Na nekaterih nemških znamkah so naslikana znamenita Brandenburška vrata v Berlinu, na francoski znamki vidimo tudi Luksemburško palačo, na ruskih znamkah so v vseh mogočih načinih naslikane razne gradbene zanimivosti. Ker smo že pri posebnostih raznih dežel, omenimo še razne orientalske zgradbe, mošeje in minarete, ki jih vidimo na maroških, alžirskih, armenskih, bosanskih, francoskih in drugih znamkah vzhodnih dežel. Na indijskih in kitajskih ter japonskih znamkah lahko opazimo njihove pagode in stopničaste thajske templje, na holandskih znamkah pa mline na veter, afriške koče vidimo naslikane na znamkah Konga, Liberije, Mozambika in drugih afriških držav in kolonij. Na nemških, avstrijskih in jugoslovanskih znamkah bodo ljubitelji planinstva našli gorske koče. Na znamkah vseh držav pa lahko danes vidimo različne spomenike, ki jih je človek postaxiil potomcem v spomin na kak velik dogodek ali na kakega velikega moža. Posebnosti današnje dobe tvorijo veliki viadukti (Švica, Avstrija, Francija), ogromni viseči mostovi (Avstralija, ZDA), veliki je- iŽtf. mLadino in prvwflc) Kulturna prireditev v Qlobasnici... Idilična Globasnica pod Matjaževo goro je sedaj spomladi čudovito oživela. In tudi šoštarjevo dvorano naše občinstvo obiskuje vedno rajši. To je dokazala tudi kulturna prireditev, ki je bila namenjena v počastitev naših ljubih mater v nedeljo, dne 26. maja. Prevladovala je naša kmečka mladina, ki si kljub težkemu delu na polju ne da vzeti svojega duševnega deleža — naše slovenske pesmi in odrskih nastopov v prosvetni dvorani pri šoštarju. Igralci so tokrat nastopili tako dobro, da so pritegnili matere in tudi druge obiskovalce nase, da so za to popoldne pozabili vse skrbi vsakdanjega življenja ter sodoživ-Ijali dogajanja na odru. Z veseljem so se zazrle oči v vrsto fantov in deklet, ko so prikorakali na oder pod vodstvom našega pevovodja Janeza Pečjaka ter zapeli nekaj lepih in ganljivih pesmi, tako da smo nesli domov zavest, da je pesem tista sila, ki vzdrami dušo iz vsakdanjosti, da prisluhne onim višjim ciljem, ki jim pravimo — Bog in narod. Še bolj zvesto in še bolj toplo ga bomo zato ljubili mi, ki smo udje njegovega telesa, kajti mladina, zasidrana v Bogu, rastoča v soncu idealizma, je naša in ponos naše slovenske zemlje. Drevo se naslanja na drevo, človek na človeka. Če potrebujemo pomoči, se zatečemo k prvemu sosedu. Človek je od človeka odvisen, drug naj pomaga drugemu, kajti v slogi je moč. Ze v davnih časih so se združevali ljudje, da so s skupnimi močmi opravljali dela, ki so bila vsem v korist. Pa ne samo med seboj so se združevali, ampak so ustanavljali tudi razne organizacije, ki so jim bile v prid. Zato hočemo čuvati tudi naše Katoliško prosvetno društvo, ki ima za seboj že dolgo kulturno in narodno zgodovino in ki nam ob tej priliki ni predstavilo na odru samo pevski zbor, ampak tudi dobre igralce v igrah „Mamici cvetja” in „Poplačana ljubezen”. in v St. Primožu V nedeljo, dne 12. maja je uprizorilo naše Slovensko prosvetno društvo „Danica” v Voglovi dvorani v Št. Primožu lepo in poučno igro „Krivoprisežnik”. Igralci so se svojih vlog naučili z že vajeno marljivostjo in požrtvovalnostjo in jih tudi temu primerno podali, škoda se nam je zdelo vsem — domačinom ter obiskovalcem iz sosednjih Kor oj/itt ječtvti V zadnji številki našega lista smo brali pod naslovom „N’mav čez izaro” o lepotah naše Koroške. Danes pa se pogovarjajmo nekoliko o jezerah. Koroška se imenuje dežela jezer in gora. Največja in najlepša koroška jezera so nastala v ledeni dobi, in sicer na ta način, da so ledeniki — te ogromne ledene reke, ki so se z orjaško težo počasi pomikale naprej — izorali globoke doline. Te doline so se po prestanku ledene dobe napolnile z vodo. Imamo štiri velika koroška jezera in nebroj majših in malih. Največje je Vrbsko jezero, ki leži blizu Celovca. Zato je imenuje tudi celovško jezero. Njegova površina znaša 21.6 km2. Drugo po velikosti je Milštatsko jezero, ki leži v bližini mesta Spital ob Dravi v nemškem delu Koroške. Njegova površina znaša 13.3 km2. Še enkrat manjše nego Vrbsko jezero je Osojsko jezero, ki ima površino 10.7 km2. Jezero leži v bližini Beljaka, na meji med nemško in slovensko Koroško. Ob Osojskem jezeru je znameniti benediktinski samostan, ki so ga odpravili leta 1782. V tem samostanu je delal pokoro kot nemi spokornik poljski kralj Boleslav II., ki je leta 1079. umoril škofa Stanislava v Krakovu. Spokornik je živel v samostanu kot hlapec in je umrl leta 1089. Preprost kamen na severni strani cerkve pokriva njegov grob. Znanstveniki sicer preiskujejo, če je to njegov grob, ker nekateri dvomijo, da bi bil tu pokopan. Po vsej verjetnosti pa je to Boleslavov grob, kajti o tem priča že na zunanji strani cerkve kamen z neosed- ČRNO KAMENJE Živel je dečko, reven fantič, šel je k bogatemu gospodu ra pastirja. Trpel je dan za dnem. S suhim kruhom je pasel ves dan. Vstajal je zgodaj, legel pozno in je bil zadovoljen, zmeraj zadovoljen. Gospod se ni zmenil zanj. Podnevi je spal, ponoči je veseljačil. Še od drugod je vabil gospodo k sebi in so pili in peli do jutra. Pijača in veseljačenje pa grunte in kraljestva tesnita, kaj bi grajskega bogastva ne. Plahnelo je in se nižalo, dokler se ni gospod ovedel, da je že pri koncu. Takrat je zapodi) vse veseljake, zaprl se je v sobo in ga tri dni ni bilo nikamor. Ubogemu pastirju se je pa gospod zasmilil. Začel je premišljevati, kako bi mu pomagal. „Saj je revež,” je pravil na paši. »Zapeljali so ga.” Slišala ga je kača in se privila izpod kamenja. Pastirček se je ustrašil in kar usedel. Kača je pa dvignila glavo in povedala s človeškim glasom: »Nikar se me ne boj! Dober si, pomagala ti bom. Pojdi za menoj!” Plašno se je dvignil in šel za kačo. Peljala ga je čez pašnik v skalovje. Fantič je zagledal pred seboj zovi (Švica. ZDA, Nemčija, Sovjetska zveza). Vsakdo, ki xfidi Eiffelov stolp, pomisli takoj na Pariz: ta stolp je naslikan na nekaterih francoskih znamkah. V zadnjem času posvečajo različne države cele serije na čast različnim panogam industrije: na takih znamkah so vidni števihii industrijski objekti: te vidimo predvsem na znamkah vzhodnoevropskih držav, pa tudi na ameriških in na saarskih znamkah. Prave nebotičnike vidimo šele na ameriških znamkah; tu vidimo več mest: Chicago, San Francisco in New York. Pogled na skupino nebotičnikov v Manhattanu vidimo na ameriških znamkah za letalsko pošto, v ospredju pa je kip svobode. votlino, šla sta vanjo in po dolgem rovu sta se pretila do temne dvorane. »To je kamenje, ki gori,” je rekla kača. »Tega bi |H>kazal gospodu. Prodajal ga bo in si opomogel. Pa ne l>odi predoljer. Domenita se, da bo polovico tvojega. Bogastva je za ves svet dovolj. Drugače ti bo hudo.” Pastirček je obljubil, da bo storil tako, in je šel takoj povedat gospodu, kaj je našel. Gospod se je razveselil. Obljubil mu je polovico vsega bogastva in še stanovanje do smrti v gradiču. Potem so šli na delo. Od vseh strani so se začeli zgrinjati ljudje. Pripravljali so stroje in začeli kopati. Gospod in pastir sta nadzorovala delo. Z velikimi vozovi so spravljali črno kamenje v daljna mesta. V gradič se je pa stekalo zlato. Od začetka je gospod dajal pastirju vedno njegovo polovico. Pozneje se mu je začelo dozdevati neumno, da bi imel pastir toliko kot gospod in mu je začel dajati manj. Pastirček je vedel, da se mu godi krivica, pa je molčal. Leta so tekla. Gospod je postal bogat, še bogatejši kot kdaj poprej. Vsako leto so izkopali več črnega kamenja. Pod gradičem je vzraslo mesto. Gospod je sezidal nekaj belih hiš, delavci, ki so kopali, so pa postavili lesene koče. V gradiču sc je spet začelo veseljačenje. Dan za dnem je vriskala godba. Gospod se je smejal. Pastir je nekaj časa gledal gostovanja, potem sc je umaknil v dolino v leseno kočo. Tam so živeli ljudje mirno in zadovoljno. Gospodu je pa začelo spet primanjkovati denarja. Znižal je kopačem plačo, delati so morali več, tla bi se več nakopalo. Da nima kamenje več cene, je tožil. Tudi pastirju je odtrgal vso podporo. »Ne morem več. Ne veš, koliko stanejo stroji,” mu je rekel. »Seveda,” je kimal pastir. »Saj se ne mudi. Pa kadar vam bo bolje šlo.” In je šel in živel od prihrankov. Ko mu jih je fara, da izvrstni in priljubljeni pevski zbor pod vodstvom Hanzeja Kežarja ni nastopil. Pa drugič, kajne?! Do takrat pa vsi pozdravljeni in kmalu na svidenje v društveni prosvetni dvorani pri Voglu. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 17. C.: 14.00-14.30 Poročila. Pregled sporeda za tekoči teden. — Bom šel na planince (glasbena oddaja) — 18.45—19.00 Za našo vas: B. Singer — krompirjevec in krompirjeva plesen. — TOREK, 18. 6.: 14.00-14.30 Poročila. Objave. -Zbori domači veselo pojo. — SREDA, 19. 0.: 14.00 do 14.30 Poročila. Objave. — ... didl, dudi, rompompom ... (ameriški slov. ansambli igrajo) — 18.45 do 19.00 Za ženo in družino. - ČETRTEK, 20. 6.: 07.20—08.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (Voščila) - PETEK, 21. 6.: 14.00-14.30 Poročila. Objave. Trdi orehi. (Oddaja ugank) — 18.45—19.00 Okno v svet. - SOBOTA, 22. 6.: 09.00-10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (Voščila) — 18.10—18.40 Za dobro voljo ob koncu tedna. .Močna volja — ali kako je Mihi ugnal svojo ženo'. — NEDELJA, 23. 6.: 07.20—07.25 Duhovni nagovor. — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. miiHiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiii!MimmiiiiiiiiitiimiiiHiiiiiiiiiHiiiiiii!i lanim konjem in napisom: „Rex Boleslaus Poloniae, occisor sancti Stanislai, epi. Gra-covensis — Kralj Boleslav poljski, morilec sv. Stanislava, škofa krakovskega”. Aškerc je zložil pesem »Mutec osojski”. Še enkrat manjše nego Milštatsko jezero je Belo jezero, s površino 6.6 km2. Jezero leži severno od Šmohorja med Ziljsko in Dravsko dolino. Tudi to jezero leži v nemškem delu Koroške, ali bolje rečeno: v ponemčeni Koroški. To so štiri velika koroška jezera. Trikrat manjše nego Belo jezero je Baško jezero. Baško jezero leži v slovenskem delu Koroške, na severnem vznožju Karavank. Nad jezerom se dviguje Kepa, ali kakor ji pravimo Korošci Jepa, ki je na severni strani mnogo veličastnejša nego na juž- J ni. Baško jezero spada med pokrajinsko 1 naj lepša alpska jezera. Še enkrat manjše nego Baško jezero je Klopinjsko jezero v Podjuni (Baško: 2.3 km2, Klopinjsko: 1 km2). Klopinjsko jezero je zelo ljubko, leži v romantičnem kraju slovenske Koroške in privabi vsako poletje mnogo ohiskovalcev ter letoviščarjev ne sa- i mo iz vse Avstrije, ampak tudi iz vseh sred-noevropskih in zapadnoevropskih držav. Klopinjsko jezero je tudi zaradi tega tako privlačno, ker je najtoplejše jezero v Avstriji. Kar se tiče daljave, je najdaljše jezero Vrbsko jezero: 18 km. Osojsko, Belo in Milštatsko jezero so skoro vsa tri enako dolga, namreč po 11 km. Najbolj globoko je Milštatsko jezero, in sicer 140 metrov. Za njim sledi Belo z globino 98 metrov in nato Vrbsko, ki je 85 m globoko. Osojsko jezero je 46 m globuko in Baško 29 metrov. zmanjkalo, se je ponižal in šel prosit za delo. Postal je kopač. Od jutra do večera je dolbel v zemlji in drobil črno kamenje, ki ga je sam odkril. In zraven je bil miren in zadovoljen, da so se vsi čudili. »Gospod je v stiskah,” se je tolažil. »Vse mi bo povrnil, vse do zadnjega, kakor je obljubil. Veselice pa ima. Pa naj jih ima, zato je gospod. To je |m> pravici in postavi.” Takrat je srečal si>ct kačo. »Kaj si storil?” je zakričala nad njim. »Ves svet sem ti dala v roke, pa ga nisi hotel zgrabiti. Niti za pravico sc ne potegneš. Le pojdi, nikdar ti ne bo dobro. Od miloščine boš živel in pustil v kamenju znoj in kri.” Tisti dan je tri podsulo. Cez par dni so jih izkopali. Tudi gospod jih je prišel gledat. Malo ga je pretreslo, rekel pa ni ničesar. Potem je šlo čez svet prokletstvo. Enega za drugim je ubijalo. Pastir se je vsakokrat zgrozit Gospod je premišljeval in se domislil. Pripeljali so nove stroje. Nekaj časa ni bilo nesreč. Potem so začele znova. Pastir je trpel, pa ni mogel jokati. In to je bilo najhuje. Kača med črnim kamenjem je oživela. V lesenih kočah pod gradičem se je naselila groza. Sem in tja tudi lakota in mraz. Gospod je zgubil srce in se je smejal. Potem je prišlo največje. Kača je zasula najboljši rov. Delo je obstalo. Črni ljudje po lesenih kočah so jokali in stiskali pesti, šli so pred gosi>oda, zakaj ni rov dal podpreti. Nagnal jih je. Nato so se uprli. Kričali so in razbijali so stroje. Prišli so vojaki in jih uklenili. Takrat je pastir umrl. Jokal ni, ko ni mogel, kričal ni, ko ni smel, govoril ni, ker ni znal. GosjmmI še živi. Črno kamenje še kopljejo. Ko bodo prikopali do pekla, bo konec. Tisto polovico, ki jo je pastirju obljubil, je pa gospod še zmeraj dolžan. Nihče ne ve, komu in kdaj Im> plačal dolg. To zgodbo naj dobro premislijo in si jo vzamejo k srcu predvsem delodajalci. Mislim, da je komentar nepotreben. 1 p * | * 5 * /\ * N * O * B*R*A*N* J * E Carlo Manzoni: ^porotno daril o Uslužbenci velike firme so dolgo premišljevali o tem, kaj bi naj poklonili kot poročno darilo Mariji, nevesti njihovega šefa. Končno se je nekdo spomnil, da ji naj kupijo električni sesalnik za prah. Je to sicer velik izdatek, toda s skupnimi močmi bi... je menil in tako so sklenili, da s skupnimi prispevki nabavijo električni sesalnik za prah. Vsi so bili prepričani, da bodo s tem darilom mlademu paru napravili veliko veselje. Sklenili so tudi, da bodo darilo oddali še pred poroko, da tako preprečijo mladoporočencema, da morda brez potrebe izdata tako veliko vsoto iz lastnega žepa za to prepotrebno gospodinjsko orodje za hišno snago. žreb naj določi enega izmed njih, da ponese na nevestin dom skupno darilo. Obenem mu je pripadla naloga, da bodoči gospodinji takoj pokaže s praktičnim zgledom, kako ta priprava deluje, in jo nauči vse potrebne prijeme. Saj je danes tako, da je treba vsako pripravo primerno razložiti, pa najsi bo to kavni mlinček, domači kino ali pa sesalnik za prah. Usoda je izbrala Maura za izročitelja darila. Takoj se je z navdušenjem vrgel na svojo novo vlogo predvajalca sesalnikov za prah. Kmalu je bil tako spreten v rabi tega orodja, kot da ni svoj živ član delal kaj drugega. Prijatelji so pozvedeli za stanovanje neveste, ki je namreč sploh niso osebno poznali. Oborožen z naslovom in z omotom, ki se zakrival sesalnik za prah, se je odpravil na pot. Bodoča šefinja je, videč sesalnik za prah v Maurovih rokah, obiskovalca zelo hladno sprejela. Neprijazno je nagubala čelo, oči-viden znak nevolje. Mauro se je spričo tega sprejema zmedel in začel jecljati nesmiselne besede brez medsebojne zveze: „Naša firma .. . pravzaprav firma našega šefa ..., ne, hotel sem reči: Prihajam z najprisrčnejšimi voščili in si dovoljujem vam ponuditi ta sesalnik za prah ...” in pri tem je začel vleči orodje iz omota. Toda Marija je to njegovo početje prekinila in mu rekla z odločnim glasom: „Ob-žalujem, toda ne potrebujem sesalnika za prah!” Mauro je začel znova: ..Oprostite, nisem se prav izrazil, nisem hotel reči ponuditi, temveč...” Toda Marija mu je takoj presekala besedo in izjavila z glasom, ki ni trpel ugovora: „Ne bo nič iz tega! Zaman se trudite in izgubljate čas. Nimam prav nobenega namena, da bi kupila sesalnik za prah.” Mauru je stopil znoj na čelo. „Saj se ne gre za nakup, sploh ne, ampak,” je poskusil še enkrat in nadaljeval pogumno, „to je vendar darilo ...” „A tako, tako, darilo,” ga je posmehljivo zavrnila nevesta, „vsi pravijo tako! Jih že poznamo! Samo za poskušnjo — potem pa pride čez nekaj dni v hišo račun za 50.000 lir ali pa še več, pa tudi kakršno je pač bilo tisto ,darilo’! Ne, in še enkrat ne! Dober dan, gospod!”. In pred nosom je ubogemu Mauru zaloputnila vrata. Mračnega obraza se je Mauro vrnil k svojim tovarišem, ki so ga pričakovali v bližnji slaščičarni. Povedal jim je, da ga je Marija smatrala za trgovskega zastopnika kake tovarne za sesalnike prahu in da se mu žal ni posrečilo tega nesporazuma pojasniti, kajti bodoča šefinja mu ni pustila do besede. Se razume, vsi so bili prepričani, da je vsega kriv samo Mauro, ki je bil tako neroden, da ni znal zadeve razložiti bodoči šefovi soprogi. Eden izmed njih je bil celo tako nesramen in rekel, da je morda Mauro v resnici poskusil nevesti prodati sesalnik za prah, ki so ga bili oni kupili za darilo. Bil bi to zanj lep postranski zaslužek! Končno so sklenili, da naj sedaj spretni Andrej poskusi izvesti to delikatno nalogo.V ta namen ga je najprej Mauro podučil o rabi sesalnika ter mu pokazal vse potrebne prijeme. Ko je Andrej bil svoje stvari popolnoma gotov, je odšel na pot. Ni dolgo trajalo, ko se je tudi Andrej povrnil v kavarno, ne da bi bil mogel izvršiti zaupano mu misijo.'Bil je še ves rdeč v obraz od jeze, in se razume, sesalnik za prah je tudi prinesel nazaj. Vrgel je zavoj v kot in prisegel, da ne bo nikdar več prenašal poročnih daril. Marija je z njim še slabše ravnala kot z Maurom. — Ko je bila zagledala že drugega moškega s sesalnikom za prah pred vrati, je začela kričaje zmerjati vse trgovske zastopnike, ki vsiljujejo ljudem sesalnike! Izjavila je, da si tako nadlegovanje odločno prepoveduje. Zagrozila mu je celo, da se bi pri firmi pritožila. Andreju ni uspelo jo prepričati, da je sesalnik za prah bil darilo nameščencev firme njenega zaročenca. Kljub temu pa se je še našel nekdo v družbi, ki je obema prijateljema očital nerodnost in se ponudil, da jima dokaže, kako je treba tako darilo spraviti osebi v roke. Ko je prišel pred vrata Marijinega stanovanja, je, še preden je pozvonil, vzel aparat iz omota in se pripravil, da ob danem trenutku takoj vdre v stanovanje. • Toda odločna ženska je zagrabila sesalnik za prah in ga brez ceremonij vrgla dol po stopnicah, možaka pa napodila iz stanovanja. Sredi stopnišča je obležal sesalnik, bil je na večih mestih vdrt in obtolčen. Ni preostalo prijateljem ničesar drugega, kot da so sesalnik dali popraviti in ga, obenem s poročnimi voščili, poslali novoporočencema po pošti. Pa tudi to ni nič pomagalo, kajti Marija je sprejem poštnega paketa odklonila. Menila je, da je to zgolj zvijača prebrisanih agentov, ki ji hočejo ..obesiti” blago, ki ga ona sploh ne mara. Dejala je, da ona dobro ve, kako nekatere trgovske firme poizvedujejo o porokah ter potem mladoporočenim parom pošiljajo v hišo z vsemi mogočimi izgovori sesalnike za prah, samo da svoje blago končno le prodajo. Edini izhod, ki je preostal velikodušnim darovalcem, je bil, da zadevo pojasnijo samemu šefu in srečnemu ženinu. Temu se je cela zadeva zdela zelo smešna in se je dolgo časa gromko hahljal, tako da se je stol pod njim tresel. Obljubil je svojim zaskrbljenim nameščencem, da bo zadevo s sesalnikom že uredil in se je vsem zahvalil za s tako dobrimi nameni poklonjeno darilo. Ko je opoldne zapustil urad in se odpravil proti domu, je vzel sesalnik kar s seboj, da ga odda nevesti. Toda naslednji dan je nesrečno o-rodje bilo že spet v pisarni. Ni mu uspelo, da bi to darilo utihotapil v stanovanje svoje neveste. Ozmerjala ga je, da se je pustil prelisičiti od brezvestnih a-gentov s tem sesalnikom prahu, da je nakup sesalnika popolnoma nepotreben izdatek. Sedaj pa da nima niti toliko poguma, da bi ji svojo neumnost priznal. Tudi šef se ni več smejal. Odtlej se nahaja sesalnik v uradu. Nihče ga ne uporablja. Pogled nanj naj bo opozorilo vsem, ki se bavijo z mislijo, da bi komu podarili sesalnik za prah kot poročno darilo. Hermann luna: DRUQI Po izdatnem deževju so v vlažnem poletnem jutru bili travniki in polja podobni brezobličnemu morju valovitih livad. Gozd je stal togj mračen, kot sicer ni bila njegova navada v tem letnem času. Ptičji svet je še spal. Petdeset metrov pred menoj je bilo lovsko prežališče v drevju. Od daleč sem videl samo temno točko sredi nejasnih obrisov. Ali me oko vara? Ali je zasedeno? Nisem mogel tega z očmi razpoznati, toda prirojena lovska opreznost mi je narekovala, da zadevo previdno, a temeljito raziščem. Obstal sem. Noč se še ni popolnoma umaknila dnevu in nesrečna megla mi je kot zid zastirala pogled. Tudi z daljnogledom nisem mogel razločiti, ali je prežališče res zasedeno; ali pa so me morda čuti samo varali? Zmerjal sem se s tepcem, a kljub temu sem, skrbno zaklenjen, lezel še kakih trideset metrov naprej ter končno počepnil za nek štor. Tu sem bil varen pred pogledom s prežališča, pa tudi pred divjimi svinjami, ki bi utegnile priti iz bližnjih krompirjevih in žitnih njiv. Počasi so začenjali ptički s petjem slaviti prihajajoči dan. Končno se je le prebudil, toda ostal je, kot da bi bil slep, kajti sonce in veter sta bila še prešibka, da bi prepodila megle in sprostila pogled očesu. V žitu je za-šumelo. Prikazale so se oblike črne glave, rilec in telo krepkega merjasca. Dva strela sta počila skoraj istočasno! Ali pa sem morda svoj strel dvakrat slišal? Da me je morda moja domišljija znova premotila? V lovski vročici se tudi kaj takega dogaja. Toda bil sem prepričan, da je moj strel počil za sekundo pred strelom mojega konkurenta na prežališču. Že govorim o njem, kot da ni zgolj prikazen moje domišljije! Moral sem se odločiti, da ugotovim, ali je STREL kdo na prežališču ali ne. Čakal sem s prstom na puškinem petelinu in štel sekunde. Toda nič se ni zganilo. Samo šoje so vpile, ker jih je streljanje premotilo iz njihove zatopljenosti. Čakal sem četrt, pol ure. Ali sem se res dvakrat zmotil? Ko je sonce le obsijalo prazno prežališče na drevesu, sem odprl merjasca. V njem sta tičali, ena poleg druge, dve krogli. Spravil sem ta dokaz lovske tatvine. Ko sem naročal voz, da odpelje plen, se nisem mogel znebiti misli na divjega lovca. Zakaj je pustil vnemar ustreljenega merjasca? Iz strahu ali iz poštenega spoznanja, da je plen moj, ker sem jaz prvi ustrelil? Naslednjo noč nisem zatisnil očesa. Lovska vročica je gorela v meni. še eno uro bolj zgodaj kot prejšnji dan sem že bil na nogah. Hotel sem se prepričati, ali si bo mož upal priti še enkrat na prežališče. Bila je trda tema, ko sem prišel do njega. Posvetil sem z močnim žarometom v višino. Prežališče je bilo prazno! Zamrmral sem od zadovoljstva. Zmagal sem! sem si mislil in v raztresenosti sem s puško zadel v leskovo grmovje, ki se je bohotilo pod prežališčem. Na prstih sem začutil fin prah, opazil sem majhen kupček — žagovine, ki sem jo nekaj trenutkov zamišljeno ogledoval. Tedaj se mi je posvetilo v glavi! Previdno, a skrbno sem pregledal prežališče, ki je bilo zelo krepko pritrjeno med vejevjem mogočne bukve. Ugotovil sem, da je bila veja, glavna veja, ki je nosila težo prežališča, na pol prežagana. Kdor bi bil zlezel na prežališče, bi gotovo padel v globino in po strmini v spodaj ležeči tolmun. To je bilo maščevanje za izgubljeni plen. Divjega lovca nisem nikdar več srečal. F. GR1VŠK1: 28 ^Z)&znxhi povest Ko so po končani procesiji posedli v hladno senco bukev, ki so rastle ob cesti, so zaslišali brnenje motorja. Polir je pripeljal Tilko! V vetru so ji plavali lasje in obraz ji je žarel od .ponosa. Mimo domačinov sta zavozila v preprosto krčmo. To preziranje je razjezilo pevce in posebno dekleta. Padale so strupene besede, pomešane z grobimi šalami. Ratli bi šli v gostilno na ples, pa nalašč niso hoteli, da ne bi zadeli na polirja in njegovo družico. Hribarjev se je pridušil, da mu bo prerezal gumi pri kolesih, pa so ga pregovorili. „Jo bo pa drugače skupil ta pritepenec!” je jezno zamrmral in zamišljen tuhtal maščevanje. Pod večer so pevci odšli. Kar nič niso bili raz-položeni. Na vrhu so obstali. Dolina je dihala globoko pod njimi. Tenka meglica se je Vlekla nad holmi, pozlačenimi v večerni zarji. Prijeten veter je pihljal iz gozdov. Spodaj so zvonili zvonovi in pastirji po gmajnah so sklicali živino, da jo spravijo domov. Pevci so zapeli pesem in se spustili po grušču v dolino. Janez jo je zavil na desno po strmi drči, da so se kamni valili za njim. Klicali so ga, pa ni hotel slišati. Izginil je med skalami in grmičevjem. „Bog ve, kaj namerava!” so se menili fantje. „Trma in jeza gre ž njim!” „Ni še prebolel,” so dejala dekleta. Po mehki stezi, ob kateri je duhtel ožepec, so zavili čez gmajne in izginili v gozdič. Ob ozki cesti, ki se v strmem klancu vije skozi majhen borov gozd, so bili zloženi hlodi. Janez je dobro poznal to mesto še iz onih let, ko je vozil krije z očetom na žago. Ob tej skladovnici se je ustavil. Utrujen je sedel na debelo deblo in si brisal obraz. Oči so se mu svetile kakor dva oglja. Segel je v žep in izvlekel papir. Po dolgih letih mu je pisal Niko. ..Maščuj mene in sebe, zakaj strahotne dneve sem prestal radi človeka, ki ni vreden tega imena.” Mrak mu je zabra-nil čitanje. V lahnem večernem vetru so šušteli borovci. Spodaj je tekel potok in šumel med kamenjem. Visoke skale nad cesto so metale temne obrise na pokrajino, ki se je samotna in strahotna zavijala v noč. Janez je zrl srepo predse. V njem je vrelo maščevanje, ki so ga netile misli, težke in temne. Enkrat se mu je ponesrečilo, nocoj bo udaril drugače. Zakaj bi pustil gada, da se plazi po vasi fn stresa svoj strup med hiše, ki so bili povezane doslej v ljubezni? Tudi nad njo se bo maščeval. Težko je sicer to maščevanje, toda nujno: dve muhi bo udaril na en mah. V temi so vstajale pred njegovimi očmi strašne slike: uničene kmetije, gospodarji brez zaslužka, delavski otroci brez jela, napol slepi Fortunat, njegova zapeljana hči Erna, toliko krvavih hrbtov in kar ga je najbolj podžigalo: Tilka, to njegovo dekle, ki jo v krempljih tišči hudič, da jo izsesa kakor osa sladko jagodo. Te grozotne slike so ga vrgle pokon- cu. Zavihal je rokave, zagrabil hlod in ga zavalil na cesto. Za njim drugega, tretjega, da je zaprl pot. Z debelim kolom v roki se je zleknil na mah pod skalo in prežal. Obšla ga je stara lovska strast kot takrat, kadar je na gmajni čakal srnjaka. Žal mu je bilo, da ni imel puške pri sebi. Zasnoval je načrt: Pripeljati se morata po cesti, ker druge poti ni. Medtem se bo zvečerilo. Motor bo obstal pred ovirami. Tedaj... Bo, kar bo! Maščevalnost mu je prevzela razsojo, da na posledice sploh mislil ni. V ridah se je začulo brnenje motorja. Stisnil je kol in napeto prisluhnil. Tema se je zarisala v debla. Po grmovju so plašno begali ptiči in si iskali mirnega prenočišča. Izza ovinka se je posvetila luč. Dolgi svetli prameni so se lovili v globelih in se skrivali za skale. Se par ovinkov in motor je brzel v strmino. Janez je počenil, vrgel klobuk na tla in krčevito zagrabil kol. Resk! Kolo je obstalo pred debli. Svetla luč je pojemala. Zdaj! že je hotel vstati, toda noge so mu postale težke. „Prokleta lumparija!” „Kaj je?” je zaklicalo dekle. „Cesto so nama zagradili. Ravno prav, da na klancu, sicer bi se oba ubila!” „Če naju ne čakajo v zasedi?” „Samo eden naj se mi prikaže! Zdrobim mu betico, da mu za vedno splahne!” „Pa bi malo pogledal okrog? Posveti s svetilko!” „Nič ne bom svetil. Kar dobro se prilega tema. Sem pojdi in sedi! Ravno prav je prišel ta odmor, ker sem že utrujen!” Prestavil je motor na drugo stran debel in robato preklinjal. „Kar naprej se peljiva!” je prosila Tilka. „Nalašč ne!” Objel so je čez pas in posadil v travo. Stisnil se je k njej in ognjevito prigovarjal: „Ze več let se poznava, Tilka! Poznava? In nič več! Jaz pa hočem več: moja moraš postati, popolnoma moja in to še nocoj! Iztrgal te bom iz ciganske druhali, rešil te bom teh prekletih ubijalcev, zavistnih psov in v mesto pojdeš z menoj! Zate ni kmetija, naj se drgne ob njej tvoja mati, naj gara po njivah tvoj oče. Cesta bo kmalu končana. Konec ceste naj bo zate začetek nove poti.” Prižel jo je k sebi in jo poljubljal. Hipoma je prestal; prijel jo je za obe roki in odločno zahteval: „Moja si! Odgovori: da ali ne! Ne morem več čakati, hočem, da takoj tukaj postaneš vsa moja!” Ob skali se je zganilo. Tilka je prestrašena umaknila roke in platno zrla okrog. „Strah me je! Prosim te, odpeljiva se odtod!” „Nikamor!” Iz žepa je potegnil samokres in ga položil na tla. Dekle je obšla groza. Črna tema je padala z borovcev, da se je komaj videla cesta. Divjo tišino je motilo le šumenje potoka in plahetanje ptic. Tilka je vstala in zaprosila: (Dalje prihodnjič) I •nki so imeli 16.000 kilometrov zgrajenih cest, ki so se raztezale od današnjega Čila do Kolumbije in od Pacifika preko Andov do vodovja gornjega toka reke Amazonke; cestno ureditev, ki jo lahko primerjamo s cestnim sistemom starega Rima, Perzije in drugih starodavnih imperijev. Čeprav so cestne arterije, ki so jih zgradili Inki, manj znane kot slovite rimske ceste, so te ceste v nekaterih ozirih še bolj čudovite. Vsi veliki zavojevalci preteklosti so bili nujno tudi veliki graditelji cest. Ko so carstva, ki so jih ustvarili, propadla, so ceste, ki so jih zgradili, cesto bila najjasnejše in najtrdnejše priče veličine njihovih vladavin. Mnogo vemo o političnem in socialnem razvoju rimskega cesarstva, reči pa moramo, da nam znaten del tega znanja omogočajo rimske ceste. Cestni sistem Inkov, ki so ga znanstveniki do zdaj popolnoma zanemarjali, nam bo lahko podobno dal odgovor na mnogo vprašanj, ki zadevajo njihovo civilizacijo. Da bomo imeli nekoliko pojma o cestah Inkov, naj ugotovimo, da je skozi štiri stoletja — pred napoleonsko obnovo rimskih cest — bil cestni sistem Inkov, kolikor je nam znano, najboljši na svetu. V tistem času so hitri sli Inkov prehodili 2400 km pota po hribovitih Andih, ki so ločili Ouito v današnjem Ekvadorju do Cusca v Peruju, v petih dneh, torej skoraj 500 km na dan. To, kar napravlja ceste Inkov v določenem smislu za edinstvene na svetu, pa ni samo njihova dolžina in njihova čudovita konstrukcija, ampak dejstvo, ki jih je zgradil narod, ki ni poznal kolesa. Kljub temu pa so te ceste bile široke, ravne in trdne, po njih se je vršil živ promet: karavane lam, polno obložene z raznim blagom, davčnimi dajatvami in zlatom; po njih so korakali vojaki, ki so stražili meje ali šli na pohode, da razširijo meje cesarstva; potniške odprave, k'i so potovale od ene do druge dežele po določenih urnikih, precej podobno kot srednjeveške poštne kočije, le da niso Inki poznali voza. Cestni sistem Inkov je obstojal v glavnem iz dveh skoraj vzporednih prometnih žil — ena je vodila ob morju, druga med gorovji. Ti dve glavni cestni arteriji, ki sta spajali cesarstvo Inkov po dolgem, sta bili med seboj na raznih točkah povezani s prečnimi cestami. Obalna cesta, ki je bila široka okoli deset metrov, je vodila 1.200 km po popolnih puščavah, kjer dežuje navadno le vsakih 25 let enkrat; na obeh straneh je bila pred puščavskim peskom zavarovana z zidom iz na soncu pečenega gradiva. Gorska cesta pa je bila široka pet metrov in je vodila po najtežavnejših terenih. Pri načrtih za svoje ceste so se inženirji Inkov ravnali po zelo priprostem in primitivnem pravilu; ceste so gradili namreč po najkrajši poti in se niso prav nič ozirali na terenske težave in zapreke. Preko močvirij zgrajene ceste so bile na tako močnem prodnatem nasipu, da jih deloma še zdaj lahko uporabljajo. Če je cesta dosegla kako jezero, se je nadaljevala čez jezero na lesenih pontonih. Če so naleteli na prepad, so zgradili inženirji Inkov preko njega viseč most. Mostovi so bili zgrajeni z debelimi Ob Ope^ad^al! Čudo starodavne Južne Amerike DOVRŠENE CESTE INKOV vrvmi, ki so bile pritrjene v trdnih skalah ali zidovju; na vrvi so skrbno položili tlak iz lesenih deščic, ki so bile čvrsto med seboj povezane in pokrite z rogožami. Inženirji Inkov se niso vdali niti pred najbolj strmimi skalnatimi stenami; če so naleteli na tanko steno, so ali izvrtali predor, ali pa izklesali stopnice in tako speljali cesto čez vrh. Moremo imeti pred očmi, da je bila gorska cesta izgrajena v nad vse ostrem podnebju, povprečno v višini 4000 m. Delavce za gradnjo cest so mobilizirali v vaseh, ki so ležale ob cesti; za vzdrževanje cest je država pobirala poseben davek, seveda v naravi, ker Inki niso poznali denarja. V presledkih od šest do osemnajst kilometrov so cestni graditelji Inkov postavili cestarske hiše, ki so obstajale iz enega samega velikega prostora; v njih je bila vedno zaloga živil. Leta 1545 je mlad španski vojak, Pedro Cieza de Leon, prepotoval glavno cesto po vsej njeni dolžini. Leon je pisal o svojih potovanjih dnevnik, iz katerega so nam znane razne podrobnosti o cestnem sistemu Inkov. Prenočeval je v cestarskih hišah, ki jih opisuje v svojem dnevniku. ,,Kjer so bile gorske strmine skalovite, so bile zgrajene ceste po stopnicah, z velikimi počivališči. Kjer se cesta bliža mostu preko Apu-rimaca pri San Luis Reyu — piše španski vojak — vodi preko mnogih gor in strmin, tako da so se Indijanci, ki so cesto gradili, morali zelo truditi, ko so razbijali skale in izravnavali cesto, zlasti tam, ko se cesta spušča navzdol proti reki.” In dnevnik nadaljuje: ,,Tu je padec-ceste tako strm, da so nekateri s srebrom in zlatom obloženi konji popadali in jih ni bilo mogoče rešiti.” Graditelji ceste, ki jo opisuje Ciezade Leon, Inki, so bili po svojem poreklu iz rodu, ki je živel ob obalah Titikaškega jezera. Bili so to majhni in čokati Indijanci, dolgih in kot oglje črnih las in prav takih oči z značilnimi potezami mongolske rase. Pridelovali so grah, krompir in druge gomolje, gradili svoje hiše iz kamna ali iz na soncu žgane opeke in svoja svetišča iz kamna, ki je bil silno precizno rezan. Iz-prva so bili Inki eden od mnogih rodov, ki so živeli raztreseni okoli gorske verige Andov. V enajstem stoletju po Kr. r. se je rod začel širiti. V začetku trinajstega stoletja jih najdemo naseljene v razsežni in rodovitni dolini severno od kraja njihovega prvotnega bivanja, kjer so zgradili svoje prvo mesto, ki so ga imenovali Cusco. V tem mestu so ustanovili dinastijo božanskih Inkov, iz te svoje prestolnice so v na- Cemu ste v skrbeh, če boste še dobili „Naš tednik — Kroniko” v trafiki ali pa morda pri sosedni Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom! Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v kuverti na naš naslov (Celovec - Klagenfurt, Viktringer Ring 26)1 Kot naročnik dobite nat list hitro in zanesljivol Naročilnica S tem naročam list „ Haš tednik - iUonika " Plačilne možnosti: mesečno 5.— šil. za tuzemstvo. Ime: Naslov: Datum: (prosimo, da točno navedete tudi poštol) (Podpis) slednjih treh stoletjih vedno bolj širili svoje mogočno carstvo. Mali andski rodovi pa so počasi drug za drugim prišli pod vladavino Inkov, dokler niso Inki proti letu 1500 zavladali nad vsem ozemljem, na katerem so danes Peru, Ekvador, Bolivija in nekatera področja današnjega Čila, Argentine in Brazilije. Inki so gradili svoja mesta večinoma iz kamna. Na gorskih vrhovih so gradili trdnjave: z davki, ki so jih pobrali v svojem cesarstvu, so postavili svetišča, katerih zunanji zidovi so bili pokriti z zlatimi listi. Razširili so plodna polja v obliki teras na pobočjih Andov, ki so jih podedovali po neki prejšnji kulturi; zgradili so bazene in zamotan namakalni sistem, s katerim so dovajali vodo na terase; žitna skladišča so imeli po vseh delih svojega prostranega cesarstva, z njimi so hranili prebivalstvo v slabi letini; povsod je po vojaški zasedbi sledila gradnja cest. Te ceste so tvorile orjaško o-mrežje, ki je povezovalo najrazličnejše pokrajine Južne Amerike, puščavno obalno ozemlje, gorske pokrajine Andov, vlažne džungle. Vse velike ceste starega veka imajo, z izjemo rimskih, nekaj skupnega: vse so bile ceste vladarjev, zgrajene na ukaz vladarja, na uslugo vladarju, za potovanje po njih je bilo potrebno vladarjevo dovoljenje. Prve ceste so zgradili v Mali Aziji kmalu po iznajdbi kolesa, okoli leta 3500 pred Kr. r. Okoli leta 1200 pred Kr. r. so asirske vojske spremljali cestni inženirji, ki so ..gradili ceste”. V tistem času je Egipt imel obsežno in zamotano cestno omrežje. Herodot ugotavlja po starih listinah, da je v petem stoletju pred Kristusom perzijski cesar Darij zgradil široko tlakovano cesto, ob kateri so stali miljski kamni in stražnice. Vendar so Pri žrebanju dne 1. junija 1957 v prisotnosti javnega notarja je bila v poslovnih prostorih direkcije izžrebana številka 2 0 14 Vsi upravičenci-zavarovanci tega žrebanja, katerih zavarovalne pole posedujejo v svojih tekočih številkah na zadnjem mestu zgornjo .števil, ko in so stare najmanj tri mesece, dobe brez odbitkov takoj izplačano. Zavarovalnine, ki niso bile izžrebane, ostanejo v veljavi. Naslednje žrebanje bo dne 1. decembra. Jupiter V. V. a. Q. Filialdircktiou tur Karaten und Osttirol bili Rimljani tisti narod, ki je prvi v starem veku pisal ju,miški epos cest. Rimske ceste in ceste Inkov so si v, marsičem podobne. Ene in druge so imele prenočevališča, v približno enakih razdaljah. In ene in druge ceste so vzdrževali z davki, obojne so bile zgrajene tako dobro, da veliki deli teh cest tvorijo še danes (podlago velikih cestnih zvez. Z razliko od rimskih cest, po katerih je lahko vsakdo brezplačno potoval, so bile ceste Inkov pridržane službi cesarja; zasebniki so po njih lahko potovali samo z dovoljenjem vladarja in so morali na mostovih plačevati mostnino. Enako kot Rimljani so tudi Inki gradili svoje ceste v prvi vrsti v zavojevalne vojaške namene in šele v drugi vrsti za olajšanje prometa in trgovine. Končno je pa sijajni cestni sistem Inkov postal velika arterija, ki je omogočila Špancem lahko zasedbo njihove države. Po prihodu „konvistadorjev”, v letu 1537, so velike ceste Inkov začele naglo propadati. Ceste so se začele rušiti z uporabo težkih španskih voz, ki so jih vlekli voli, nihče jih ni več vzdrževal. Ko je potoval Cieza de Leon po mojstrskih cestah Inkov, osem let po zasedbi, je bil Cusco, središče kulture Inkov in glavni vir bogastva za Špance. Cusco je bil tudi središče cestnega omrežja cesarstva. „To cono so imenovali ,Tahua-ntin-suy’ (dobesedno .zemljo štirih smeri’”), piše Cieza d' Leon. Proti koncu svojega potovanja pripominja ta vesten španski vojak: „Mislim, da od kar pripoveduje človek svojo zgodovino, ni mogel nikoli opisati tako ogromnih del kot je ta cesta, ki vodi po globokih dolinah, visokih gorah, strmih pobočjih, golih skalah in na bregovih divjih hudournikov. Katero delo vladarjev, ki so gospodovali na svetu, bi lahko označili za večje kot je gradnja teh cest in kot so načrti za dela, ki so bila potrebna za njihovo napravo?” —URADNA OBJAVA— VPISOVANJE UČENČEV ZA 1957-58 NA LJUDSKIH ŠOLAH V CELOVCU Vaše učence na javnih ljudskih in glavnih šolah v Celovcu vpišete lahko samo v soboto, dne 22. junija 1957 od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Učence-začctnike za ljudske šole je treba prijaviti pri najbližji ljudski šoli. S seboj prinesite rojstni list in izpričevalo o cepljenju. Več lahko izberete Iz stenskih lepakov. Mestni šolski svet v Celovcu HALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA) Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec it. 43-58). STADTTHEATER 14. do 17. 6.: barvni, film, pri katerem je vstop za mladino prepovedan „Das Bad auf der Tenne”. 18. do 20. 6.: „Vater macht Karri-ere”. (Vstop za mladino prepovedan). KINO CELOVEC-KLAGENFURT VOLKSKINO Samo 14. G. „Hlroshima”, japonski film. vstop za mladino prepovedan. 15. do 17. 6.: CinetnaScope-FUm „Instambul”. (Vstop za mladino prepovedan). 18. do 20. 6.: Barvni film: „Harte Manner — heisse Liebe”. (Vstop za mladino prepovedan). \VULFENIA i4. do 17. 6.: „FlucHt in die Tro-jscnnacht”, barvni film, vstop za mladino prepovedan. 18. do 20. 6.: „Parlser Luft”. (Cine-maScupe barvni film). KAMMERUCHTSPIELE „Anastasia”. 18. do 20. 6.: „Fluch der Vergan-genheit”. Gumijasti in dežni plaži) plašči iz balonske svile in plašči za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMANN Klagenfurt, Volkermarkter itrasse 16. PRECHTL 14. do 17. 6.: barvni film: „Flam-mende Sinne”, (Vstop za mladino prepovedan). 18. do 20.: „Madels Ahoi!” POROKA Za vsako nevesto primerne okraske za glavo, novosti v nevestinih pajčolanih, mirte, za camarje, vse potrebno za birmo in prvo sv. obhajilo. Velika izbira v strokovni trgovini ,PRINZESS’, Klagenfurt, Alter Platz 34. Kakor nam kaže gornja slika, posvečamo strešnim voglom dostikrat premalo pozornosti. Ce se poprave potrebni dimnik zruši, |>o-vzroči veliko škode na strehi. List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tedenik-Kronlka”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. —Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — 1 el. štev. uredništva in uprave 43-58.