Večja proizvodnja pa tudi izgube
Pred zasedanji zborov bežigrajske obfiinske skupščine so delegati prisluhnili podatkom o letošnjih gospodarskih giba-njih v bežigrajskem združenem delu. Na družbenopolitičnem zboru je spregovoril predsednik bežigrajskega izvršnega sveta Aleš Čerin, na zboru krajevnih skupnosti in zboru zdru-ženega dela pa podpredsednik izvršnega sveta Branko Drobnak.
Količinski obseg industrijske proizvodnje je bil v prvih treh letošnjih mesecih za 5,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani in je tako presegel resolucijsko predvideno rast za 2,4 odstotka. Med organizacijami združenega dela, ki so v prvem četrtletju najbolj povišale proizvodnjo, so ČGP Delo, Energo-invest transformatorjev Črnuče, Zavod za rehabilitacijo invali-dov - tozd Soča in Tekstil Tonosa.
Dobre proizvodne rezultate pa zasenčijo podatki o neugodni rasti zalog reprodukcijskih materialov in blaga široke potrošje pri nekaterih proizvajalcih. Na področju eko-nomskih odnosov s tujino rezultati niso bili tako dobri. Celotni izvoz blaga je bil v prvih treh letoSnjih mesecih za 24 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani (konvertibilni izvoz je manjši za 27 odstotkov, klirinški pa za 3 odstotke). Celotni uvoz se je v tem odbobju v primerjavi z lanskim povečal za četrtino (konvertibilni uvoz je bil manjši za 15 odstotkov, klirinški pa večji za 179 odstotkov). V prvem tro-mesečju je šlo 80 odstotkov vsega bežigrajskega izvoza na konvertibilne trge Izvršni svet je skupaj z največjimi izvozniki v občini izoblikoval predlog stališč o izvozni problematiki v letošnjem letu, ki jih bo posredoval predstavnikom republi-škega izvršnega sveta. Komite za družbenoekonomske odnose pa bo preveril možnost izvoza blaga manjSih organi-zacij združenega dela v občini preko velikih zunanjetrgovin-skih organizacij.
V prvih dveh mesecih se je število zaposienih v občini povečalo za 1,9 odstotka glede na enako obdobje lani. To je dvakrat več.kot predvideva resolucija o družbenoekonom-skem razvoju. Število zaposlenih v negospodarstvu se je povečalo za 4 odstotke.
Povprečni osebni dohodek 36.750 delavcev za Bežigradom je znašal v januarju in februarja (za marec Le ni podatkov) 42.912 dinarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani je pov-prečni osebni dohodek za Bežigradom zrastel za 65,8 odstotka, v Ljubljani za 73,9 odstotka, v Sloveniji pa za 73 odstotkov. V tem času so zivljenjski stroški poskočili za 72,3 odstotka v Ljubljani in za dober odstotek manj v Sloveniji. Realni povprečni Aisti osebni dohodek na delavca je tako v prvih dveh mesecih letos v Ljubljani zrastel za 3,4 odstotka, v Sloveniji za 3,2 odstotka, za Bežigradom pa je padel za 1,4 odstotka.
Z rezultati gospodarjenja v prvih treh mesecih, po oceni bežigrajskega izvršnega sveta, ne moremo biti zadovoljni, saj so se močno povečale tudi izguba bežigrajskega gospodar-stva. V primerjavi z enakim obdobjem lani so izgube večje kar za 232 odstotkov in znašajo eno milijardo 130 milijonov di-narjev.
V. P.