23
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — 10. dne t. m. je zbornica poslancev zopet začela svoje delovanje, — isti dan pa je začel tudi zborovati Ogerski zbor. Dunajska zbornica je pričela 12. dne t. m. razpravo pogodbenih zadev in sicer 6 dotično trgovsko postavo. — V početku te seje je minister pravosodja odgovoril na interpelacijo poslanca
Worza in družnikov od 13. decembra 1. 1. glede brošure „Lasser genannt Auersperg", v kateri se ministerstvo obdolžuje sokrivnje pri zlorabi tako imenovanih „Cnin-dungen" ob času tako zvanega gospodarskega „proeveta". Minister je odgovoril, da predmet one brošure preiskuje državno pravdništvo in da se bodo resultati te preiskave izrodili Dunajski deželni sodni j i. Čudno je, kako se v tej stvari mlačno postopa, ko se je vendar vse hitreje in drakoniško postopalo z denarnimi zavodi na Češkem le na neko hudobno denuncijacijo.
Ogersko. — Opozicionalni Magjarski časniki ne ne kažejo zadovoljnosti, da je Andrassv odlikovan s ,,zlatim runom", ČeŠ, da Magjarski narod ne odobruje njegove sedanje politike, ki je ,;ilirska politik a." — Res, da Magjare čedalje bolj luna trka! — Pravda zoper dr. Miletiča obširne dimenzije jemlje; zaslišanih je bile mnogo prič; včeraj so se menda začeli govori državnega pravdnika in Miletičevega zagovornika. Podoba je, da je dr. M i le ti č prav nedolžen.
HrvaŠko. — Kraljevi reskript na adreso deželnega odbora lanskega je zelo potrl srca vseh domoljubov, kajti on odklanja vse želje in prošnje, razodete v adresi deželnega zbora; zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko ostane nerešeno, vprašanje o Reki odloženo, in kedaj se vojaška granica utelesi Hrvatski, tudi ni rečeno. Vsega tega so krivi Magjari, da Hrvatska ne postane trojedina kraljevina, kakor se na papirji imenuje.
Iz Rima. — Kralj Italijanski Viktor Emanuel je po štiridnevni bolezni za pljučnico, 58 let star, umrl. Malo pred smrtjo je papeža prosil odlpuščenja in previden s sv. zakramenti za umirajoče 9. dne t. m. umrl. Se ta dan je bil njegov najstareji, 341etni sin Hum-bert za kralja oklican. Viktor Emanuel bo jutri pokopan. Papež so dovolili, da se p grebna svečanost sme vršiti v kateri koli cerkvi Rimski, izvzemši 4 cerkve, ki so po starodavnem običaji odločene za pogrebe papežev. Več ne pišemo o Viktor Emanuelu; naš dopisnik „iz Gorice" ga je kratko pa dobro slikal, le to naj še omenimo, da minister notranjih oprav, Crispi, je v svoji okrožnici do prefektov deželi oklical, da je kralj previden s sv. zakramenti za umirajoče, umrl, češ, da bo to naznanilo na večino Italjanskega ljudstva dober vtisek naredilo. No, tedaj je ljudstvo Italijansko vendar še verno ostalo katolicizmu, ki ga vlada Italijanska tako hudo preganja!
Iz Rusko- Turškega bojišča. — Zmaga podi zmago na vseh straneh. Turki povsod teko. Komaj je padla Sofija, brž je general Gurko vjel 41 bataljonov Turkov, 8 baterij in veliko konjiče. Skoro ob enem so vzeli Srbi trdnjavo Niš, kjer so dobili čez 200 kanon in 20.000 pušk ter zajeli vso ^posadko; po zelo krvavem boji posedli Kuršumlje. Črnogorcem pa se je podala trdnjava Bar. Tudi general Radecki je prišel s svojo vojno čez Balkan in prestrigel Sulejmanovi četi pot. Ker so Rusi med tem vzeli po vrsti B a-zardčik, Ihtman, Mečko, Klissuro in druge kraje, je cesta od Niša do Filipopelja njihova, vse Turške dežele so odrezane od Carigrada. Tudi veliki knez Nikolaj je v nedeljo šel čez Balkan in bil v Gabrovem navdušeno sprejet. Generala Gurkoin Radecki marširata proti Dre-nopolji, Sulejman-paša, sprevidivši, da ne more vstaviti ju in braniti Drenopolja, pobegnil je v Carigrad, isto tako je Muktar-paša popustil Erzerum, ki je popoluoma zapažen. Na kratko rečeno: čez mesec dni bodo Rusi v Carigradu, ako se ne sklene prej premirje. V tej največi sili so svetovali prijatelji Turčiji, naj sklene mir pod vsakimi pogoji, ktere jej stavi Rusija. Turčija je prosila Rusijo, naj se ustavi boj (naredi začasni mir); Rusija jej je rezodela pogoje, pod
katerimi bi premirje dovolila, al dokler sultanu ne preidejo smešne sanje „o celoti in neodvisnosti Turčije", kar povdarja njegov najnovejši „hatu, ni misliti niti na mir niti na premirje. Rusija bode izvršila sveto svojo nalogo, Turčijo pa bode vendar pamet srečala, ako je res, da jej je   Angleška vlada vedeti dala,  da z orož-
1*em ne misli pomočnica biti Turški armadi. Morda se >o to tudi zgodilo. — Turkoljubni časniki pritiskajo na občno mnenje, češ, da bo že iz „humanitete" vstavila prelivanje krvi. Tem ljudem pa se smilijo le Turki, za drugo jim ni mar. Mi pa — kakor tudi naš dopisnik iz Rusije poroča — smo prepričani, da Rusija ne bo sklenila miru, dokler svojega cilja popolnoma ne doseže. Saj bo lahko mir diktirala v Carigradu, kakor so „No-
24
vice" že  o začetku   vojske rekle, ker Turčija zdaj res nima nobene armade več.
Iz Carigrada je poročilo, da je Ruski odgovor na prošnjo za premirje bil ta, naj Turčija posije v Ruski glavni stan zavoljo posvetovanja o miru dva pooblaščenca , ki sta že tudi tje odšia. Drugo poročilo pa trdi, da ne bo nič s premirjem , ker so Ruski pogoji pretrdi.