Št. 6. V Goriüi, due 22. jauuvarja 1901. Letnik III. l/.haja vsak torek in soboto v U'dnu ob 11. uri prcdpoldnc za nwsto : ¦ tcr ob 3. uri popoldiic za dožolo. SUnc po posti prcjcman ali v Gorici na doin pošiljau cHoli'tno 8 K.. polletno i K. in č^trtUituo 2 K. J'rodaja sc v Gorici v tobakarnali Schwarz v Šolskili ulicah in J i'I- Uirsitz y Nunskili iilicah po 8 vin. GORICA (Zjutriinjc izdanjc.) Ircdniitvo in upraviiiitvo kb n;t hujalai v «N a r o d u i liskarni», ulii-ji VHturini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uivdništvo, otrlasK in iiaročnitio pa na uprarniätvo «Gorici»». Ojjlasi so računijo po potit- vrstali in «ieer ako so tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin.. 3-krat po 8 vin. Ako »<» vi'ckrat liskajo. rjiču- »ijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorui urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Na obzorju svetovne politike. Ozrimo se enkrat z našega lokalno- političnega pozorišča na pozorišče sve- tovne politike, da vidimo, kako se kaj razvija početkom novega stoletja velika svetovna politika in pa, ali iinamo na istej tudi mi Slovenei kak svoj delež ali ne. Za v prvo nas zanirna vedeti, v ka- kern' razmerju se nahaja država, v kateri živiriit), napram drugim velevlastim na evropskem ozemlju. Avstrija, dasi v svo- jem not^ranjem dokaj . razburjena po na- rodnostnih in «oeijalnih neprilikah, je na zunaj vsaj navidez z vsomi sosodniini drzavami, dejali bi lahko, v najboljših prijateljskih odnošajih, tako, da za bližnjo bodočnost vsaj ni strahu, da bodemo za- pleteni v käko vojno. Nasproti Haliji in Nemčiji stojimo na stališču, ki ga pred- pisuje trozveza in katero staliSče strogo varujejo — poklicani avstrijski krogi; enako „dobro razrnerje" vlada mej Av- strijo: in Rusijo, dasi se, po zati-dilib rus- kih lirf'tov, nekaj ru5i v avstro-ruskem dogovoru glede politike na Baikanu, kjer so se pod avstro-ogersko upravo v Bosni in Hercegovini razvili neki gospodarsko- političtti odiioSajo, ki ne odgovarjajo v polnein obsegu programu ruske, tudi izveiiruske Slovane dotikajoče se po- litike; pod upravo Avslro-Ogarske se pri- pravlja namreč v okupiranih deželah nek gospodarsko-političen preobrat, ob kate- rem bi utegnil biti izigran obstanek lir- vatskega naroda v teh pokrajinah, izigran na špekulativne eleinente neslovanske narodnosti, naseljujoče še v Bosni-ller- cegovini. Te dogodke pazniin očesom za- sleduje ruska politika in radi tega obstoji nevarnost, da bi se razinere na Baikanu ne zasukale neugodno za politiko naše države prej ali slej. V najnovejern rasn se vršijo mej Bolgarijo in Ruinunijo neka nesoglasja, ki bi labko dovedla do nevarnega kon- llikta in v kateri zadevi utegne v nekein oziru sodelovati tudi naše vnanje mini- sterstvo. Kajti baš minuli teden je potoval rumunski ministerski predsednik Carp zajedno v Berolin in na Dunaju. 0 na- menu tega potovanja se govori, da želi. Rumunija, katere poliücna struja teče vsporedno z nemško evropsko politiko, pristopiti k trozvezi in iskati pri,Avstro- Ogerski in Prusiji pomoči v slücaju krva- vega spora z Bolgarijo v macedonskem vprasanju, vender pa je gotovo, da naša državna politika oslane strogo v mejah prijateljskib odnosajev tudi do onih čini- teljev, proli kateritn bi utegnila Humunija vsled svojib političnih ciljev iskati zavez- ništva i pri Avstro-Ogerski. V uprav prisrenih razmerab pa se nahaja nasa vnanja politika nasproti Franciji in bi skoro lahko trdili, da nas ž njo vežejo že skoraj jednake politične usode, ki prelijo jedni kakor drugi državi — z državnim bankerotom. Kajti tako v Avstriji kakor i v Francozki se pi-izade- vajo državnemu obstanku sovražni lak- torji, da bi dovedli notranji državni orga- nizein do razpada, polastivši se potem mastnega plena; v obeh državah se inuo- žijo razporni elementje, ki razdirajo slogo v narodih in kateri eleinentje dobivajo pouk za svoje nastopanje naravnost iz — Berolina. Da se ta resnica nanaša v istej ineri na Francijo kakor se nanaša i na Avstrijo, o tem govori izborni Irancozki publicist Cheradem, ki pravi v svojem v listu ,,L' Eelair': objavljenem članku mej drugein: „Neinčiji je ležeče na U)m, da pride v notranjem Francozke do velikih doniacih neniirov in razporov, zato, da bi bile Franciji doma zvezane roke in'bi ne mogla gojiti svoje ideje niaščevanja zaradi izgub y vojni leta 1870—71, mej tem pa da bi se vršila ostala evropska polilika na škodo Francije prav tako, kakor hoče diplornacija nemškega cesarja". Kako resnično govori Gheradem, to .spričujejo baš dogodki, ki se yr.se sedaj v Irancozki poslanski zbornici. Kajti v tem ljudskem zastopu so povzdignili svoj glas proti krščanskirn zavodom v Franciji has oni elementje, ki soglasäjo z nernsko vnanjo politiko. Sedanja franeozka vlada je popolnoma v tiru te politike in ker vzgaja v Franciji Cerk< v narodni ponos Irancozkega naroda in armade, radi Ujga je usodepoln korak francozke vlade, da bi se naj zaplenilo premoženje krsčanskih zavodov. Poleg tega dejstva pa je v Fran- ciji še rnnogo ljudij, ki javno nastopajo proti rusko-franeozki zvezi, katera zveza je seveda trn v peti nemški poliliki. x\li kako se bas Kusija zaveda svoje velike naloge ne le kot zaveznica Fran- cije, marveč tudi na vse strani v očigled obstoječiin odnošajem, sledi najbolje iz nekega članka ki y;\ je nedavno objavil ruski list ,.Svel", ki pravi: ,.Narn se očita z jedne strani, da se premalo oziramo na svoje slovanske brate v Evropi in da preveč težimo po politiki v Aziji; ali tu je samo jeden odgovor: Busija se mora za časa zavarovati na daljnern. Vztoku, da bode itnela potem proste roke v Kv- ropi, ko nastopi oni truiokrač«, ki se poteguje za ljudovlad- »tvo. — porcelanovo dimko z dvema naslikanima kladivoma ler se napoti proti kremi. V cerkev ni hodil, razen včasih iz radovednosti. Govoril je: „Nedelja je dan počitka; za cerkev nemam časa". Za krčmo pa ga je le imel. In tarn ni toliko počival, ampak delal je, rnnogo delal; zai-es, stokrat več se je trudil, nego ljudje v cerkvi. — Robävs je govornik, in pa se , kak! V krčmi ima prvo in zadnjo besedo. In pri tern kriči, maha z rokama, da mu večkrat kar pot kaplja s čela — kakor bi delal v najglobokejšem jašku! Ali občan Robavs ni le izvrsten govornik, nego tudi mojster na keglišču. Če je vreme ugodno, tedaj igra celö do teme in se zvija in suče pri tem tako čudno dobro, da nm kosti ne skoeijo iz skripeev. Kadar se pa stemni, da ne vidi več „prvega"' (keglja), tedaj pa sede h kvartam. To ni žala kvartati, tako kakor zna Robavsj! Vcasih zlasti če ima mnogo atütov (prebijačev), treska ob mizo, da se iskre delajo in mu roka pomodreje. In pa vedno puši, vedno popiva: kdor hoče opravljati tako „delo" (le on pravi, da „počiva" ob nedeljah) — mora biti zdravega rodü! übcan Robavs je torej potoval v svojo nedeljsko delavnico v krčrno. Ali tarn je bilo še prazno. „Zdravi!" reče krčmarju. „Kaki^no pa je danes pivo?" „Pozdravljam, klanjam se, gospod Robavs" odvrne ta prihajaleu pol uljudno, pol prijateljski. „Danes je pivo manjilik (izvrstno)! Plzensko je godlja proti temu! Kaj pa še! Plzensko ni tako sladko, kakor nai^e... Ali naj prinesem vrčekV" „Kaj cem z vrčkomV" pošali se Robavs. „Ali sem inari stekleničar, da ga born nosil na prodaj posvetu? Prinesite mi vrček piva, žejen sem. Ali mislite, da sem prišel sem sušit se — kakor pole- novka ali slanik, ali zajčja koža? Ni- kakor ne! Žejen sem!"zapel je posmeh- ljivo. „Izvrstno, haha, izvrstno!" smejal se je kremar. „Uprav tako je pel danes g. učitelj v cerkvi pri „pasijonu". — Tako, tu je vrček svežega. Kako to lopo znate; kakor hi slišal njega samega!" „No vidite! Zato ne hodim v cer- kev; saj si lahko sam zapojem doma. Dobro vem, da je danes evetnica; ali nisem sei k pasijonu v cerkev — saj ga znam itak na pamet. Zares ne vem, zakaj pa vi hodite v cerkev". Krčmar se odkašlja v zadregi ter se obrne k oknu in reče: „Lejte, lejte, tarn se pelje g. R... In nove konje ima! Salamina, to ste živalici!" Robavs priskoči k oknu, gleda ra- dovedno za koeijo g. R. rudniškega po- seslnika in zaškripa se zobmi: „Naj bi imel jaz le 14 ur oblast v rokah, pa bi se ti ne vozil v koeiji. Hodil bi lepo peš, kakor jaz. — Ali že pride čas tudi za te!" Nato prime vrček ter potegne krepko iž njega. „Da, tudi za te! Ne bomo vedno sužnji, hočemo biti enkrat tudi mi — gospodje, in tudi bornoü Saj na Ruskem se že giblje, in druge..e.e.6, tudi druge niso same stare babe, da bi bi jili mogel razgnati kar z metlo! Dajmo času čas!" „Robavs", reče krčmar polglasno, „nikar n« govorite takih stvarij! Pred — pa le v občinskih rečeh — mej „čr- nimi" — a ne med naprednjaki — ker takih še nisern poznal — a spoznal sem, kje tiči požtenost in prepričanje neka- terih „črnih" kolovodij in zapustil sem njih družbo. Agitiral sem tudi za volitve, pa žalost, g. dekan mi ni dal nič.Tepci! Ali res verjamete Blažu, kateroga imate za tako šemo, da vam bo resnico pravil, ko vidi vaše grde namene?! Politikarji pa uže niste. Vpraäali ste me, koliko mi je dal za agitiranje g. dekan in hitro ste mi verjeli, ko sem se hvalil, da sem vdobil enkrat 20, enkrat pa 10 kron. Ali imate res Blaža za tako neumnega, in to vi veliki in zviti politikarji, ki menjate „furbo" ne enkrat v življenju, ampak celo v e č k r a t n a dan, ce se vam to zdi dobro, ki se kažete v obraz nuncem prijatelje, po krcmah in v,,So; 9 Skupaj 415 415 Razun teh stiauk so .se ustanorile š(? dve nove stranke in sicer čežki agrarci 6 in češka delavska stranka 4. Vseh poslancev skupaj je torej 425. Srbija. V soboto 12. t. in. je otvoril kralj Aleksander v Ni5u narodno skupSčino s posebnim pr<»stolnirn govorom. V isiern oinenja kriilj svoje zdru/Jtve 3 kraljico Drago, katero zilruženje ni ostalo brez blagoslova, ker Srbija sine morda v krat- kem pričakovati radostnega dogodka v kraljevi rodbini. Na to je izrekel kralj zahvalo ru.^kemu carju, ki je kumoval tej združitvi. Nadalje je omenjal, da je Srbija v najboljsih odnošajih z drugimi državami, da bode prva skrb srbske vlade, da se vzdrži dobro razmerji^ mej veliki- nia sosednima državama, Avstrijo in Tur- čijo. Prejžnja vlada ni zaslužila zaupa- nja, ker je hotela državo dovesti do anarhije in razpada. Drugače bode po- slej zlasti radi tega, ker je kralj Milan definitivno ostavil Srbijo. Francozka zbornica. Minuli pondeljek se je priöela v francozki poslanski zbornici burna raz- prava o kongregacijskem zakonu. Židom in nemanje Nemcem prijazna vlada Waldeck-Kousseau-a je namreč predložila zbornici načrt zakona, vsled katerega se naj zapleni premoženje ka- toližkim učiiim in vzgojevalnim zavodom in samostanoni. Za ta zakon bodo gotovo glasovali židovski in protiverski privr- ženci sedanje vlade, a desnica in cen- trum bodeta z obstrukcijo preprec'ila, da se sprejine tak zakon, ki bi izpodrezal življenske žile celi Kranciji. V prvi seji je priSlo v razgovor papeževo pismo na pari.skega kardinala, nato je sledil odgo- vor pi-edsednika, da bode vlada znala varovati .,pravice" republike in ne bode dovolila, da se umeäava Vatikan v „uo- tranje" zadeve franco/ke. — No, da se židje in Prusi „umešavajo" v te zadeve, to pa dovoli sedanja francozka vlada ! Anyleska kraljlca nevarno bolna. Kraljicči Viktorija angle.ska je jako opasno obolela. Poroca se, da ne more jesti ter da jo po noči vznemirjajo hude aanje, navadno pa ne zatisne vso noc očesa. Nasledki tega stanja da so razne nesreče v rodbini. v poglavitnem pa raz- mere v južni Afriki, k er so Buri zopet jeli zmagovito nastopati proti Angležem. Dejstvo. da vrhovni poveljnik Kitchener zahteva še 50,000 mož vojaštva, ko je vender že ves narod izcrpljen in se čuje preko vse Anglije čedalje glasneje tožba radi nezaslišanih krivic, ki se s to vojno godi angleškemu ljudstvu, to silno poče kraljico Viktorijo. Vrhu tega pa se za- veda tudi hude krivice, ki jo dela An- glija mej narod nemn pravu s tern, da pre- ganja s kruto vojno mal za svojo rod no zemljo se boreči narod Burov in pa, da naposled utegnejo biti vse ogromne žrtve — samih stroškov ima Anglija za to vojno že tisoč dve sto milijonov goldinarjev — zastonj. Vse to razdevlje zdravje kraljici Viktoriji, ki je bila krepka in zdrava. Macedonsko gibanje. Nedavno je bil v Sredcu, glavnem mestu Bolgarije kongres macedonskega odbora. Na tern shodu se je sklenilo sledeče : 1. Vsak Macedonec katere- koli narodnosti, ki biva stalno v Bolgariji, je obvezan, da plača tekorn dveh mesecov na njega spadajoči del one svote, ki je potrebia za rešitev Ma- cedonije. Ta del svote znaša 100-1000 frankov. Vsa potrebna svota pa ima zna- šati šest niilijonov frankov. 2. Na enak način so obvezani vplačevali pa tudi v Macedoniji živeči Kuniuni. 3. Vsak pek n. pr. je obvezan od vsake vreče moke, ki jo kupi, plačati 50 par blagajni ma- cedonskega odbora. Kupeovalci s perut- nino in zelenjavo mo raj o plačati od vsa- kega koša perutnine, sadja ali zelenjadi po 20 par omenjeni blagajni. 4. Ta de- nar se porabi za nakup orožja in stre- Ijiva, katero bode odbor prav kmsilu potreboval. 5. Vsak Macedonec kate- rekoli narodnosti, ki zivi v Bolgariji in je dovrSil 17. loto, mora ob nedeljab in praznikib priti na posebno določeno zbi- raližče, kjer se vršijo vojaSke it> strelne vaje. Te vaje voJijo oclsluzeni ali tudi še aktivni eastniki. Očetj.e in delodajalei morajo dopustiti mladenicem, da se ude- ležujejo ten vaj. l>. Občine v inestih, trgih in vaseh so naprošene, da pošljejo od- boru radovoljnu srajc, nogavic. volnenih oblek ild. za macedonske prostovoljce. 7. Vse to je izvrSiti najdalje do marca 1901, da bode tedaj mogoče uprizoriti splošni ustanek v Macedoniji za osvobo- jenje te dezele izpod turSkega jarma. — Nasproti ternu se trdi, da je bolgarska vlada prepovedala aktivnim eastnikoin voditi vojaske vaje ustašev. Karlisti v Španijl. V Španiji se je že zelo razsirilo karlistično gibanje, ki meri na to, da po- sadi na žpanjski prestol don Karlosa, brata bivšega kralja Allonza. V tern ta- boru se je zlasti v zadnjem času poja- vila posebna živabnost v delovanju. Ne mine dan, da bi se ne našlo na kakom kraju skritegu orožja ali streliva. To gi- banje se je posebno razvilo na IVancozki rneji. Vlada si na vse kriplje prizadeva, da uduši ustanok. ali le z malim uspe- hom. Povodoin poroke princezinje Astur- sk.e se podeli celo obsežna amnestija, katere bodo deležni tudi vojaški beguni, katerib je na francozko-Spanski meji okoli šest tisoč. Vlada pričakuje, da na ta na- ein dokaj oslabi karlistično rovanje, ker ve, da je večina begunov baä v karli- stižkom taboru. Ali tudi ta poskus utegne imeti nasproteu ucinek od nameravanega. Vojna v južnl Afriki. Značilno za položaj y južni Afriki je to, da je Angležka v celi kapski ko- loniji proglasila vojno sodbo in obsedno stanje. To poineni, da je rued bolandskim prebivalstvoin v Kapu tako razpoloženje, da ni daleč od sploSnoga ustanka. An- gležki listi tudi previdno rnolče o polo- žaju v Kapu, kar znači, da v tej pokra- jini že vse vre in kipi. Prva posledica ustanka bi bila pač ta, da se ljudstvu pobere orožje in streljivo, seveda tako- zvauim Afrikandarjrm „Central News-' poroča iz Stander- tona, da je v okrozju Ermelo zbranib äest burskib annad, ki hočejo prodreti v Natal. Louis Botha je vodja tega zdru- ženja. Skupno je v tern kr.iju zbranih 8.000 Burov. Jako zanimiva so poročila o gibanju burskega generala Deweta, ki je razvil velikansko živahnost ob progi Johanes- burg-Pretorija. Enako in. še genijalnisi nego je bil zdaj ujeti Cronje se pojavlja Dewet v svojih bojnib načrtih. o katerih le malo kdo izve, ker je njegovo delo- vanje redno jako skrivnostno. Tako je prišlo slučajno v javnost, da je 3000 Burov 1G. I. in. zajelo pri Carolini tri- krat večjo annado Colvillesovo ter jo po kratkern boju prisililo, da se uda. Vo- jakorn so pobrali orožje, potern pa jib na pol bose in raztrgane zapodili v beg, dočim se je Colesvilu posrečilo pobeg- niti na konju. Angležki listi lažnjivo po- ročajo, da so v tej bitki Angleži Hure premagali. Domače in razne novice. Slovenci, prepi&ite se pod mr- uto ! Za sprejem v občinsko zvezo gori- žkega mesta je treba napraviti tako le proSnjo : Slavnemu mestnemu magistratu v Gorici. — Podpisani J. J. stanujoč v Goriei v ulici ... h. sit. ... prosi da ga blavni magistrat sprejrne v obcinsko zvezo gori.>5kega mesta. Podpisani je stanoval v Gorici od .....do.....toiej celih deset let, kar dokazuje priloženo potrdilo A. lz priloženega krstnega lista B se razvidi, da sem rojen due.....18 .. torej sem bil ob čaau, ko se je pričelo postavno desetletno priposestvotanje do- movinske pravice, vže polnoleten. Državljanstvo moje potrjuje pridjani domovinski list C. Živel «em re» čas ob svojemu brez pomoči občine. Prosim torej na podlagi § 2. doinu- vinske postave z dne 5. decembra 189(3, da me slavni magistrat sprejme v občin- sko zvezo goriškega mesta. V Gorici. dne ... 1901. N. N. Polrdilo A da policija, ali pa go- spodarji, pri katerib je kedo stauoval ali delal. Tet'nj za odrašiVne v krojenju in šivanju vrbne ženske obleke, tor v umet- nem vezenji in belem sivanji se prične v ,.Šolskem Domu" s pričetkom februva- rija t. 1. Učilo so bode po dvakrat v tednu od 10.—12. ure dopoludne. Kedoi1 se želi udeležiti enega navedenib tečajev, naj se oglasi do konca t. rn. pri slrokov- nih gospodičnab učiteljicab, ali pri vod- stvu sole v „Šolskem Doinu". I seveda!! — Vedno bolj se vidi, da je glavni „Sočin" srborit(?ž, ki je doslej se povsod prepir zasejal, karnor je prišel, ne izvzeinši niti priproste gor- ske vasice, in ki ga zdaj po v>:em Go- rižkem uprizarja prav po nacinu f'ran- coskib petrolerjev...... da je ta spletkar v*eb spletkarjev neozdravljivo bolan na v el e d om is Iji r osti. On si domižlja, da je „Soca" veliki sodnji stol in on vr- hovni soduik. Na tem sodnem stolu se šopiri, jezi, razgraja, opravlja, draži, bujska, ütra.^i, preti, denuncira, zmerja, psuje, kriči, vika, piba, sika......... da je joj in groza. Zaslužni rodoljubje, izkušeni, v narodnem delu osiveli možje, čisti značaji neomadeževanib rok se po- stavljajo tu na srainoten oder, in zakaj? — ker se „osmeljajo'' pri delu za narod boditi poti. ki ne vodijo k „Soči"'. I'ro- fesorji, doktorji, splob akademicno izo- braženi možje se tu obdelujejo kakor kaki smrkovci, in to po človeku, ki srednje Sole nili videl ni! In ker sina- trajo pod svojo častjo na podlosti od- govarjati, si domišljivec še doinišljuje, tla se pred njegovim peresom eel svet trese. In ta dornišljavost inu rase od dne do dne, tako, da meji že na ono usodno svojstvo, ki privede človeka k usmiljenim bratoni na Studenec. Mi vsaj menimo, da se je začelo v dui'i t(!ga človeka budo mračiti. „Politika v soli"' v zadnji „Soči" nam je neovržen dokaz za to. Le glejte ga, kako se revček korači, viha rokave, stiska kvižku moleče pesti; lasje se inu ježijo, brada äcetini, oOi se inu bulijo, da so naočniki zlezli konec nosa, in iz ust — na stežaj odprtih — se slišijo hrešceče besedc: „......Storili smo korake, da dobimo dokaze, po- tem pa naj se k 1 er ika In i(!!) agen- t j e 1 e p r i p r a v i j o. 0 e nienijo, da 1) u in o p u s t i I i take vrsto b u j- s k a r i j e n a miru, s e jako v a- rajo......" Joj!! Uu, hu, bav, bav, ko- smata kapa !! „Liberalne" ncsraiiinosti ! Kakor kak vinjen človek — bruha „Soca" — zinage pijana, razne neslanosti po svojih predalih. Svojim braloem v kratek čas nave- demo nekatere : „Klerikalci" so agitirali z obljubami, da jih bo Gregorc'ic ob sinrtni uri vsega reJ^il in slednjic v žardinjeri v nebesa popeljal !': „Kaj dela Bog v nebesih ? Na zla- tern prestolu sedi sredi nebes in vsako toliko Oasa zrnaje z glavo ter se glasno začudi, zakaj da ni no ben eg a l'arja v n e.besa!" „Nič ni pomagal ponujeni žvenk in cvenk, nič nista izdala teran in rebula iz polnih sarovžkib kletij, nič ni poma- gala zloraba cerkve in spove.lnice ter zlobno poseganje v družinsko življenje, nič niso zalegli tisti hud i či iz pekla, katere so klicali po naSih cerkvah nad ubogega kmeta v žtevilu, da bi jih bilo kmalu zmanjkalo, nobena spletka ni ro- dila namerovanega vspeba." itd. itd. V takem in enakem tonu slavi „Soča" svojo „zmago". Kako odgovornost so si nakopali na glavo tisti izdajalci iz naše stranke, ki so pripomogli „libe- ralcem" do takih podtikanj in do takega zmerjanja ! Dru^a plesiiii zabava v (Litaliiici je tudi dobro uspela. Gospodje so bili še v vecjem številu zastopani. V obče je vladala večja živahnost, k čemur je mnogo pripomogel gosp. M. Ivancic iz Tolmina, ki je blagovoljno prevzel ple- sovodstvo, ker je druStveni gosp. pleso- yodja zarad bolezni zadržan. Shod a v iiostilni g. Gorjaiica v Attemsovi palači na Kornu. katerega je sklicalo za nedeljo ob 3. uri popoludne j.Slovensko kat. delavsko družtvo" in pri katerem je govoril g. Ernest Klavžar o novem domovinskem zakonu. se je udeležilo jako mnogo ljudij. G. Klavžar je v tri četrt ure trajajocem jako poljud- nem govoru pojasnil zbranitn važnoat novega domovinskega zakona posebno za delavski stan. Možje so ga pazljivo poslušali in so rnu bili jako hvaležni za ta koristen poduk ter so kazali svojo hvaležnost s torn, da so inu na koncu govora živahno ploskali. Ilabijatcn j;ost. Pretokli teden je bil v kavarni pri ,.treh kronah" sobni slikar K o p r e t i g. Ko je pruslo do pla- čila popitih pijac, zdelo se je možu, da bi bilo odveč, kaj placali. Nastal je torej vsled tega prepir med njirn in kavar- narjem. V tem hipu pa stopi v kavarno poklicani redar Tomažič in hoče areti- rati Bopretiga. Ta pa se mu postavi y bran z nožem v roki. Nastal j<^ med njima bud boj tako. da padeta oba na tla; ves čas pa je Boprelig mahal okolo sebe z nožem in je pri tej priči tudi v resnici ranil redai-ja pod desnim očesom. Še le ko je pristopil nekdo drugi ter pomagal redarju, posrečilo se je ugnati divjega Hopretiga U)v ga odpeljati v blad. Drevo ^a jt* potrlo. — V petek popoludne je hotel 44-letni Jožel" Širok \'L Grgarja it. 12 posekati neko drevo, stoječe na nekern zernljišcu pod Sv. Goro. Ker je bil nekoliko nepreviden in se ni odmaknil od drevesa, dokler ga ni po- polnoma podsekal, se je zgodilo, da se je drevo zvrnilo nanj ter ga tako hudo poskodovalo, da so ga rnorali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov, kjer ga budo morali operirati. Xesr<*a. —Dne 12. t. m. je prisel na Slap nek mtadenie iz Ponikev. Drugo jutro okoli 3. ure se je podal iz Slapa. V pondeljek proti noci je nek mož bral protje nad Slapom v žlebeh. Kar zagleda v grapi omenjenega fan la lezati inrtvcüga vsega pobitega, da ga j(; bilo Ležko spoznati. Zdrsnilo se mu je in letel je kakih 150 metrov po ledenem plazu. Še ni dve leti, ko se je na istem kraju ubil nek mladenič iz Hoc. l'ozar v Starig(H'i. V noci od petka na soboto je nastal požar v nekem gozdu v Starigori. Zgorelo je skoraj en oral gojzda. Truplo utopljcnra s o nušli v ne- deljo predpoludne okoli 10. ure na des- iieiti bregu Soče nasproti Sovodenj. Bil je okoli 30 let star človek, pravijo, da je doma iz Podgore. Na pol zmrziiciic^a so nažli na Gradu v sredo popoludne 35 - letnega Jožefa Mozotiča iz Bilj. Prenesli so ga v bolni^nico usmiljenih bratov, kjer so ga spravili spot k zavesti, tako, da je drugi dan že zapustil bolnisnico. /aprli so na Kostanjevici pri Go- rici neko Erzetič iz Višnjevika, ki je tarn beračila ; zdi se pa, da je Erzetič slabo- umna. Najdene reči. — V petek popol- dan nasla se je srebrna verižica, katera so je oddala na policiji. Istanovni občui /bor braliu^a društva na (esti pri sv. Kri/u se je vr^il v nedeljo 20. t. m. ob jako Stevilni ud(!ležhi. V odbor so l)ili izvoljeni in sicer gg.: predsednikom Batič Fran, podpredsednikom K o b a I Martin, K o- cevar Ivan, tajnile, Lab Stefan blagaj- nik; odborniki: Stor Angelj, Stanič Al., Bone Jožef, Pikic Alojz. Novo društvo šteje 40 udov. Drustvo „Xarodni celo pretepali. Po preteku treh dnij polnih obupa jim je pri.^Ia pomoc iz Odese ter so jim poslali s posebnim vlakom živil in obleke. Pri tej strašni nesreči je po- mrlo 120 oseb. Narodno gospodarstvo. K vprasanjii, kako odponioči po- inanjkaiijii kinetijskib delavcev. Ker so tudi v naši deželi razmere kmetijskih delavcev prav take, kakor drugod v Avstriji in bi bilo tudi z ozi- rom na naš kmetijski napredek zelo že- leti koristne preuredbe v tem oziru, pri- obcujemo iz „Kmetovalca" ta velevažen spis, na katerega pozorujemo zlasti me- rodajne činitelje po deželi. Članek se glasi: ,.Nižjeavstrijski deželni odbor je v namen, da bi proučil \\^" "anje zastran kmetijskih delavcev, sklic odbor, kteri je poleg ustanovitve zavaiovalnic za bo- lezen, onemoglost in starosl, kmetijskih delavcev nasvetoval v svrho, da bi se odpravilo veliko pomanjkanje delav- cev tudi redno naseljevanje in zem- Iji.ske ustanove zanje, kakor tudi preos- novo poselskega reda, izdajo službenega reda in ustanovitev posebne posredoval- nice za kmetijska dela, ktero naj bi ure- dile kmetijsko družbe. Kar zadeva dobrodelne naprave, nasvetovane od nižjeavstrijskega dežel- nega odbora, se morejo z ene strani brez pridržka priporočiti kot nainenu primerne, z druge strani pa se mora poudariti, da pomenijo novo obremeni- tev zemljiškega posestva, ki bo po svo- jih posledicah morda zopet škodljivo uplivala na delavsko razmerje. To nazi- ranje se pojasnuje s tem, da je pomanj- kanje delavcev največ zakrivila pičla da- našnja donosnost zemljiSkega posestva, ker kmetovalec ob malih svojih dohod- kih ne more sedanjih, že itak visokih delavskih plač še dalje poviševati, da bi bile enake obrtnijskim in tvorniškim plačam. V tem zmislu se poudarja — in tu vlada popolno soglasje — da bo poleg enakih dobrodelnih naprav kakor pri obrtu in industriji le enako visoka plača kakor pri obrtu in industriji mogla ob- držati delavce pri kmetijstvu. Poglavitna stvar bi bilo ojačenje kmetijstva sploh, in k temu, kakor tudi k zboljžanju delavskih razmer, bi mogla v p.'vi vrsli pripomoči dolmi carinska in trgovinska politika. T.i hi i,e morala primorno pnkazali v stalnosli boljših, dojaiiskim stroskom primornih tržnih cen kmotijskill pridol- kov in izdelkov. Opravičenost te zalileve izha.ja iz dejstva, da se cone žitu določajo na borzi, no da bi kmetovalec mo#el na l.o kaj uplivali, ali da bi se na rosnirno stroške kaj ozir jernalo. Nie manj nougodne niso ra/jncrc pri živinski. kupeiji, klora se ne more razvijüti v priil živinorejcu, ker Ogorska uživa vsakovrstne ugodnosti. Pa tudi v poljedelstvu smo napram Ogorski na slabsem. ker smo na primer izključeni od dobičkonosnega pridelova- nja tobaka. Rlanjsa donosnost gospodarstva pa ima v marsiklerem oziru neugoden upliv na razmero kmetijskib delavcev. Kmetovaleo no more, kakor se .je že omenilo, tudi približno ne placevati folikib plnč kakor so v navadi pri obrli in induslriji, in iz tega uzroka zapusti najvoe delavskib močij kmetijstvo. Veeji zaslu/ek upliva na delavske inoči tako zelo. da pri kmeiijstvu res ofctanejo le najslabši delavei, kar je oöividno na- daljna škoda. In istotako je po.sestnik vsled manj- silj dobodkov primoran štediti z delavei. kor more le v najnujn(?jših slučajih na- jemali tuje delavce Ta zadnja okolnost pa ima zopel j)os]('dico, da kmetijski tezäk ne dobi povsodi med celim letom dola in gre tudi zai'adi toga raj.ši k induslriji, ali pa se izseli. Že te kratke opomnje dovedo <•!<> prepričanja, da je sedanje delavske raz- more. ktore kmetijstvu od leta do lela postajajo nevarnejše, rnogoee odpravili snrno na ta način, da se poviša donos- nost kmetijskega posestva. V odpoinoö se nadalje priporoüa več sredstev, zlasti pa se nasvetuje na- slednje. Kmetovalci naj gledajo na to, da morejo svoje otroke kar najbrž porab- ljati za delo. Da se to deseže, se svetuje, naj se starišem dovoli, da smejo otroke le šest let pošiljati v šolo, zadnji dve leti šol- skega obiskovanja pa nadomestiti s po- navljalnim poukom v pripravnem času. V istem zrnislu naj bi bilo starišein omogočeno. svoje otroke do 20. leta pridržati doma pri gospodarstvu in jih porabljati za delo. Po enakem smotru teži nasvet. da bi se izdala postavna doloeba, da se delavci prod 20. lelom ne smejo sprejemati v tvornice in industrije. Zastran vo.jaske zaveznosti se je izrazila želja. naj bi bili kmetijski delavci vojaške naveznosti oprošeeni, naj bi se orožne vaje ne vršile mod žetvijo, naj bi moš- tvo med /etvijo dobivdlo dopust v večji meri kakor dosihmal, naj bi so rezervisti in brambovei klicali pod orožje ob ugod- nejšem času in zaclnje leto orožnili vaj pri deželni brambi naj bi odpadlo. Ni dvoma. da izpolnjevanje raznib vojaških dolžnostij zelo vpliva na po- manjkanje kmetijskib delavcev in da bi obsežne ugodnosti za kmetijske delavce v tem oziru imele ugoden uspeh ter da se je treba za nje krepko potogovati. Da bi se zabranjevalo izseljevanjo v inozemstvo, ki je domovinski občini v dvojnem ozini na škodo, ker s tem na- vadno izgubi najlxjlj.se delavce in ker se mora polem, ko se vrnejo stari bolehni in onemogli ljudje dornov, za nje skrbeti. zato se nasvetuje, naj bi se izselitev do- volila le proti temu, da se izseljenec za- ! varuje na preskrbo v starosti, ali pa da se odpove domovinski pravici. Zastran veljavnega poselskega in viničarskega reda se vsestransko pou- darja, da bi bilo umosLno izvrievati ga z večjo strogostjo." Dunajska bor/a. 21. jaimvarja. 1901. Skupni državni dolg v'notah . 98'25 Skupni državni dolg v srebru . 98-10 Avstrijska zlata renta .... 117-45 Avstrijska kronska renta 4°0 . 9830 Ogerska zlala renta 41'/,, . . . 117-05 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 92'15 Avstro-ogerske bančne delnice 17'01 Kreditne delnico...... 6660 London vista........ 24055 Nein. drz. bankovei za 100 mark' 1 17(30 20 mark •......... 23-53 20 frankov......... 19-15 ltalijanskelire........ 90'45 C. kr. c(;kini ....... ll-ii T 3/00 3 Nr jH'osnjo oskrl>nižtva vikarij- skr corkve-sv. Lovrcnca v Lokavcu so uvodi amorlizacija hranilne knji- zico, z vložonimi 400 glil., zaslav- Jjavnicc in ž nju zdnižoiie liraniluico uslanovljeno po gi'ot'u Thurn (Monte di Pielä od uniUivi Cassa di rispanniu di fondiizione Conto Thurn) v Goi'ici, vpisane na ime cerkve »S. Lorenzo a Lokavic«, duo 15. aprila 1872 št. 1627. Pozivljji so iinojilelja omonjone hranilne knjižice, da se v dobi šostih mesecev pri podpisani sodniji oglasi in svojo pravico do iste knjižice dokažo, kor bi so drugače na na- daljno pi'osnjo oskrlmistva recono, rerkve izreklo, da je la hranilna kijjižica amoi'lizovana. C. kr. okrožna sodnija II. oddelek v (iorici. due ](). jaimvarja 1901. Milovöiö. Kuji^si ,,Aasi nai-odni ^rehi" sc dobivii v „Nnrodni tiskaini" v (joiici in pri knji^jolizcu ^. l.ik;iiju. V nobeni slovenski hiši ne bi smcla manj- kdti ta knjiga, iz katore st; nioianio učiti, kako ži- VL'ti res slovenski in kako se ogibati tiarodnili ¦ grehov. Baš sedanje volitve po obmejnili slovenskili pokrajinali so zoj-et pokazale, kako potrebni snio še tiarodiiega pouka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej piekoristni knjigi in iiaročajte si jo! Cera k!iji^4i je .r>() vinaijev po pošti >r) vin. veü. „Narodna tiskarna" v Gorici sprejme n f i m Y m I fc m za list „Gorica". Flača po dogovoru. — Oglasiti se je do 27. t. in. Loterijske številke. l!). januvarju. Dunaj......69 88 72 21 6 Grac......52 6 29 35 42 St. 257)5. (). s. sv. Dražbeni razglas. V Povirju sezidala se bode nova solska zgradba za dvorazredno Ijud- ska solo s pravdarjenimi sfroški v | znesku od 22.595 krön. ! Na Rnrki se bode gradilo novo ! šolsko poslopjo za jodnorazrednico ; s ))reliininiranimi slroški v znesku od 10.1)59 krön 00. vin. Stavbeni načrti, preudarki slros- kov in dražbeni pouoji so v prowled j v lukajšnjoiii uradii ob uradnili urali. ! IMsinoiio ponndbe naj so IVan- | kirano in poslavno kolekovane soin- kaj posljejo z 5 odslol.no varščino v znesku 1229*75 krön za 'šolsko poslopje v Povirju in 5'odstotno varščino v znesku 500*98 krön za solsko poslopje na Barki do najdaljo 7. fobruvarja 1901. lola 12. ure dopoludno Uslniena dražbona obravnava za j)onudbe vrsi se \ otoin ravno oinonjenoga dno od 2- 15 ure j>opo- ludne. Kdor se misii ustnieno dražbe vdeložiti, mora tudi pred dražbo položili 5 odstotno varščino za vsako zgradbo poseboj. C. kr. okrajni Solski svet v Sežani, dne 15. januvarja 1901. Prodsednik: Dr. Jjaharnar. nUJaKI "priiiki^olskcga domau. •; „JVarodna Jiskarna" v Qoriei ;.! ulica Vetturini 9. \ Ilijada. % Povest slov. mladini. % Prosto po Homerju .; pripoveduje \ ANDREJ KRAGELJ. % Z tohnačen važnejših osebnih 1 iinen ter obsega 273 stranij. I CENA: j 1 K 40 vin., po pošti 2Ovln.več. ^ Vezana v platno 2 kroni, ozi- : roma 2 kroni 20 vin. Tiskovine za prošnje v dosego b^ezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zulo<>i „N si r o (1 ii Ji f i s k ji r n a'\ Anton Pečenko Vrtna ulic;i 8 «iOI'ÜCA Via Giardino 8 priporoua. pristna bcla in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- ' matinskih in isterskih w i nugradov. J)ustavlj;i im doni in iviAjiušilja pu Aeloz- nici na vse kraje avstro-egerake mouarhije v soiiih od 56 litrov naprej. Na zshtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Po»trežba poštena. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici | Preskrbljena jezpovsem novimi črkami. okraski in finim papirjem. \ Izdelujc vsa dela v najkrajsem ßasu po tüko ni/kih ccna.li, da so ne boji nikake konlüiretico. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firnu), cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v veiikih in manjših oblikah. MT „Narodna tiskarna" tiska ~W& •^-„GORICO" in „Primorski List" ^T „GORICA" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone „Primorski List" izhaja vsak četrtek in stane celoletno 4 K polletno 2 K, za manj premožne celo leto 3 K. / „Narodna tiskarnau inia v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za duhovnije, županstvain dr. urade namočnem papirju. Pismena naročila tiskovin se izvrše i otatuo pošto; vsa taaa v najtajm časo. / „LjublJdllSlLd ilulllllld UdllKd ! I v Ljubljani 1 J Spitalske ulice St. 2. .] Nakup in prodaja 'I vseh vrst rent, driavnih papirjev, zawtavnih ^ pisem, srečk, uovcev, valut i. t. d. pu naj- /j kulaiiliu'jsih po^ojih. j • Posojila ua vietlnoslne papirje jiroti , ui/kini obrestiiti. y Zavarovanje proti kurzni i/^Hbi. \ Promese k vsem zrebanjein. 's Sprejemanje denarnih vlog L na vloine ku.ji/ice, na tekoči rač^n in i T girukuutu s»41/oü/0obi'«!>tovaiijeinüddije vloj ^ du dne vzdi^a. is Eskompt tnenjic najkulantneje. — Borzna naroči