Podvodne najdbe v Ljubljanici in na Ljubljanskem barju
Nenadejana odkritja zakladne najdbe keltskih srebrnikov na Ljubljanskem barju so nedvomno spodbudna za raziskovanje najdb v strugi Ljublja-nice in v njenih pritokih, ki jim do sedaj niso posvečali veliko pozornosti. Na Zavodu za var-stvo narave in kulturne dediščine SR Slovenije so registrirali najdbe in zbrali podatke o odkritjih iz raznih tokov, prelivov in kanalov in tako obvaro-vali za arheologijo bistvena dokazila preteklega človekovega ustvarjanja na tem področju.
Naključnim najdbam v Ljubljanici iz 19. in 20, stoletja so sledile še druge pomembne najdbe. Vsekakor je novo odkrito gradivo, skupaj 387 predmetov (večinoma so v Narodnem muzeju), opozorilo na fenomen kotline Ljubljanskega Bar-ja, z nepretrgano kontinuirano poselitvijo od kon-ca neolitika do novega veka, Najdbe so po mne-nju raziskovalcev prišle na dno reke v teku dolgo-trajnega živahnega vodnega prometa. Na podlagi raziskav lahko celo sklepamo, da je Ljubljanica tekla po Barju naravnost že pred rimsko zasedbo. Nova registrirana najdišča dopolnjujejo kulturno — zgodovinsko podobo naselitve Barja in se pri-družujejo že znanim podvodnim najdiščem na Ljubljanici. Med gradivom je največ novejšedob-nih predmetov, in sicer visoko in pozno srednje-veške in novoveške lončenine, orodja, steklarine. Ena morda najlepših najdb, ki pripada latenske-mu obdobju je železni meč z nožnico, ki je ena redkih najdb keltskega meča pri nas, saj je običaj-no tako orožje le v grobovih in še to obredno zvito,
Načrt za podvodne rtajdbe, ki ga je sestavila za
obdobje 1981/85 skupina zainteresiranih usta-nov; Narodni muzej, Zavod SR Slovenije za var-stvo naravne in kulturne dediščine, Regionalni
zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, Republi-ški sekretariat za notranje zadeve, Društvo za podvodne raziskave Ljubljana ter PZE za arheo-
logijo na Filozofski fakulteti in Slovensko društvo oziroma njegova sekcija za podvodno arheologi-jo, obsega tudi nadaljnja raziskovanja na področ-ju naše občine, in sicer v Podpeči, Preserju, v Iški in še drugod.
Pri podvodnih najdbah gre za kakovostno ar-heološko gradivo, ki je večinoma dobro ohranje-no, zlasti kovinski predmeti. Žal pa načrtovanje bodočih raziskovalnih del na dnu Ljubljanice po-stavlja v ospredje več problemov, predvsem bo potrebno izdelati posebno metodologijo za razi-skovanje v vodah in jo v praksi nenehno izpopol-njevati, kar je ena prvenstvemh nalog, ki čaka raziskovalce.
V spomeniško varstvenem smislu se bo potreb-no še odločiti ali naj se v prvi fazi preventivno dvigajo le tiste najdbe, ki izstopajo same po sebi in so izpostavljene morebitnim nekontroliranim posegom ali pa se pristopi k sistematičnemu do-kumentiranju rečnega dna in dviganju vseh najdb od izvira Ljubljanice pri Vrhniki do Ljubljane. Same najdbe, ki so stoletja dolgo ležale v globoki vodi pa lahko že ob stiku z zrakom začno nezadrž-no propadati, zato bi morali ob vsakem nadalj-njem podvodnem posegu organizirati takojšnjo konzerviranje gradiva,
Zbirk iz področja Ljubljanskega Barja je veli-ko, vse večji odmev pa dobivajo tudi govorice o »privatnih« zbirkah. Opozoriti je vsekakor po-trebno, da je lahko kakršnakofi najdba posanez-nikov pomembno dopafamlo pri defa razidkoval-cev, zato se lahko vsi, Iri so že kdaj afi še bodo naleteU na kako arfaeolo^o dedBčaio zgbajo r Narodnem muzeju, kjer se bodo posvetovali z raziskovalci o najdišču. Seveda bo le tako ob skupni pomoči mogoče tudi prihodnjim rodovom ohraniti kulturno izročilo davnih prebivalcev Ljubljanskega Barja, ki se je nagrmadilo v Ljub-ljanici in njenih pritokih.
DARJA ERHATIČ