PoStolna plačana » gotovini
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih ln dnevih po praz-nikih. — Posamezna Številka Din	nieseJna naročnina
Din 20-—, za tujino Din 80-—» CredniStvo v Ljubljani, Gregor-tičeva ulica St. 23 Telefon uredništva 80-70, 80-69 io 80-71.
\s
Cena Din
Jugoslovan
Rokopisi se ne vraSajo. — Oglait po tarifi io dogovoru. — Uprava / Ljubljani, OradlSče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60 Podružnica • Celju, Samostanska ulica St. 4.
Št. 57
Ljubljana, petek, dne 8. avgusta 1930
Leto I.
Nov velik govor predsednika vlade
Smernice vlade so neomajne in se bodo izvajale do konca - Vse zdrave sile našega naroda naj služijo kralju in domovini - Izjava in priporočilo novinarjem
Split, 7. avgusta. Snoči je predsednik vlade priredil banket na vojni ladji »Hvar«. Banket se je vršil na gornji palubi in pod krasnim večernim nebom. Udeležilo se ga je kakih 50 povabljenih oseb iz meščanstva, društvenega življenja in raznih stanovskih organizacij. Vse mesto je bilo svečano razsvetljeno, na pomolih se je .azvijal gost korzo. Banketu so med drugim prisostvovali ban Primorske banovine dr. Taglia, pod-ban dr. Zdravlcovic, mestni načelnik z občinsko upravo in občinskim svetom itd. Opaženi so bili nadalje naš slavni kipar Meštrovič, dr. Ante Trešič-Pavičič, cerkveni dostojanstveniki vseh ver, zastopniki »Jadranske straže«, Sokola in drugi. Pri šampanjcu je predsednik vlade vstal in pozdravil prisotne z besedami:
Govor na vojni ladji »Hvar«
Gospodje! Z divnega in krasnega našega Primorja pozdravljam Nj. Vel. kralja Jugoslavije, ki je z modrimi odločitvami z dne
6.	januarja 1929 ustvaril novo in boljšo osnovo za ureditev naše države in pokazal pot k lepši in srečnejši prihodnosti, in kličem: Naj živi N j. Vel. kralj Aleksander I. in kraljevski dom! Vsi prisotni so z navdušenjem povzeli predsednikov klic in vzklikali »Živel naš kralj«. Nato je predsednik vlade nadaljeval:
Gospodje! Srečen sem, da sem na potu po našem Primorju mogel obiskati Split, ki je s svojo inicijativo in z napredkom izza osvobojenja postalo največje in najprometnejše kulturno središče našega Primorja. Z zadovoljstvom ugotavljam, koliko je
takšno razdelitev dokončno, z zakonom o banskih upravah pa je bil prenešen velik del upravnih poslov s centrale na banovine. S tem je urejena uprava, ki je prebivalstvu mnogo bližja, in so bili ustvarjeni pogoji za razvoj in okrepitev vseh naših krajev, za koristno medsebojno tekmovanje mest ter blagostanje in napredek naroda in države. Mesto Split je prevzelo nase nalogo, da kot sedež Primorske banovine postane duhovno in gospodarsko-po-litično središče teh krajev.
Iz dosedanjega delovanja banovin je razvidno, da se povsod drami novo življenje, da nastaja nov polet in da doživljamo prerod na vseh področjih narodnega in državnega življenja. Z istim zakonom je dobila naša mlada država naziv kraljevine Jugoslavije, kar predočuje najbolj jasno sintezo popolnega narodnega in državnega edin-stva. Hkratu je to najboljše jamstvo, da bo na osnovi tega zakona zavladala popolna ravnopravnost, stvarna in enaka za vse naše kraje. Svoj trdni namen, da pojde v tem oziru neupogljivo in brez kompromisa do cilja, ki ga ji je postavil Nj. Vel. kralj z manifestom z dne 6. januarja 1930, je kraljevska vlada objavila in podčrtala v znani deklaraciji z dne 4. julija 1930., ki je v njej kategorično presekala govorice in vse zlohotne vesti o nekakšnih hitrih izpremembah v osebah kakor v sistemu. — Po tej deklaraciji mora biti vsakomur jasno, da se preteklost ne povrno več in da velike smeri narodne in državne politike v aktih z dne 6. januarja in 3. oktobra, kakor v številnih govorih Nj. Vel. kralja na-pram vladi in odposlanstvom ne bodo in
rešilna odločitev Nj. Vel. kralja ne bi uresničila. Že prej sem poudaril v svojih poedi-nih govorih v Primorju, s koliko ljubeznijo in voljo mora ves naš narod in vsak poe-dinec sodelovati pri uresničenju velike odločitve Nj. Vel. kralja, ki hoče, da se smernice naše države uravnajo v pravcu bratstva, pravice in poštenosti.
Želim to še enkrat poudariti in priporočam vam, da tudi vi v tisku naglasite in položite narodu na srce, da je v našem na-eijonalnem položaju le en izhod in ta je, voditi državo do zadnjih konsekvenc v jugoslovanski smeri. To sta misel in ideja Nj. Vel. kralja in *az sem njegov najvda-nejši s’užabnik. Ta misel je bila že ideal vaših in naših najsvetlejših umov. Za to misel so umirali trdi naši vojaki in vaši dobrovoljci. Ta ideja vas je vodila v boju za osvoboditev že za časa velikega škofa Strossmayerja. Radi tega sem prepričan, da se zbira okrog te ideje vse ono, kar je najboljšega v našem narodu. In to v tem
čr.su; ko se pripravljamo, da tudi zadajo svetinjo srbstva, svoje polkovne zastave, pod katerimi so se bojevali in krvaveli naši vojaki, žrtvujemo za veliko jugoslovansko idejo, v dobro in napredek naše uje-dinjene domovine.«
Nato se je predsednik vlade raztovarjal s poedinimi novinarji in jim izrazil svoje občudovanje zaradi globoke n .cijonalne zavednosti primorskega prebivalstva. Naglasil j©, da bo kraljevska vlada storila vse, tla te kraje čim bolj izdatno podor«.
Ob 16. uri popoldne se je predsednik vlade na »Hvaru« odpeljal proti Biogradu na moru. Sprejeli so ga z velikim navdušenjem. Iz Biograda se ministrski predsednik z avtomobilom odpelje v Knin, kamor prispe jutri zvečer. Iz Knina se z brzovla-kom odpelje preko Zagreba v Beograd. Po izjavi, ’.i jo je dal novinarjem, se ministrski predsednik v Zagrebu ne bo mogel dalj časa zadržati, ker ga kličejo v prestolnico važni posli.
Sestanek Male antante v Ženevi
Na sestanku se ustanovi gospodarska Mala antanta — Madjarski
upi glede češkoslovaške
to mesto napredovalo na vseh področjih. I ne smej0 biti nikoli kompromitirani, kaj še
Napredek mesta Splita v tej kratki dobi je najboljši dokaz, kolike pogoje ima naša enotna organizirana država za prospeh in razmah tako prestolice kakor ostalih mest v notranjosti. Mislim, da ne grešim, ako pripisujem ta lepi uspeh vzajemnemu in združenemu delu države in zasebne inici-jative. Ta poslednja Vas prešinja še iz oktobra 1918, ko ste pred polomom avstro-ogrske monarhije patrijotično tolmačili znano krilatico »Pojdimo v Beograd!« in je živa še dandanes. Vašemu pravilnemu umevanju, da so interesi posameznih kra^ jev vezani na močnejše interese državne celote in narodnega edinstva, se moram priznalno pokloniti. Ti kraji so brez oklevanja pravilno doumeli pobude in inten-cije Nj. Vel. kralja in Njegovo zgodovinsko dejanje z dne 6. januarja 1929. S tem svo jim činom je kralj napravil konec doteda njim nemilim trenjem in neredom, neprestanim izpremembam režimskih in državnih sil, plemenskim prepirom in verski ne strpnosti, šovinizmu in partizanskemu spletkarcnju in intriganju ter pokazal na nova pota in nove metode dela in borbe, ki so v tej kratki dobi že zabeležile vidne uspehe in sicer tako glede odstranjevanja vseh nesporazumov in nesoglasij prošlosti, kar "je najvažnejša prvina za konsolidiranje naših narodnih in državnih razmer, kakor tudi glede očiščenja in preureditve naše uprave, izravnanja zakonodajstva, izboljšanje naših državnih financ ter okrepitve občih gospodarskih sil prebivalstva. Za vse se je treba zahvaliti modremu in pre-vdarnemu sklepu Nj. Vel. kralja in iskrenemu sodelovanju in podpori, ki jo je nudil celokupni naš narod za dosego tega ci Ija. Mi danes po 6. januarju 1929 z radostjo in z zadovoljstvom in s ponosom motrimo uspehe tepta koristnega dela, ki je iz vsega našega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev ustvaril bratsko složno jugoslovansko zajednico, iz naše mlade domovine pa urejeno in k napredku stremečo državo, povečal njen ugled doma in zunaj. Glavni pogon za tako preureditev je dala upravna razdelitev na 9 banovin, ki so zaokrožene po naravnih krajevnih pogojih in ki imajo
zapuščeni in da kraljevska vlada vztrajala pri delu za ustvaritev teh velikih nalog do konca. Vse zdrave sile našega naroda naj služijo kralju in domovini. Uverjen sem, da bodo prebivalci te banovine in Split tudi v bodoče tekmovali z ostalimi kraji pri rodoljubnih stremljenjih, ki jih kraljevska vlada izvaja radi konsolidacije razmer v naši mili domovini. Zato dvigam svojo čašo na zdravje prebivalcev mesta Splita in vse primorske banovine, za napredek in blagostanje Splita in vse banovine.
Gostje so poslušali govor predsednika vlade pazljivo ter živahno vzklikali Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in Jugoslaviji.
Izjava novinarjem
Šibenik, 7. avgusta. 1. Na potu v Šibenik se je predsednik vlade razgovarjal z novinarji in jim omenil, da je to njegovo četrto potovanje po Dalmaciji. Zastopnikom tiska je dal naslednje izjave:
Na tem potovanju sem želel slišati od zastopnikov naroda in uradništva jasno in odkrito vse ono, kar občutijo in želijo, ker sem prijatelj očitne besede. To je prav posebej potrebno, ko je Nj. Vel. kralj po tako slabi izkušnji glede parlamentarizma šel po novi poti, ki pomeni rešitev države in našega naroda. Nekdanja pota, po katerih smo hodili, so bila slaba. Našo državo so upravljali pretirani in neodgovorni politiki, katerim je bilo v prvi vrsti do strankarskega uspeha. Državna uprava je spričo tega zašla v zelo težak položaj, ker je bilo treba v politiki vedno računati po strankarskem ključu. To pa ni prav in niti ne sme biti. Uradništvo in vsa država mora služiti narodu in mora biti v svojem delu objektivna in se ne sme ozirati na zasebne cilje. Pri tem se mora strogo ravnati po principu enakopravnosti, na podlagi katere so vsi državljani enaki po svojih pravicah in dolžnostih. In ne sme biti nikakršnih privilegiranih krogov, marveč vsi morajo služiti kralju in državi na enak način, da zato enako uživajo plod skupnega dela. Vem in zavedam se, da se vse to z eno potezo ne
 _________________  .	da napraviti in da se ne da izvršiti, preden
vse*po2oie za samostojno upravno delova- I se ta zavest ne ukorenini v duši in zavesti nje. Ž njimi je za vedno končano z nepri- I vseh onih, ki so na odgovornih mestih. Nerodnimi in umetno zgodovinsko ustvarjeni- kaj časa bo pač prešlo, toda ta čas mora mi mejami, ki so jih potegnile nekdanje priti in vsak, kdor mu bo zastavljal pot, tuje oblasti, da izpodrežejo naše narodne bo sam občutil posledice. Zavedam se, da sile in da prenrečijo proces zlivanja narod- ustvarjamo zgodovinsko delo. Takšno delo duš in ^druževania ljudskih vrst v eno. I je edno polno t .av. Toda te te..^ e ne Zakon z dne 3. oktobra 1929 ustanavlja I smejo biti v oviro, da se dobra misel in
Bratislava, 7. avgusta, n. Tukajšnji listi poročajo, da se bo tik pred zasedanjem Društva narodov v letošnjem septembru vršila konferenca ministrov Male antante v Ženevi. Na tej konferenci se bo tudi Češkoslovaška postavila na stališče, ki sta ga v gospodarskih vprašanjih zavzeli-Jugoslavija in Rumunija na konferenci v Sinaji. Na ta način bo ustvarjena gospodarska Mala antanta.
Budimpešta, 7. avgusta. AA. Madjarska brzojavna agencija javlja: Več listov je komentiralo razna poročila glede romunsko-jugoslovanske pogodbe, sklenjene v Sinaji. Neki listi izražajo celo bojazen, da ne bi sprejeti sklepi poslabšali položaja Madjar-ske. Drugi listi pa, in so v večini, podčrtavajo, da je misel o preobrazitvi politične Male antante v gospodarsko ventil, ki ga leta in leta ni bilo moči odkriti. V Sinaji
so se pogajali Romuni in Jugosloveni brez Češkoslovaške. Romunija in Jugoslavija sta sklenili pogodbo, katere besedilo še ni znano, a vendar se ve, da sporazum predlaga čvrsto gospodarsko zbližanje in gospodarsko kooperacijo, ne pa tudi carinske zveze, nego samo izraža željo, da bi se ta carinska zveza ustvarila v bodočnosti. Listom se pristop Češkoslovaške v bližnji bodočnosti ne vidi verjeten, ker so njeni gospodarski interesi v dokajšnjem nasprotju z njimi. Poudarjajo tudi, da Madjarska trenutno ni v skrbeh zaradi teh načrtov, ker ji sklenjene trgovinske pogodbe in one, ki so še v teku, zagotavljajo prednost največjih olajšav. Razen tega ne Romunija ne Jugoslavija ne moreta priznati drugim državam večjih olajšav, ki jih istočasno ne bi dovolili tudi Madjarski.
Nov angleški glas o Jugoslaviji
Gospodarska in politična kon olidaciia brez tuie pomoči
London, 7. avgusta. AA. Reuter poroča: List »Financial News« prinaša v svoji zadnji številki na uvodnem mestu članek o Jugoslaviji, o kateri pravi, da je morda med vsemi novimi povojnimi državami imela najtežje neprilikc pri konsolidiranju države na popolnoma zdravi podlagi. — Velik del uspeha, plavi list, je zasluga Jugoslavije same, ker se ji je brez tuje pomoči posrečilo popraviti svoj položaj tako
na gospodarskem in denarnem trgu, kakor na političnem polju. List poudarja, da je trgovska bilanca Jugoslavije navzlic težko-čam, ki izvirajo iz izpremenljivosti poljedelskih pogojev, vendarle povoljna. Članek ob sklepu izraža obžalovanje, da je padel uvoz angleškega blaga v Jugoslavijo, zakaj Velika Britanija bi si morala ohraniti jugoslovanski trg in obdržati zveze z njim.
Titulescu v avdijenci pri kralju Karlu
Važna posvetovanja o finančnih in mednarodnih vprašanjih
Bukarešta, 7. avgusta, n. Romunski londonski poslanik Titulescu je včeraj zjutraj prispel v Bukarešto. Na kolodvoru so ga sprejeli odposlanci zunanjega ministrstva. Nenadnemu povratku g. Titulesca v domovino pripisujejo listi velik političen pomen in mislijo, da bo to imelo vpliv na nadalj-ni razvoj političnih razmer v državi. So-trUdnil: u »Cuventula« je Titulescu^ izjavil, da v Budimpešti ni napravil službenega poseta in da tega tudi no stori, dokler grof Bethlen ne pride v Bukarešto.
Včeraj opoldne je Titulescu posetil predsednika vlade dr. Maniuja in se dolgo c njim razgovarjal, informirajoč ga o mednarodnih vprašanjih. Ob 5. uri popoldne je oba sprejel kralj v avdijenci. Ob 7. uri je kralj dr. Maniuja odslovil, Titulesca pa pridržal pri sebi ter se z njim zaupno razgovarjal o nekih finančnih problemih in o mednarodnem položaju. Titulescu je ostal tudi na večerji pri kralju in mu obe tej priliki vnovič razložil svoje staro stališče, da mora Romunija po 1. januarju 1931, pod egido Društva narodov dobiti zunanje posojilo. Titulescu je ostal na dvoru do 11. ure.
Bukarešta, 7. avgusta, d. V zvezi z nepričakovanim prihodom londonskega poslanika Titulesca prinaša »Adverul« pozornost vzbujajočo vest, da je kralj Karel razpravljal z Maniujem in s Titulescom možnost vojne med Rusijo in Romunijo. Romunska vlada je iz informacij, ki jih je prejela, kakor tudi iz zadnjih izjav merodajnih ruskih voditeljev dobila vtis, da v Rusiji računajo z možnostjo vojaške sekcije proti Romuniji, ki bi imela namen pozornost ruskega ljudstva odvrniti od notranjih težav in od gospodarske krize.
Veliki francoski alpski manevri
Pariz, 7. avgusta, d. Kakor poroča >Matin« iz Lyona, se sedaj vrše v Savojskih Alpah, zlasti na višinah Mavriena veliki francoski alpski manevri.
Čang-Kaj-Šek odstopil
London, 7. avgusta, n. Iz Šanghaja porogajo, da ie predsednik nacionalistične vlade v Nankingu Cangkajšek podal ostavko na svoie mesto.
Vprašanje Panevrope pride pred Društvo narodov
Težavna naloga g. Brianda — Nasprotniki mirovnih pogodb hočejo Evropo zmesti — Odločilna vloga Anglije
He zadostuje polovičarstvo
Znak vsake močne vlade je tudi v tem, da je vsaka njena deklaracija jasna in da ne pozna nobenega slepomišenja. Nejasnost je posebnost samo slabotnih vlad, ki si sploh ne smejo dovoliti krepke besede, ker so vsak hip v nevarnosti, da padejo. Zato tudi v prejšnji strankarski dobi nismo doživeli niti ene krepke in jasno začrtane vladne deklaracije, temveč je vsaka puščala še nekatera vratca odprta, da se je mogla razlagati deklaracije vlade na razne načine in je bila s tem ohranjena s težavo skupna vladna koalicija.
Močna vlada pa takih obzirov ne pozna in zato more jasno in določno povedati, kaj je program njene državne politike. In jasna in določna je bila deklaracija vlade z dne 4. julija. Kdor je prebral to deklaracijo, si je moral bili takoj na jasnem, da je jugoslovanska misel osnova vse državne politike in da v tem oziru ni niti najmanjšega kompromisa, še manj pa odnehanja. Frav tako oa je vsakdc tudi mogel spoznati, da je s staro dobo definitivno konec, da se stari časi ne morejo več vrniti, da je strankarstva v svoj’ prejšnji obliki in vsshini odigralo.
Ni pa bilo samo jasno povedano, kaj se je nehalo, temveč deklaracija navaja tudi podrobno, kaj se mora pričeti izvajati. Vsakdo je mogel v vladni deklaraciji čitati, da je njegova dolžnost, da aktivno sodeluje
v	novem delu, da aktivno propagira državno misel in da se aktivno uveljavlja v vseh onih nacionalnih organizacijah, ki slone na jugoslovanski misli.
Ta aktivnost je dolžnost za vsakogar, če je pristaš nove državne politike. Kdor pa
seveda nasproten tej politiki, kdor zdihuje in joka za starimi strankami, kdor odklanja jugoslovansko misel, za tega seveda ta dolžnost ne obstoji, ker je pač nasprotnik režima. Toda ti nasprotniki naj si potem tudi ne delajo nobenih iluzij in naj računajo s tem, da se bo postopalo ž njimi kot nasprotniki Pa tudi si naj ne domišljajo, da si bodo pomagali s tem, če se delajo, ko da so pristaši nove miselnosti, a nobeno njih dejanje ne potrjuje te pripadnosti. Takšno polovičarstvo danes ne zadostuje in ne more zadostovati, ker bi se izpodkopavali temelji nove miselnosti, če bi se pripuščalo takšno polovičarstvo.
Treba biti ali čisto za novo miselnost, za aktivno jugoslovansko, ali pa se izjaviti proti. Vsak naj se po svoji volji odloči za eno ali drugo stvar, toda nobenega špeku-liranja v tej stvari se ne more in ne sme trpeti. Kajti ni jugoslovanska misel le kakšna bežna ideja, ki se menja vsak dan, kakor pač nanese potreba, temveč jugoslovanska misel je izhodišče vsega našega napredka in temelj vsega našega dela in zato ostrne vedno enaka in zato je danes ista, kakor je bila v predvojnih časih in zato oo bili vsi naši zaslužni ljudje njeni pristaši. Za narodno čutečega Jugoslovana zato tudi sploh ni pojmljivo, da bi bilo Jugoslovana, ki ni njen odločen pristaš.
Če pa je tako, zakaj potem ne bi tudi vsi Jugoslovani aktivno delali za njeno zmago? Ali ni zato pasivno obnašanje že dokaz slabe volje? In ker je tako, zato je tudi naravno, da je predsednik vlade general Živkovih v svojem pomembnem govoru v Dubrovniku brez ovinka-povedal, da si naj po vladni deklaraciji z dne 4. julija vsakdo sam pripiše posledice svojega obnašanja, Se ne bo podpiral sedanjega državnega reda, če ne bo aktiven sodelavec«.
Treba je, da so bile te besede povedane, ker so nekateri menda še vedno mnenja, ko da živimo v najlepši idili, ko lahko vsakdo dela, kar se mu zljubi in tudi lenari po svoji volji. Toda mi ne živimo v nobeni idili, temveč naš narod je v največji borbi, da si zasigrira svoj napredek in da si ohrani to, kar so mu s krvjo priborili njegovi največji sinovi. V borbi pa se štejejo samo pristaši in nasprotniki in zato je v borbi vedno samo eno vprašanje: kdo je z nami in kdo proti nam.
V	vladni deklaraciji je to prvič naznačeno, v izjavi predsednika vlade pa je to naravnost povedana in sedaj ee ima vsak dri; ■'ljan odločiti za eno ali drugo stališie. Kakor komu drago, le eno je neizogibno, da se polovičarstvo ne more trpeti in da ee mora vsak odločiti, ali se uvrsti med nasprotnike ali pristaše režima in sicer brezpogojne. Ali — ali! Vsako drugo stališče je z nacionalnega in državnega stališča nesprejemljivo, ker napredek ustvarjajo le celi možje in ne polovičarji,
Pariz, 7. avgusta, p. Kakor se doznava s službene strani, bo Briand sedaj, ko je zbral vse odgovore, resumiral dosedanje uspehe svoje akcije in potem sporočil vsem interesiranim državam, koliko se je akcija za ustvaritev Panevropske unije približala svojemu cilju. Trde, da bo Briand v tej noti predlagal, naj bi skupščina Društva narodov, ki se sestane septembra v Ženevi, izvedla načelno debato o tem vprašanju in določila principe, na katerih bi se mogla urediti Panevropska unija.
Današnji »Temps« resumira odgovore vseh 26 evropskih držav in pravi, da oni, ki se vztrajno trudijo spraviti v debato veljavne mirovne pogodbe in na kakršenkoli način sprožiti revizijo teh pogodb v svojo korist, skušajo kajpak dokazati, da je treba za osnovo Panevropske unije vzeti načelo popolne^ »enakosti« in »enakopravnosti« vseh držav. To je sicer samoposebi razumljivo, pravi »Temps«, ker se ne more predpostavljati, da bi se brez prave enakopravnosti, ki temelji seveda na mednarodnem pravu mirovnih pogodb, združili vsi evropski narodi.
»Journal« pravi, da odgovori na Brian-dovo noto ne kažejo ravno najlepše slike, ker se iz njih vidi, da skušajo države vsa nasprotja med posameznimi evropskimi državami spraviti v razpravo. Toda tudi to bi se dalo odstraniti, ker je \sem jasno, da »e v diskusijo ne morejo vpletati vprašanja, ki so z veljavnimi pogodbami končno rešena. Dobrodošla pa je inicijativa Veliko Britanije, da se Društvo narodov angažira v tej akciji. S tem je utrta pot in olajšan posel za uresničenje Briandovega načrta. Načelni diskusiji v skupščini Dru-
Bcrlin, 7. avgusta. Voditelj narodno-soci-jalistične stranke Hitler je imel volilno zborovanje v Frankfurtu ob Majnu, na katerem je govoril tudi o zunanje političnem položaju Nemčije. Kot Avstrijec — kajti Adolf Hitler je iz Avstrije in ni niti nemški državljan — se ni omejeval v svojem govoru le na položaj v Nemčiji, temveč je govoril o nemštvu sploh. Govornik je na-glašal, da ima nemški narod premalo ozemlja, da bi se mogel na njem preživljati, nikdar še le razvijati.
Takemu položaju se da napraviti konec le na te-le tri načine: s povečanjem ozemlja, z zmanjšanjem prebivalstva, ali z industrializacijo in izvozom. Ker bi prostovoljno zmanjševanje prebivalstva v obliki omejevanja porodov vodilo v degeneracijo in resno propast, preostaja izbera le še med povečanjem ozemlja in industrializacijo. Ker pa je ta poslednja — industrializacija — dovedla Nemčijo v sedanji nevzdržni položaj, je rešitev edino v politični moči meča.
Govornik je dalje silovito napadal na zborovanju mednarodnjaštvo vseh vrst, kakor tudi pacifistično gibanje.
Berlin, 7. avgusta. Sodeč po zadnjih informacijah iz uradov posameznih strank,
Liege, 7. avgusta. AA. Belgija je te dni središče mnogih mednarodnih kongresov. Počenši s 3. avgustom zaseda v Liegen pod pokroviteljstvom belgijskega kralja Alberta mednarodni kongres za domačo vzgojo. Včeraj je bila svečana sklepna seja, ki so se je udeležili zastopniki 40 držav. Na tej seji je govorilo šest govornikov, med njimi delegat jugoslovanskega ministrstva prosvete dr. Aleksander Arnautovič kot zastopnik Jugoslavije. Dr. Araautoviča v Liegeu že poznajo z udeležbe na nekem nedavnem kongresu, ki je bil v tem mestu, in zato je bil zelo toplo pozdravljen, ko se je pojavil na govorniškem odru.
Dr. Arnautovič je v začetku svojega govora pozdravil belgijski narod, brata vseh narodov, ki si želi miru. Nato se je z globokim spštovanjem spomnil delavnega, naprednega Liegea. V svojem nadaljnem govoru se je dr. /. •nautovič spomnil vseh veličin in bed, vseh radosti in bolečin, vseh nesreč družinskega življenja, ki ga je sama priroda določila kot najboljši način za izpolnjevanje nalog 'človeške usode. Nato je govornik pojasnil nastanek zadrug in naglasil, da temelji vse življenje v Jugoslaviji na rodbini. Ko je dr. Arnautovič napravil lepo primero med belgijskim in jugoslovanskim suverenom, o katerih je rekel, da sta prav tako dobra roditelja kakor dobra suverena, je 600 kongresistov začelo burno vzklikati in pritrjevati.
Kongres je nato pazljivo poslušal Izvajanja dr. Amautoviča, ki je poudaril, da so srbske, makedonske, črnogorske, dalmatinske, hrvatsko in slovenske rodbine jlalo ono rodbino, Jo_ je en jugoslovanski
štva narodov se ni mogoče več izogniti, ker je to zahtevala Velika Britanija, ker so vse evropske države v svojih odgovorih na Briandovo spomenico enodušno izjavile, da se pri ustvarjanju Panevropske unije ne sme zapostavljati Društvo narodov.
»Journal des Džbats« je mnenja, da bo mnogo težav, če se bo hotel uresničiti Briandov načrt. Iz odgovorov evropskih držav se jasno vidi, da se one v najvažnejših vprašanjih ne zlagajo. Nekatere hočejo, da bi v Panevropsko unijo vstopili tudi sovjetska Rusija in Turčija, druge pa tega nočejo. Tudi obstoje popolnoma nasprotna mnenja glede organizacije evropske zveze in ureditve njenih ondošajev do Društva narodov. Dva važna razloga morata prisiliti Brianda, da bo oprezen. Anglija se proti-
vi	temu. da bi bila P-^evropskn unija tako organizirana, kakor si to zamišlja Briand. Ni dvoma, da Velika Britanija ne bi hotela vstopiti v Panevropsk unijo, če bi ta imela biti samo Društvo narodov v miniaturi. Za uresničenje Briandovega projekta bi bilo usodno, če bi se Velika Britanija umaknila, ker bi v tem slučaju ves projekt gotovo pade v vodo. Na drugi strani pa se države, ki bi hotele, da se uničijo sedanje mirovne pogodbe, trudijo, da Evropo zmedejo. To pa mora imeti Briand pred očmi.
Pariz, 7. avgusta. AA. Listi priobčujejo odgovor švicars’:e vlade na Briandov memorandum glede evropske federacije. V svojem odgovoru Švica v načelu pristaja na memorandum, priporoča pa respektira-nje organizacije Društva narodov in 'čim tesnejše sodelovanje v goen^arskih in po-lil-Juih vprašanjih, problem varnosti pa naj se prepusti Društvu narodov.
so imeli vztrajni poskusi, da bi se doseglo zbližanje med novo državno in ljudsko stranko, vendar nekoliko uspeha. Po teh poročilih je gotovo, da je voditelj ljudske stranke Scholz končno pristal na to, da se bo vršil sestanek med vodilnimi osebami državne in ljudske stranke.
Ta sestanek je napovedan za v četrtek in gotovo je, kot se zatrjuje, da se ga udeleži s strani ljudske stranke tudi Srliolz sam. Glavni zastopnik državne stranke pa bo Hoepker-Aschoff, ki je eden izmed treh šefov državne stranke. Ni gotovo, ali bo prisostvoval konferenci tudi Koch-Weser.
Praga, 7. avgusta. »Venkov« prinaša članek iz Drezdena, v katerem trdi, da pri novih volitvah ne bodo imela uspeha stremljenja demokratske stranke, ki zagovarja zvezo s Francijo. Demokratsko stranko podpirajo banke in velika industrija, vendar je izgubila veliko število svojih starih pristašev zaradi protisemitskega razpoloženja nemških razredov. Navzlic temu te izgube ne pridejo v korist socijalnim demokratom, nego narodnim-socijaiistom, ki smejo upati na mnogo zvečano število glasov. Vse to kaže, da ne smemo z optimizmom gledati v bodočnost demokratičnih strank, ki slonijo na demokraciji.
za domačo vzgojo
narod. Jugoslavija, je rekel dalje dr. Arnautovič, hoče s svoje strani doprinesti vse, da bodo vsi narodi združeni v eni skupni rodbini in da bo vsak narod prežet z rodbinskim duhom, a to ne zato, da bi ustvarili evropsko, ameriško ali avstralsko rodbino, nego da bi uresničili sen belgijskega pesnika Verhaerna, namreč da se ustvari ogromna harmonična sinteza — velika družina človeštva.
Po končanem govoru dr. Arnautoviča so bilo prirejene Jugoslaviji burne ovacije. Kongresisti odidejo danes v Bruselj, kjer jih sprejme belgijski kralj Albert.
Porast žitnih cen v Budimpešti
Budimpešta, 7. avgusta, d. Skokoma povišani tečaji na ameriških borzah, ki so jih povzročile katastrofalne vesti o suši v Ameriki, so imeli za posledico, da so se tudi v budimpe-štanskem terminskem prometu tečaji znatno zboljšali. Pšenica in rž je notirala danes za 40 točk višje. Pšenica je notirala za oktober 19-25 pengd za marec 21, rž za oktober 12-86, koruza za avgust 17-80, za maj pa 18-20 pengS.
Angleški premog za Jugoslavijo
Wales, 7. avgusta, n. V tukajšnjm premogo-kopnih krogih se širijo glasovi, da so jugoslovanske državne železnice na tukajšnjem tržišču sklenile pogodbo, po kateri bodo v bodoče na vvaleškem trgu kupovale po 100 do 150 tisoč ton bricketskega premoga. Ta naročila bodo uživala kredit za dobo treh let. Garancijo provza-me baje angleška vlada«.
Nove spletke Heimwehra proti dr. Schobru
Dunaj, 7. avgusta, d. Zadnje dni so se pojavile ostre in na vse strani razpletene intrige heimvvehrovcev in drugih avstrijskih desno-radikalnih elementov proti vladi dr. Schobra. Glavna teinja teh elementov je odstranitev kan-celarja dr. Schobra io poljedelskega ministra inž. Schumy-ja pod vsakim pogojem. Nato naj bi krščanski socijalci sestavili vlado, ki bi bila heimwehrovcem mnogo prijaznejša in innogo bolj naklonjena. Ta vlada naj bi si stavila za program, da se izvrše čim preje v Narodnem svetu vse one zadeve, ki jih je dr. Schober odložil na jesensko zasedanje, tako v prvi vrsti novi zakon o zveznih železnicah, reforma zakona o socijalni skrbi za brezposelne, nova razdelitev državnih izdatkov na posamezne pokrajine, naposled pa reforma volilnega zakona, ki bi stopil v veljavo in uporabo že pri pomladanskih volitvah v dunajski parlament.
Taka nova vlada je za desnoradikalne stranke nujno potrebna in bi bile njej poverjene tudi' volitve. Heimwehrovcem je zelo neprijetno, da sta njim dva vplivna funkci.jonarja vlade zelo nenaklonjena in sovražna, zlasti minister inž. Schumy. Te želje nemških radikalnih elementov in heimwehrovcev pa se ne bodo izpolnile, kajti proti njim so strnjeni nemški nacijonalci, velik del krščanskih socijalcev in kmečka zveza. Vsi ti nočejo ničesar slišati o kaki izpre-membi vlade, odnosno demisiji kancelarja dr. Schobra.
Pogajanja med Francijo in Italijo napredujejo
London, 7. avgusta, n. Današnji »Daily Tele-graph« prinaša obširno poročilo Iz Pariza, v katerem se trdi, da so že v toku pogajanja med Francijo in Italijo za ureditev nekaterih političnih vprašanj. Ta pogajanja se morajo dovršiti še pred pomorskim sporazumom med Italijo in Francijo. V prva vrsti se sedaj obravnava vprašanje italijanskih kolonistov v Tunisu. Istočasno se vodi razprava o razmejitvi med Tunisom in Tripolitanijo. Na terenu dela že mešana francosko-italijanska komisija strokovnjakov. Zato je upati, da bo vprašanje razmejitve med Tunisom in Tripolisom kmalu urejeno.
»Daily Herald« opozarja na nevarnost, da bi se z zavlačevanjem pogajanj med Francijo in Italijo utegnil ojačiti oboroževalna tekma ne samo na morju, temveč tudi na suhem. V dokaz te svoje trditve navaja >Daily Herald«, da so Italijani vrgli velik kontingent čet na francosko mejo in da je ob istem času tudi Francija vse svoje čete, ki so bile v Porenju, koncentrirala v Savojl.
Deset milijonov brezposelnih
Ženeva, 7. avgusta, n. V zvezi z vestjo, da je število brezposelnih v Angliji prekoračilo 2 milijona, objavlja Mednarodni urad dela statistiko brezposelnosti po vsem svetu. Urad dela računa, da je brezposelnih na svetu 10,000.000; čo pa se prištejejo še člani njihovih rodbin, potem trpi 50,000.000 ljudi zaradi brezposelnosti. Dve tretjini brezposelnih odpade samo na Evropo. Na 100.000 delavskih rodbin odpade na Poljskem 56 tisoč brezposelnih, v Nemčiji 34, v USA 20, na Norveškem 19, v Avstriji, Vel. Britaniji 15, na Madjarskem 14, na Švedskem in v Avstraliji 13, na Danskem in v Kanadi 12.
Amerikanci na evharističnem kongresu
Zagreb, 7. avgusta, k. Z brzovlakom iz Ljubljane je dospelo danes v Zagreb iz Amerike 81 kongresistov, ki so prišli na evharistični kongres. Goste so lepo sprejeli, pozdravil jih pa je škof dr. Premuš. Pri sprejemu je bilo pevsko društvo »Branimir« in železničarska godba.
V	imenu gostov se je eden izmed njih lepo zahvalil za prirejeni sprejem.
Imenovanja in upokojitve
Beograd, 7. avgusta. 1. Na predlog finančnega ministrstva je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, po katerem je bil imenovan za višjega finančnega poverjenika Anton Muc, finančni poverjenik v glavnem oddelku finančne kontrole v Celju; vpokojeni pa so bili po službeni potrebi Ivan Nesti, višji poverjenik pri finančni direkciji v Ljubljani, Milan Borandič, višji poverjenik v Čakovcu, in Josip Volavšek, poverjenik finančne kontrole pri glavnem oddelku v Prevaljah.
Beograd, 7. avgusta. 1. Po odredbi finančnega ministrstva sta napredovala za glavni knjigovodji v Dravski finančni direkciji v Ljubljani Marija Arh-Stanič in Alfonz Končan.
Smrt Ilije Stanojeviča
Beograd, 7. avgusta. 1. Včeraj je umrl znan\ beograjski Igralec in književnik čiča Ilija Stanojevič v 71. letu starosti. Stanojevič je bil v, Beogradu ena najbolj znanih osebnosti iz beograjskega bohemskega življenja.
Kolera v Afganistanu
Teheran, 7. avgusta. AA. V Afganistanu razsaja kolera. Doslej je zahtevala 200 človeških' žrtev.
Angleški koncerti v Jugoslaviji
Beograd, 7. avgusta. 1. 18. t. m. pride v našo državo skupina angleških pevcev in komponistov iz Londona ki bodo priredili svoje koncerte v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani.
Žrebanje razredne loterije
Beograd, 7. avgusta. 1. Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije so dobile premijo 200.000 Din št. 37.189, 80.000 Din št. 2183, 60.000 Din št. 37.862 in 40.000 Din št. 84.002,
Vremenska napoved.
Dunaj, 7. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Najpreje mrzli val s padavinami in ohlajenje zraka na zapadu in jugu Alp. Jutri spremenljivo hladno yreme,
Hitler za politiko ognja in meča
»Rešitev Nemčije edino v politični sili meča« — Zbližanje med državno in ljudsko stranko
Zaključek kongresa
Govor dr. Arnautoviča izzove bir . ovacije kongresa našemu in
belgijskemu vladarju
u.
o
Gornjigrad, 7. avgusta.
Danes zjutraj je v Gornjem gradu umrl znani turist, vpokojeni učitelj Fran Kocbek. Pokojnik si je stekel velike zasluge v oni dobi, ki je potrebovala značajne Ln vztrajne ljudi v borbi za domačo grudo in narodne svetinje. Kocbekove zasluge za razvoj nase turistiike 90 pa neprecenljive. Njegovo delovanje med narodom kot učitelj in voditelj je imelo vspeh zlasti na gospodarskem polju. Pokojnik je zastavil svoje najboljše sile, da z zadrugami, posojilnicami in društvi dviga in osamosvoji naše delavno kmetsko ljudstvo.
Našo turistično strokovno literaturo je obogatil z deli s trajno vrednostjo o Savinjskih Alpah itd. Neumorno je sodeloval do zadnjega tudi v strokovnem in dnevnem časopisju.
Fran Kocbek je bil rojen 28. januarja 1863. v LoSiškem vrhu pri Radgoni. Prvo učiteljsko mesto je nastopil v Zalou. Iz Rečice je bil nato premeščen v Gornjigrad, kjer je služboval in delal do smrti. Vpokojen je bil 1. 1922. V svojem 40. letnem bivanju v Gornjem gradu si je za vsestranski razvoj kraja pridobil nevenljive zasluge. Za svoje zasluge na prosvetnem polju ije bil odlikovan z redom sv. Save VI. in V. stopnje.
>0 ',iSnemu šolniku, požrtvovalnemu planincu, nai .nemu delavcu, boritelju za jugoslovansko misel ohranimo časten spomin.
Tujci v naši industriji
Celje, 6. avgusta.
Pod tem naslovom je prinesel »Jugoslovan« hvalevreden članek iz »Jugoslovanskega Lloyda«. Žalostna resnica je, da zaposluje naša industrija na odgovornih mestih same tujce, tembolj dela to industrija, ustvarjena s tujim kapitalom. To ni samo narodna sramota, ampak velika narodnogospodarska škoda.
V	Celju in okolici imamo velika industrijska podjetja, ki zaposlujejo dosledno na odgovornih in dobro plačanih mestih tujce, češ da so nepogrešljivi in da ni domačih moči. Ta trditev je pa samo pretveza, krinka, pod katero se skrivajo tujci. Mi imamo svojih strokovno izobraženih ljudi dovolj, katere pa industrija odklanja. Namešča jih samo na brezpomembnih mestih.
Že po sedaj obstoječih zakonih bi lahko tu posegla vmes inšpekcija dela in pa ministrstvo za socialno politiko.
Res je, da imamo celo vrsto industrij, ustvarjenih s tujim kapitalom. Kdo pa te industrije vzdržuje? Naš slabo plačan delavec in pa kupna sila našega naroda. Ta dva faktorja omogočata, da se njih premoženje množi. Tuja industrija ne pride k nam zapravljat svojega denarja, ampak množit svoje premoženje. Ščiti p pa tudi država s svojo carinsko politiko.Vsega tega bi se moiala industrija zavedati in omenjene komponente njihovega naprs- a upoštevati, pa bi morala priti do edino pravilnega zaključka, (la spada industrijo v naši državi naš človek.
Pravilno izvaja omenjeni članek, da se naj ustvari komisija naših priznanih strokovnjakov, ki bi pregledala delo vseh podjetij in ugotovila stalež zaposlenih tujcev, kolikor so ti potrebni ali nepotrebni. Prepričan sem, da bo rezultat ta, da imamo najmanj 95% nepotrebnih tujcev, ki popolnoma lahko izostanejo, ker se morejo nadomestiti z istotako kvalificiranimi našimi ljudmi. Zadnji čas je, da napravimo red in da zbrišemo sramoto laži-nacionalizacij, ki so jih zakrivile naše takozvane »gospodarske kapacitete«.
Obstoječe stanje ne pomeni samo velike gmotne škode za naš narod in državo, ampak tudi veliko moralno škodo. Ti tujci niso samo nehvaležni, oni nas tudi zaničujejo, hodijo pri nas prislužen denar zapravljat v inozemstvo, se posmehujejo naši strpnosti in nekulturnosti, kakor se imajo navado izražati.
Temu mora biti konec in odgovorni čini-telji imajo dovolj moči, da napravijo red.
Vsi na Jelo
(Iz učiteljskih vrst).
S podpisom mirovnih pogodb smo tudi Jugoslovani dobili svoj lasten dom. Da bi se v njem res dobro počutili, d., bi v njem udobno živeli, bi ga bili morali čimprej opremiti in urediti. In res: deset let smo urejevali in opremljali. Toda kako, s kakšnim uspehom ?1 Le malo je še manjkalo in naše razd.apane politične pri ike bi ga bile upropastile. Bil je že skrajni čas, da je naš pogumni in odločni vladar iztrgal krmilo države iz rok deloma nesposobnih, od politične strasti zaslepljenih ali pa celo brezvestnih politikov ter prijel sam zanje, da privede »naš čolnič« v varno pri-s'f*mšče lepše bodočn .sti.
Sodeč po sedanjih uspehih, nimamo niti najmanjšega povoda, da bi malodušno gledali v prihodnost Pač pa j? dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana, da sodeluje pri >renavljanju države Nihče ne sme biti le pasiven opazovalec. Le tedaj bodo napori kraljevske tflade in podrejenih ji moči res aspešni. Na delo tedaj, da nadomestimo, kar smo v desetih letih zamudili! Vsak-d , naj se pa tudi zaveda, da ni nezmotljiv! Kot državljan nimam le pravice, ampak je moja sveta dolžnost, da opozarjam odločilne činitelje na razne hibe v javnem življenju in na eventuelne kvarne posledice napačnih ukrepov.	M.
Strah dolenjskih krajev
Po lepih vinorodnih krajih okoli Krškega in bližnjih občinah se je zadnje čase pojavil 33 letni tolovaj, srednje in močne postave. — Srepe sive oči poveša in preži na plen. Je pravi poklicni svedrovec, ki izvršuje svoj posel po noči in pri belem dnevu. Najraje poseča kmečke domačije, ko so domači zaposleni na polju ali v vinogradih. Kot vlomilec je zelo spreten in dobro ve, kje bo imel najlepši in najlažji uspeh. Svoj svedrovski posel izvršuje že nad mesec dni, kajti popreje je presedel večletno kazen.
Sredi julija je prikolovratil v vasico Rogačico pri Škocijanu. Pri belem dnevu popoldne je vlomil v hišo posestnika Josipa Kuharja. Prebrskal je vse kote ter pobral vso, kar je imelo kako večjo vrednost. Odnesel je razno obleko in perilo, dragocenosti in gotovine za 7000 dinarjev. Posestnik Kuhar je oškodovan za 1450 dinarjev. Po tatvini se je pojavil v Stari vasi pri Škocijanu, kjer je vlomil v hišo posestnika Antona Hrastarja. Ukradel mu je amerikansko zlato uro in druge predmete v skupni vrednosti 1800 Din. Orožniki so tolovaja začeli zasledovati, a ga še niso ujeli.
Začetkom avgusta se je ta strah dolenjskih krajev pojavil v Krškem. Vlomil je v gostilno Ed. Kriegerja Od tu je odpeljal dva kolesa in sicer Kriegerjevo kolo, vredno 2000 Din s tovarniško številko 0179523 in kolo nekega mesarskega pomočnika, vredno 1300 Din s tovarniško številko 241448. Isto noč je vlomil tudi v krško občinsko bolnico, od koder je odnesel razne jestvine in okrepčila v vrednosti 970 dinarjev. Tolovaj se je pojavil še na drugih krajih. Sedaj so mu že na sledu in orožniki ga bodo, kakor kaže, v najkrajšem času prijeli.
Naše občine grade nove šole
Ljubljana, 7. avgusta.
Povsod v Dravski banovini je opažati živahno gibanje in tekmovanje občin za gradnjo novih in modernih osnovnih šol, ki bodo v p-nos naši banovini.
V Preski pri Medvodah grade moderno, šest-razredno šolo za Presko, Medvode in ostale vasi. Te dni so postavili že streho, Stavba je na zunaj popolnoma dovršena. Solo je zgradilo stavbno podjetje Miroslav Zupan Iz Ljubljane. Temelj za šolo, ki stoji v bližini župnišča v Preski, so začeli kopati 2. marca t 1. Končali so z deli prejšnji teden. Stroški za šolo so praračunani na 1,350.000 Din. Poleg šole bo občina zgradila tudi lepo stanovanjsko hišo za učiteljstvo. Cez zimo bodo izvršena notranja dela, tako mizarska, pleskarska in inštalacijska. Do junija prihodnjega leta bo šola otvorjena.
Načrte za šolo je napravila ljubljanska »Teh-na«, ki pa sta jih v nekaterem pogledu izpre-menila stavbenik Miroslav Zupan in profesor srednje tehnične šole v Ljubljani gosp. inž. V. Škof.
Kakor nam dalje javljajo, bo prihodnje leto pričela graditi novo osnovno šolo tudi občina v Smledniku. Tudi drugod bo že letos dograjenih ali prenovljenih več šol.
Most čez Soro pri Medvodah
Medvode, 7. avgusta.
Kakor smo že včeraj med dnevnimi vestmi javili, je gradbeni n.inister odobril gradnjo novega mostu čez Soro pri Medvodah. Gradbena dela so poverjena Ljubljnaski gradbeni družbi. Stari leseni most je namreč porušila velika povodenjska katastrofa pred tremi leti. Močno valovje je takrat leseni most raztrgalo na dvoje in hkratu odneslo velik del brega. V nevarnosti je bila tedaj tudi prva mala hiša ob mostu. Po povodnji so napravili zasilni most, ki ne more zadoščati silno razvitemu avtomobilskemu prometu v smeri proti Gorenjski, kajti deželna cesta, ki vodi čez ta most, je bila tudi na tem mestu prav nerodna. Gradbena direkcija v Ljubljani je izdelala načrte za nov most in tudi načrte za prenos deželne ceste.
Zgradil se bo železni reparacijski most kakih 200 m nad sedanjim provizoričnim lesenim mostom. Preložila pa se bo tudi cesta tako, da bo šla mimo kolodvora in lesnega skladišča tvrdke Bohinjec čez most in mimo nekdanjega sokolskega, sedaj državnohigijenskega doma na staro deželno cesto.
Ljubljanska gradbena družba je prevzela le postavitev opornikov za železni most in gradnjo ceste za izlicitirano vsoto 912.73109 Din. Družba prične še letos z gradnjo, čim prejme od gradbenega ministrstva odobritveni sklep. Most bo dograjen šele prihodnje leto. Otvorien bo pa sredi prihodnjega poletja.
iesreče in nezgode
S kolesom ob konfin.
Včeraj dopoldne se je po Kamniku vozil z moškim kolesom 9ietni učenec osnovne šole Janko Balantič. S kolesom je tako nesrečno zavozil v obcestni kamen, da se je prevrnil ter si zlomil levo roko. Popoldne je bil prepeljan v ljubljansko bolnico.
Lestva mu padla na nos.
V Trbovljah je včeraj dopoldne popravljal 2lletni kleparski pomočnik E. Valenčak neki žleb pri neki trboveljski hiši sredi trga. Hotel je postaviti k žlebu lestvo. Nesreča je hotela, da mu je lestva spodrsnila. Padel je in lestva na njegov no9, tako da mu je zdrobila nosno
KuKup«
Ljubljanski Zvon
Vedno iznova je treba podčrtati dejstvo, da »Zvon« vse bolj in bolj preplavlja mladi rod
—	dejstvo, ki je vredno vsega zanimanja in skrbi slovenske kulturne javnosti. Vedno pogosteje se javljajo mladi obrazi in iz nekaterih izmed njih bodo gotovo zrastle osrednje postave slovenske literarne tvornosti za dogleden čas. Starejši rod je pač dovolj močan in ploden, da mu ni še treba dajati rok navzkriž in da upravičeno čakamo od njega še močnih, živih stvari, toda reviji so v tekočem letu dali mladi svoj pečat.
Zadnja (dvojna) številka »Zvona« je prinesla dvoje pesmi Staneta Kosovela, Borkov esej
o	poeziji Zorana Dučiča in Debeljakovega o Fredčricu Mistralu in pa tri Trdinova pisma Rudežu. V književnih poročilih pretresa Vidmar pet zvezkov Finžgarjevih zbranih spisov in Levstikov prevod Sela Stepančikova, Budal poroča o Calvijevein prevodu Cankarjevega Mojega življenja, Preobraženskij je napisal po-smrtnico Vladimirju Majnkovskemu, ki je pred meseci izvršil samomor. Ves ostali prostor je zavzela mladina — saj pripadata mladini tudi Jarc s svojim široko zasnovanim študentovskim romanom in Šnuderl s svojo Pravljico o rajski ptici — o teh dveh stvareh bo treba spregovoriti, ko bosta končani.
Pesmi so — poleg Ene bolesti Srečka Kosovela — prispevali Ocvirk, Premru in Onič; prvega stance odlikuje gladka, lahka forma, Pre-
mrujeve pesmi so polne neke teže in dobrega miru, Oničevi soneti (Fabrika, Samotna pokrajina, Žalujoča kurtizana) so značilni za iskanje in smer tega našega, Izmed mladih morda najbolj v tragiko časa zajetega poeta.
Prozo so napisali Kresal, Grahor in Košak. Kresalova Vejica španskega bezga je zanimiva zaradi svojevrstnega podajanja stvari — zdi se, da se je vsa mlada slovenska pisateljska generacija šolala ob Hamsunu in da po njem išče neke nujne sinteze med starim individualističnim literarnim psihologizmom in zahtevami sodobnega kolektivizma. Grahorjev fragment Pri gospe Murmovski je poln nekega drobnega optimizma in očituje zavidljiv dar za stvari širokega koncepta. Košakov Stražnik je kratka, preprosta epizoda in na prijeten, nevsiljiv način osvetljuje naš čas. Zalarjev dramatski odlomek Na prelomu, ki je že s svojim prvim odlomkom, objavljenim svoj čas v Mladini, vzbudil veliko pozornost, je prav uspel poizkus, kako se da slog narodne pesmi združiti z risanjem sodobnega sujeta.
V	esejističnem delu je Mohoričeva objavila studijo o dramatiku Leskovcu, Ocvirk pa o koncu gledališke sezonu.
Narodna starina. Izšel je 21. zvezek tega časopisa za zgodovino in etnografijo južnih Slovanov, ki izhaja štirikrat na leto v Zagrebu in ga ureja dr. Josip Matasovič, univerzitetni profesor v Skoplju. Zvezek prinaša naslednje razprave: Dr. Ferdo šišid, Postanek današnjega geografičnega termina »Dalmacija« (v francoskem jeziku); Jože Rus, Prometno-geografska dinamika gornjega Jadrana s posebnim ozirom na Jadranska vrata in Trst; dr. Grga Novak,
Jedan anonimni rukopis iz 1775/6. godine o dalmatinskim Zagorcima (Morlakima), Primorcima
i	o Otočanima; dr. Mirko Kus-Nikolajev, Motiv životnog stabla na obrovačkom koporanu; dr. Branimir Gušid, Starinsko ruho na otoku Mljetu. »Narodna starina« se naroča v Zagrebu 6, poštni predal 14, cena zvezku je Din 2i‘—.
Samorodnost, št. 5/0, prinaša Severjeve članke o kiparju Kosu, Bulovčevi, Zajcu in doslej neznanem pisatelju Are Grabeljšku, ki objavlja tudi odlomek socialnega romana in pesnitve, in pa reprodukcije Kosovih stvari, Bulovčeve, Michelangela in Bambičevih karikatur.
Preveč knjig na Angleškem. Medtem ko vse panoge gospodarskega in kulturnega življenja v Angliji živijo v težkih stiskah in krizah, pa knji-gotrštvo cvete kakor menda še nikoli. Tako je knjižna produkcija prvih šest mesecev tekočega leta zrasla nasproti istim mesecem lanskega leta za silne procente: leposlovje za 108%, tehnične razprave za 86%, politične za 73%, pedagoške za 46%, mladinska književnost za 45%. Romanov izide v Angliji povprečno 100 na teden. Ču-jejo se glasovi, da bo treba to poplavo kako zajeziti in književni trg ekonomizirati na ta način, da bodo izhajale samo literarno vredne stvarj.
Opera ima bodočnost. Lunačarski, bivši sovjetski prosvetni komisar, je na neki dis-kuziji o vprašanju opere nedavno izvajal: Naš proletarec rad gleda socialne drame, toda kmalu se utrudi ob njih in potem gre za oddih v opero, recimo poslušat »Oar-men«, kjer ga sprejme bogastvo barv in umetniško razkošje. Nobene pravice nimamo, da bi se borili zoper ta nagon, ki je najbolj življenjski izmed vseh socialnih in bioloških nagonov in ki se izraža v zahtevi: Dajte veselja 1 Zato je treba tradicijo opere ohraniti.
kost. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil trbo veljski zdravnik, nakar se je 8 popoldanskih vlakom odpeljal v Ljubljano v bolnico.
Težka nesreča na Martinovi cesti
Ljubljana, 7. avgusta.
Danes točno ob 18 30 se je na Martinovi cesti pod železniškim mostom primerila težka nesreča, ki je izzvala med tamošnjim prebivJMstvom globoko sočutje.
Na travnikih okoli kolinske tovarne so se danes popoldne igrali otroci delavskih družin, ki stanujejo v baraki ob kolinski tovarni. Med njimi je bila tudi Justina Naglič, 7-letna hčerka vdove po železniškemu uslužbencu, ki je kot snažilka voz zaposlena na glavnem kolodvoru.
Ko so se otroci nehali igrati, eo plezali na železniški most na Martinovi cesti Tudi mala Justina je šla na most. Tu pa je is gubila ravnovesje ter se prevrnila. Padla je približno 5 m globoko na cesti tlak. Deklica je na mestu obležala nezavestna. Takoj so na mesto prihiteli očividci, med njimi stražnik Tomšič, ki je hitro telefonično obvestil reševalno postajo o težki nesreči. Sam je kratko sporočil postaji.
—	Na Martinovi cesti težka nesreča. Nujno rešilni avto! Ne vem, ali je deklica živa ali mrtva!
Rešilni avto z dvema reševalcema je takoj odbrnel na kraj nesreče. Reševalca, ki sta ugotovila, da deklica še živi, sta Nagličevo hitro naložila na avto in odpeljala v bolnico. Vsa rešilna akcija je bila izvršena z največjo naglico v teku ene minute.
Vdova Nagličeva stanuje v baraki ob kolinski tovarni. Vsi njeni odrasli otroci, kakor tudi ona so čez dan zaposleni, samo Justinca Je doma ter sama sebi prepuščena.
Justinca Nagličeva je dobila zunilnje in notranje težko poškodbe ter si je tjpjbrže tudi pretresla možgane. Njeno stanje je smrtno nevarno.
Kakor nam iz bolnice pozno v noč javljajo, je ponesrečena Justina Naglič prišla kmalu, ko so jo pripeljali v bolnico, k zavesti ter se milo ozirala okrog po usmiljenih sestrah in zdravnikih. Nagličeva nima težjih zunanjih poškodb, pač pa notranje. Igrala se je skupno s sestro ter je z otroci plezala po mostu. Upati je, da jo ohranijo pri življenju.
Sfohrilslvo
Sokolski zlet v Gornjem gradu. Na veliko sokolsko prireditev, ki se vrši v nedeljo 10. avgusta t. 1. v Gornjem gradu, bo vozil poseben avtobus. Odhod v nedeljo ob 8. uri izpred Narodnega doma, vrnitev iz Gornjega grada ob
19.	uri. Cena za osebo za celo vožnjo samo 40 Din. Avtobus bo vozil samo. če se do petka 8. t. m oglasi dovolj udeležencev. Prijave sprejema br. župni tajnik Cepin v Celjski posojilnici. Kdor se prijavi, je v vsakem slučaju obvezan plačati voznino v znesku 40 Din. Na razpolago je samo še 10 sedežev.
Sokolska prireditev na Polzeli. V nedeljo 3. t. m. je imelo Sokolsko društvo Polzela svoj vsakoletni javni nastop. Prihitela so na Polzelo tudi sosedna sokolska društva, zlasti so bila dobro zastopana Št. Pavel, Št. Peter in Braslovče. Pod skupnim vodstvom društvenega načelnika br. Orešnika so izvedli člani, članice, naraščaj in deca obojega spola 11 telovadnih točk, ki so vseskozi prav dobro uspele. Zlasti so se postavili člani (34 po Številu) s prosthui vajami. Orodna telovadba pa je pokazala, da imajo tudi društva v Savinjski dolini zelo dobre telovadce. Skupno število pri telovadbi sodelujočih je znašalo 178. Za velik trud in požrtvovalnost gre zaslužena pohvala načelniku, načelnici in vodnikom posameznih vrst. Med telovadbo je pozdravil zbrane Sokole in Soko-lice ter mnogobrojno občinstvo župni delegat br. dr. E. Mejak, ki je v svojem govoru opisal pomen SKJ in njegov sedanji položaj v državi ter izrekel nekaj ostrih besed na naslov še vedno skrivaj delujočih nasprotnikov sokolskega pokreta.
f*s?imci?she vesli
p Otroški vrtci na Goriškem. Goriški prefekt, bivši odvetnik in italijanski iredentist v Trstu, Dompieri, je predlagal italijanski vladi, naj nemudoma ustanovi v Goriški pokrajini sto otroških vrtcev. »Picolo« utemeljuje potrebo tega nujnega vladnega ukrepa takole: V krajih, kjer govorijo ljudje kraško in soško narečje (tako se menda sedaj v Italiji imenuje slovenščina, op. ur.), samo šole ne zaležejo: za te kraje so otroški vrtci neobhodno potrebni. Otroci rabijo namreč dandanes dve do tri leta, preden pričnejo umevati in govoriti nacionalni jezik (italijanščino op. ur.). V krajih, kjer otroških vrtcev še ni, je daues nadnormalno mnogo otrok, ki morajo ponavljati prvi razred osnovne šole. Nekateri otroci ostajajo v prvem razredu celo po tri leta baš zaradi tega, ker jim nacionalni idiom ne gre v glavo. V Goriški pokrajini, ki obsega soško in vipavsko dolino, idrijsko in soško kotlino, trnovsko planoto in del tržaškega krasa, Brda in Hrušico, je 190 osnovnih šol in 50 otroških vrtcev, ki so seveda do kraja italijanski. Prihodnji mesec bodo na Goriškem otvorili štiri nove otroške vrtce — vrtove itali-janstva, kakor jih naziva omenjeni tržaški list, in sicer v Brestovici in Kostanjevici na Krasu, v Števerjanu, v Brdih in v Kalu pri Kanalu.
p Žrebanje tržaškega posojila 1914. 1. sep tembra bo v tržaški mestni hiši 16. žrebanje obveznic tržaškega posojila iz leta 1914. Izžrebane obveznice bodo šest mesecev nato izplačane, u) sicer po 108 lir za 100 nominalnih lir pri konvertiranih obveznisah, po 60 lir pa za 100 nominalnih kron pri obveznicah, ki niso bila konvertirane.
Dnevne
— Danes, v petek 8. avgusta odpadejo zaradi službene odsotnosti običajni sprejemi strank pri banu Dravske banovine, gosp. inž. Dušanu Sernecu.
— Novinarska vest. Slovenski dopisnik zagrebških »Novosti« in beogradskega »Vremena«, g. Oton G. Ambrož, Je napravil v šoli za rezervne artilerijske oficirje pri Komandi artilerij- osješke d'v; " ' oblasti s prav dobrim uspehom izpit za rezervnega artilerijskega podporočnika, in je zopet nastopil svojo dopisniško službo v Ljubljani.
— Zastopnik Bate v Zagrebu. V Zagrebu se mudi zastopnik znane svetovne tovarne za čevlje Bata iz Zlina. Prišel je z namenom, da poišče primeren teren v naši državi za ustanovitev podružnice Batove tovarne za čevlje. Tovarno hočejo še letos spraviti pod streho. A kje jo bodo zgradili, še ni določeno.
— Tabor ZSV na Brezju. Kljub temu, da polo-'v •>' vožnja za udeležence in njih svojce za tabor Zveze dne 10. avg. na Brezjah ni bila dovoljena, se slavlje vrši po običajnem sporedu isti dan in lstotam. Odkrili bomo obenem ta dan tudi spominsko ploščo padlim tovarišem iz Brezij, '»rala bo železničarska godba Sloga, pel bo zbor zbranih tovarišev. Tovariši, kdor pač more, naj pride.
— Rakuša ai pižiran v Beogradu. Z novo dramsko sezijo se poslovi od gledališča v Osijeku slovenski igralec Rakuša; angažirala ga Je beograjska drama.
— Evgenij Cirikov se bo nastanil v Ljubljani. Znani ruski pisatelj Evgenij Cirikov, ki Je bival spomladi delj časa v Jugoslaviji, Ima namen se stalno naseliti v Ljubljani.
— Iz Hubadove žnpe JPS. — Vsa včlanjena društva naj študirajo sledeče skladbe: Emil Adamič: »Oče naš«, moški zbor (župa); Anton Foerster: »Umr^ Je mož«, moški zbor (Glasbena Matica); Zorko Prelovec: »Zadnje slovo«, moški zbor (»Zbori«); Emil Adamič: »Zabučale gore«, (Teče voda), mešani zbor (»Zbori«).
V	oklepajih je naveden založnik, pri katerem se dobe partiture, oziroma glasovi. — Odslej so »Zbori« oficijelno glasilo Hubadove župe JPS. Župna uprava bo objavljala svoje okrožnice in vesti v »Zborih«. — Župni pevovodja prosi odgovora na svoji zadnji dve okrožnici (koncert, skupni nastopi).
— Za Malejevo mater. Pisec članka o bivanju naših učiteljev UFS v Velaluki g. Mrovljč nas je prosil, naj nakažemo honorar, ki bi ga prejel za članek, fondu za Malejevo mater. — Tako smo storili; darovalcu pa hvala. Vzgled naj bo še mnogimi — Za fond Malejeve matere je poslal v upravo »Jugoslovana« še dr. M. Novačan iz Celja 100 Din. Nabrana vsota znaša doslej Din 4859-50.
— Predpisane kopalne obleke. Na zadnji občinski seji v Sremski Mitroviči so sklenili, da morajo imeti kopalci v javnih kopališčih obleke, ki niso krajše od 20 cm nad kolenom in morajo biti iz neprozorne tkanine. Zenske ne smejo imeti več samo trikoja, temveč tudi krilo, ki mora segati do 20 cm nad kolenom.
— Statistika konkurzov v Beogradu. V mesecu juliju je bilo v Beogradu napovedanih 1610 meničnih protestov, 523 konkurzov, prostovoljnih poravnav 3, prijavljenih je pa 97 novih konkurzov.
— Zadovoljiv letalski promet na progi Zagreb—Sušak. Od otvoritve letalske proge Praga—Zagreb in Zagreb—Sušak je dospelo v Zagreb z letalom 74 potnikov. Iz Sušaka je priletelo 49 potnikov, kar Je zadovoljivo število, $e pomislimo, da naši ljudje še nimajo tolikega zaupanja v leteče železne ptiče. Nesreča »e ni pripetila v tej progi nobena, le enkrat Se Je moralo letalo na poti iz Zagreba na Sušak fearadi slabega vremena vrniti.
' — Harakiri trgovca. V Senti je izvršil samo-foor ugleden trgovec iz Starega Bečeja Joso fDoroslovački. Po neki operaciji se ga je polastil strah, da bo umrl in odtlej je večkrat j|zjavil, da si bo sam končal življenje. To je tudi res storil. Prerezal si je trebuh in vrat.
— Velika poneverba. Državni pravdnik je v Subotici ovadil Ilijo Lepedata, direktorja Mestne hranilnice, in Josipa Mayesinga kot sokrivca pri veliki poneverbi, ki jo je izvršil direktorjev namestnik Luka Benič- Kradel je jlenar že od L 1924. Pred meseci so poneverbo, iti presega en milijon, slučajno odkrili. Benič Se je še pred aretacijo ustrelil. Aretacija omenjenih dveh je vzbudila v mestu senzacijo.
— Tragedija 16 letnega dekleta. Pred dnevi je umrla v Novem Sadu 16 letna Maša Bugar-'ska, ki se je zastrupila, ker ji starši niso dosolili, da bi vzela za moža mnogo starejšega čevljarja Stevana Vlahoviča iz Curuga.
— Vreme. Vreme je še vedno nestanovitno v vsej Dravski banovini. Barometer se je začel dvigati ter je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana )760-7, Maribor 7612, Zagreb 760-4, Beograd 760, Skoplje 760-3, Sarajevo 7601, Split 759, Rab 759 in Vis 759. Termometer Je včeraj ob
7.	kazal: Ljubljana 16, Maribor 17, Zagreb 19, Beograd 22, Skoplje 24, Sarajevo 18, Split 25, Rab 23 in Vis 22. Oblačnost je bila v državi od 0 do 10, v Ljubljani in Mariboru 10, drugod samo od 0 do 8. V Ljubljani je bilo včera zjutraj močno megleno. Relativna vlaga od 55 do 90 odst., v Ljubljani 88 odst., v Mariboru 85 odst. V Ljubljani Je bila včeraj najvišja temperatura 23 C, a najnižja 14-4 C.
Sirite .»Jugoslovana**!
Cjubljana
Petek, 8. avgusta 1930. Katoličani: Cirijak. Pravoslavni: 26. julija, Godeslav.
Danes imajo nočno službo lekarne: Bahovec, Kongresni trg, U s t a r, Sv. Petra cesta in Hočevar, Šiška.
 «-------
■ Pozivi Na policijski upravi na Bleiweisovi cesti naj se zglasi oni približno 85 let stari moški, ki je v nedeljo v tivolski restavraciji momentano prišel ob um ter pustil tam 800 dinarjev gotovine. Njegov denar hrani policijska uprava.
■ Pogrešan. 2e od nedelje 3. t. m. pogrešajo 27 letnega kleparskega pomočnika Vikt. Puca, stanujočega na Tržaški cesti št. 27. Od doma e odšel omenjenega dne popoldne. Vzel je s seboj kopalne hlače. Oblečen Je bil v rjavo obleko, rjave polčevlje in siv klobuk. Pri sebi
e imel uro in 200 Din gotovine. Ni izključeno, da se je Viktorju Pucu primerila kaka nesreča. Kdor bi vedel kaj o njem, naj javi g. Gustavu Pucu, kleparskemu mojstru na Tržaški cesti štev. 9.
■ Policijski drobiž. Policijski upravi je bilo včeraj prijavljenih 6 manjših tatvin, med njimi tatvina 2 koles, dalje telesna poškodba, 3 kalilci nočnega miru, 2 osebi zaradi nedostojnega vedenja, prestopek železniškega obratnega reda, kršitev naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in 8 prekrški cestno-policij-skega reda. Včeraj je bila aretirana samo neka ženščina zaradi tajne prostitucije.
■ Nove tatvine koles. Ta mesec Je bilo v Ljubljani ukradenih že sedem koles Včeraj sta policijski upravi prijavila Andrej Ficko in Ivan Gantar tatvino koles. Prekmurcu, zidarju Andreju Ficku Je bilo v sredo z dvorišča hiše št. 19 v Zeleni jami odpeljano 1200 Din vredno kolo. Tatvine je osemljen neki mlad postopač. Iz veže gostilne pri »Kolovratu« je bilo odpeljano 600 Din vredno, črno pleskano kolo monterju mestnega vodovoda Ivanu Gantarju. Tat je neznan.
Mari&oi5
m Izlet v Apače. Za izlet v Apače na prvo slovensko veselico v nedeljo 10. t. m. Je v zaprtem elegantnem avtu na razpolago še precej sedežev po 50 Din, v treh navadnih odprtih pa še nad polovico po 30 do 40 Din tja fn nazaj. Na sporedu prireditve so nastopi raznih pevskih in tamhuraških zborov, šaloigra, ples itd. Zadnji dan prijav je sobota 9. t. m. Prijave sprejema Narodna obrana v Narodnem domu od 18. do 20. ure. Doplačila zn čakanje ni. Ob zelo močno deževnem vremenu bo izlet Izostal in se bo denar vrnil. — Narodna obrana, Sokolska župa, klub »Meja«, Jadranska Straža.
m Pogreb Antona Šramla. V sredo popoldne so na Magdalenskem pokopališču položili k večnemu počitku tragično preminulega dijaka Antona Šramla. Pogreba se je poleg drugega občinstva udeležilo tudi mnogo profesorjev in dijakov. Žalne pesmi so peli učiteljiščniki, govorila pa sta profesor Baš in neki pokojiti1—v sošolec. Njegov grob so pokrili z lepimi venci in šopki cvetlic.
m Iz počitniške kolonije. V počitniški koloniji kraljice M- 5je v Šmartnem -a Pohorju je bilo doslej sprejetih že okrog 300 dečkov in
člani zagrebške operete so za časa svojih počitnic gostovali v Mariboru in Rogaški Slatini. Velik uspeh njihovih večerov Je na mah osvojil mnogoštevilne tvste in ostal povsod v prav lepem spominu.
Velik uspeh sta osobito dosegla g. Ciliti in ga. Zličar, ki sta s svojo izvrstno kajkavščino izzvala salve smeha.
Na sliki vidimo marljive igralce, ko se razposajeno vesele Rogaške Slatine.
Pri nas obstoja mnogo potujočih družin, ki so dale precejšen kader dobrih igralcev umetnikov. Karakteristično je, da si vsi igralci žele
deklic, deloma na stroške občine in banovine, deloma za plačilo. Otroci so po večini iz Maribora, mnogo pa jih je tudi od drugod, tako iz Celja 10, Ptuja 2, Slovenske Bistrice 4, Varaždina 10, Ljubljane 13 itd.
m Veselica Rdečega križa v Krčevini. Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini bo priredil v nedeljo 10. t. m. popoldne v gostilni Kekec v Krčevini veselico, katere dobiček je namenjen za uboge šolarje.
m Obiski v Ljudski knjižnici. Tukajšnjo Ljudsko knjižnico so si te dni ogledali: slovenski rojak prof. I. Vuga, knjižničar v Budjejevicah na Češkoslovaškem, pisatelj innirednik »Ljubljanskega Zvona« Fran Albrecht ter publicist Božidar Borko. Vsi trije so na počitnicah v mariborski okolici.
m Mirni dnevi. V Mariboru so nastopili mirni dnevi, aretacij je malo; v sredo je bila n. pr. aretirana ena sama oseba. Prijav Je policija prejela sicer 15, nanašajo se pa večinoma na eestne predpise za avtomobile, motocikle in kolesa. Poročila so bila 8.
m Znak cesarja Karla. V sredo je prišel na tukajšnje policijsko predstojništvo brezposelni hlapec Valentin Justin in javil, da je izgubil svojo poselsko knjižico. Med pogovorom Je pa službujoči uradnik opazil, da ima Justin na klobuku znak z glavo pokojnega cesarja Karla, zato mu Je napovedal aretacijo. Ker sumijo, da ima na vesti Se druge grehe, so ga obdržali v zaporu.
m Težka avtomobilska nesreča pri Brester-nici. V sredo zvečer okrog 19. ure se je hotel z lesom natovorjeni tovorni avto tvrdke Me-jovšek tz Maribora v bližini Brudermanove gostilne v Bresternici izogniti nekemu kmečkemu vozu, ker pa je vozil s preveliko brzino, se Je pri tem zvrnil v bližnji jarek. Na avtomobilu je bilo več oseb, ki so se pa k sreči le lažje poškodovale, le 271etnt delavec Franc Kosar je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnico. V domačo oskrbo so pa poleg tega oddali tudi še neko 10-letno delti5''" Šoferja TMra Variča so orožniki aretirali. Avto Je še sedaj v jarku.
m Gasilska slavnost v Št. liju. V nedeljo, dne 10. t. m. priredi »Prostovoljno gasilno društvo v Št. Dju« v Slovenskih goricah svojo prvo vrtno veselico, čisti dobiček je namenjen za dobavo brizgalnice in drugega prepotrebnega gasilskega orodja.
m Prodaja starega materijala. V osredniem skladišču materijala državnih železnic v Mariboru bo 22. t. m.licitacija glede prodaje raznega starega materijala, kakor papirja, starih voznih listkov, stekla itd.
m Dve licitaciji. V nedeljo 10. t. m. ob 10. url dopoldne bo v Razvanju pri Mariboru licitacija občinskega ribolova, popoldne ob 15. uri pa istotam licitacija občinskega sadja.
m Z enim strelom dva srnjaka je te dni ustrelil v Spodnjem Doliču lovec Ivan Potočnik iz Pake. V revirju Stenici pri Vitanju so se pojavili gamzi, kar je za tamkajšnje kraje velika redkost.
mNczgoda pri delu. V četrtek okrog 6. ure zjut-aj je 331etni Franc Vraško. posestnik v Nebovi pri Sv. Petru pod Mariborom popravlja1 na dvorišču voz; ker pa je dvorišče strmo, se je voz premaknil in ga vrgel na tla. Pri tem je dobil težje poškodbe na bokih in so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v tukajšnjo bolnico.
m Vprašanje mestne trošarine. O vprašanju uvedbe mestne trošarine, odnosno mitnine je načelno razpravljal mestni svet v torkovi tajni seji. Ker je zadeva izredno kočljiva, obenem pa
združeno z njihovim položajem.
Običajno obstoje skupine, sestavljene iz nekoliko malih in neznanih igralcev, kojim bi bila glavna naloga, da v prvi vrsti širijo zavest in ljubezen do gledališke umetnosti.
Ni čuda tedaj, da so zagrebški umetniki povsod bili sprejeti z vročo simpatijo. Njihovi »šlagerji« izvrstno uspevajo, čeprav je njihov repertoar prepojen in večinoma sestavljen iz nemških kabaretnih komadov. Vendar je njihova igra tako prepričevalna, da jih dviguje nad povprečnostjo kabaretov in sličnih šantanov.
tudi zelo važna, Je bilo soglasno sklenjeno, da se bo o tem vprašanju še podrobno in temeljito razpravljalo. Po sedanjem stanju mestnih financ je skoraj gotovo, da bo mitnina uvedena, ker sicer ne bi bilo mogoče niti približno uravnovesiti proračuna za prihodnje leto.
m Kaj je z mestno zastavljalnico? V seji mestnega občinskega sveta dne 31. maja 1. 1927. je takratni poročevalec za prvi odsek g. dr. Kukovec podal zanimivo poročilo o zadevi že davno potrebnega prevzema sedaj v zasebnih rokah poslujoče zastavljalnice po mestni občini, odnosno o zadevi ustanovitve nove. Takrat se je sklenilo, da se bo zadeva še proučila in se bo preštudiral tudi statut ljubljanske mestne zastavljalnice. Mestnemu knjigovodstvu je bilo naročeno, da izdela rentabilitetni načrt, nakar se bo definitivno sklepalo. Kolikor je javnosti znano, se pa o tem od takrat vse do danes še ni razpravljalo in sklepalo in tako Maribor še vedno nima svoje javne zastavljalnice, čeprav bi brez dvoma bila potrebna in tudi — rentabilna!
m Asfaltiranje pločnikov. Na seji občinskega sveta se je v torek vnela živahna debata zaradi oddaje asfaltiranja pločnikov za 250.000 Din privatnemu podjetju. Nekateri občinski svetniki so upravičeno naglašali, da bi ta dela lahko izvrševala občina v lastni režiji Tozadevni predlog Je bil tudi sprejet m Avto v jarkn. V sredo zjutraj je padel v bližini Gornje Kungote nek osebni avto v jarek in pokril pod seboj šoferja. Ljudje, ki «o prihiteli na pomoč, so šoferja, ki je po srečnem naključju ostal nepoškodovan, rešili iz mučnega položaja. Avto je utrpel večje poškodbe.
Celic
* Nočno lekarniško službo ima od jutri naprej do prihodnjega petka lekarna pri »Križu« na Kralja Petra cesti.
* Pokvarjen vodovod. Včeraj zjutraj je bilo vse mesto nenadoma brez vode, ker je na vodovodu v bližini Vojnika nastal defekt. Vendar so škodo kmalu preprečili. Skraini čas je, da se uresniči^ načrt novega vodovoda na Savi.
* Celjski lokali brez godbe. Ker se bo menda novi zakon o avtorskih pravicah začel izvajati tudi v Celju, to se pravi pred vsem v javnih Iokolih z godbo, nameravajo podjetniki godbo sploh opustiti. Podjetniki oziroma kapelniki bodo morali, če obdrže godbo, vsak komad v naprej javiti zvezi avtorjev in od vsakega komada plačati tantijeme. Naj bo temu kakorkoli, na vsak način ne bodo niti Celjani sami niti letoviščarji zadovoljni s tem, da ne bo v celjskih kavarnah in gostilnah godbe. Podjetniki naj vprašanje tantijem tako uredijo kakor se je to zgodilo po drugih mestih.
* Najdba. Zvezek Mozartovih sonat se je našel v Benjamina Ipavca ulici. Dobi se na policiji.
* Dirko v proslavo svoje 30 letnice priredi klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo, 17. avgusta. Na predvečer bo polževa tekma ob
20.	uri pred magistratom. Naslednji dan sprejem dirkačev na ciljih, ob 10-30 povorka po mestu, ob 15. pa velika veselica v Gozdni restavraciji, igrala bo godba dravske divizije.
* Obiranje hmelja v celjski okolici in v Savinjski dolini se je pričelo. Včeraj so prispele prve zbiralke; večinoma so iz savske banovine. Kakšen bo zaslužek, je drugo vprašanje.
* Izgube. Henrik Findeisen, stanujoč Za kresijo, je na božji poti na Brezjah izgubil svojo črno listnico^ s 1150 Din in potnim listom. — Angela Petrič je_ v parku Izgubila črn svilen plašč. Josip Radgevir jd od bolniškega pokopališča do mesta izgubil denarnico z 80 Din. — Neža Ger-hart je na Bregu izgubila srebrno verižico, vredno 450 Din.
* Rešilni avto. Nedavno smo na tem mestu izrazili svoje mnenje, da se ne strinjamo z namero, da se nabavi star osebni avto, ki se naj preuredi v rešilnega. Od druge strani se sedaj ugotavlja, da bi bilo sicer priporočljivo, nabaviti nov rešilni avto, da pa to s doslej nabranimi 70.000 Din ni mogoče, zlasti ker bi se moralo s tem denarjem še opremiti ambulanca rešilnega oddelka. Slejkoprej pa je naziranje onih, ki se za to stvar zanimajo, da se z nabavo in adaptacijo starega osebnega avtomobila ne bo nič doseglo, ker je takemu avtomobilu sojena le kratka doba trajanja in nastane potem zopet vprašanje: ali novi rešilni avto ali pa stari adaptirani osebni avto. V ostalem pa je razlika v vsotah malenkostna, ker bi adaptacija silno veliko stala. Dobro je, da Sfdaj apelirajo na dobrotnike, ki naj posodijo manjkajočih 50.000 Din, in je treba temu samo pripomniti, da so v drugih manjših krajih dravske banovine že zdavnaj spravili toliko denarja skupaj da so mogli nabaviti nov rešilni avto.
* Žarnica še ni požar. Predsinočnjem po 22. uri so mestne gasilce pozvali, češ da gori v mestu. Gasilski avto se je hitro odpeljal pred znano trgovino g. Stermeckega na Kralja Petra cesti. Ker ni bilo ključev, so vrata s sekirami odbili in vdrli v drugo nadstropje, kjer so stanovalci nasproti ležeče hiše opazili ogenj. Gasilci so se pa takoj vrnili, kajti ognja ni bilo, la žarnica, ki so jo pozabili zvečer ugasniti, je razširjala luč, ki je bila kot odsev ognja.
“Radie
Radio Ljubljana, 8. avgusta: 12-30 plošče 13-00 časovna napoved, borza, plošča. 13-30 is današnjih dnevnikov. 18‘30 Kuharjev šramei kvartet. 19-30 gospodinjska ura, gdč. Cilka Kre-kova. 22-00 koncert radio kvarteta (gg. Jeraj Bravničar, Feršnik, Eržen). Vmesne solospeve poje g. Janko, operni baritonist. 22-00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Radio, Beograd, 8. avgusta: 10 30 plošče, 12 45 opoldanski koncert, 19-00 predavanje, 19-30 večerni koncert radio kvarteta, 20‘30 koncert akademskega okteta, 21-45 koncert radio kvarteta (nadaljevanje). 22-45 sprehod po Evropi.
Gostevanje članov zagrebške operete v Sloveniji
potovanj. To se jim zdi kot samoumevno in
Važne komunalne zadeve v magistralnem gremiju
Ljubljana, 7. avgussta.
V	posvetovalnici mestnega magistrata se je danes ob 5. popoldne vršila seja magistralnega gremija pod predsedstvom župana dr. Puca. Gremiij je v splošnem razpravljal o raznih tekočih zadevah ter se je tudi dotaknil nekaterih javnih obnovitvenih del.
Gremij je dovolil ge. Čamernik-Lipovž, da sme na Miklošičevi cesti št. 7 otvoriti lokal za točenje mleka, kave, čaja in prodajo slaščic. Gremij se je načeloma izrekel o prošnji Domi-nikaCebina, da je podana potreba o ustanovitvi reklamacijske pisarne za železniške tovor-nine. Bila je njemu odobrena zadevna koncesija. Gremij je dalje dovolil Ivani Sirnik in tovarišem podaljšanje najema parcele v Poljanskem predmestju.
RAZNA OBNOVITVENA DELA.
Daljša debata se je razvila o poročilu mestnega gradbenega urada v pogledu raznih javnih in obnovitvenih del. Kamnoseški tvrdki Feliks Toman se odda renovacija Robbovega vodnjaka za 38.500 Din. Plenumu občinskega sveta pa se predloži zadevni predlog za dovolitev kredita. Stavbni tvrdki »Obnova« se je oddalo popravilo centralne kurjave v glavnih uradnih poslopjih mestnega magistrata za 25.000 Din. Stavbnemu podjetju inž. Franjo Tavčar je poverjena poprava škarpe in utrdb na Ljubljanskem gradu za znesek 271.800 Din. Utrdbe se imajo popolnoma moderno preurediti.
Gradnja žclezobetonskega mostu čez Grada-ščieo je odana podjetju Emil Tomažič za 181 tisoč dinarjev.
GRADNJA NOVIH HIŠ.
Magistratni gremij je nato razpravljal o novih stavbnih dovoljenjih. Gremij je odobril 39 od gradbenega urada izdanih stavbnih dovoljenj. Zgradilo se bo letos 13 novih hiš. Stavbno dovoljenje je bilo izdano med drugimi tudi Savezu grafičkih radnika za palačo ob Masary-kovi cesti odnosno ob nje in vogalu Miklošičeve ceste. Nove hiše bodo gradili: Matija Jež ob Dravski ulici, Marija Zor ob Aleševčevi ulici. Jerica Primc leseno stanovanjsko hišico ob Lampetovi ulici, Mravlje Olga ob Pleteršnikovi ulici, Pajman Marija ob Vodovodni cesti, Josip Matkovič in Jakob Kolman ob Soški in Mencingerjevi ulici, Janko Košir ob Podlimbar&kega ulici, Anton Snoj ob Ižanski cesti, Ivan Brian ob Vodovodni cesti, Ivan Ogrinc ob Alešovčevi ulici in Kerne Marija ob Dunajski cesti.
Gremij je tudi odobril stavbno dovoljenje za gradnjo velikega, dvonadstropnega gostilničarskega doma. Ta dom bo zgradila Gostilničarska Zadruga na Privozil. Zidati se bo pričelo v naj-krjšem času. Druga stavbna dovoljenja se nanašajo na razne adaptacije.
VPORABNA DOVOLJENJA.
Naposled je gremij izdal 15 vporabnih dovoljenj za nove stavbe in razne adaptacije. Popolnoma dograjenih je 9 novih hiš, tako hiša na Miklošičevi cesti, last Tomažičevih dedičev: Zdenke Peganove, U. Tomažič dn Lili Pliveli-
čpve.	•
Vzajemni zavarovalnici je bilo tudi izdano vporabno dovoljenje za njeno monumentalno {•alačo ob Miklošičevi in Masarykovi cesti.
S ostani
Poroka. Tukajšnji bančni uradnik g. Ivo Svet on gdč. Ivanka Vrečkova, učiteljica, sta se v ponedeljek poročila. Mlademu sokolskemu paru cbilo sreče.
Vodovod bo že letos dograjen. Nedavno so pričeli prt nas graditi vodovod. Gradi ga stavbeno podjetje Union iz Beograda. Po nekaterih trditvah bo vodovod še letos gotov. Stal bo približno 2 milijona Din. Tako bo končno vendarle dobilo naše mesto tako potrebno dobro vodo.
Mečica ob Savinji
Stavbna sezona. G. Lichtenegger si dela moderno hišo, v katero se lastnik namerava prihodnji mesec že vseliti. Tudi Kmetijsko društvo bode povečalo staro Tevževo hišo ter prizidalo eno nadstropje.
Mlačva. Pred leti se je slišalo pri nas ob času mlačve pokanje cepcev. Zadnja leta pa so si nabavili kmetje moderne mlatilnice, nekateri celo elektromotorje za njih pogon, katere je montiral g. Rejdko. Na ta način gre delo seveda bolj naglo od rok.
Nezgoda pri delu. 64-letni A. Venek, nočni nogo. Lastnik parne žage ga je takoj peljal v čuvaj pri tukajšnji parni žagi, si je zlomil levo Mozirje k zdravniku in na to v celjsko bolniš-nioo.
Irhovl/c
Pospešujmo naše narodno letalstvo. V nedeljo, dne 10. avgusta ee vrši v Sokolskem domu javna tombola Aerokluba kraljevine Jugoslavije. Tombola bo trajala od pol 10. ure dopoldne do večera. Možnost dobitka je pri tej tom-bli zelo velika, vsled česar je pričakovati, da bo imela popolen uspeh. Vsi dobitki bodo namreč v gotovini izplačani srečnim igralcem, katerim želimo obilo sreče.
Douglas Fairbanks, znan pod Imenom »Zor-ro«, nastopi v soboto v Sokolskem domu v svojem največjem filmu »Železna maska«. Ker vlada za ta velefilm veliko zanimanje, si naj vsak pravočasno rezervira vstopnico.
Ustanovitev srezke ekspoziture v Trbovljah. Ze pred leti zasnovani načrt ustanovitve sreske izpostave v Trbovljah bo, kakor vse kaže, v doglednem času vendarle realiziran. Po tem načrtu bi se izločile iz litijskega sreza industrijske občine Zagorje, Kotredež in Arziše, katerim je nedavno kraljeva banska uprava Dravske banovine stavila predlog, da se izjavijo za priklopitev k Trbovljam ali proti njej, če se ustanovi srezka izpostava. Kolike važnosti v gospodarskem in socijalnem oziru je združitev vseh industrijskih občin največjih rudarskih revirjev Zasavja pod eno politično oblast, 'dokazujejo skoraj soglasni sklepi občinskih odborov navedenih občin, ki so se izjavile za izločitev iz litijskega sreza in priključitev novoustanovljeni
politični ekspozituri v Trbovljah. Ker število prebivalstva v rudarskih revirjih hitro narašča, bo treba prej ko slej misliti tudi na naselitev drugih uradov, t. j. sodišča, davčne, katastrske uprave itd. Vsekakor najtežavnejšo stran bo tvorilo vprašanje uradnih poslopij in stanovanj uradništva, ker industrijske občine vsled kritičnega finančnega stanja, v katerem se vsled rudarske krize nahajajo, ne bodo mogle prispevati k gradnji potrebnih ubikacij, ki se bo morala izvršiti izključno na državne stroške. Zgraditi bi se morali tudi novi cesti, ki bosta spajali rudarske revirje Hrastnik in Zagorje s Trbovljami. Realizacija vseh teh načrtov bi sicer stala precej denarja, bila bi pa tudi ogromnega gospodarskega in socijalnega pomena ne le za celokupno prebivalstvo rudarskih revirjev, marveč tudi za okoliško prebivalstvo celega Zasavja.
Nepotrebno razburjenje. Včeraj opoldne se je med prebivalstvom pričela širiti razburljiva vest, da so se v jami vzhodnega okrožja pojavili dušljivi plini. Svojci rudarjev pa so se hitro umirili, ko je došlo iz jame obvestilo, da se ne gre za dušljive pline, marveč za neizgorele pline nekega bencinskega motorja, ki so dospeli do jamskega oddelka Neža I, kjer je bila zaposlena večja skupina rudarjev. Plini so onesvestili 5 rudarjev tega oddelka. Takoj poklicano rešilno moštvo jih je spravilo iz jame. Nekateri so prišli že med potjo k zavesti, ostali pa takoj na dnevu. Danes so ti delavci zopet nastopili delo na istem oddelku, ki je bil medtem prezračen.
ilagor/e
Starši, pazite na svoje otroke! Četudi se je že čestokrat opominjalo otroke, naj se ne obešajo na mimodrveče vozove in omnibuse, si nekateri tega ne morejo ali nočejo zapomniti. Za las je manjkalo, da ni v torek popoldne fantek neke gospč iz Toplic plačal svojo razigranost z življenjem. Naj služi sledeče še enkrat za opomin: V torek popoldne je peljal avtopodjetnik iz Toplic svoj omnibus po cesti proti garaži; fantek se je med tem obesil zadaj na rezervno kolo tako, da ga šofer seveda ni mogel opaziti. Pred garažo je šofer avto naglo ustavil, fantek je padel na tla in ker je tam teren malo viseč, se je omnibus pomaknil nazaj in le malo je
manjkalo, da niso šla kolesa preko njega. Le srečnemu naključju in dobri zavori omnibusa se je zahvaliti, da je odnesel deček zdravo kožo in — šofer sitnosti.
Lilija
Poroka. V Ljubljani sta se poročila zoboteh-nik g. Štoka Boris z gdč. Pirčevo Justo iz Litije. Bilo srečnoI
Nogomet. Pri nedeljski tekmi je S. K. Litija premagala S. K. Svobodo iz Ljubljane z 18 :1.
Trgovka z dekleti? Gdč. Dragar Draga, o kateri smo že poročali, so tukajšnji orožniki že aretirali. Imenovana je pri zaslišanju izpovedala svoje pravo ime Marčič Pavla, doma iz Dola pri Hrastniku. Pri njej so našli 8 stekle-nio »Fluld« in preko 100 Din gotovine. Aretiranka je sprva hotela popolnoma utajiti, da bi se pečala s prodajo sredstev za odpravo telesnega plodu. ^ Ko je spoznala, da so orožniki točno informirani, kakšna sredstva je ponujala strankam, se je izgovarjala, da je samo na zahtevo strank istim obljubila, da jim bo to sredstvo preskrbela.. Na vprašanje orožnikov, kdo jo je poslal, ni dala nobenega odgovora. Nato so jo izročili v zapore tukajšnjega sodišča.
Šmartno	"liiji
Nesreča. Pri tovarnarju Pavlu Knafliču je mlatilnica odtrgala Ivanu Zotlarju dva prsta leve roke, ostale mu pa grozno razmesarila. Prvo pomoč je ponesrečenemu nudil okrožni zdravnik dr. IJkmur, nakar je bil nesrečnež odpravljen v bolnico.
Vandali. V noči od nedelje na ponedeljek so do sedaj neznani vandali potrgali ge. Katri Berlot skoro celo vrtno ograjo. Orožniki poizvedujejo pridno za njimi.
Nov občinski tajnik. G. Franko Jeriha je ime-novanza občinskega tajnika pri občini Kresnice.
Kamnih
Gasilska veselica. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kamniku priredi v nedeljo,
10.	t. m. ob 3. uri popoldne v Mestnem parku veliko ljudsko vrtno veselico. Svira priznana kamniška mestna godba. Na sporedu je šaljiva pošta, ribolov, petje itd. Vstopnine ni. Sprejemajo se le prostovoljni prispevki, čisti dobiček je namenjen za opremo reševalnega oddelka.
Sejem. Veliki živinski in kramarski sejem bo v Kamniku v torek, 12. t. m.
Senzacija. V Kamnik je prispel	„i	vr-
tiljak, katerega smo že letos videli na velesejmu v Ljubljani.
Dr. Krek Miha
Slika z nedeljske kočevske slavnosti
Desno: -astopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Ra«"). Jovanovič pri proslavi 600-letnice Kočevja. Za njim: zastopnik ministrstva vojne in mornarice polkovrrk Kilar. Spredaj: Preds-dnik slavnostnega odi' 'tvokat dr. ArVtfiz Kočevja.
j	I javlja
!	| da je odprl
ADVOKATSKO	
	PISARNO
	v Ljubljani
	Miklošičeva cesta 21
nova hiša Vzajemne zavarovalnice
■|| Telefon 2912
Ivan Vouk:
Sšesnična novela
Prijatelj in urednik Peresnik me sreča na ulioi. Sila zaposlen mora biti kakor vedno, zakaj vidi se mu, da je hitel in se mu mudi. Obstane za hip pred menoj in mi reče: »Napiši mi novelo za jutri, pa prav gotovo. Oprosti, nima časa, zdravok Zadnje besede je govoril že med hojo, tako se mu je mudilo.
Jaz pa sem obstal sredi ulice in gledal za njim. Hotel sem ugovarjati, mu odpovedati, da ni mogoče novele kar tako iz rokava stresti, toda š- predno sem utegnil odpreti usta, je bil že za oglom, ker je drvel kakor brzovlnk.
Kaj si domišlja? Kako ukazuje? sem se jezil, istočasno pa sein pomislil, da ga ne morem pustili na cedilu. Prvič, ker je moj prijatelj, drugič,	ker	je	moj. nakazovalec honorarja, tretjič pa,	ker	je	v meni	nekaj pisateljskega po-
nosa, tretjič pa vrag nesi vse urednike, posebno pa take, ki žive z brzino 100 km na uro, kakor tale vihrač.
Sklep je bil torej narejen, namreč tak, da moram	novelo	napisati.	Za pisanje pa je treba
inspiracije.	To	ve vsak	drugošolec, to vem tu-
di jaz.
Toda kam bi šel po inspiracijo. Različni so kraji, kjer prodajajo to za pisatelje tako dra-g ceno reč. Nekateri hodijo ponjo v gostilno, se je lepo nalezejo in pišejo nato, da je v'-.-l 1 Ta način pa ni zame Prvič, ker nimam denarja, na upanje pa ne pijem (ker mi nihče m upanje ne da). Drugič pa se utegne zgoditi, <li se inspiracije tako naložim, da je ne pre-n?s“ni in poleni •. Ostalo bi pri inspiraciji, ali j.ima inspiracija ne more pisati, če se ti roka trese, se ti oči meglijo in ti v glavi blodijo s! rahovi.
Drugi ljubijo samoto svoje podstrešne sobice odkoder zaljubljeno gledajo domačo hčerko iz nasprotne hiše. Ta vrsta inspiracije je najceneje«, vendar pa ni uspeh vselej zajam-
čen. Jaz pa sem zagrizen sovražnik podstrešnih sobi* dn brezupnega osmaglevanja. Tudi se mi upir katerakoli ljubezen na daljavo.
Da se ne izgubim v kakšno dolgočasno filozofsko razpravljanje, naj povem takoj, da sem se odločil za Tivoli. In to najprej iz vzrokov gospodarskega značaja. Vsakdo ve, kako važna je danes „jspodarstvena veda. Drugič iz zdravstvenih ozrinov. Znano je, da slovenski pisatelji "d nek laj zanemarjajo higijensko vprašanje. Sebi in narodu v škodo. Prerano ležejo v grob. Na 'mer pokojni Cankar. Napisal je samo triduset knjig. Koliko bi jih bil lahko še... pa pustimo to.
Hajdi torej v Tivoli po inspiracijo. Tam ne manjka zaljublj nih parčkov in ljubezenskih idil. ^Kako lahko naletiš na inspiracijo. In lju-bezp,- ' novele še kdo bere, drugi podlistki pa so samo za urednike in za stavce.
Pa sem bil v parku. F^zno popoldne. Hlad, zelei.je, ugodje. Srečal sem več parčkov, opazoval, se poglabljal, inspiracije pa le ni ' ‘H biti od nikoder. Šel sem z roko v svoje dolge lase (nisem še plešast), se pogledal v rib-
'ak... Nič. Zavil sem navkreber. Vedno red-so postajali parčki. Prišel sem v sa.no-t°n kotiček. Daleč r ’ ndaj zadnji parček, &a-> >ta. tišina ... Nič.
Začel sem na glas citirati zaljubljene stihe nekega romantičnega pesnika, nato sem prenehal in se zamislil... Nič ... Sedel sem na klopco, podpirajoč si glavo z rokami in se ves obupan jezil na stokilometerskega vetrovnega urednika. Polagoma sem se umiril in začelo se mi je dremati.
Tedaj hkratu .. ihtenje, nežno ihtenje mlade ženske. V hipu je v mojem srcu zabrnela tista sladka stranica, no saj veste, kako v takih trenutkih zatrepeče naše slabotno srce.
Skočil sem pokoncu in šel proti smeri si rensko milega ihtenja. Tam — na klopi je sedela dekle, z rokami ai je pokrivalo obličje in jokalo.
Stopil sem k njej in dejal z najnežnejšim glasom, ki sem ga zmogel:
»Čemu jočete, gospodična?« Snela je roke z obličja ni pokazal se je lep obrazek mladega dekleta. Komaj razvit popek objokanih oči. Toda samo oči so se jokale, obrazek pa je bil docela neobjokan.
Nič ni odgovorila in se v boku okrenila od mene. Jaz pa se nisem dal kar tako odpraviti. Prisedel sem ter jo pričel tolažita in pregovarjati toliko časa, da me je pogledala.
Sam ne vem, kje sem vzel toliko mojstrske zgovornosti in gorečnosti. Gotovo je, da sem zabrenkal na prave strune mehkega ženskega srca. Med drugim sem ji dejal, naj mi zaupa svojo žalost, saj sem itak dvakrat starejši od nje (to je sicer nekoliko pretirano, pa žalibog prav malo), itd. itd.
Prevzel me je neki hipni ljubezenski zanos, kj je brez dvoma vplival na dekle. In tako sem zvedel, da je čakala »njega«, da ga ni, da jo vara in da ga sploh več ne mara. Ani, da ji je ime (kako dražestna imena si danes natikajo ženske).
Kajpak, da sem skušal poglobiti v njej sovraštvo do nezvestega fanta, nato sem se ji po-njdil za namestnika z vso previdnostjo premišljene ljubezenske strategije.
Polagoma sem jo prepričal. Ovil sem ji roko okrog pasu, ji ukradel prvi poljub, nato... toda kaj bi govoril... Končno mi je vrnila poljub, nato drugega, skratka, imel sem srečo in vse je kazalo kar najbolje.
Zares dražestno dekle, ^rednie rasti, plavih las, sivih oči... ne marate, da vam jo opišem ... no, pa ne Hkratu je rekla, da mora domov, in se oprostila mojega objema. Prosil sem jo seveda za sestanek za prihodnji dan, ki mi ga je tudi obljubila. Pregovoril sem jo, da se je še malo pomudila z menoj na klopci. Ravnokar sem jo hotel zopet objeti, ko me je nenadoma pahnila od seb , me jezno pogledala ter rekla glasno:
»Vsiljivec!« Nato je stekla po stezi navzgor in zaklicala radostno: »Rajko, si vendar pri"'l!«
Na stezi se je pojavil »Rajko«. Ne bom ga opisal, to ni važno, le to naj povem, da sem začutil oster trn v srcu. Obsedel sem na klopi. Sla sta proti mani, držeč se pod pazduho. Niti pogleda mi ni ona privoščila, ko sta šla mimo, on pa je zmagoslavno gledal predse. Med hojo sta -i nekaj šepetala in se smejala. Predno t.a izginila za ovinkom, se je ani naglo okrenila, me nosmehljivo pogledala ter mi... pokazala jezik. Iztegnila ga je ven, kolikor ja pač no-gla. To je zadnja slika moje idile tistega popoldneva. Ves potrt sem se pobiral proti do-nri . . .
Hkratu sem se spomnil na Peresnika in na novelo. Zaskrbelo me je, ker z inspiracijo ni bilo 'č več. Prijatelja Peresnika sem se bal. Vedel seir da mu moram takoj sporočiti, la mu ne morem poslati novele Toda kako? Ustno n >, a pač ne poza te. Zato sem mu vse natančno napisal, kako sem imel najboljšo voljo tt -'-.treči, toda tista nesrečna Ani je vse . e-pre’:la Še tisti večer je :nel r >io •» rokah.
Jaz sem vso noč mislil na lepo Ani. Kakšne . j danes ženske! Zakaj ima katerikoli Rajko več sreč’ pri takih le deklinah kakor !>a še takn resen in resnične ljubezni iščoči literat, kakršen sem jaz? Pa še ob novelo in honorar ne je pripravila.
*	* $
Pa me ni Pomislite. Naslednega dne «eiu bral v podlistku dnevnika pismo, ki sem ga pisal prijatelju Peresniku. Tako me je tudi prijatelj urednik prevari! in me javno osmešil Možno pa je tudi. da ni pogledal puma. amoak ga kratkomalo izročil slavcu. Pa naj je bile karkoli, prevara ali zmota: honorar mi ere 7,a ta podlistek bi mi moral Peresnik navoziti dvojni honorar, ker me je osmešil pred svetom Pa ga pe bo Preskop je
Na Studencu-Ig,9. julija 1930.
Zanimiva knjiga o Rasputinu
Slabotni car — Rasputinova pisma — Rasputin prerokuje svojo smrt in pogin carske rodbine
V	Parizu je nedavno izšla silno zanimiva knjiga o Rasputinu in o njegovi vlogi na ruskem carskem dvoru, ki jo je napisal bivši Ra-sputlnov tajnik Simanovič. V tej knjigi natančno opisuje RasputLna in njegovo delovanje, toda ne pove dosti novega o njem. V čisto novi luči pa nam slika pisatelj življenje in razmere ua tedanjem carskem dvoru.
Da je bil zadnji ruski car precej slaboten mož, brez vsake odločne volje in brez energije, to je že znana stvar. Brigal se je mnogo rajSi za cvetlice in tudi kvartal je mnogo rajše, kakor pa da bi se bil brigal za vladne posle.
Simanovič pa pripoveduje še dosti več o njem. »Redko kedaj se je zgodilo«, piše Simanovič, »da bi bil car po deseti uri dopoldne še popolnoma trezen. Največkrat je bil le lahko omoten, kar pa so opazili le tisti, ki so ga prav dobro poznali. Če pa je bil na večerji pri svojih gardistih, so carja vseh Rusov navadno popolnoma vinjenega nesli v kočijo in ga peljali v njegove sobe. V takem razpoloženju je bil car strašen. To so najbolj vedele ženske, ki so imele ž njim opraviti.«
»Kakor so poučeni krogi dobro vedeli, care-vič ni bil carjev sin,« piše Simanovič dalje. »Car Nikolaj je vedel za razmerje carice z nekim rusikim aristokratom, rekel pa ni nič. Carica pa se je v aristokrata resno zavarovala. Ko je car to zvedel, je poslal častnika v neki misiji v inozemstvo. Na potovanju pa je aristokratski oficir nenadoma umrl, a carioa je leta in leta žalovala za njim. Posledica njenega žalovanja je bila njena neznosna histerija in bi-goterija. Rasputin je za vse te razmere zvedel in je pisal carju in carici:	»Moji dragi ljub-
ljenci! Dunja mi je povedala vse. Bog nas bo rešil. Na Velikonoč se vrnem In bom vse uredil, Drej ne moreni Greh »mame« (carice) je
Danes milijjonarjji - jutfri berači
Veliki polomi na ameriških borzah so število obubožanih milijonarjev znatno povečali. Ljudje, ki so še včeraj prebivali v razkošnih palačah in se vozili v luksuznih avtomobilih in ki so imeli v bankah na razpolago milijone, da so si lahko privoščili, karkoli jim je srce poželelo, so bili naslednjega dne že popolni siromaki in večji reveži kakor vsak berač, kajti berači so vsaj vedeli, kam pojdejo zvečer spat, ti pa niso vedeli niti tega.
Za propadle in čez noč obubožane siromake, nekdanje milijonarje, so napravili sedaj v »kitajskem delu« Newyorka neko posebno zavetišče. Našli so tam neko kitajsko svetišče, ki je bilo na pol podrto, in to poslopje je sedaj kupilo neko dobrodelno društvo in ga za silo preuredilo za azil za nekdanje milijonarje. Postelj v tem azilu ni, ampak je samo slama natrosena po tleh, toda tudi na slami se da dobro spati.
Ta azil je nedavno obiskal neki ameriški časnikar v prepričanju, da bo tam naletel na najbolj čudovite usode človeških življenj. Res je našel tam propadlega milijonarja Filipa Concfensa, nekdanjega malega špekulanta. »Jaz s a pred 4 leti,« je pripovedoval milijonar časnikarju, »zaslužil z neko srečno špekulacijo v 5 minutah 2 milijona dolarjev. Lansko leto pa je prišel »črni petek,« in zopet sem v petih minutah izgubil 2 milijona dolarjev. Prej, dokler sem imel še milijone, sem bil zadov^ij^n z malimi dobički, tako s kakimi 100 ali 200 tisoč dolarji. Naučil pa sem se udobno živeti in sem pohabil, da zaslužim bolj po malem. Zato pa moram sedaj na svoja stara leta prebivati tukaj v azilu.«
Borzni magnati v Newyorku služijo še danes v minutah milijone in milijone. To se posreči včasih i njihovim »manjšim« tovarišem. Zado-s' pa včasih le inl nesporazum ali ka!.vna prav majhna napaka, pa postane iz milijonarja siromak ali pa iz siromaka milijonar. To se je v Ameriki vedno dogajalo, zlasti takrat, ko je nastopila ugodna gospodarska konjunktura.
Mnogi novi milijonarji so seveda zopet kmalu prišli pod kolesa, ki danes tudi stanujejo v zavetišču. Najbolj zanimiv pojav med temi siromaki je brez dvoma neki Livermoore. Ta gospod je bil najprej skromen borzni disponent neke male banke v Newyorku. Takrat se mu je posrečilo, da je v enem dnevu zaslužil en milijon dolarjev, danes pa nima niti ficka več. Do milijona je prišel s kapitalom od 5000 dolarjev, ki jih je bil podedoval. S tem denarjem je začel špekulirati na borzi za prodajo in nakup bombaža. Livermoore je dobil takrat siguren »tip«, da bo cena bombaža nenadoma silno padla, a ta padec da bo le umetno narejen, na kar bo cena toliko bolj poskočila. Livermoore se je po tej informaciji ravnal. Papirji bombažnih tvornic so res nekega dne silno padli in Livermoore jih je dobil po vsaki ceni, kolikor jih je hotel. Niso pa pretekle niti dve uri, ko se je začela cena dvigati in Livermoore je naredil en milijon dobička. Pri zadnjem borznem polomu pa je zopet prišel ob vse in danes je berač.
Zanimiva je tudi zgodovina Josipa Codley-a. Ta je bil skromen, majhen mešetar, ki je prišel ob premoženje vsled male pogreške. Nekoč je dobil nalog, naj kupi na borzi 5000 akcij ne-kesza podjetja. On je naročilo izvršil in kupoval partijo akcij za partijo, dokler mu jih ni manjkalo le še 50. V svojem računanju, koliko bo
treba prikriti. To bi bila sramota celo za kmeta, za carja pa je to še veliko hujše. Upajmo pa, da bo še vse dobro.«
Rasputinova pisma, naslovljena na »papa« in m. »mama« (carja in carico), so sploh najbolj zanimiv del te knjige — seveda, če so pristna. Iz vsake besede odseva silna moč in oblast, ki si jo je znal pridobita ta človek nad dvorom.
V	veliki množici pisem je najbolj zanimiv uasputinov testament, ki ga je napisal v navzočnosti svojega bankirja. Pismo je naravnost pro-roško in slove:
/Slutim, da bom še pred 1. januarjem mrtev. Zato hočem ruskemu narodu, hočem »papa« in »mami« in hočem otrokom ruske zemlje povedati, kaj naj store. Če me bodo ubili navadni morilci, zlasti če bodo to kmetje, potem se Tebi, o oar Rusije, ni treba nič bati za Tvoje otroke. Tii bodo potem še stoletja vladali. Če pa me bodo ubili plemenitaši, bodo njihove roke omadeževane s krvjo 25 let, pa se jim ne bo posrečilo njihove roke oprati od moje krvi. Oni bodo Rusijo zapustili. Takrat se bo brat dvignil proti bratu, klali se bodo in morili in 25 let ne bo nobenega plemenitaša v tej deželi. Car ruske zemlje 1 Če slišiš zvoniti zvon, ki oznanja Tvojo smrt, moraš vedeti eno: Če bodo Tvoji sorodniki zakrivili mojo smrt, ne bo ostal nihče od Tvoje rodbine, ne Tvoji otroci in ne Tvoji sorodniki živi več kot 2 leti. Ruski narod bo pomoril vse. Jaz grem, čutim pa potrebo v sebi, da carju povem, kako naj živi, ko mene ne bo več. Premišljuj, tehtaj in previdno ravnaj. Mene pa bodo ubili. Moli in bodi močan!«
Slike, ki nam jih daje nova knjiga o Rasputinu, so strašne in zelo pojasnjujejo razumevanje, zakaj je moralo v Rusiji priti do velikega prevrata.
njegovega dobička, pa je pozabil, da mu manjka le še 50 akcij in jih je kupil še 5000 namesto 50. Ko se je zavedal svoje napake, je bil vea potrt in uničen in silno ga je skrbelo, kje naj vzame denar za izplačilo. Sreča pa je hotela, da so akcije nenadoma skočile, tako da je ir jel že naslednji trenutek prodati svojih odvišnih 4950 akcij z dobičkom pol milijona dolarjev. Danes je revež, ki mora Iskati svoje prenočišče v nočnem azilu.-
Or. Bohumila Jakešova, prva odvetnica na Moravskem,
 ---------
Nesrečen konec svetovnega športnika
Pred leti je bil ljubljenec in miljen ec vsega francoskega ženskega sveta krepak in lep mladenič, ki so mu prorokovali sijajno bodočnost. Bil je to Raymond Vitet, ki je bil znan po vsi Evropi kot prvak v lahki atletiki. To je bilo pred 10. leti. Danes pa se je vse izpremenilo in konec Vitetov je ves drugačen kakor so pričakovali.
Te dni je stal pred sodiščem v mestu Beau-vais (Bovš) telesno in duševno strt mož, upadlih oči, truden, sklonjen — prava človeška razvalina. — S tresočim se glasom je povedal svoje ime: Raymond Vitet. Znano ime, ki je bilo nekdaj na ustih vseh. Seveda so bile takrat razmere drugačne. Takrat se nikomur ni niti sanjalo, da se bo moral narodni junak tudi enkrat zagovarjati pred sodiščem zaradi umora. Sreča pa je opoteča in usoda hodi svoja pota. Vitet, ki je bil privatno logar na posestvu izdelovalca letal Bleriota, je imel za šefa nekega starejšega moža Malleta. Med šefom in mla<,!m logarjem je vladalo že od vseg- začetka zelo napeto razmerje, vzrok te napetosti pa je bila lepa Jvonne, k ije služila na posestvu. Kaj sta imela stari šef in lepa uslužbenka me^ seboj, predno je prišel v službo Vitet, ni znano; res pa je, da je Jvonne, čim je zagledala mladega Viteta, bila takoj vsa v ognju Z! O’ ta zaljubila in poročila. Iz maši ja pa je stari Mallet Vitetu odpovedal službo.
Na francoski narodni praznik 14. julija pa se je Vitet silno napil. Tedaj je nesreča hotela, da je naletel na svojega bivšega šefa. Le nekaj besed — 'rugo jutro pa so našli st rega Malleta y gozdu ubitega.
Viteta so obdolžili umora in nedavno je stal pred porotnik5	>bil je	10 let. Njegova žena
pa, »"radi k 1	se i’	zgodilo, jo pa od-
šla v T riz, med tem ko je bil Vitet v preiskovalnem zaporu, in se tam poročila — z dru/ i.
Siegfried Wagner
Pred nekolimi meseci je v Beyreuthu umrla Kozima Wagner, pred nekolikimi dnevi pa Siegfried. Bayreuth sta zadeli v kratkem času dve težki izgubi, kajti oba sta bila gonilni sili tamkajšnjih slavnostnih iger. Siegfried VVagneir je kot komponist ubral čisto drugo smer ko njegov oče Rihard. Prvi je počel v slogu Meyer-
beerovem (Rienzi) ter si je s časom ustvaril svojo smer, ki prihaja zlasti v »Tristanu in Izoldi« do izredne veljave. Siegfried je menda čutil, da svojega očeta v tej smeri ne more doseči, zato se je naslonil na Humperdinoka (Janko in Metka) in na VVeberja, oziroma Lortzinga. Izogibal se je vsega umetmčenja in mu je šlo v glavnem za popularnost v izrazu. Napisal je menda desetero oper enodnevnic. Pri kritiki je gladko propadel; primerjave njegovih del z očetovimi so bile zanj porazne. Njegovi izrazni popularnosti ni manjkalo trivdjalnosti, do kake osebne note se ni mogel povzpeti nikdar. Nekoliko bolje je odrezal kot dirigent v Beyreuthu. Vendar so ga tudi tam zasenčili, v glavnem Hans Richter, Mottl, Mubk, Rihard Strauss in Furtvvtagler. Največjih zaslug si je pridobil kot režiser in še kot organizator. Nemci ž njim ne izgubijo mnogo, kajti v Beyreuthu je že tradicija, mogoče da celo pretirana. Francozi so se vragnerskega kulta otresli že z Debussijem, pri Slovanih pa se je pojavljal le tupatam, tako da je vpliv iz Bayreutha bil pri slovanskih muzikah minimalen in le prehodnega značaja.
Slavico Osterc.
m • »
Grde ženske so boljše žene kakor lepe
»U, kako je ta ženska grda« — to je ena tistih nepremišljenosti in v naglici izrečenih besed, pri katerih si pa tisti, ki jih izreče, navadno niti sam nič ne misli. Le vprašajte enkrat moškega, ki tako £, 7c i, kaj da razuma on z besedo lepa ženska, pa boste gotovo vsakokrat slišali drugačen odgovor, kajti ravno dandanes je pojem lepote zelo različen in raztegljiv. Mi, ki smo vajeni gQvoriti o 1 poti grških svetišč, o lepoti rokoko-sob ali pa o lepoti lokomotive, poznamo in vemo, kako je vsa lepota relativna, in se bojimo le eno vrsto ljudi označevati kot lepo. Danes s; j ar;	prav veliki meri pojem
lepote s koristjo in nam se zdi priprosto poČ3-sana in snažno oblečena delovna ženska lepša kakor pa ženska, ki je zavita v dolgo obleko in na kateri je razobešena cela razstava nakita.
Posameznik pa se ne briga dosti za take modne uke in nazore, ampak ceni na ženski, ki si jo je izbral, le take lastnosti, ki jih drii"i niti ne opazuje, ali pa ki druge ljudi celo odbijajo.
Neki mož, ki je živel nad 20 let v srečnem zakonu, je pripovedoval, da je bil njv„ • zakon le zato srečen, ker je bila njegova žena »čisto navadna» ženska, ali kakor so rekli drugi: »kar grda« ženska.
»Bila je priproste rodovine. Če bi bila lepa, bi se bila prevzela in galantni samci in oboževalci bi jo bili že doma do kraja pokvarili. Bila pa je, kakor rečeno, čisto priprostega rodu, in vsa tista trma in samodopadajenje iz otroških let jo je kmalu minilo. Nihče se ni brigal za njo, zato pa je morala gledati, da se postavi čim prej sama na svoje noge. Brala je dobre knjige in si je pridobila solidno znanje o bistvu domačnosti, med tem ko so njene vrstnice svoje živce mrcvarile od plesa do plesa, kjer so se temeljito naučile vsega, k^r je kasneje neobhodao potrebno za večni domači kreg in prepir. Zako' ’<i možje, ki so že zgodaj naveličani življenja, imajo ali so imeli gotovo vsi lepe žene. Bridka resnica pa je, da imajo lepe ženske redkokdaj tudi lepo in zadovoljno dušo, kajti ženska, ki ima opravka vedno le s svojo vnanjostjo in je ž njo vedno nezadovoljna, ker hoče biti še lepša, taka ženska je tudi v svoji notranjosti vedno neza-odvoljna. Taka ženska zahteva od moža vedno le r ne ljubeznivosti 'i "»če, da jo "odi vedno na plese razkazovat. »Navadna ženska« ni tak? .a; ta ne hr ni po plesu. Plesalci se zan’<i niso nikdar brigali in Je zato niso mogli pokvariti in poneumniti. Ne poznam pa nobene lepe ženske, ki ne bi bila muka za njenega moža. »Navadna ženska« ali pa celo grda ženska je najboljša žena, dosti boljša kakor lepa ženska.«
Strašna vročina v Ameriki
Od druge polovice julija dalje trpi velik del Zedinjenih držav pod silno vročino, ki dosega ponekod po 40—45 stopinj. Kakor so časopisi poročali, je vročina tako huda, da cenijo škodo na polju vsled vročine na pol milijarde dolarjev. Žito se je zelo posušilo, obširne gozdove pa uničujejo silni požari. Živina gine vsled pomanjkanja vode. Tudi ljudi je že pomrlo na tisoče vsled solnčarice.
V	samem Newyorku pa so imeli do najnovejšega časa prav lepo in prijetno vreme, tako da so se prišleci iz Evrope kar čudili, kako je v Newyorku hladno. Kar čez noč pa je zajel val vročine tudi Newyork in sicer je bila vročina tako silna, da je ne pomnijo take niti najstarejši ljudje. Ljudje so po ulicah kar padali vsled solnčarice. V stanovanju ni mogel nihče ostati, ker je bilo presoparno in kar dihati ni dalo. Ljudje so v gostih trumah hiteli in bežali na bližnjo morsko obalo, da se ohlade. Ob obali pa je vladala taka gneča, da so se mogli le najkrepkejši komolci preriti do vode. Na stotisoče avtomobilov je drvelo k vodi, v avtomobilih pa so sedeli ljudje v kopalnih oblekah. Kdor pa je prišel do vode, ni mogel plavati, ker je bilo v vodi preveč ljudi. Treba je namreč pomisliti, da šteje Newyork z okolico vred okoli 8 milijonov ljudi.
Življenje v mestu se je čisto predrugačilo. Ljudje so vdili v parke in vsi napori policije, da bi ljudi odgnala iz parkov in javnih nasadov, so bili zaman. Otroci so se zbirali okrog vodnjakov. Stisko ljudi je pa dobro razumel mestni župan, ki je ljudem dovolil prenočevati tudi v parkih, ognjegasci pa so dobili nalog, naj postavijo prhe za otroke in naj skrbe za dovoi hladne, sveže vode. Na sodišče so tudi ljudje prihajali brez ovratnikov, kar je v Ameriki posebna izjema, in razprave so bile bolj podobne prijaznim sestankom v kaki poletni restavraciji kakor pa resnim uradnim razpravam.
Delavci so večinoma praznovali. Neki livar pa, ki je imel neodložljivo delo, je prišel na sijajno misel, da si je dal narediti svitek okoli glave it gobe, gobo je pa njegov pomočnik neprestano polival. Ljudje so začeli moža kmalu posnemati m trgovine z gobami so sijajno zaslužile.
Zenitfvanjska ponudba v ječi
Lady Owea je nedavno streljala z revolver* jem na ženo njenega prijatelja dr. Gastauda in jo teško ranila. Sedaj sedi v ječi in čaika na obravnavo. Kakor pa je podoba, si je pridobila med moškimi s svojim dejanjem obilo simpatij; tako bi se dalo vsaj sklepati iz obilice pisem, ki jih vsak dan prejema. Mogoče pa je tudi, da je moškim mnogo več za njen denar kakor za njo, kajti lady Owen je zelo bogata. Ona je iz zelo ugledne franooske rodbine, ki je po končani šoli prišla v Anglijo kot učiteljica francoščine, a kmalu se je seznanila z bogatim trgovcem Owenom, čegar rodovina je dosegla, da je bila predstavljena tudi na angleškem dvoru. Leta 1925. je dobil njen mož, ki je bil tedaj star že nad GO let, naslov »Sir«, a ona je s tem postala »lady«. Že nekaj prej pa je že začela razmerje z nekim mladim sodnikom v Londonu, a mož ji je njen prestopek oprostil. Leta 1926. je prišla s svojim možem v Pariz, kjer se je seznanila z nekim Argentincem Gregorinom, a ta se je kmalu vrnil v Buenos Aires. Tedaj pa je umrl njen mož in ji zapustil ogromno premoženje. Še takrat pa, dokler je bival Gregorin v Parizu, se je spoznala z zdravnikom Gastaudom, kateremu je posodila 100.000 frankov, da sl uredi svojo ordinacijo. Poleg dr. Gastauda pa se je zanimala za bogato vdovo še nepregledna vrsta mladeničev in mož brez denarja. Celo neki delavec je rinil za njo in ji pisal, da mu je vseeno, če je bogata ali ne, ker on zasluži 35 frankov na dan.
Na poti pa je bila zdravniku in bogati vdovi zdravnikova žena.
Boj med obema ženama je trajal dolgo, fl končal se je s tem, da je lady Owen svojo tekmovalko ustrelila.
Pred preiskovalnim sodnikom je zdravnik valil vso krivdo na svojo ženo, opravičeval pa je svojo znanko.
Obtoženki se godi v zaporu prav dobro. Ima namreč na razpolago posebno sobo, njene tovarišice pa ji prav rade strežejo, ker jim daje večji del hrane, ld jo dobiva iz prvovrstne restavracije.
»Jaz sem bil prej kralj kakor ti!«
»Prager Tagblatt« objavlja sledečo anekdoto o novem romunskem kralju in njegovem 61et-nem sinčku: »Kralj Karol je šel s svojim sinom Mihaelom na sprehod. Spotoma ga je učil, da mora častnikom, ki ga pozdravljajo, tudi prijazno oizdravljati. »Nikar mi tegn ne pripoveduj,« se je odrezal Gletni sin, »jaz sem bil prej kralj kakor ti!«
Dobro se je odrezala.
»O, mama, jaz se s tem človekom kar ne morem poročiti. Ta zverina 5e na hudiča ne verjame!«
»Le mirno se poroči ž njim. Po poroki bo že verjel!«
Žrtve morja.
Sivček: »Kaj ne, ata, žrtve morja so ribiči in mornarji, ki v nevihti potonejo?«
Oče: »Ali pa tisti očetje, katerih žene in otroci gredo, čez počitnice na morje.«
Jabolk a — važen pridelek našega gospodarstva
(Razgovor z odličnim sadjarskim strokovnjakom.)
Ameriška jabolka povzročajo na evropskih tržiščih ogromno konkurenco domačemu pridelku. Posebno ostro se ta konkurenca Izraža na nemških tržiščih. V jesenskih mesecih se ta tržišča, poleg domačega pridelka, zalagajo v splošnem z dovozom iz Češkoslovaške, Jugoslavije, Avstrije, Italije, Madjarske in Romunije. Kmalu po Božiču pa ostaja evropsko jabolko prezrelo in se mora umakniti prekooceanskim pridelkom. Vzrok nestanovitnosti evropskih jabolk leži v nepravilni negi sadnega drevja, kateremu se v Evropi posveča malo pažnje. V Ameriki se kultura jabolk ne goji samo kot postranski pridelek poljedelstva, pač pa predstavlja sadjarstvo tamkaj glavno panogo kmetijstva. Gojenju jabolk se posveča vsa skrb in pažnja, ravno tako kakor pri nas vinogradništvu. Pred vsem se sadijo samo izbrane jablane visoke vrednosti, ki nudijo sad, ki je na tržiščih udomačen in priljubljen. Sadje prihaja na trg enotno v velikih količinah, torej popolna izvedba racjjonalizacije in standardizacije. Posebna važnost se polaga negi in oskrbi sadnega drevja (gnojenje, čiščenje, škropljenje, okopavanje itd.). Ko jabolka dozorijo, se sad pravilno sortira po kakovosti, eventuelno očisti in primerno enotno vloži v zaboje. Pakirana jabolka se shranjujejo v posebnih hladilnicah, a ne vlažnih skladiščih. Tudi za prevoz služijo posebni hladilni vagoni, oziroma •lične naprave na parobrodih.
Tudi ameriška prodajna organizacija jabolk ima svojo posebnost, ki daleko prednjači evropski trgovini. Ameriško - evropska trgovina Jabolk sega še v 18. stoletje. To trgovino so organizirali evropski trgovci sadja in se še danes nahaja po večini v njihovih rokah. ?red vsem so to komisijonarji, ki posredujejo ameriško prodajo evropskim kupcem. Večina blaga se proda v pomorskih lukah na podlagi javnih dražb. Poskušalo se je z evropske strani stopiti v direkten trgovski stik z ameriškim producentom, oziroma proizvajalnimi zadrugami, kar se pa ni obneslo.
Izvoz jabolk bi lahko predstavljal tudi v našem narodnem gospodarstvu važno postavko v trgovinski bilanci. Čeravno je sadjarstvo v naši državi še na precej primitivnem razvoju, vendar se je pridelek v povojni dobi znatno
Naše
salame v ftflarseille-u
Naš generalni konzulat v Marseille-ju je obvestil zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da vlada na tamkajšnjem tržišču veliko zanimanje za salame.
Salam se v Marseille-ju porabi velike količine vsled pomorskega in tujskoprometnega rnačaja mesta. Uvaža se pa ta izdelek večinoma iz Italije. Suhe salame se plačujejo na debelo po 29—30 frankov za kg. vštevši carino in trošarino, ki znaša skupno 355 franka za kilogram. Veletrgovci prodajajo detajlistom salame po 32 frankov. V mali prodaji pa stane kg 38—40 frankov.
Vsled dejstva, da Italijani kupujejo našo živino, a izvažajo »italijanske« salame, kakor tudi v očigled prvovrstne kvalitete, ki jo nudi naša suhomesnata industrija, se je v zadnjem času poskušalo s plasiranjem naših salam na marsejskem tržišču. Rezultati te prve poskušnje so sledeči: grosistom naše salame ugajajo, ne morejo se pa tamkaj plasirati pod pogoji, ki jih je pokazal ta prvi poskus. Naša suhomesnata industrija je postavila ceno 65 Din za kg, več 3-60 Din izvozne carinske pristojbine ter plus prevozni stroški. Franko Marseille stane torej kg salam 70 Din, oziroma 32 frankov za kg. če tej ceni prištejemo še uvozno carino in trošarino stane kg naših salam v Marseille-ju 85-55 franka, to znači, da trenutno ne moremo prodajati salam grosistom. Na ugovore naše industrije, da bi se naše salame mogle prodajati v detajlu po 45 frankov za kg radi boljše kvalitete, odgovarjajo grosisti, da je sicer vse to resnica, vendar je potrebno, vsaj prehodno, da se konzum našim salamam prilagodi.
Generalni konzulat smatra, da bi naše salame zamogli uspešno vnovčevati v Marseille-ju, če bi pokazali nekoliko več širokogrudnosti in volje. Za začetek bi bilo treba osvoboditi se Izvoznih carin in popustiti tudi pri ceni na debelo, tako da bi mogli uspešno konkurirati tako francoskim in italijanskim, kakor tudi ameriškim proizvodom. Na ta način bi si osvojili konzum, ki bi, ko bi spoznal kvaliteto našega blaga, gotovo ne reagiral na eventualni poznejši dvig cene. Glavno je, da se naše blago na tržišču uveljavi, in v tem smislu bi bilo potrebno storiti vse, da se to doseže.
Gospodarske vesti
X Kranjska industrijska druiba. Po angažiranju največje bakrene nemške industrije Hirschl se bo pri jeseniški družbi znatno razširila produkcija. Vsled visokih carinskih postavk v Jugoslaviji na bakrene in medene proizvode namerava tvrdka Hirsch v okrilju kranjske industrijske družbe proizvajati bakreno in medeno pločevino, bakrene paličice in cevi. Ti izdelki so se dozdaj proizvajali edino v Slov. Bistrici.
X Oddelek za vnovčevanje vina priv. družbe *a izvoz poljskih pridelkov. Direktor priv. družbe za izvoz poljskih pridelkov g. GoUlieb je beograjskim novinarjem izjavil, da so družba
izboljšal. Zadružništvo in kmetijske institucije, predvsem strokovno sadjarsko šolstvo imajo mnogo zaslug na tem polju. Prodajna organizacija pa je pri nas absolutno nezadostna. — Pred vsem manjka našim izvoznikom sadja čut solidnosti in smisel za enotnost pridelka. Poleg tega pa tudi delujejo pri nas sile, ki našo trgovino s sadjem povsem zavirajo. Z vpostavo Kontrolnih postaj pa se nadamo, da se bo delovanje teh sil preprečilo.
Nadaljnji nedostatek dobrega vnovčevanja jabolk pa je tudi podcenjevanje naših pridelkov na domačih tržiščih s strani konsu-mentov. Če bi trgovec označil recimo dolenjski ali prekmurski pridelek s kanadskim izvorom, bi lahko zvišal ceno poljubno in naše ponosne gospodinje bi kupovale sad kar na debelo. Če pa označi blago kot domač pridelek, se kupec namrdne in ne kupi ničesar. Zanimiv je dogodek, ki se je nedavno pripovedoval med zagrebškimi trgovskimi krogi. Neka inozemska tvrdka je nakupila v lanski seziji par sto vagonov jabolk po Din 080 za kg v Južni Srbiji. V nekem bližjem inozemskem pristanišču se je blago sortiralo, očistilo, jabolka so se povoščila, vsak komad se je zavil v tanek papir, pakiralo se je v »originalne« kanadske zaboje in po enem mesecu se je lasten pridelek prodajal na zagrebškem trgu kot pri-ma »kanadsko« blago po — 10 Din — za kg. Ta slučaj gotovo ni edini. To tudi jasno dokazuje, da moramo našo domačo, kakor tudi izvozno trgovino reorganizirati in storiti v tej smeri vsaj toliko, kolikor so storile sadjarske institucije za zboljšanje pridelka. Z vzornim sortiranjem in čiščenjem, z okusnim pakova-njem in pred vsem s solidnostjo bomo gotovo dosegli, da bodo naši pridelki cenjeni v tujini in doma.
Zanimanje po naših jabolkih stalno narašča, konjunktura je vsled znanega ameriškega »bil-la« zelo ugodna, posebno na nemških tržiščih. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine stalno sprejema vprašanja po dobrem blagu. Naša država posveča temu vprašanju obilo pažnje, zato je sveta dolžnost naših izvoznikov in sploh trgovcev s sadjem, da tudi oni prispevajo k odstranitvi vseh nedostatkov, sa) je to v Drvi vrsti njihov interes.
intenzivno bavi z vprašanjem organizacije posebnega oddelka za vnovčevanje vina. Ta oddelek bo pred vsem slonel na intenzivnem sodelovanju vseh naših zadružnih ustanov, vinarskih društev in vinarskih izvoznikov. Izvozna organizacija se bo razvijala z ustanavljanjem kletii v važnejših konsumnih področjih. Gosp. direktor je nadalje izjavil, da je vest o osnovani l oddelka za vnovčevanje vina v inozemstvu našla povoiljen odmev. Več velikih inozemskih firm se je že obrnilo na priv. družbo v svrho sklepanja trgovskih stikov.
DOBAVE.
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave večje množine raznih tiskovin. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1900 m3 tolčenega gramoza. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede oddaje raznih pil v popravilo; do 14. avgusta t. 1. glede dobave krožnih žag in rezkačev; do 16. avgusta t. 1. pa glede dobave raznega orodja. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih).
Borzna poročila
dne 7. avgusta 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 7. avg. Amsterdam 22.71, Berlin 13-455—13-485, Bruselj 7-8872, Budimpešta 9'8878, Curih 1095-90, London 274'53, Nevvvork 56-23, Pariz 221-69, Praga 167-13, Trst 194;15— 296.15.
Zagreb, 7. avg. Amsterdam 22.67—22-73, Dunaj 795—798, Berlin 13-455—13-485, Bruselj 788.72 bi., Budimpešta 987-28—990-28, Milau 294-108—296-108, London 274-13—274-93, New-york ček 56-13—56-33, Pariz 220-69—222-69, Praga 166-73-167-53, 1094-40-1097-40.
Beograd, 7. avg. Berlin 13-4550—13-4850, Dunaj 795—798, Budimpešta 987-28—990-28, Curih 1094-40—1097-40, London 272-93—274-13, Milan 293-90—295-91), Newyork 56i3—56'33, Pariz 220-69—222-69, Praga 166-73—167-53.
Dunaj, 7. avg. d. Berlin 168-79, Amsterdam 285-12, Kopenhagen 189-55, Stockholm 190-15, Newyork 707-25, London 34-455, Pariz 27-815, Bruselj 99, Praga 20-9775. Beograd 12-56, Budimpešta 124-03, Bukarešta 4"1284, Varšava 79-34, Sofija 5-125, Milan 37-045, Curih 137-85.
Curih, 7. avg. Beograd 9-1287, Pariz 20-23, London 25-0475, Newyork 514-125, Bruselj 71-975, Milan 26-94, Amsterdam 207-235, Berlin 1Ž2-885, Dunaj 72-70, Sofija 3-7325, Praga 15-25, Varšava 57"70, Budimpešta 90-20.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni izprememb.
Zagreb, 7. avg. Drž. papirji:	7%	inv.
pos. 88-75-89 (89, 88-50, 88-75), voj. škoda ar. 437-50—438-75, voj. škoda kasa 437-50—438-75, voj. škoda avg., sept. okt., dec. 438—438-75, 4% agr. obv. 55—56, 7% Bler. pos. 86-50—87, 7% pos. hipot. 85"75-86-50. Banke:	Hrvatska
50 d, Praštediona 905—915, Udružena 191—192, Ljublj. kred. 122 d, Medjunarodna 63 d, Narodna banka 8160—8210. Industrije : Sečerana Osijek 307-50—308, Trboveljska 400—402, Slavonija 200—202, Vevče 124 d.
Beograd, 7. avgusta. 7% invest. pos. 91-50— 92-50, 4% agr. obv. 56-56-75, 7% Bler. 89 bla-
go, 8% Bler. 100 blago, 6% BegluČke obv. 75 denar, Rdeči križ 56 blago, Tobačne srečke 35 blago, Vojna škoda 452-75—453-50, (500), ultimo avg. 453-75 (700), ultimo dec. 462—462 50 (1050).
Narodna b. 8110—8170, Trgovsko obrtna banka Novi Sad 160 denar, Prometna b. 960 denar.
Dunaj, 7. avg. d. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Prioritete 90-65, Ruše 35, Trbovlje 49-20.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 7. avgusta. 7% Bler. 86—86-75.
Newyork, 7. avgusta. 8% Bler. 96-25—97, 1% Bler. 86—86-75, 7% Hipotekarna b. 85—85-50.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca Čvrsta, promet 2 vag. pšenice.
Novi Sad, 7. avg. Pšenica: 79/80 kg, baška 177^—180, gornjebaška 180—182J4, ban. Tisa šlep 185—187K gornjebanatska 175—177M, sremska 78 kg 167H— 172J4, slav. 78 kg 167)4—170. Oves: baški, sremski 150—155. Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 120—125. Koruza: baška, sremska 135—137K, baška, sremska, ladja Dunav 137 K—140, banatska 127^-132M, ladja Dunav, Bega 137)4-140. Moka: baška Og, Ogg 310—320, 2. 280—290, 5. 235-245, 6. 177)4—185, 7. 115-125, 8. 100-105. Otrobi: baški, sremski, ban. 97)4—100.
Budimpešta, 7. avg. Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica : okt. 19-20—19-50 (19*38— 19-39), marc 21—21-20 (21-08—21-09). Rž: okt. 12-85-13-05 (12-92-12-94), marc 14-08-14-32). Koruza: avg. 17-80—1808 (17-98—18), maj 18-20-18-59 (18-24-18-25).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjena, brez prometa.
Spori
Juniorsko državno prvenstvo v plavanju.
Vsi prijavljeni klubi, ki se udeleže juniorskega prvenstva v plavanju, so že prispeli v Ljubljano. V kopališču Ilirije vlada živahno vrvenje. Našim temperamentnim južnjakom teče jezik kot namazan. Slovenščine skoro ni več slišati. Pestro sliko nudijo naši mladi plavači in plava-čice; Človeku se zdi, da se je preselil v tropične kraje. Nekateri so tako zagoreli, da se tudi zamorec ne bi sramoval take barve. Kljub vsej živahnosti in temperamentu vlada disciplina. Vodje poedinih klubov dajejo plavačem zadnja navodila, borba bo resna, silno resna.
Ob stolpu so zbrani Jadranaši. Tri sloke postave stoje na startu z napetimi mišicami. Med njimi že od lani dobro znani Macanovič — njihov priljubljeni učitelj. »Pozooor-hopi in že so plavači z mogočnim skokom v vodi. Samo pene se vidijo, kot delfini drče po vodi in že so na obratu. Drugi pridejo na vrsto. Smehljaje jih opazuje Macanovič, zadovoljen je z njimi — dobro so pripravljeni za prvenstvo.
Malo dalje trenirajo Viktorijami. Njihov stil se razlikuje od drugih. Posebno pozornost vzbuja Zupanova — favoritka na progah sprinta. Marsikateri naš plavač ne plava tako hitro.
VVatterpoio trening. Jadranaši in Ilirijani so v vodi. Ljubljančani igrajo podrejeno vlogo, Splitčani zabijajo gole skoro brez napora in dosežejo dvoštevilčen rezultat.
2e so v vodi watterpolisti Juga — veliki favoriti za državno prvenstvo. Njihovo obvladanje žoge je dovršeno, njihovi streli na gol so bombe, katerih ni mogoče držati. Vse pa prekaša hrust močan kot hrast — Joso Dabrovič, najboljši watterpolist v Jugoslaviji. Njegovi streli so tako razantni, da je gol v nevarnosti, da se podere. Nikdo jim ne bo ogrožal prvenstva, edini vpoštevanja vreden nasprotnik je Jadran, ki je pa prepričan, da nima nikakih šans.
Ljubljančani se drže rezervirano. Opazujejo in stikajo glave — težak bo boj 8 takimi nasprotniki. Velika samozavest je precej izgubila na trdnosti. — Wilfan plava! Domačini in gosti stoje ob bazenu in se čudijo. Fenomen, mora zmagati — v točkah kjer bo nastopil nima ena kovrednega konkurenta.
Na stolpu skačejo Ilirijani. Skakanje je njih domena, tu nimajo izven Ljubljane konkurentov. Prvenstvo jim je sigurno. Dalmatinci samo gledajo, dobrih skakačev nimajo.
Danes se prično tekmovanja. Treba bo mnogo izdržljivosti, tekmovalcev je toliko, da se morajo poleg semifinalov vršiti tudi predtekmovanja. Po 6 do 8 tekmovalcev je v skupini — v nadaljna tekmovanja prideta samo dva oziroma trije najboljši — treba bo takoj v začetku zastaviti vse sile.
Zanimanje za državno prvenstvo je v Ljubljani veliko. Kdor se ne spozna, povprašuje na levo in desno — ali bomo Ljubljančani kos našim južnjakom. Ej, tudi mi nismo iz papirja: Wilfan, Kordelič in naša dekleta, ali to ni nič? Smo veliki prijatelji vodnega športa, čast komur čast, vendar brez lokalnega patrijotizmp ne gre nikjer in prav je tako.
Tekme za pokal JNS.
Na svoji zadnji seji v sredo zvečer je savez določil nasprotnike za III. kolo, ki se vrši v nedeljo 10. t. m.
Soko (Beograd) - SSK (Skoplje) v Skoplju. Slavija (Sisak) — Marsonija v Brodu.
Proti tekmam Hajduk — Sand, Hajduk — bašk m Primorje — Maribor so bili vloženi protesti in bo savez pozneje odredil nasprot-mke in termine.
Sarajevska kluba Sašk in Hajduk sta v nedeljo igrala za savezni pokal. Kljub podaljšku je tekma končala 1:1. V sredo se je vršila nova tekma in je zmagal Sašk z 2:0.
Nagrade za Jugoslovansko prvenstvo v plavanju, skokih, in watterpo!u juniorjev.
Za Jugoslovansko prvenstvo 8., 9. in 10. avgusta 1930 so bile določene naslednje nagrade:
1. za jugoslovanskega juniorskega prvaka v plavanju prehodni pokal »Novosti« Zagreb;
2. za jugoslovanskega juniorskega prvaka v watterpolu srebrna statueta g. U. Uroševiča, Beograd, stalna nagrada za leto 1930;
3. za jugoslovanskega juniorskega prvaka v skokih srebrna statueta g. U. Uroševiča, stalna nagrada;
4. za državnega prvaka v štafeti juniork 4X50 prosto kristalna vaza g. Luje Freuden-felda, blagajnika JPS, Beograd.
Za JPS: Hrvoje Macanovič.
Koncipient
s sodno in odvetniško prakso išče mesta v odvetniški pisarni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jugoslovana«, Ljubljana pod »1. september«.	210.
Upravitelja. gospodarja
sprejme takoj Dijaški dom, Kočevje. Kavcija Din 100.000.—. Pogoji v društveni pisarni. Prijave do 14. avg. 1.1.
218
Sposobnega in v Sloveniji dobro uvedenega zastop-
nik/l za Pr°dajo dalmatinskega Portland cementa iščemo. Ponudbe z referencami na Zagreb I., poštni predal 362.	217
Šoferska šola
Gojko
PipenbacSier
Ljubljana
Gosposvetska cesta 12 Enomeseten Lun
198
Prodaja se v Javnih skladiščih (Balkan)
v Ljubljani, dokler traja zaloga:
OPOLO Pelješac od 12 gradov po Oin 3.50 liter BELO PelJeSac od 12 gradov po Oin 4.25 liter
vse popolnoma zdravo, naravno, dobrega okusa in lepe barve. — Redka prilika!
VINO
Celjska posojilnica d. d. v Celju naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni zaslužni upravni svetnik gospod
Franjo Strupi
veletržec v Celju
danes zjutraj nenadoma preminul.
Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 8. avgusta 1.1. ob pol 17. uri iz hiše žalosti, Kralja Petra cesta št. 16, na mestno pokopališče.
Blagemu pokojniku ohranimo najlepši spomin.
Celje, dne 6. avgusta 1930.
Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju
(Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 4733/1.
Razpis.
učnega me9ta za nemščino in srbohrvaščino na drž. dvorazr. trgovski šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930 31.
Razpisuje se učno mesto za nemščino in srbohrvaščino. Za mesto pridejo v poštev le kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete.
Prošnje, opremljene po čl. 12. zak. o civ. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 20. avgusta 1930. pri ravnateljstvu drž. dvorazr. trgovske šole v Ljubljani.
Ljubljana, dne 31. julija 1930. Kralj, banska uprava Dravske banovino.
Pomočnik bana: Pirkmajer s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 475/30—11.	1834
Dražb eni oklic.
Dne 18. septembra 193 0. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji, zemljiške parcele, 2 gozda in njiva pare. 1289, 1290 in 1366, travnik pare. 1350, vrt pare. 1351/1, njiva pare. 1363, go?xlna pare. 1383 in pare. 1454, zemljiška knjiga Šenčur, vi. št. 27, 26, 438, 439 546 in 681.
Cenilna vrednost: 269.393 Din 50 par; vrednost pritikline: 12.095 Din; najmanjši ponudek: 162.580 Din.
Nepremičnine se bodo prodajale po parcelah, potem po skupinah in nato po ■vložkih.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-neni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 31. julija 1930.
v pisi v trgovinski register.
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
377.	Sedež: Celje.
Dan vpisa: 30. julija 1930.
Besedilo: Stcrmecki in drug.
Izstopil je družabnik: Sušnik Josip. Vstopil je kot nov družabnik: Muršič Mihael, prikrojevalec v Celju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 30. julija 1930.
(Firm 175/30 — Eg A III 95/5.)
II. Vpisali so se dodatki in izpremembe pri nastopnih zadrugah:
378.	Sedež: Celje.
Dan vpisa: 30. julija 1930.
Besedilo: Mohorjeva tiskarna v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vpisala se je na občnem zboru dne 2. junija 1930; sklenjena sprememba pravil v členih 1. in 9.
Zadruga ima odslej pravioo ustanavljati tudi podružnice.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 30. julija 1930.
(Firm 194/30 — Zadr. III 163/6.)
*
380. Sedež: Slovenjgradec.
Dan vpisa: 30. julija 1930.
Besedilo: Slomškova tiskovna zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vpisala se je na občnem zboru dne 28. novembra 1929, sklenjena sprememba pravil v 61. 9. odst. 1., 13., 15., 16., 17., 18. in 21.
Čl. 13., odst. 1. se glasi odslej: >Upravni organ zadruge je načelstvo, ki ga izvoli občni zbor izmed zadružnikov za dobo treh let, in obstoji iz petih ali šestih odbornikov, ki se v načelstveni seji konstituirajo.«
Zadružna tvrdka se podpisuje odslej na ta način, da se pod natisnjeno ali pisano besedilo tvrdke podpiše en član načelstva ali prokurist, odnosno trgovski pooblaščenec.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 30. julija 1930.
(Firm 189/30 —^Zadr. III 146/7.)
379. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 30. julija 1930.
Besedilo: Ljudska hranilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 7. maja 1930. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Lobe Franc, posestnik in lončarski mojster, ter dr. Schreiner Hinko, odvetnik, oba v Slovenjgradcu.
Lipvidacijska firma: Ljudska hranilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Slovenjgradcu v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 30. julija 1930.
Firm 193/30 — Zadr. III 177/9.)
Razglasi raznih uradov in oblastev
M 129/5.	1829-3-2
Razglas
ponudbeni licitaciji za zgradbo na reki Muri.
Ker prva licitacija za oddajo gradbenih del na reki Muri, razpisana od Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru po nalogu Kr. b’nske uprave Dravske banovine No. 209/51 ni uspela, razpisuje ista na podstavi čl. 86—98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za prevzem in izvršitev zgradb na reki Muri v skrajšanem roku 10 dni drugo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 22. avgusta 1930. ob 11. uri v pisarni Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru. Istotam se lahko vpogledajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na ceno uradno odobrenega proračuna, ki znaša:
za sektor Ižakovci—Melinci, km 79.150 do 77.600 Din 472.540-—.
Svojeročno pisane ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa vsaka s kolkom za 2 Din morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo označbo: »Ponudba za prevzem zgradb na reki Muri ponudnika N. N.< in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti ali brzojavno, se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo, katera znaša:
Din 48.000 — za naše in Din 96.000- - za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini pri državni hipotekarni banki, fi-lijalki v Ljubljani, ali pa pri Davčni upravi v MaTiboru v državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu 61. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
O	položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh v plačilo dospelih davkov ter potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti nezatvorjene
»redsedniku licitacijske komisije. Poobfa-čenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrecno pridržuje pravico, oddati razpisana dela in dobave brei ozira na višino ponujene svote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedf 60 dni po licitaciji.
Maribor, dne 5. avgusta 1930. Terenska tehnična sekcija za regulacijo Mure, Maribor.
&t. 675/30
Razpis.
1809—3—D
Podpisana notarska zbornica razj isuj.* vsled smrti gospoda notarja Avgusta Dru-
1	arja izpraznjeno notarsko mesto v Celju, oziroma drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. Prošnji? naj se vlože pri podpisani zbornici najkasneje do dne 25. avgusta 1930.
Notarska zbornica v Ljubljani, dne 1. avgusta 1930.
Razne objave
Razid društva.
1825
Društvo privatnih nameščencev, podružnica Trbovlje, se je zaradi pomanjkanja članov prostovoljno razšla.
Jerman Janko, bivši predsednik s. r.
Objava.
1830
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano od sreskega načelstva v Varaždinu pod štev. 2643 na it'e: Ščurič Ivan, krojaški pomočnik, rodcvn iz Vratna, obč. Vinica. Proglašam jo za neveljavno.
Ščurič Ivan, s. r.
182«
Vabilo
na izredni občni zbor
ki ga bo imela Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic, r. z. z o. z. v Mariboru, dne 19. avgusta 1930. ob 19. (7. uri) zvečci v mali dvorani Narodn. doma v Maribor« s sledečim dnevnim redom:
1. Sprememba pravil.
2. Slučajnosti.
Ce se ob določeni uri občni zbor zaradi slabe udeležbe — če ne bi bila navzoča polovica elanov — ne bi bil sklepčen, s« bo vršil pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
V	Mariboru, dne 31. julija 1930.
Načelstvo.
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI SO ŽEJNI
49
Elodija ga je čakala v svoji sinji sobici nad »Amor-jem slikarjem«. Da ga obvesti, da mu je vhod prost, je stavila na rob okna poleg lonca z nageljni svojo malo zeleno škropilnico. Sedaj ji je vzbujal grozo, zdelo se ji je, da je nekak nestvor: bala se ga je in ga hkratu oboževala. Vso noč sta se strastno stiskala drug k drugemu; krvi željni ljubimec in poželjivo dekle sta se molče besno poljubljala.
XIV.
Otec Longuemare je vstal ob zori, pometal sobo ter se napotil brat mašo v neko kapelico v Peklenski ulici, kjer je opravljal službo nezaprisezen svečenik. V Parizu je bilo na tisoče podobnih zatočišč, kjer je uporno duhovništvo skrivaj zbiralo čredice vernikov. Policija odsekov, kakor je bila sicer budna in nezaupljiva, je zatiskala oči pred temi skritimi stajami, ker se je bala, da bi razdražila verne ovčice, in ker je čutila še ostanek češčenja do svetih stvari. Barnabit se je poslovil od svojega gostitelja, ki ga je le s težavo pregovoril, naj se vrne k obedu ter slednjič dosegel ta svoj smoter z obljubo, da kosilo ne bo ne obilno, ne izbrano.
Ko je Brotteaux ostal sam, je zakuril v glinasti pečici; nato je jel pripravljati obed za redovnika in za
epikurejca ter pri tem prebiral svojega Lukreca in razmišljal o človeški usodi.
Ta modrijan se ni čudil, da bedna bitja, ničeve igrače prirodnih sil, žive najčešče v nesmiselnih in težavnih položajih; toda imel je to slabost, da je mislil, da so revolucijonarji bolj zlobni in bolj bedasti kakor ostali ljudje; v tem je seveda zabredel v ideologijo. V ostalem pa ni bil pesimist in ni bil mišljenja, da je življenje povsem slabo. Občudoval je v marsičem prirodo, posebno še v nebesnem mehanizmu in v fizični ljubezni, in opravljal življenjske posle v pričakovanju bližnjega dneva, ko ne bo več poznal ne strahu ne pohlepa.
Pobarval je pazljivo nekaj možicev in izgotovil Zerlino, ki je bila podobna Theveninovi. To dekle mu je bilo všeč in njegovemu epikurizmu je prijal red atomov, ki so sestavljali njeno telo.
Ti opravki so mu dali posla, dokler se ni vrnil barnabit.
»Oče moj,« je dejal, ko mu je odpiral vrata, »opozoril sem vas, da bo najin obed boren. Samo kostanj imava. Pa še ta ni bogve kako dobro zabeljen.«
»Kostanj!« je vzkliknil otec Longuemare ter se nasmehnil; »ni je na svetu slastnejše jedi. Moj oče, gospod, je bil siromašen limuzinski plemič, čigar premoženje je bilo podrt golobnjak, zapuščen ovčnjak in kostanjev gaj. Preživljal se je z ženo in dvanajstorico otrok z debelim zelenim kostanjem, in bili smo vsi krepki in čili. Jaz sem bil najmlajši in največji razgrajač: moj oče je včasih dejal v šali, da me bo treba poslati v Ameriko za morskega roparja... Ah, gospod! Kako blago vonja ta kostanjeva juha! Spominja me mize, kjer se je v
krogu otrok smehljal mili obraz moje matere.«
Ko je bil obed končan, se je napotil Brotteaux k Joly-ju, trgovcu z igračami v Novi ulici Njivic, ki je vzel možice, katere je bil Caillou odklonil, ter jih naročil za začetek ne dvanajst dvanajstoric, kakor ta, ampak kar dvajsetštiri dvanajstorice.
Ko je dospel do nekdanje Kraljeve ulice, je videl Brotteaux na Revolucijskem trgu jeklen trikot, ki se je lesketal med dvema lesenima drogoma: to je bila giljotina. Ogromna in radostna množica rodovednežev se je gnetla okrog morišča v pričakovanju polnih vozov. Ženske s plitvimi jerbasi na trebuhu so z glasnimi klici ponujale Nanterre-ske kolače. Prodajalci ječmenovega soka so potresali svoje zvonce; ob vznožju sohe Svobode je neki starček kazal optične slike v malem gledališču, nad katerim se je dvigala gugalnica, kjer se je zibala opica. Pod moriščem so psi lizali kri prejšnjega večera Rrotteaux jo je ubral nazaj proti ulici Honore.
Vrnivši se v svoje podstrešje, kjer je barnabit molil brevir, je skrbno obrisal mizo ter položal nanjo škatlo z barvami kakor tudi orodje in potrebščine svojeg3 stanu.
»Oče moj, je dejal, ako se vam ta posel ne zdi nevreden svetega stanu, kateremu pripadate, pomagajte mi, prosim vas, izgotavljati možice. Neki gospod Joly jih je davi naročil precejšnje število. Medtem ko bom slikal te že izdelane figure, mi storite veliko uslugo, ako hočete izrezovati glave, roke, noge in trupe po tehle vzorcih. Boljših bi ne mogli najti: napravljeni so po Watteau-ju1 in Bouclieru.«
1 Watteau Antoine, franc, slikar in graver, izboren risar in kolorist (1648—1721); op. prev.
Izdaja tisk urna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Utrnac Michdlek, — .Urednik Janez Debeveo, — Za lnseratnt del odgovarja Avgust Koznaan. — Vsi v I.jujIjuuI