PoStnina niafana T sotorinl. Ljubljana, 24. novembra 1947. 4 te FIZKULTURTU TED MK m Ap it Leto in. IZDAJA FiZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Siev. 48 VIR8BCNA NAROČNINA IJ DIN rZDAJlA VSAK PONEDELJEK Posamezna številka 3 din ------------------“S NAJNOVEJŠi BOSe^ME; Partizan: Crv. zvezda 2:1 (1:1) Sarajevo: Jakič 3:2 (1:0) Nafta : Kladivar 3:1 (2:0) Gorica : Postojna 9:3 (3:1) 29. november - največji praznik Jngoslovanskih narodov i>ograditeT mladinske proge naj večji uspeh prvega leto prve Titove petletke IVIzori s svečane otvoritve mladinske proge Samao-Sarajevo. Na levi zgoraj je vlak v Samcu tik pred odhodom. Potem vidimo več prizorov * veličastne parade graditeljev progo v Sarajevu, dalje prvi vlak, ki je pravkar prispel iz tunela Vramduk, transparent, ki nam pove, da so mh» dinci izpolnili med deli na mladinski progi 720.000 norm v tekmovanju za fizkulturni znak, v sredi pa je marSal Tito, ki pozdravlja mlade junake po veliki zmagi v borbi za našo petletko. ČJetrtiš prezn n jemo jugoslovan ski narodi rojstvo nove Jugosla vije. ki se ie porodila na zgodo viškem zasedanju AVNO.J-a Jajcu. Ni to samo praznik, pro glašen z uradnim dekretom, ka kor je bil to primer v slar Jugoslaviji, marveč je to žare praznik delovnega ljudstva, k se zaveda, da se jo s tem dnen začelo novo razdobje v življenji in zgodovini jugoslovanskih na rodov. 29. novembra je Mio prvi vsemu svetu jasno in glasno ob javljeno, da bodo jogoslovansk narodi gami odločal] o svoj usodi in da si bodo ustvarili ta ko državo, ki bo odgovarjali hotenju najširših ljudskih slojev. 29. november ne praznujemo samo z občudovanjem nad velikimi dejanji velike borbe. 0 tem prazniku ne govorimo samo kot o dnevu, ki je z zlatimi črkami zapisan v knjigi našo slavne in bridke zgodovino. To ni obletnica nečesa, kar je bilo, temveč je praznik nečesa, kar je še in kar Žiri. Velika resnica jo namreč, da ljudstvo ne piše samo zgoiiovine, temveč da piše in gradi življenje. Dve leti po proglasitvi nove Jugoslavije v Jajcu se je sestala v Beogradu, glavnemu mestu Jugoslavijo, Ustavodajna skupščina, ki jo postavila osnovne temelje bodečemu državnemu življenju jugoslovanskih narodov. In danes, ko četrtič slavimo obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, zaključujemo hkrati prvo leto Titove gospodarsko petletke. Prav v tem prihaja najbolj jasno do izraza ogromni zgodovinski pomen 29. novembra. Pred komaj štirimi leti so bila določena osnovna načela bodoče državne skupnosti jugoslovanskih narodov, danes pa se ta načela že na široko izvajajo na gospodarskem področju. Poleg političnih temeljev, ki jih je ustvarila narodno osvobodilna borba, ki je skovala nezlomljivo in nerazdruzljivo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, gradimo danes gospodarske temelje to državno skupnosti. Ves razvoj od 29. novembra 1943 dalje dokazuje, da je to življenje jugoslovanskih narodov, rešeno okov hlapčevstva domačim izkoriščevalcem in suženjstva tujim kapitalistom, zdravo, močno, silno in pravično. Na zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu so resnični predstavniki naših narodov ugotovili, da so postali naši narodi v borbi za domovino enakopravni brez pisanih zakonov. Prav zato so sprejeli načelo federa- cije, načelo svobodne zveze Svobodnih in enakopravnih narodov. Nadaljni razvoj je dokazal, da je Mio to edino pravilno. Danes jugoslovanski narodi medsebojno nimajo več ne sporov no nasprotij, marveč v plamenl-tem tekmovanju streme za tem, da to našo skupno državo čim-prej dvignejo iz vojnega opustošenja in izgrade skupno domovino. ki bo resnična mati vseh jugoslovanskih narodov. Nova Jugoslavija, porojena 29. novembra 1943 v Jajcu, su je prav s svojim neumornim delom, s svojo Žilavo borbo za osvoboditev in z enako težavne borbo za obnovo in izgraditev pridobila ogromen ugled po vsem svetu in je dane« vzor vsem zatiranim in zasužnjenim narodom kako se je treba boriti za gospodarsko in nacional-Nadaljievanje na 12. strani LETOŠNJE LETNE SKUPŠČINE - PRELOM ¥ NAŠEM DELU varne hlačevine, metalne tovarne, tovarne sadnih sokov in gradbenega podjetja Gradis. Med najslabše aktive spadajo aktivi tovarne perila, tovarne emajlirane posode in NA- Redne letne skupščine lizkulturnih or- diti svoj položaj na letošnjih skupščinah Armade, nam daje danes realno možnost, PROZE. V preteklem letu je društvo ganizacij v novi Jugoslaviji se popol- s pravilno oceno dela in postavljanjem da uvedemo v fizkulturno delo poleg po- doseglo najlepše uspehe v smučanju, noma razlikujejo od občnih zborov šport- glavnih nalog. štenih starejših voditeljev nove mlade, nogometu in lahki atletiki. V na- nih forumov stare Jugoslavije, ki so naj- Zato je treba, da se na skupščine naj- sveže moči. S tem, da bomo v naša vod- miznem tenisu se je Kladdvar uve-češče imeli za edino nalogo volitve vod- prej temeljito pripravimo s popolno paž- stva zbrali take ljudi, bomo izpolnili Ijavil kot najboljši v Sloveniji. Z stva in zaradi tega značaj borbe poedi- njo najvažnejših faktorjev, ki neprene- osnovni princip naše organizacije — da ureditvijo prostorov se je v zadnjem nih skupin ljudi, da si priborijo visoka borna pomagajo razvoju fizkulture v naši služi delovnim masam našega ljudstva. času vzbudilo veliko zanimanje za mesta za dosego lastnih profitov, časti državi: organizacije Enotnih sindikatov. Druga naloga, ki jo morajo naše orga- tenis. in podobno. Ljudske mladine, Ljudske fronte, ljudske nizacije rešiti na skupščinah, je problem Iz poročil referentov pa je bilo Za razliko od takih občnih zborov pa oblasti itd. splošne fizkulturne izobrazbe. To pred- razvidno, da posveča društvo neka- Imajo naše skupščine značaj delovnih KATERE OSNOVNE NALOGE MOREJO s*av*ia osnovo našega dela. Nedvomno terim panogam premalo pažnje in skupščin in pomenijo od skupščine in REŠITI LETOŠNJE SKUPŠČINE? Pa j® popoln uspeh obče fizkulturne vzgo- jih bo zato treba prihodnjem letu konference nainižjih organizacij pa do „ , . . . ... jo vezan na problem materialnih sred- poživeti. Za smučarje bodo v zim- plenuma in kongresa vse zveze važen . r'a na 0=a le yseja or vprašanje a Rjev jn kadrov. In prav v tem bodo skem času Organiziranj razni tečaji, dogodek in napredek fizkulture med ljud- a.r.0V ! naS1 <,rg.!,m. p^a^U"e ^e' skupščine mnogo doprinesle k razvoju predvsem začetni. V načrtu za leto •ko mladino in delovnim fjudstvom. s.tve tega vprašanja zav.s.nadalmje de- ^ne Lzkulturne izobrazbe z .zvolitvijo 1048 je gradnja več smučarskih l0.nas}h orgamzac.j m s tem tud. raz- dobrih in dosieiInjh voditeljev, ki bodo domov in ureditev mnooih fizkullur-Predvsem Pa morajo nase letošnje voj celotne f.zknlture, znali iniciativno in smelo preiti mate- nih domov in igrišč. Se letos bo po- »knpčcine osnovnih organizacij in okroz- Zaradi tega je treba voditi strog račun rjalna sredstva in nove oblike dela za večano drsališče jn društvo bo vzdr-mh odborov pomeniti globok, popoln pre- pri izbiianju kadrov za vodstvo. Sigurno splošno lizkulturno izobrazbo. ževalo stalne trenerje ter smučarske toni v življenju m delu vseh naših orga- ^ da se bo na skupščinah razvila disku- Tretja važna naloga, ki se stavlja pred in druge voditelje. V prihodnjem le- maacij. Nase fizkulturno gibanje je na 61ja 0 pomanjkanju kadra, na kar pa letošnje skupščine, je vprašanje planira- tu mora društvo omasoviti splošno osnovi pridobljenih izkušenj na prvem daje najboijši odgovor primer masovnih nja. Kaj pomeni za našo organizacijo telesno vzgojo- Telovadni naelop bo kongresu in četrtem plenumu CO ^SAJ-a organizacij: Enotnih sindikatov. Ljudske planiranje in koliko pomaga pri utrditvi v maju. Z zgraditvijo novega plaval-osvoji o niz ziv i®ni* 0 vazni novi r mladine, Ljudske fronte — ki niso raz- organizacije v pravilnem razvoju našega nega bazena Se bo močno dvignilo Sitev, ki jih je treba sprovesti prav po- polagali s kadri, vendar so smelo dvig- nadaljnjega dela, nam jasno dokazujejo tudi plavanje. V petletki je predvi-tom letošnjih rednih skupščin. Poleg te- nili pomen naše stvari in pripravili ljudi, izkušnje in veliki uspehi planiranja, ki deno. da bo društvo pridobilo v kor ga pa morajo letošnje skupščine pomeniti ki 6o poleg vsakodnevne borbe za izpol j* postalo sestavni del vsakodnevnega Sarki 100 novih članov. Ker so se v dokončno in popolno vključitev fizkultur- nitev nalog, imeli tudi čas in sposobnost, življenja in dela vseh naših ustanov, pod- tej panogi udejstvovali predvsem nih organ zacij v okv r Pe,'e.lk_e- Za,“ da se usposobijo za voditelje tudi fiz- našega ljudstva kot celote in vsa- le srednješolci, jo bo treba popula- morajo letošnje skupščine imeti še večji kui(urnih organizacij. Že v tem letu lab- kega našega človeka. Osnovna in dobra riziratj predvsem med delavsko mla- delovni značaj kot kdaj doslej: realno ko pomladimo naša vodstva s priličnim evidenca in borba za izpolnitev plana bo dino. Društvo bo moralo pristopili ta resnično moramo oceniti vse uspehe n jtevitom mladih voditeljev, ki ljubijo fiz- osi,;urala naloge skupščin in popoln nspeh tudi k dvigu zanimanja za odbojko, pomanjkljivosti v mobilizacij, najširših kuIluro in eo dobiii ubnšnje na mla- v del„ „a5e organizacije. Sistem plani- katere aktivnost je precej padla. - «^nl/u^UllrrnRlOTdn^danto^dr?nalir dinski pr°gi m 03 drUglh n,ladinskih de- rana nam bo v veliki meri priskrbel Tudi vSe ostale panoge fizkulture bo tfahnltan, oceniti dosedanje delo in si Iovnitl akcljah, ki so se vrnili iz Arma- materialna sredstva za razvoj fizkulture. treba v prihodnjih mesecih dvigmtl ^ne TesnKno imrie tista demok *£ de, V "t iD t0V™ ki ^ Pravilne rešitve teh nalog na letošnjih in omaeovili, srnic resnično imeie iimo ucnioHrauc p0|eg ljubezni do nove fizkulture vnesli .... Na zboru je bil sprejet sklep, da nost, ki vlada v vseh društvenih usta- y naSo organizacijo najgloblje razumeva- . p . iznolnitev vsakodnev- se n10ra matično društvo V bodoče novah nove Jugoslavije. nje za društvene in politične spremembe, .. „ain„ Pnmntrnril«.še širše udei- stalno seznanjali s finančnim sta- Nahajajoč se neposredno pred skupšči- ki nastajajo v naši domovini ta ki bodo "tvovanje delovnih množic vasi in mest niern Posameznih aktivov. Obravna- nami naših osnovnih organizacij in okrož- imeli pri reševanja nalog isto upornost, dnnrinesle k še širšemn vau w lu'“ !<■ -»i -i nib ffekulturnib odborov, je neobhodno požrtvovalnost in iniciativo, kakor so jo . P k M zaeija vodila poseben izletu; fond h potrebno, da podamo nekoliko oajvažnej- pokazali v svojem dosedanjem delu. Ma- . P. . J . J g kaleremu bi prispevali ludi sami fiz- ših nalog, ki ae postavljajo pred nas. sa novih fizkulturnib vodileljev, ki je g Ja 1 knllurniki za gostovanja po raznih Prav osnovne organizacije in okrožni'fiz- izšla iz vrst udarnikov, iz fizkulturnib (Po članku Vladimirja Spajiča, krajtih. kulturni odbori, ki so šel^lormirani ta tekmovanj v tovarnah, iz vrst mladine Člana sekretariata CO FISAJ-a, ob- Po izvolitvi novega odbora SO rnz- »e še niso dobro znašli, morajo zelo utr- na progi in iz drugi delovnih akcij, b javljenem v »Našem športu«.) delili zlate, srebrne, bronaste in mla- dinske zi>ake, priznanja in pohvale. Poverjenik za lahko atletiko tov. Gradišnik pa je kot posebno priznanje za požrtvovalno delo dobil spominsko darilo. _ Ob zaključku zbora sla zastopnika FfoteisMurna zveza Jugoslavije je nja, harmonija, glasba, kostumi in de- 4.5% vsega prebivalstva, na Hrvatsko društev z Jesenic in iz Trbovelj iz- sklieala od 18. do 19. novembra v Beo- koracije so bile na višku. Izkušnje iz 210.000 ati 4,4%. Bosno in Hercego- razila zeljo po ustvaritvi tesne P®'® grad prvo posvetovanje za splošno te- Moskve in letošnjega zleta v Beogradu vino 110.000 ati 3,9%. Slovenijo 80.000 *ave med njihovimi dmstVi i r - tesno vzgojo, ki naj sprejme zaključke nam bodo koristite pri republiških ali 5.9%. Makedonijo 60.000 alj 4,4% šivom Kladivarja. in uresniči sklepe IV. plenuma FISJ-a. zletih v letu 1948. Predstavniki posa- in Črno goro 14.000 ali 3,5%. če pred. Posvetovanju so prisostvovali vsi meznih republik so poročali, da se vidimo na 60 fizkullurnikov enega predsedniki in sekretarji odborov za povsod že vrše priprave za prihodnie vodnika, moramo vzposobiti 18.500 splošno telesno vzgojo v posameznih zlete. V največji meri bodo sodelovali vodnikov. Tako mora imeti do leta republikah, dalje predsednik Komi- fizkulturniki vasi, mest. tovarn, šol. 195! Srbija 7356 vodnikov, Hrvalska teja za fizkulturo prj vladi FLRJ tov. sindikatov in JA. Na republiških na- 4869. Bosna in Hercegovina 2521, Slavko Komar, sekretar Komiteja slopih bo po načrtu sodelovalo 80.000 Slovenija 1873. Makedonija 1530 in tov. čuprič Mile, generalni sekretar fizkullurnikov. V zvezi e pripravami Črna gora 315. Vodnike bomo vzpo- CO FISAJ-a tov. Miro Kreačič. direk. za nastope se grade že primerni s!a- sabljali na 14 dnevnih tečajih po tor Instituta za iizkulluro tov. Polič dioo/i, tako n. pr. v Ljubljani. Zagre- okvirnem programu, ki ga je predlo- Breoiko in ostali Sanj Komi loja za tiz- bu, Sarajevu in Skoplju. Z ozirom na žil FISAJ. dalje na dopolnilnih teča- kullurto, FISAJ-a in predstavniki sin- naše sodelovanje na zletu v Pragi bo- jih in pa na vaditeljskih urah v dru- dikaitov. do republiški zleti prirejeni do polo- šivih, ki se vrše vsaj enkrat teden- Pcsvetovanje je vodit predsednik vice junija. Nasa delegacija bo sode- sko. Referat o vodstvu statistike je imel vali so tudi predlog, naj bj orga ni- Prvi posvet FISAJ-a za splošno telesno vzgojo v Beogradu odliora za splošno telesno vzgojo pri lovala v Pragi s 4000 fizkutiurniki in FISAJ-u tov. Ivko Pustišek. V uvod- posebnimi vajami. nem referatu je nakazal konkretne c, . , tov. Brandaj Paia, ki je poudaril, da i® treba v bodoče voditi jasno eviden- natoge, ki jih moramo rešiti, da bo !a z referatom o tekmovanju v mno- ^ 0 udeležbah fizkullurnikov na urah splošna telesna vzgoja res postala te- Srobotih. Sprejet je bil sklep, da se ](oSne teleene VZKOje, v tekmovanjih melj tokulturnega dela. Organizirati uvede enoten mnogoboj za vsa dru- ,n naSl,0|)ih Tov Z(ienko Pavič je v moramo odbore za splošno telesno stva, ki bo temeljil na tekmovanju za f . materialnih noeoiih Unesel čaje, tekmovanja }td. Predsedniki od- muje na okrajnih tekmah, nato pa se in 6trok(yvl>i literaturi pa borov za splosno telesno vzgojo posa- bo vršilo tekmovanje za republiško m - meznih republik eo poročali o stanju zvezno doma. siXp^k ie ^ ‘ov- Franj0 Zic- je v referatu za vzgojo kadra ugolo- Pcevelovarije je pokazalo niz pro-O načrtu dela v letu 1948 je sovo v^- da moramo imeti do 1951 800.000 blemov splošne telesne vzgoje, repu- črt za vzorne fizkulturne ure. V naslednji točki je tov. dir. Ivko Pustišek podal referat o fiz.kuMurni paradi v Moskvi. Iz izčrpnega |K>n)6iJa smo lahko zaključiti, da je splošna telesna vzgoja v ZSSR že dolgo temelj liz-knUurnega dela. Karakteristika letoS- Velikl uspeh SFD Kladivapja v ppefekiem let« FA VI. državne gimnazije poziva na tekmovanje Ker se zavedamo, da bomo samo z načrtnim delom ustvarili pogoje za novo usmeritev v fiz-kulturi in s tem dosegli množičnost in kader dobrih tekmovalcev. smo naredili načrt, v katerem napovedujemo tekmovanje vsem ljubljanskim gimnazijam. V načrtu predvidevamo sledeča tekmovanja: 1. ženska vrsta: orodna telovadba, 2. moška vrsta: lahka atletika, 3. ženska vrsta: lahka atletika, 4. moška vrsta: odbojka, 5. šah. 6. ženska vrsta: plavanje. 7. moška vrsta: plavanje. 8. ženska vrsta: vvaterpolo, 9. moška vrsta: vvaterpolo. Tekmovanja trajajo do konca šolskega leta. to je do junija 1948. Posamezni roki tekmovanj bodo objavljeni naknadno v časopisju. FIZKITLTDHNI AKTIV VI. M ES GIMN. V LJUBLJANI ______________ .. V četrtek 13. t. m. je bil v Celju N azboru so bili ugotovljeni ve- n.jega zleta je bita nesporno visoka redni občni zbor SFD Kladivarja, likj uspehi, ki so bili dosežepi po kvaliteta fizk uti urnikov, uvajanje katerega so se udeležili poleg čl a- fuziji obeh bivših društev. Najt>o!jši prvin akrobatike in najrazličnejšega nov Kladivarja zastopnik Fizkultur- aktivi v sklopu društva so aktivi orodja, na katerih so sto in tisoči na. ne zveze Slovenije in zastopnika fiz- obeh srednjih šol in aktiv grafičar-stopajočih simultano izvajali najtežje kulturnih društev -Ježe Gregorčič« jev v Celju. V zadnjem času so se prvine.. Dovršenost, skladnost izvaja- z Jesenic in »Rudar« iz Trbovelj- pokazali zelo aktivne tudi aktivi U>- Partizanski marš—težji od maratonskega teka V spomin na težke pohode borcev narodno osvobodilne borbe, ki so se za hrbtom sovražnika borili navadno v obupnih položajih in prehodili pod najtežjimi pogoji lačni, žejni in utrujeni do onemoglosti na desetine kilometrov, je Jugoslavija ob ustanovitvi povojnih balkanskih iger predlagala, da se na balkanskem prvenstvu v lahki atletiki nadomesti maratonski tek s partizanskim maršem, kar je bilo v resnici tudi izvedeno. Naša narodno osvobodilna borba je polna sijajnih podvigov najboljših sinov naših narodov, ki so zbrani v mnogih partizanskih odredih pod vodstvom genialnega voditelja tov. Tita s svojo borbenostjo in veščim manevriranjem zadajali sovražniku težke izgube. Zaradi sijajne vztrajnosti naših partizanov v mnogih težkih marših so zadajale naše ediuice mnogo močnejšemu moderno oboroženemu nasprotniku težke izgube, ker nikoli ni vedel, kje in kdaj bo napaden. Podnevi in ponoči, v dežju in ostri burji, po stavlja fizkulturno novost, tako po svojem izvoru, kot po svojem značaju. Ekipa petih članov, ki tekmujejo v partizanskem maršu, in ki morajo skupaj prispeti na oilj, nas spominja na gibanje partizanskih patrol, ki so samostojno izvajale naloge na terena. Proga je dolga 45 km, od katere je ena tretjina ravninska, dve tretjini pa hriboviti, in sicer znaša višinska razlika 200 do 500 m. Okoli 15 km, to je tretjino poti, mora tekmovalec obvezno prehoditi. Ostali del proge pa lahko preteče. Na vsakem desetem ki- r snegu, po neprehodnih stezah, kjer nikoli poprej ni stopila človeška noga, so se naši neustrašeni borci, kljubujoč smrti polna štiri leta, cesto goli t*n bosi in do skrajnosti izmučeni, toda z neupogljivo vero v zmago borili za sovražnega okupatorja svoje dežele. Eden od najsvetlejših primerov je ra-kozvani »Igmanski marš«, ki je trajal meseca januarja 1942. leta neprenehoma 26 ur, v strašnem mrazu minus 30 stopinj Celzija, ko so konji poginjali od gladu, izčrpanosti in mraza, so borci prve proleterske brigade prešli nedaleč od Sarajeva, neprestano boreč se, čez glavno cesto in progo na planino Igman, Okoli 170 borcev je moralo po tem maršu ležati v bolnici s premrzlimi nogami, na katerih se je meso luščilo od kosti, toda zato predstavlja ime Igmanei, ki so ga dobili tisti, Id so sodelovali v tem maršu, največji ponos in čast vsakega borca te brigade. Ves ta trna, napori in težkoče se odražajo v najtežji fizkulturnii disciplini »partizanskem maršu«, ki pred- Jugoslovan.ska ekipa v partizanskem maršu takoj po startu lometrn so organizirane okrepčevulne postaje, na katerih lahko dobe tekmovalci nekaj kruha, čaja, sladkorja m limono. Na teh postajah je tudi sanitetna ekipa, ki nudi po potrebi prvo pomoč. Ker je ta fizkulturna disciplina zelo težka in naporna, smejo v njej sodelovati samo tisti, ki so telesno močni in zdravi in ki jih predhodno pregleda zdravnik. Vsi tekmovalci so oblečeni v lahka lahkoatletska oblačila, s seboj pa nosijo nož in šatorsko' krilo. V slučaju manjše nezgode enega od njih, napravijo ostali nosila in nosijo poškodovanega tovariša, da lahko prispejo vsi istočasno na cilj. Ta tovariška pomoč nas spominja na ranjene tovariše v času borbe, ko so jih borci nosili na rokah čez gore in težko prehodne steze v skrite partizanske bolnice. TRAGIČEN POTEK PARTIZANSKEGA MARSA NA LETOŠNJEM BALKANSKEM PRVENSTVU Na lanskem balkanskem prvenstvu v partizanskem maršu, ki je bilo izvedeno v sklopu lahkoatletskega bal- kanskega prvenstva v Tirani, je zmagala z veliko premočjo ekipa Jugoslavije. Zaradi tega se je splošno računalo, da bodo naši tekmovalci tudi letos v Bukarešti osvojili prvo mesto. Poročila s proge so res javljala za Jugoslovane razveseljivo vest, da naši tekmovalci vodijo. Toda, ko se je naša ekipa že bližala cilju im je še stalno vodila, je eden od tekmovalcev omagal. Po pravilih partizanskega marša pa morajo prispeti na cilj vsi tekmovalci skupno, v največji dopustni oddaljenosti 50 m. Če bi torej ostali člani naše ekipe onemoglega tovariša pustili na cest: in sami nadaljevali pot, bi bili na cilju diskvalificirani. Kljub temu, da je bilo do cilja še skoraj 10 km, so se odločili za skrajen napor in naložili svojega tovariša na ramena, ter ga nesli proti stadionu, kjer je bil cilj. Že ob prihodu v Bukarešto so jih dohiteli in prehiteli tekmovalci Bolgarije, nato [>a pred Štadiono še tekmovalci Romunije. Ko je prispela naša ekipa na stadion, kjer je morala preteči še en krog, to je 500 m, so se pojavili za njo tudi tekmovalci Albanije. Kljub popolni izčrpnosti, noseč pri tem še svojega tovariša, pa so naši tekmovalci zdržali tempo in prispeli na cilj, burno pozdravljeni od desettisočglavega občinstva — pred ekipo Albanije in Madžarske in tako dosegli častno tretje mesto. Ta velika požtvovalnost naj bo v bodoče vzgled ne samo tekmovalcem v partizanskem maršu, ampak prav vsem našim fizkulturnkom, da bodo znali požrtvovalno nadaljevati borbo, čeprav bodo vse okolnosti kazale na neuspeh, kajti ravno ta uspeh naših tekmovalcev v partizanskem maršu je najvzornejši dokaz, kaj vse se lahko doseže s trdno voljo im odločnostjo. USPEHI SLOVENSKIH MLADINCEV V TENISU LETA 1947 Preteklo sezono je bilo v Sloveniji prirejenih več teniških turnirjev, katerih se je udeležila tudi mladina. Pi~ vi turnir je bil prirejen v Ljubljani, in sicer je bil to teniški turnir za prvenstvo Enotnosti. Nastopiio je Šestnajst mladincev. V finale sta se plasirala Urbanc in Suhar. V finalni igri je zmagal Urbanc in postal tako teniški prvak mladincev FD Enotnosti. Igra je bila zelo zanimiva. Oba igralca sta se borila za vsako žogo, za vsak poen. Urbanc je zmagal precej signmo z rezultatom 6:3, 6:3. Prvenstvo Slovenije med mladinci si je osvojil tudi Urbanc, ki je premagal v finalni igri Suharja. Oba pa sta pokazala veliko premoč nad ostalimi mladinci in uspešno nastopala tudi v B skupini članov, kjer sta igrala tudi v finalu. Na tem turnirju se je pokazal v dobri luči mladi Bregant iz Maribora, ki ima vse pogoje, da se razvije v dobrega igralca. Na državnem prvenstvu se je plasiral Urbanc na tretje mesto ob veliki udeležbi mladincev iz vse Jugoslavije. V semifinalni igri je izgubil z državnim prvakom Pavlevičem iz Beo- grada igro v treh setih. Igra je bila na izredni višini in bi se lahko končala tudi z zmago Urbanca. Bila je zelo borbena in je trajala skoraj dve uri. Ostali slovenski mladinci pa niso pokazali že potrebne rutine in so izpadli že v prvem kolu. Na koncu sezone je bil še zaključni mladinski Najboljša slovenska mladinca v tenisu Urbanc in Suhor turnir v Ljubljani, ki se ga je udeležilo veliko mladincev. Ta turnir je dokazal, da je med našimi mladimi igralci mnogo talentov, ki se bodo sčasoma ob primerni vadbi razvili še v dobre igralce. Vendar v pretekli sezoni ni zajel tenis večje število igralcev. Tažkoča je bila v pomanjkanju potrebnih potrebščin za igranje. To je ovira, ki bo pereča še prihodnje leto. FD Enotnost bi morala nabaviti potrebne potrebščine, loparje in žoge, katere bi potem posojala. Na ta način bi lahko igralo večje Število mladih igralcev. Mora pa se prihodno sezono polagati več pažnje na mladino saj je med njimi mnogo dobrih igralcev, ki bodo dvignili nivo slovenskega tenisa, ki sedaj ni na posebno visoki stopnji. FD Domžaie jesenski nogemeliri prvak v kamniški skupini Jesenski del nogometnega prvenstva v kamniški skupini je bil z nedeljsko tekmo med FD Duplico in FD Mengšem končan. Prvak je postalo FD Domžale, ki je v teku tekmovanja pokazalo solidno znanje zasluženo osvojilo prvo mesto na tabeli brez izgubljene igre z goidifcrenco 16:1. Moštvo je od lani vidno napredovalo in razpolaga danes z rutiniranimi igralci, ki se bodo z marljivim vežbanjem lahko povzpeli v višjo skupino. Tudi Dupli čani so napredovali in so ponosni na svoje drugo mesto. Mengšani in Rdeča zvezda iz Polja bodo morali pritegniti v svoja moštva mlajše moči, saj jc znano, da ima FD Mengeš prav dobro mladinsko moštvo. FD Kamnik je sredi tekmovanja zaradi nediscipliniranosti igralcev odpovedal sodelovanje v tem tekmovanju, kar nikakor ni športno, niti samemu društvu v čast. Tudi njegovo mladinsko moštvo se ne Inore pohvaliti s ponašanjem na igrišču. Odbor društva naj napravi red in krivce eksemplarično kaznuje. da bodo v društvu ostali le vzgledni fi/.kulturniki, ki bodo svojemu mestu ▼ ponos. Tabela: 1. FD Domžale 2. FD Duplica 3. FD Mengeš 4. FD Rdeča zvezda 5. FD Kamnik 4 4 0 0 16: 1 4 3 0 1 11: 4 4 2 0 2 7: 7 4 1 0 3 4:14 0 0 0 4 0:12 Tekmovanje v namiznem tenisu v Tolminu V nedeljo, 16. nov. je bilo v Tolminu društveno tekmovanje v namiznem tenisu. Kljub temu, da niso tekmovalci že dalje čas-a trenirali, so bile borbe zelo napete ter so gledalci, ki se jih je kar precej nabralo z zanimanjem sledili posameznim igram. Prvenstvo je osvoji] prof. Urbančič Marjan, kateremu sledita dr. škrobar Anton in Mrak Julij. Jesenski kros v Tolminu Tkmovanje v jesenskem krosu, ki je bilo v Tolminu 9. novembra, se je izvedlo ob prisotnosti številnega občinstva, kar je za Tolmin zelo razveseljivo, še bolj pa je razveseljivo dejstvo, da je nastopilo 203 tekmovalcev in tekmovalk. Proga je bila precej težka vendar so doseženi rezultati zelo dobri, kar je predvsem posledica rednega in sistematičnega treninga. Kondicija tekmovalcev in tekmovalk se je pokazala zlasti na progi 2000 m, kjer so mladinci tekli v izenačenem tempu in je bila ostra borba za dosego prvega mesia. Prav tako je bila živahna borba med tekmovalkami na 1000 metrov nekako do 80 m. kjer se je zmagovalka Tavčar Marica odtrgala od skupine in v finlšu dosegla prvo mesto, z rezultatom 3,33 min. Na 800 metrov je teklo 84 mladink in je dosegla prvo mesto Ruzbah Cvetka z rezultatom 2,39. Na 1000 m je bilo 19 tekmovalk. Zmagala je že zgoraj omenjena Tavčar Marica, ki je od lanskega tekmovanja »krosa zmagovalcev« v Ljubljani, kjer je dčsegla IL mesto, stilno zelo napredovala, kar je zasluga veščega vodstva fizkulturnega učitelja Filija Mirka. Mladincev je teklo na 1000 m 57. Zmagal je Kavčič Viktor v času 3,02. Na 1500 m je bilo 27 tekmovalcev, zmagal je Čebokli Anton v času 1:35,8. Na 2000 m je teklo IG tekmovalcev in je v ostri borbi zmagal Braz Emil v času 5:47, G. Po tekmovanju so bile razdeljene zmagovalcem in zmagovalkam diplome. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in izvedeno ob prisotnosti številnega občinstvi in zastopnikov oblasti in JA. Poroštia letošnjih Jesenskih krosov Start skupina tekačev na krosu v Tolminu 34o tekmovalcev na Srednji tehnični šoli v Ljubljani 663 tekmovalcev na krosu V. mešane gimnazije v Ljubljani Pretekli teden so tudi mladinci in mladinke ter pionirji in pionirke V. mešane gimnazije v Ljubljani množično nastopili na jesenskem krosu, katerega proga je vodila okoli Gradu. Vsega skupaj je nastopilo 151 mladincev, 115 mladink, 209 pionirjev in 158 pionirk, torej skupno 633 tekmovalcev, kar predstavlja res lep uspeh. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili naslednji: Mladinci na 1000 m: 1. Tičar Janez (V. a); 1500 m: 1. Pristov Miloš (VII. a); 2000 m: 1. Vagner Janez (VII. a). Mladinke na 500 m: 1. Sušnik Pia (IV. c); 800 m: 1. Arko Anica (VI. b); 1000 m: 1. Cvetkovič Slavica (VIII. a). Pionirji 10 do 12 let na 500 m: 1. Pleč ko (II. c), 12 do 14 let: 1. Nolinar (II. d). Pionirke na 300 m: 1. Cerer Mateja (I. d), na 500 m: 1. Kovič (H. c), na 800 m: 1. Grad Marija (III. b). Jesenski kros je zelo razgibal fizkul-turno življenje na naši gimnaziji, tako da se vrste tekmovalcev v raznih panogah zelo širijo, pa tudi medrazredna tekmovanja so postala živahnejša. Jože S. Kros na celjski gimnaziji Dne 23. oktobra je bil na celjski gimnazij; jesenski kros, ki so se ga udeležili vsi dijaki. Kot sodniki so sodelovali tudi profesorji. Za kros je vladalo v vseh celjskih športnih krogih veliko zanimanje, saj razpolaga naša gimnazija z zelo dobrimi tekači, ki so n. pr. letos pomladi na dr žavnem prvenstvu v Osijeku osvojili drugo mesto, na prvenstvu Slovenije pa prvo. Pričakovalo se je, da se bodo med zmagovalci pojavila nova imena, toda zmagali so favoriti. — Teklo ee je po stari progi okoli gimnazije. Vreme je bilo lepo. a hladno. Rezultati so: Ženske: 600 m: 1. Črepinšek Danica 2:33,1, 2. Uršič, 3. Čremožnik. 1000 metrov: 1. Likar Danica 3:54.1, 2. Lesnika, 3. Ravni kar. Pionirji: 600 m: 1. Rožar 2:09.8. 2. Molj, 3. črepinšek. Mladinci: 1000 metrov: 1. Mulej 2:46,7, 2. Štiglic, 3. Drugovič. 1500 m: 1. Prelog Vinko 4:17,0. 2. Kopitar Marijan 4:25.7. 3-Veber 4:31,0. Tp je bila najzanimi-vejša točka. Državni prvak Prelog je zmagal šele po ostri borbi s Kopitarjem. Presenetil je znani tenisač Veber. Člani: 2000 m: 1. Koželj 5:41,0, 2. Prevorenik 5:42,2, 3. Kmetič 5:43,6. Zakaj ni uspel kres v Siovenjgradcu Letošnji jesenski kros v Slovenj-gradeu se nikakor ne more štet: med masovne nastope, žalostna je ugotovitev, da ni bilo udeležbe naših sindikatov, da ni bilo nastopa naše mladine. Nastop peščice fizkulturnikov nikakor ni v ponos mestu niti fizkul-turni organizaciji. Res, da je bilo vse urejeno, da bi nastoplb vsi, ki so prej tedne govorili, da bodo nastopili, zadnji moment pa odpovedali, a vseeno mislimo, da je bolje, da smo tako pre-Sli preko tega nastopa, kakor da bi silili ljudi, da gredo brez treninga teči, ker to bi imelo za fizkulturo le kvarne posledice. Odsotnost mladine »e prip!suje predvsem temu, da aktiv gimnazije nima učitelja za fizkulturo in je zato letos fizkultura na tem zavodu zelo zanemarjena. To se Je predvsem kazalo v nedisciplini, ker mladinci niso hoteli teči in so večinoma hodili po progi. Treba bo stvar ostreje prijeti, ker brez discipline ne moremo vzgojiti dobrih fizkulturnikov niti ne dobrih državljanov. Uspehi: mladinci: I. Grabec Janez 3:27, 2. Presnic Franc 4:10, mladin- V petek dopoldne, dne 14, t, m., je bilo spet vse živo pri igrišču FD Enotnosti v Tivoliju. Zbirali so se namreč študentje Srednje tehnične šole, za tekmovanje na jesenskem krosu. Čeprav je močno padal dež, je tekmovalo 340 tekmovalcev in tekmovalk, ki so pokazali izredno borbenost in vztrajnost. Zaradi dopoldanskega pouka v višjih letnikih je bilo treba izvesti tekmovanje dvakrat. Rezultati dopoldanskega, kakor ludi popoldanskega tekmovanja so zelo dobri, posebno še, če upoštevamo težki teren Omembe vredna sta zlasti rezultata mladink na 800 in mladink na 1000 m, ki sta dosti boljša od rezultatov, ki so bili doseženi na nedeljskem krosu Enotnosti, saj so n. pr. mladinke do 18. leta dosegle vse boljši čas od zmagovalke pretekle nedelje. Posebej je treba omeniti nadarjeno Jelo Merharjevo, ki je aktivna lahkoatletska tekmovalka ter Danico Sešek, ki je nosilka fizkulturnega znaka. Tudi dijaki FA gimnazije v Ribnici niso hoteli zaostati za drugimi aktivi, zato so se prav marljivo in vestno pripravljab na jesenski kros. Na seji aktiva so referenti določili dan za tekmovanje, na katerem bo lahko vsak dijak-fizkulturnik pokazal svoje sposobnosti, katere si je pridobil pn treningu. Razredi so tekmovali med seboj v udeležbi za tek m so dosegli 1tek krosa. Jesenskega krosa se je poleg mladine, sindikalistov in Tizkulturnikov FD Radgona, udeležila tudi skupina fizkulturnikov JA. ki so dali vsem vzgled požrtvovalne in vztrajne borbe. Rezultati tekmovanja so: Pionirke (400 m): Štuhec Ivanka, 2. Banfi Ana. Pionirji (400 ra): 1. Zupanc Marjan, 2. Pogačnik Vlado ml. Mladinko (600 m): 1. Memon Šilca- 2. Fišer Jelica. Mladinci (600 m): 1. Zupanc Zdravko, 2. Rantoma Ivan. Člani do 35 leta: 1. Knez Ciril, 2. Podgorelec Tone. Člani nad 35 let: 1. Presinger Morko, 2. Kaučič Franc. Skupno se je udeježilo jesenskega krosa 187 tekmovalcev in tekmovalk. Knez C. V Krškem so tekmovali le dijaki In dijakinje Dne 11. nov. se je vršil kros gimnazijske mladine v Krškem. Največja želja nas vseh je bila, da dosežemo v skupni tekmi čim boljšo udeležbo. Nastopilo je 52 mladincev in 74 mladink. Skupno smo odšli na travnik, kjer je bila odmerjena proga. Po kratkem opisu proge in zadnjih navodilih se je tekmovanje pričelo. Najprej so tekmovale mladinke, nato mladinci. Proga ni bila ravno lahka, toda izpeljana po menjajočem se terenu, čez travnik, gozd. preko potoka, mimo sejalca, ki je začudeno gledal za nami, pod vinogradom. Bila je tako pestra, da smo razmeroma hitro zagledali cilj ■jred seboj. Rezultati so sledeči: Mladinke — 600 m: 1. Barbič Ana 3,14. 2. Preskar Slavka 3.19. Mladinke — 800 m: 1- Gale Majda 3,41. 2. Božič Marija 3,56. Mladinci — 1000 metrov: t. Slarc Franc 4,35, 2. Rum-pret Drago 4.37. Mladinci — 1500 m: t. Dolinšek Franc 7,05. 2. Pirc Jože 7.11. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Razen gimnazijske mladine Pa ni bilo nobenega tekmovalca niti gledalca. Izostanek opravičuje dejstvo. da se je tekmovanje vršilo na delovni dan. toda zn nedelio smo upravičeno pričakovali povabila od strani kake druge organizacije — toda zaman. Ali je v Krškem res tako malo »mladih ljudi«'’ StocdstotBia udeležba na gftittiazijji v Mozlsju Dne 13. novembra so učenci po razrednih skupinah prihiteli pred Pizkulturni dom, kjer je bilo zbirališče tekmovalcev. Lepo je bilo videti dijake prvega razreda, ki so z velikim zanimanjem in pojoč prikorakali n* start. Od 170 učencev jih je tekmovalo 148. ostali so zdravniško opravičeni. Tekmovanje se je kljub deževnemu vremenu nemoteno vrstilo. Rezultati: mladinci na 1000 m: 1. Kodrič Drago 2:50,8, 1. Kosem Karl 3:10,8, mladinci na 800 m: t. Hrumet Zdravko 2:22, 2. lluš Jože 2:34, mladinke na 800 m: 1. Pečnik Marija 2:25,4. 2. Vrtačnik Ljudmila 2:33,4. Pri razglasitvi rezultatov jesenskega kroea na gimnazi ja so bili 22 učencem razdeljeni znaki, ki so jih osvojili v tekmovanju ta mladinska fis-kullurni znak. Partizan in SFD Jože Gregorač letos nofuspešne^ša v smučcseru Namen meddruštvenega tekmovanja je predvsem ta, da dvignemo v društvih kvaliteto, povprečje in vse-stranost. Iz povprečnih srednjih tekmovalcev dvignemo kvaliteto, ki bo tem višja, čim več imamo srednje dobrih tekmovalcev. Iz večjega števila lažje najdemo in vzgojimo vrhunske tekmovalce. Ravno tako je važna vseutrancat. V društvih moramo gojiti vse Smučarske discipline, predvsem pa take, ki so osnova vsega smučanja. Priobčujemo pregled uspehov, ki je sestavljen na podlagi rezultatov, doseženih na državnem prvenstvu vseh smučarskih disciplin in triglavskega smuka. Ocenjeni so štirje prvo-plasirani tekmovalci posameznega društva ali aktiva. V celoti se je udeležilo teh tekmovanj 56 društev in aktivov iz vse države, od teh 30 iz Slovenije, 26 pa iz ostalih krajev države. Z velikim naskokom je zmagalo FD Gregorčič iz Jesenic s 4.405.39 točkami, FD Tržič je že za 1.614.85 točk slabši. je nastopil z močno mladinsko vrsto v teku in alpskih disciplinah. Na jugu države nam raste počasi konkurenca. FD Proleter iz Pirota se je plasiral na 23. mesto in pustil za seboj zagrebško Mladost, Škofjo Loko, Kranj, Triglav iz Ljubljane, Dinamo iz Zagreba, Radovljico, Kamnik itd. V triglavskem smuku je med člani prvi Partizan, sledita Gregorčič m Tržič; pri članicah pa je vrstni red: Gregorčič, Enotnost in Tržič. V patrolnem teku je zmagala Kropa, sledi Gregorčič in Partizan. Tek članov na 15 km: Gregorčič, Partizan, Dol pri Ljubljani. Tek na 5 km članice: Polet, Ptuj, Gorje. V klasični kombinaciji je nadmočno zmagal Partizan, druga je Kropa, tretji Bled. Ravno tako uspešen je bil Partizan v samostojnih skokih, sledita mu Triglav in Dovje-Mojetrana. Smuk — člani: Gregorčič, Tržič, Partizan. tretje plasirani CDJA Partizan za malenkost zaostaja za drugoplasira-nim Tržičem, če pa računamo, da Partizan nima mladincev in članic in če primerjamo samo discipline, v katerih je Partizan nastopil, z drugimi društvi, vidimo, da je Partizan na prvem mestu s skoro 500 točkami naskoka pred Gregorčičem in 1000 točkami pred Tržičem. V vseh disciplinah sta nastopila le Gregorčič iz Jesenic in Enotnost iz Ljubljane. Izmed prvoplasiranih društev goje najbolj enostransko smučanje Tržič in Kladivar iz Celja, ki nista nastopila niti v tekih niti v skokih, temveč samo v alpskih disciplinah. Med društvi izven Slovenije je najuspešnejši FD Zagreb, ki Smuk — članice: Gregorčič, Enotnost, Tržič. Slalom člani: Partizan, Tržič, Gregorčič. Slalom članice: Gregorčič, Tržič, Enotnost. Alpska kombinacija — člani: Gregorčič, Partizan, Tržič. Alpska kombinacija — članice: Gregorčič, Tržič, Enotnost. Mladinci tek na 5 km: Mojstrana, Gorje, Gregorčič. Mladinci smuk: Tržič, Kladivar, Polet. Mladinci slalom: Kladivar, Tržič, Gregorčič. Mladinci, alpska kombinacija: Tržič, Kladivar-, Polet. Mladinci, skoki: Krim, Mojstrana, Bled. Mladinke, tek na 3 km: Kočevje, Bled, Gregorčič. Vrstni red društev v skupni oceni je naslednji: točk je naslednji: 1. FD Gregorčič, Jesenice 4.405.39, 2. FD Tržič ’ 2.790.54, 3. FD CDJA Partizan 2.640.73, 4. FD Enotnost, Ljubljana 2.339.08, 5. FD Polet, Maribor 1.592.39 6. FD Kladivar, Celje 1.367.70 7. FD Bled »95.77 8. FD Kropa 934.76 9. FD Kranjska gora 916.36 10. FD Dovje-Mojstrana 912.67 11. FD Zagreb 654.30, 12. FD Dol pri Ljubljani 561.46, 12. FD Lesce 498.76, 14. Soško smučarsko društvo Gorica 462.16, 15. FD Rateče-Planica 439.30, 16. FD Gorje 429.01, 17. FD Guštanj 397.92, 18. FD Bračič, Kočevje 365.89, 19. FD Slovenjgradec 353.20, 20. Krim, Ljubljana 342.81, 21. Torpedo, Sarajevo 334.01, 22. Ci-vena zvezda, Beograd 311.04, 23. Proleter, Pirot 310.84, 24. Mladost, Zagreb 297.74, 25. Ljuboten, Tetovo 268.42, 26. FD Begunje 266.42, 27. FD Škofja Loka 249.75, 28. FD Št. Vid 248.96, 29. Proletarec, Zagorje 214.22, 30. FA Univerza, Ljubljana 209.40, 31. FD Kranj 184.93, 32. Triglav, Ljubljana 180.00, 33. Dinamo, Zagreb 140.92, 34. FD Radovljica 137.46, 35. Metalac, Beograd 124.70, 36. FD Ptuj 117.99, 37. FD Valjevo 107.77, 38. Kamnik 103.61, 39. železničar, Maribor 100.li^ 40. Partizan, Bitolj 99.36, 41. Rabotnički, Skoplje 95.24, 42. Sloga, Bohinjska Bistrica 82.43, 43. Rudar, Idrija 75.64, 44. FA DAPPS, Ljubljana 71.65, 45. železničar, Sarajevo 62.01, 46. Signal, Beograd 54.48, 47. FA Kovinar, Jesenice 50.52, 48. gimnazija, Bitolj 46.56, 49. Proleter, Tetovo 41.38, 50. Grafičar, Beograd 35.04, 51. FD Mozirje 33.77, 52. Pobeda, Skoplje 29.54, 53. Edinstvo, Skoplje 16.68, 54. Peli-ster, Bitolj 14.30, 55. FA-Cole, B. Potok 11.92, 56. FD Makedonija, Skoplje 6.98. Ante Gnidovec -VI Ed« še kriv neredov na prekinleni tekmi Poiet-Sudar v Trbovljah V zvezi z našim poročilom o nogo. metni tekmi med Poletom in Rudarjem v Trbovljah, ki je bila. kot znano, prekinjena že v 37. minuti prvega polčasa, smo prejeli vrsto dopisov od pristašev trboveljskega moštva, v katerih skušajo zagovarjati nešportne izpade občinstva na tej tekmi. Čeprav noben od teli dopisov ni pravilno podpisan z imenom in priimkom ter naslovom pršca, s čimer bi dobil verodostojnost in resnost, kljub temu odgovarjamo v splošnem na vse dopise, ki so polni nezadrža-nega srda proti poročilu, za katerega smo dobili podatke od osebe, ki je tekmo gledala. 0 pravilnosti tega poročila se je imelo uredništvo priliko prepričati v službenih poročilih FZS, ki se popolnoma skladajo z našim poročilom. Mnenja smo, da so dogodki, ki so se pripetili na omenjeni tekmi, vsekakor višek, kajti Čeeto smo že dobiti poročila o neredih v Trbovljah, o katerih ve že danes vsakdo, ki so v Sloveniji zanima za nogomet, tako da so postala že pravilo. Če doslej še nismo ostreje nastopili proti njim, je bjlo to le zato, ker smo bili prepričani. da bodo prej ati slej prenehali. 0 tem sn>o bili prepričani tembolj, ker smo stalno oitali o velikih delovnih uspehih trboveljskih rudarjev, ki jih v prvi vrsti pripisujemo njihovi zavednosti in discipliniranosti in smo pričakovali, da bodo tudi na igrišču končno prenehali že tradicionalni incidenti. No izključujemo možnosti, da sodnik v gotovih trenutkih ni bil na višini in da je morda izrekel napačno odločitev. To pa še ne opravičuje gledalcev, da bi lahko vdrli na Igrišč^ in z njim dejansko obračunali, ker je stvar nadrejenih forumov, da rešujejo take primere, kajti v nobenem kazenskem pravilniku ni dopuščeno, da bi prizadet) sam obračunaval s kriv- cem, ker mora šele dokazati na pristojnem mestu, če je dotični res zagrešil protipravno dejanje. Zelo čudno se nam tudi zdi, da so v Trbovljah, kot pravijo dopisi, postavljeni vedno pristranski sodniki, ki ne poznaj« pravil in da igrajo v Trbovljah vsa moštva surovo, domače moštvo pa vedno fair. V kolikor so se Igralci Poleta pregrešili s psovanjem gledalcev, bi bila edina pravilna pot ta, da dotičnega prijavijo Narodni milici in da nosi odgovornost, kot jo predpisuje zakon za take prekrške. Sicer bo pa o dogodkih na omenjeni tekmi v Trbovljah razpravljal disciplinski odbor pri FZS, ki bo izrekel končno sodbo o njih. 0 očitkih v poslanih dopisih, da nekako namenoma priobčujemo nepo-voljna poročila s tekem v Trbovljah In na splošno o FD Rudarju, bi oue-nili samo to, da nimamo za to prnv nobenega razloga, ker je Polet glasilo Fizkulturne zveze Slovenije in ne morda kakega društva ali skupine ljudi, k| bi kila zainteresirana na takih neobjektivnih poročilih. Uredništvo. Naš siitBssžairskl repre^enf ta»t Fiiaissi č©p osy©p zlati fizkultumi zsiak Na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah se je i7. novembra 1014 rodil Franci Čop, naš uspešni smučarski reprezentant. Svojo mladost je preživel v Bosni, po 10. letu pa se je vrnil v svoj rodni kraj, kjer je dovršil svoje šolske dolžnosti. Po trgovski šli, ki jo je dovršil v Ljubljani, je odšel v Maribor, kjer še sedaj uspešno nastopa. Tekmovati je začel že t 10. leti. Najprej je pričel v smučarskih skokih, pozneje pa v teku. Od leta 1928. dalje tekmuje tudi v alpskih disciplinah. Leta 1914. je prvič nastopil v inozemstvu, in sicer v Avstriji, kjer je kot skakalec dosegel drugo mesto v svoji kategoriji. Dve leti pozneje je bil član olimpijskega moštva naše reprezentance za alpske discipline in od tedaj dalje tekmuje kot reprezentant le v smuku in slalomu. Po okupaciji Štajerske 1941 je bil kmalu aretiran in poslan v Begunje. Leta 1944. je vstopil v NOV jeseniško-bohinjskega odreda, nato pa v XXXI. divizijo IX. korpusa JA. Po osvoboditvi se je zopet intenzivno posvetil smučarskemu športu in nas je lani zopet častno zastopal na mednarodnih tekmah v Švici in Franciji. Danes je Franci Čop nosilec zlatega fizkulturnega znaka. Ko obiskuje olimpijski trening v Ljubljani, pa se je že pri javil za novi rok tekmovanja in izpolnil že mnogo norm. Udarnik Jože Zadnik, nosifeSJ zlatega fizkulturnega znaka Zadnik Jože, po poklicu je strojni ključavničar, zaposlen v mari-oorskih železničarskih delavnicah je eden tistih, ki v službi služi za vzor delavca, stalno prekoračuje normo dela In v svojem okolišu uvaja nov način dela. Postal je pri svojem delu zaradi tega tudi udarnik. Ampak ne samo to, on je tu- li dober fizkulturnik, prvorazredni telovadec, dober smučar. Pri FD železničarju vadi mladinske tekmovalne vrste v vajah na orodju. Uspeh njegovega vztrajnega in marljivega dela tudi n; izostal. Mladinske vrste *> zasedle prvo mesto v republiškem prvenstvu, mladinka Muravs Majda pa je postala državna prvakinja v vajah na orodju. Nogometno tekmovanje za cup FLRJ kljub porczu je FD Jakič iz Črne gore runak dosedanjega tekmovanja Ljubljana, 23. nov. Danes je bilo odigrano predzadnje kolo nogometnega kupa FLRJ, v katerem se je sestalo še preostalih 8 društev. Največje presenečenje tega kola je tesen poraz Jakiča iz Plevlja, ki je izgubil v Sarajevu tekmo šele po podaljšku s tesnim rezultatom 2 : 3. Od ostalih moštev so se poleg Sarajeva plasirali v polfinale še Partizan, Sloga in Naša krila. Poročila o današnjih tekmah so naslednja: Partizan: Crvena zvezda 2:1 (1:1) Beograd, 23. nov. Pred 20.000 gledalci je bila danes odigrana nogometna tekma za jugoslovanski cup med Partizanom in Crveno zvezdo. Končala se je z zmago Partizana 2:1 (1:1). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Partizan: Šoštarič, Brozovič, Colič, Čajkovski, Firm, Jovanovič, Mihailovič, Pal-fi, Jezerkič, Bobek, Simonovski. Crvena zvezda: Lovrič, Veljkovič, Petrovič, Stankovič, Djurdjevič, Drenovac, Vukosavljevič, Mitič, Šečerov, Horvatovič, Djajič. Gole so dali za Partizana Bobek in Jezerkič, za Crveno zvezdo pa Vukosavljevič. Sodil je Lemešič iz Splita. Tekma je bila odigrana ob lepem vremenu, vendar na zelo spolzkih tleh, ker je dopoldne deževalo. Partizan je zmagal povsem zasluženo in je imel v obeh delih igre mnogo povoljnib prilik. Kljub temu pa je dosegla prvi gol Crvena zvezda v 15. minuti prvega polčasa po Vukosav-Ijeviču. Mladi igralec je lepo sprejel žogo v sredini in jo z ostrim strelom poslal neubranljivo v mrežo. V 21. minuti je Bobek izenačil z ostrim strelom iz daljine 20 m. Zmagoviti gol je dosegel Partizan v 8. minuti drugega polčasa. Jezerkič je iz 11 metrov poslal žogo neubranljivo v mrežo. Do konca igre sta si obe moštvi prizadevali, da bi spremenili rezultat, vendar pa brez uspeha. V prvem polčasu je imela prvih 15 minut Crvena zvezda več od igre. Izvajala je zaporedne napade in prikazala boljšo igro, kakor pa Partizan. Ves ta čas je bil Partizan v defenzivi, po izenačenju pa sta bili obe moštvi dokaj enakovredni. V začetku drugega polčasa je bila Crvena zvezda zopet v premoči in šele potem, ko je Partizan dosegel premoč In odločilen gol, je moštvo Crvene zvezde popustilo. V splošnem je moštvu Crvene zvezde manjkalo borbenosti in požrtvovalnosti, s katerima se je običajno odlikovalo. Partizan je pustil mnogo ugodnih prilik neizkoriščenih. Tako je bil Jezerkič v 29. minuti sam pred vrati Crvene zvezde, vendar pa je zgrešil. Tudi v 43. minuti je bil sam pred golom nasprotnika, pa je streljal vratarju v roke. Tudi v drugem polčasu je Mihailovič v 11. minuti povsem brez potrebe streljal mimo vrat iz daljave komaj 11 metrov. Prav tako je tudi Vukosavljevič streljal mimo vrat, čeprav se je znašel sam pred vrati Partizana. V moštvu Partizana ni bilo slabih mest. Vsi igralci so se borili požrtvovalno. Vse moštvo se je zelo'potrudilo in podalo dobro igro. V moštvu Crvene zvezde sta se odlikovala zlasti Stankovič in Mitič, požrtvovalno pa se je boril tudi Drenovac. Sarajevo:Jakič 3:2 (1:0) Sarajevo, 23. nov. Z velikim zanimanjem se je tukaj pričakoval nastop Jakiča iz Plevlja. Na igrišču se je zbralo nad 7000 gledalcev. Splošno so pričakovali, da bo Sarajevo z lahkoto in * visoko razliko premagalo neizkušene nogometaše iz Plevlja. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Sarajevo: Golac, Salihovič, Glavočevič, Mantula, Kozak, Merčič, Novakovič, Ko-njevod, Lovrič, Jordanovski, Lazarevič, Jakič: Taušanovič, Djermanovie, Dra-gaševič I, Dragoševič II, Hadžihadžič, Antonovič, Radičevič, Milenkovič I, Co-lovič, Mahanovič, Milenkovič II. Gole so dali za Sarajevo Konjevod, Novakovič in Lazarevič, za Jakiča pa Milenkovič II. Sodil je Mrkobrad iz Beograda. V splošnem je ta tekma nudila dokaj slab nogomet in je gledalce razočarala. Obe moštvi sta bili sicer borbeni, vendar pa skrajno neprecizni. Napad Sarajeva je povsem odpovedal, dočim so gostje s če-stimi prodori poskušali doseči gole. Bili so pred vrati sicer nevarnejši, a neodločni. Napad Jakiča je bil mnogo boljši od obrambe. Prvi gol je dosegel Konjevod v 4. minuti iz enajstmetrovke. V drugem polčasu je dal Lazarevič v drugi minuti drugi gol za Sarajevo. Čeprav je bilo stanje že 2 : 0 za Sarajevo, moštvo Jakiča ni popustilo in mu je uspelo izenačiti po Milenkoviču, ki je dosegel gole v 17. in 40. minuti. V regularnem času se je končala tekma neodločeno 2 : 2. Šele v podaljšku 2 krat 15 minut je dosegel Novakovič tretji gol za Sarajevo. Tako je Sarajevo šele v podaljšku s težavo zmagalo in se plasiralo v polfinale za nogometni cup FLRJ. V moštvu Sarajeva so se odlikovali Glavočevič, Lovrič in Lazarevič, v moštvu Jakiča pa sta bila najboljša Milenkovič II. in Radičevič. Naša krila: Spartak 2:0 (1:0| Zemun, 23. nov. V lekml za jugoslovanski cup sta se danes pred 3000 gledalci pomerili moštvi Naših kril in su-botiškega Spartaka. Tekma se je končala z zmago Naših kril z rezultatom 2 : 0 (1 : 0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Naša krila: Popadič, Filipovič, Brnje-varac, Grčič, Jovanovič, Blažič, Panič, Pečenčič, Vidjak, Lokošek, Borovič. Spartak: Simokovič, Stapiška, Belestin, Jakovetič, Zvekanovič, Janič, Azutski, Stakač, Glonšak, Branisavljevič, Elek. Oba gola za Naša krila je dal Vidjak. Sodil je Mlinarič iz Zagreba. Zmaga Naših kril je povsem zaslužena. Moštvo je predvedlo zelo borbeno igro, kateri se neodločni Spartak ni mogel upirati. Kljub temu pa je bil Spartak v prvem delu tekme enakovreden, v nadaljevanju pa je tako zelo popustil, da so bila Naša krila popoln gospodar na terenu. Drugi del tekme je bil ves čas na polju Špartaka. V moštvu Naših kril sta se posebno odlikovala Borovič in Vidjak, ki je bil sploh v zelo dobri formi. Kadar koli se je pojavil pred vrati Spartaka je grozila nevarnost gola. Zelo dober je bil tudi Filipovič. V moštvu Spartaka so se najbolj odlikovali Zvekanovič, Janič in vratar Šimokovič, ki pa ni mogel obraniti golov. Prvi gol je dosegel Vidjak v 28. minuti z ostrim neubranljivim strelom. Isti igralec je v 42. minuti drugega polčasa dosegel tudi drugi goL Sloga:Mornar 3:2 (1:1) Split, 23. nov. Pred 3000 gledalci je bila danes odigrana četrtfinalna tekma za pokal FLRJ med novosadsko Slogo In Mornarjem. Tekma se je končala z zmago Sloge 3 : 2 (1 : 1). Moštvi sta nastopili v naslednjib postavah: Sloga: Vasič, Mihailovič, Savovič, Malih, Milovanov, Živkovlč, Panič, Petrič, Petrovič, Vucurovič, Krstič. Mornar: Glaser, MedVed, Petronič, Kasa, Diskič, Jezerič, Drvodelič, Marčetič, Hirman, Gemeri, Smolej. Splošno se je pričakovalo, da bo zmagal Mornar. Proti pričakovanju pa je zmagala, in to po vsem zasluženo, novosadska Sloga, čeprav bi poteku igre bolj ustrezal neodločen rezultat. Tretji' gol je dosegla Sloga potem, ko je bil poškodovan Diskič in je moral zapustiti igrišče. V moštvu Sloge so bili najboljši Milovanov, Panič, Petrič in Krstič, v moštvu Mornarja pa so se najbolj odlikovali Hirman in Marčetič. Gole so dali za Slogo Petrič, Petrovič in avtogol Diskič, za Mornarja pa Marčetič in avtogol Savovič. Tekmo je sodil Višnjič iz Zagreba. V Beogradu: Partizan : Crvena zvezda 2:1 (1:1) V Sarajevu: Sarajevo : Jakič 3:2 (1:0) V Zemunu: Naša krila : Spartak 2:0 (1:0) V Splitu: Sloga : Mornar 3:2 (1:1) ipominski tek Kladivarja SFD Kladivar v Celju razpisuje dne 29. novembra v proslavo četrte obletnice zasedanja AVNOJ-a v Jajcu SPOMINSKI TEK na 6 km doli progi s startom in ciljem na Titovem trgu v Celju. Tekmujejo posamezniki in moštva, ki jih sestavljajo 4 tekmovalci. Vsako društvo lahko nastopi z več moštvi, za katere imen posameznih tekačev ni treba posebej navesti. Za zmagovito moštvo je razpisan prehodni pokal, ki ga je podaril KSS, deset posameznikov v vsaki skupini pa bo prejelo priznanice. Pravico nastopa imajo vsi člani fizkulturnih društev. Prijave naj se pošljejo do 26. novembra radi zagotovitve stanovanja in prehrane tekmovalcem. Kffi&s v žiroviiisi Za izvedbo društvenega krosa si je društvo izbralo nedeljo 16. novem-bra. Pokazalo se je, da imamo med mlajšimi navdušen kader. Člani, še manj pa članice, nimajo pravega'razumevanja za fizkulturo. Krosa se je udeležilo 96 fizkulturnikov. kar pa je nepovoljno. Množične organizacije sploh niso bile zastopane. Ugotoviti moramo, da fizkulturno delo v našem kraju ekoro spi. — Po osvoboditvi smo ustanovili FD Brez-nica, ki pa je le še na papirju in FD Žirovnica, ki Je aktivnejša, toda ne odgovarja v polni meri. V decembru b<> izvedena skupščina vseh fizkulturnikov, zalo je nujno potrebno, da se k temu pritegne delavno članstvo, še več pa funkcionarjev, ker nergačev imamo več ko dovolj. Udeležili smo se lahkoatletskih tekem v izvedbi SFD Joža Gregorčiča, okrajnega tekmovanja v odbojki in zasedli 2. mesto. Naše članstvo se je poleg tega udeleževalo in sodelovalo na nastopih pa tudi na tekmah v mnogobojih, kjer eo dosegli prav po-voljna mesta, čeprav ne prvih. Š. I. Jesenski kros SFD Poleta v Mariboru Maribor, 23. nov. Danes dopoldne je izvedel SFD Polet jesenski kros. Vreme je bilo dokaj zadovoljivo. Na Trgu svobode se je zbralo okrog 300 tekmovalcev, od katerih je prispelo na cilj 230, kar dokazuje, da trening ni bil dobro organizi,ram. Proga sama ni bela ravno najliolj p iikladna, ker je vodila po večini po ravni cesti. Dol žima prt ege je bila določena za čla- Sloga jesenski prvak v El. zvezni ti*- » Ljubljana, 23. nov. Na Reki jo bila danes odigrana tekma med do. mačim Kvarnerjem j n moštvom Metalca iz Zagreba, k.i se je končala nepričakovano z zmago Kvarnerja z rezultatom 3:1 (2:0). Favorizirani Metalac je s tem porazom izgubil tudi jesensko prvenstvo v drugi zvezni ligi, ki ga je imel dozdevno po računih na papirju že v žepu, K var ne r pa se je povzpel z zadnjega na 9- mesto. Stanje na lestvica ie Po tej tekmi naslednje: Sloga 10 7 0 3 18: 5 14 Naša krila 10 6 2 2 20:13 14 Bndučnost 10 6 2 2 21:12 14 Metalac 10 6 1 3 18:15 13 Mornar 10 5 2 3 21:13 12 Enotnost 10 4 3 3 19:11 11 Tekstilne 10 4 1 5 19:24 9 Dinamo 9 4 0 5 11:15 8 Kvarner 9 2 0 7 9:23 4 Žel jezu ičar 8 12 5 6:18 4 Rabotnički 10 0 3 7 5:24 3 Kvarner: Metalac 3:1 (1:1) Reka, 23. nov. Pred 5000 gledalci je bila danes odigrana zaostala tekma II. zvezne lige med Kvarnerjem in zagrebškim Metalcem. Na veliko presenečenje je zmagal Kvarner z rezultatom 3:1 (1:1). Če bi zmagal Metalac. bi bil jesenski prvak v jesenskem delu druge zvezne lige. Zmaga Kvarnerja je bila povsem zaslužena. Odlikovali so se zlasti Cemjar in Lavrenčič v mošlvu Kvarnerja ter Petrovič in Jazbinšek v moštvu Metalca. V 25. minuti II. polčasa je sodnik izključil Jazbinška zaradi ugovarjanja. Gole so dali Lavrenčič 2 in Barlolomej 1 za Kvarnerja, ter Grušovnik za Metalca. Sodil je Gvardjančič iz Ljub. liane. ne 2000 m, članice 800 m, mladince 1000 m, mladia.ke 600 m in pionirje 500 m. Rezultati so bili naslednji: Člani 2000 m: 1. Pernat Janez 5:28; 2. Kos Marjan 5:33,5; 3. Zaječnik Viktor 5:33,1; 4. Korc a Ludvik 5:56; 5. Medvešček Viktor 5:40. Mladinci 1000 m: 1. Pernat Teodor 2:27; 2. Vauhnik Jože 2:27,3, 3. Ozmec Gustav 2:28: 4. Rančan Drago 2:30; 5. Vagner Ilerberi 2:31. Članice 800 i: : 1. Ncdeljkovič Ivanka 3:10; 2. Smon Marija 3:13,12; 3. Rihar Dragica 3:14; 4. Ahne-Baševiž Zora 3:14,5; 5. Plevinčk Draga 3:18. Mladinke 600m: 1. Srečko Sonja 2:01,6; 2. Krempl j Slavka 2:04,6; 5. Sernec Marija 2:05; 4. Knez Marija 2:06,71 5. Kraze Marica 2:09. Pionirji 500 m: 1. Lorbek Jože 1:57; 2. Breščak Janko 2:00 3. Ibelajs Emec rik 2:02; 4. Kos Marjan 2:04; 5. Senekovič Helmut 2:07. Ssmi^arski (dan 1$48 Opozarjamo vse smučarske sekcije, da morajo do 1. decembra predložiti FZS. odboru za smučanje, program za proslave, razstave in tekmovanja, ki jih pripravljajo v zvezi s smučarskim dnem v zimski sezoni 1947/48. Gre zlasti za ideje, za zamisli, od katerih bo FZS najboljše objavila, kar ho v pomoč šibkejšim smučarskim sekcijam. FZS, odbor za smučanje. Samu p® tdcma v ®h%h skuipluali nogometnega prvenstva Slovenile Ljubljana. 23. nov. V prvi in drugi Skupini nogometnega prvenstva Slovenije je bila odigrana samo po ena tekma. V prvi skupini je bila na sporedu še nedokončana tekma prejšnje nedelje med Rudarjem in Poletom, ki bi morala bili odigrana v Celju, kjer se je, kot nam poročajo, tudi! zbralo blizu 1000 gledalcev, kj pa zaradi nepojasnjenega nesporazuma ni bila odigrana, čeprav je bil na igrišču sodnik Goli. V Dolnji Lendavi je gostovalo moštvo celjskega Kladivarja, ki je tekmo izgubi|o z rezultatom 1:3. Kakor poročajo, je bila zmaga Nafte zaslužena. Stanje v lestvici I. skupin-ne ee je nekoliko spremenilo zaradi razveljavljenja tekme med Krimom fti Železničarjem, ki se je končala z rezultatom 1:1, ker je nastopil v tej tekmj v mošlvu Krima igralec, hf kot pripadnik JA ne hi smel igrati jn priznana 3:0 v korist Železničarja. tako da je stanje naslednje: Garnizija Lj. Kladivar Nafta Polet Radar Železničar Triglav Krim 7 7 0 0 30:10 14 gol pa je zabil Kladivar po Zidarju v 27- minuli drugega polčasa. Pri Nafti sta igrala najboljše Ga-renčir in Ter ek, v moštvu Kladivarja pa čater in Zidar. Gledalcev je bilo GOO. II. SKUPINA V II. skupini je bila v Postojna odigrana tekma med domačim moštvom in FD Gorico, ki se je končala z visokim rezultatom 9:3 (3:1) v korist nogometašev iz Gorice, tako da je sedanje stanje na lestvici, upoštevajoč razveljavljenje tekme med Gorico in Udarnikom, ki se je končala 4:1 za Udarnika, ker je zanj nastopil igralec, ki še ni imel pravico igranja za Udarnika in upoštevajoč priznanje rezultata 3:0 za Gorico, naslednja: Udarnik 6 5 0 1 26:13 10 J. Gregorčič 7 5 0 2 26:15 10 Sobota 7 5 0 2 22:16 10 Gorica 7 4 0 3 21:10 8 Litija 7 4 0 3 20:20 8 tm. Škofja Loka 7 3 0 4 18:23 6 Postojna 6 0 1 5 8:19 1 Elan 7 0 1 6 5:30 1 Gorica: Postojna 9;3 (3:1) Postojna, 23. nov. Tu je bila danes odgrana prvensvena tekma med domačo Postojno in FD Gorico, ki je potekla vseskozi v prijateljskih odnosa j ih. V tehn ičnem pogledu je bilo mošlvo Postojne boljše od gostov, toda v napadu mi imelo uspešnih strelcev. V nasprotju s tem je igralo moštvo Gorice zelo poletno in borbeno, ter zasluženo zmagalo, Dočim je imelo domače moštvo najslabše mesto v vratarju Ostranšku in desnem branilcu Sitarju, je bil viatar Gorice odličen, kar velja iu-l>očja, ob katerem jadra in želi doseči časovno dober vega in kot tudi nost in pilotsko sposobno^. omaaov, z vsemi pauajocinu m uw- “~fe7^braT‘tudi'mavi" čas' Izurjen Jadralec, ki dobro .pozna jehniko gajoami jSe zracnum plastm! nosijo v^el^e ted^ ko se bo zmogljivosti letala. Iz tega vidimo, da je način jadra- “^L^čLTu^pešno^^k^šč^ razvojno pot, moc nja v nevihti hkrati idealen za dose- neVihtne vzpornike m pridobival vi-in trajanje takih termičnih dvižnih go višinskih m daljinskih jadralnih .. ,e z nevihto vred Dre- si! zraka, ima vse pogoje za dosego poletov, ki pač v celoti zarise od ja- ^kl v smeri pihakčega ^etra iu uspehov v termičnem jadranju, kosti nevihtnih vzgornikov, od tra- naloge, da se mu ^ končno posre- ^Tšv^U Mm^m ^ v smc.r‘ tatom, ki pozna smeri pihaj'očega vetra dosegel večjo daljavo svojega jadranja. Z malenkostno srečo in znanjem vsega omenjenega se bo jadralcu, ki obvlada letenje s svojim visokozmož-nim letalom, prav gotovo posrečilo* doseči zaželene uspehe. V nekdanjih jadralnih šolah pred-aprilske Jugoslavije je bilo šolanje jadralnih letalcev precej nepopolno. Morda si učitelji še sami niso bili na čistem, kaj mora dober jadralec poleg obvladanja svojega letala nujno vedeti Iz teorije posameznih načinov jadranja, iz navigacije in vremeno-slovja. Mladeniči so se spoznali zgolj z letenjem samim, z jadranjem ob pobočju, o termičnom jadranju, o jadranju v nevihti in o vsem ostalem, pa so le sem in tja slišali kaj drobnega ali iz lastnega nagiba čitali v tujih letalskih revijah in knjigah, natanko pa o teh stvareh niso bili poučeni. V sedanjih jadralnih centrih in šolah pa je šolanje novih jadralnih letalcev res temeljito, kajti imamo dobre, zanesljive jadralne učitelje, ki so se v šest mesečnih tečajih za jadralne učitelje dodobra -spoznali z le-terjjem In vsemi teoretičnimi proble- .... ,-..1N,wn,, ,0l,r.r Termični vzgorniki nastajajo nad janja nevihte in ixk:ju. Kjer ja- ~ 1 , ^ ° dralec izgublja višino, se mora čim- ^“7*^ ^edci, ^vslane^ višine, kjer se spet ... - .... , viv:no Pri TvvrrM-l i i ur, na ie da čim ohladi in se zgosti navadno v ko- Nevihta je lahko lokalna ali potu- stVu priborili nove uspehe m rekor-dtoto^r^ži m ^zadržuje nad meS' P^ti oblak, ki ga imenujemo kumu- joča. Lokalno nevihto imenujemo ti- det naši cvetoči, Titovi Jugoslaviji pa kter^ nj,poovn1 letalo zaiemtoo močne !«*• Vrh tega oblaka cesto sega v sto, ki nastane zaradi preugrevanja zagotovili svobodo m popolno var- , ■ - r ___‘i___mogočne višine in se v njegovi no- nekega dela zemeljske povisine, se tranjosli v večin,i primerov še ved- nad tem delom terena razvija in tam dvižne struje im mu povečujejo vi uusJ'1 Tbidveteikbc^ntrmi,iM?aVptoral^ 00 dvigajo močni termični vzgorni- tudi zamre. Veter je torej ne noto s ^ci’,še vIdS^aj“viie vik Ki. ki jih je moči izkoristiti za re- seboj in. je tako uporabna le zagotovili svobodo in popolno nost njenega svobodnega neba. —J. tr- za dosego velike višine. Potujočo nevihto zanaša veter s hi- ne. p.‘<\ kateri bi raordn lahko doea- bor dno jadranje. kal novega ojačanja vetra. Nekaj sto metrov nad zemljo ja- ^ - „„ , „ _______ K rez dvoma je že za takorekoč dralec že lahko občuti in po svojih J^jo ™ ^ht navadno na'starejšo in najenostavnejšo vrsto instrumentih v letalu zazna, kje m d J^rlj^ejL od lokalnih In na svo- —, jaiii 'Injega lHenja nujno.^jjadral- Ma, jih^potih dosežejo tudi sto m sto ki- ^ v- X jf' ^ ni ie'nle<: pozna‘osnovne'poj me me- nih polj. Tedaj mora ............... - - iadra- teoro'oLf’je Veeh ločenem poliočju nastajajo vetrovi g-a ali čuti dviganje svojega leta- višinski m dalj nski ^ ‘ ^^ in zaradi njih pobočni vzgorniki, ki la. Lahko se dviga še naprej v dv ^ hoč« jsdratoc z jadranjem v ne-so unorabni za jadralno letenje. Od lak. seveda pa mora obvladati tako vihti doseč! uspeh, potem m . ►znanja tega precej za visi uspeh Imenovano slepo letenje im letenje det. marsikaj o mevihti^jenem na -adralca, če hkrati še ve, kdaj in v s j>amoejo instrumentov, ker v ob- stanku, razvoju, o njen h Sovjetski nogometni sodniki so na mednarodni vitim 0 sodniku Latiševu, ki ga gledalci pozdravijajo s ploskanjem Nogometni sodnik Nikolaj Latišev ga 30 letnega sovjetskega človeka, plavolasega, srednje rasti, skromnega in tihega, človeka, kj ne pije vodke, niti ne kadi »papirček«. Torej, zamislite si ga. Zamislite si nogometnega sodnika, ki vsak dan skrbi za svoj trening, se strokovno izpopolnjuje in ima dolg kondicijski trening. Zamislite sd sodnika, ki ves čas tekme preteče mnogo več kot vsak od 22 igralcev in ki po tekmi pride k vam in reče: »Pojdimo še malo teči«. Bojim se, da si boste takega sodnika že težje zamislili, ker ga pri nas še nismo srečali. In končno, zamislite si največje nogometno čudo, sodnika, katerega gledalci pozdravljajo z dolgim in iskrenim ploskanjem, ko se pojavi na terenu. Tega si gotovo ne morete zamisliti, ker ste mnenja, da takega sodnika sploh ni, a vendar tako čudo obstoja in to je Nikolaj Latišev. Latišev je sodil tekmo Partizan : Dinamo (Tbilisi). Sodil je dobro in kdor tega ne verjame, naj vpraša katerega koli Igralca Partizana. Res je, da sme igro dobili in kadar je tekma dobljena, nihče ne zameri sodniku. Toda resnica je tudi, da je Latišev prisodil proti nam prosti strel, kateremu je sledil gol in da nam ni niti za sekundo »pogledal skozi prste« — toda zameril mu ni Za organizacijo in pravilno izvedbo tolikih nogometnih tekmovanj kot jih ima Sovjetska zveza je nedvomno potreben velik kader dobrih sodnikov. Skrb za vzgojo sodniškega kadra, njihov pravilen razvoj, pravlina kvalifikacija in prehod v starejšo kategorijo, kontrola kvalitete in kritika sodnikov ter vzbujanje avtoritete pri gledalcih — je v Sovjetski zvezi prepuščeno sodniškim odborom, kj so v sklopu mestnih ali republiških fizkulturnih forumov. Osnovna naloga sodniških nogometnih odborov — vsestrana priprava novih kadrov — je olajšana vsled široke mreže fizkulturnih šol, raznih tečajev in kratkih seminarjev. Vse-etranost priprav je v fizični pripravljenosti sodnika (hitrost in vzdržljivost), v sigurnosti obvladanja pravil igre, v poznavanju tehnike in taktike nogometa, ^ot v poznavanju vseh propozicij in™9temov igre. Sovjetski sodniki polagajo veliko pažnjo na tehniko sojenja. Predvsem mora sodnik vedeti, kje je njegovo mesto na terenu v raznih fazah igre in pri raznih udarcih (prosti strel, metanje auta jn sl.). Prav tako mora sodnik računati z vremenskimi prilikami (sonce, veter, dež) in da se na podlagi tega pravilno po vstavim, da lahko čim bolje sledi igri. — Kljub vsem preciznostim pravil ner gometne igre, dober sodnik ne bo dal za slične prekrške v vseh primerih isto odločitev. Sodnik mora takoj vedeti, kaj je __ treba kaznovati in kaj ne. Njegova ur, od Tbilisija do Moskve pa neka- Tn ne samTto. da'mu nTnih- odloe.itev mora biti hitra in ostra, ko prav toliko. Ves cas potovanja (~.p -ampril tpmvpč — kot hi p,>l-H brez obotavljanja in oklevanja Va- 6Va sedela drug poleg drugega. Ta- naSi _ vsa’čast mu! Pošteno in pa- zen je tudi odnos glavnega sodnika kih prilik le bilo še. mnogo, a vedno metno 0pravija Latišev svoj so pomočnikov, vazno je, kje -n ka- sem jih slabo izkoristil. ški pasel in mi Jugoslovani brez- ko drzt sodnik uro ter piščalko. V Zamislite si popolnoma običajne- mejno ljubimo poštene ljudi... Sovjetski zvezi pride prvi na teren j j ^ p j sodnik s svojima pomočnikoma in šele na sodnikov žvižg prideta moštvi, ki čakata pripravljeni v slačilnici ali pred tribuno. To daje lepo sliko, ker igralci ne čakajo sodnika, niti sodnik igralcev, niti eno moštvo drugo. Sovjetski sodniki v tujini Do konca druge svetovne vojne sovjetski sodniki niso bilj znani v tujini. Šele leta 1945. so skupno s sovjetskimi moštvi, ki so gostovala v raznih krajih Evrope, prišli v inozemstvo tudi sovjetski sodniki. Kvaliteta, slog in tehnika njihovega sojenja je bila na veliki višini, vnesli pa so v igre nekaj malih posebnosti v pravilih nogometne igre in kaznovanju prekrškov. Toda niti eden sovjetski sodnik še ni sodil v inozemstvu reprezentančno nogometno tekmo, čeprav bi to zaslužil. Zakaj se je to dogajalo je popolnoma razumljivo. Visoki športni forumi so imeli razne »razloge«, toda jasno je, da se za temi »razlogi« še vedno skrivajo reakcionarne sile, kj vodijo sovražno politiko proti Sovjetsski zvezi. Zmaga sovjetskih telovadcev «sa Flnskecst Sovjetski tekmovalec Timošek, ki je zasedel tretje mesto Nikolaj Latišev — najboljši sodnik V Helsinkih so v dvorani »Mesu- na dve skupini, ki sta šli v Turku in hali« nastopili z velikim uspehom Tampere, kjer bodo nastopili v dvo-sovjetski telovadci. Pred 0000 gledal- bojih z mestnimi reprezentamcami. cev je nastopila moška vrsta ZSSR in vrsta delavske športne zveze Fin- Zmage SOVjetskth Kapetan Niko Kndija, ki je sprem- ske (TUL). Vsaka vrsta je štela 8 nfjhnikaš&v na Ijal lani moštvo Partiiana po Sov- tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel «>a*W>lKaSeV na ^OlJSKeitl jetski zvezi, je dal zanimivo izjavo o Beljakov (57.3o točk). Drugi je bil V Moskvo so se vrnili iz Poljske znanem nogometnem sodniku' Niko- Tokaišvili (57,05). tretji Timošin igralci odbojke moskovskega Dina-laju Latiševu: (56,80). Vseh naslednjih pet mest so ma. Kapetan moštva Ščagin je dal ->Za Nikolaja Latiševa sem Cul že ,llc*i zasedli sovjetski športniki. Od tole izjavo novinarjem: »V Poljski ob priliki gostovanja moskovskega Fincev je dosegel najboljši rezultat smo se srečali s petimi najboljšimi Spar taka v Češkoslovaški, prvič pa — 52 točk — Lempinen, ki je zase- državnimi moštvi. Nastopili smo v sem se z njim spoznal v Moskvi pr e- del šele deveto mesto. Moštvo ZSSR Lodzu. Varšavi, Krakowu in Kato-teklo leto. O njem bj lahko več po- ie zmagalo s 341,65 točkami. Finska wicah. V vseh igrah smo zmagali z vedal, če bi bil on nekoliko zgo- vrsta ie zbrala 298,65 točk. rezultatom 3:0.« vornejši. Prosil sem ga, naj mi pri- Finski tisk posveča veliko pažnjo 30. oktobra smo igrali proti tzbra-poveduje o sebi. Prilike za ra-zgo- mojstrstvu sovjetskih telovadcev in ni reprezentanci Kntovvic in z.magali vor je bilo dovolj, saj traja pot od trdi, da nimajo sohi enakih. Vrsta v treh selih z rezultati 15:13, 15:1. Moskve do Tbilisija z letalom 6—7 sovjetskih telovadcev se je razdelila 15:3, V zadnji tekmi v Va-ršavi smo igrali z moštvom SKS, ki je zavzelo drugo mesto na varšavskem šampionom ter pmagali s 15:9, 15:5, 15:11. Poljski in Češkoslovaški odbojkaši spadajo med najboljše v Evropi. Pokazalo se je. da so Poljaki zelo dobri v napadnju. toda nekoliko slabši v obrambi. Poljski tisk je posvečal veliko pažnjo našim odbojkašem in podčrtavali naše uspehe. Časopisi so prinašali takele naslove »Naši bombardirani«, »Triumfalni nastop Di-namovcev v Lodzu«, »Dinamovcj — igralci na najvišji stopnji« itd. Časopisi so prinašiii slike naših igralcev in podrobno opisovali mojstrstva sovjetskih odbojkašev. Vsa poljska javnost je toplo pozdravljala uspehe sovjetskih športnikov, Cup ZSSR v hokeju na ledu Vsezvezni Komitet je objavil razpored cupa ZSSR v ruskem hokeju za moštva v letu 1948. Cup bo odigran v februarju med 16 najboljšimi moštvi v državi. RSFSR bo dala 6 moštev. Ukrajina 2. Bela Rusija 1, Karelo - Finska 1. Moskva 4 in Leningrad 2. Moštva bodo izbrana na republiških in mestnih tekmah. Izbrana moštva mest ne bodo pripuščena na prvenstvo. Finalna tekma bo v Moskvi. Zatsaga Vanjliaa v tradicionalnem teku Puškin—Leningrad Letos je bil že 22-ič organiziran tradicionalni tek od mesi a Puškina do Leningrada na progi, kj je dolga 30 km Letos se je udeležilo teka 62 tekačev iz Leningrada. Moskve. Tanjina. Kurska in Kalude Ves čas teka je bila borba za prvo mesto med najboljšimi dolgoprogaši Sovjetske zveze Gordienkom, Vanji-nom in Punjkom. ki ©o že takof po startu prevzeli vodstvo. Na 18 km je vodil Gordienko. medtem ko sta Punj. ko in Vanjin zaostala za kakih 40 m. Na 24-tem km se ie situacija nekoliko spremenila, Vanjin je prelijte! Gordienka. kar se je čez približno 1 km posrečilo tudi Punjku. Vanjin in Punjko sta vedno boli večala razdaljo in ob vhodu v Leningrad pričela z ostrim finlšem. Vaniin je bil hitrejši in je precej prehitel svojega tekmeca. Rezultat zmagovalca Vanjina je nov rekord na tej progi. 30 km je pretekel v 1 uri 42 min. 48 sek. Prejšnji rekord je držal Moskovčan Go-lovanov od leta 1939 (1:43.00). Tudi Punjko. ki je sledil 18 sek. za zmagovalcem. je tekel boljše od starega rekorda Gordienko ie proti koncu precej popustil, tako da ie pritekel šele sedmi na cilj. Moštveno prvenstvo si je osvojil moskovski Dinamo jn prejel nagradno priznanje leningrajske »Pravde« DROBNE IZ SOVJETSKE ZVEZE Ze prvi dan komsomolskega krosa je pokazal dobro organizirano pripravo. V glavnih rajonih Leningrada je skupno nastopilo na krosu 28 000 mladih komsomolcev. * • • Za dolgoletno uspešno športno udej-tvovanje so dobili naslov zaslužnega mojstra športa sledeči: Samojlov (boks), Mešalov (motorizem), Kozlov (odbojka), Anderson (rokoborba). Krofov (oogomel), Žgulov (streljanjfii) in Bolješakov (kolesarjenje). »POLET« .. —- I *' ' Po vslcpu Krcrreria med pro es onalne tenišk e igralce V zadnji številki smo poročali o prestopa lani in letos najboljšega teniškega igralca na svetu Kramerja med profe-gionale. Ta njegov prestop se je že dolgo pričakoval in so že pred tem dejanjem strokovnjaki ugibali, kakšne izglede bo imel dosedanji profesionalni ivetovni prvak Riggs po njegovem prestopu za ohranitev prvenstva med profesionali. Saim Kramer je, predein je vstopil med profesitonafe, izjavil svojim pri-jateljem: >Preprdžan sem, da bom premagal kjer koli na svetu vsakega defenzivnega igralca. In Riggs je v svojem bistvu defenzivni igralec. Napada edino Je v dvoboju z igralci, za katere ve, da so slabši od njega. Proti prvorazrednim igralcem pa si nasprotno izbere vedno obrambno igro. Napadalne igralce premaga navadno z >lohi«. To pa vsekakor ni uspešno orožje proti meni. Dobri napadalec mora vedno zmagati tudi nad dobro obrambo. Budge je izgubil igro z Riggsom v profesionalnem prvenstvu ZDA le zaradi tega, ker nima dovršenega servicea in volleya. To pa jaz obvladam!« Ameriški manažerji teniških dvobojev najboljših profesionalnih igralcev na svetu si ne manejo zastonj roke ob vstopu Kramerja med profe-sionale, ker so trdno prepričani, da bodo izmamiti iz senzacij željnih ljudi nove milijone. Njihova nova žrtev, ki jo bodo izkoristili, se imenuje to pot Kramer. Nikakega dvoma ni, da bo doživel isto usodo, kot čaka vse športnike, ki igrajo za denar. Kakšne izglede ima Kramer v igri proti Riggsu?' Ko je bil še »zelenec« in je šele začel igrat; tenis, se je često srečal z Riggsom, ki mu je bil vzor, saj je L 1939 zmagal v Wimbledonu. V 12 tekmah, ki sta jih med seboj odigrala, je zmagal Kramer samo enkrat. Zadnjikrat sta se srečala 1. 1941 v Seabrightu in takrat je Riggs zmagal v treh setih. Kramer je sedaj mnenja, da se je v teh šestih letih mnogo izipremenilo in da se je cm med tem časom zelo popravil. Igralec Schroeder je mnenja, da bo ta igra med obema tekmecema kla- sični dvoboj obrambe, ki jo predstavlja Riggs, in napada, ki ga predstav-Ija Kramer. Na travi, na lesenih ali cementnih igriščih bo zmagal Kramer, edino na peščenih igriščih ima izglede Riggs. Kramer bo porazil Riggsa že v prvi tekmi in nato ponovno. Glavno njegovo orožje je močan napad in popolna prilagoditev vsakemu načinu igre. V tem je njegovo najmočnejše orožje, ki ga Riggs popolnoma pogreša. Gardner Mulloy pa je mnenja, da bo Kramer 'zmagal bodisi v eni sami tekmi ali pa kar v celi vrsti zaporedoma. Parker nasprotno meni, da bo Kramer premagal Riggsa v treh prvih tekmah, ker bo njegov napad uničil Riggsovo obrambo. Vse te ugotovitve so zelo zanimive, ne smemo pa pozabiti, da posebno profesionalni igralci ne igrajo v Ameriki za prvenstvo, ampak v prvi vrsti za denar, itn da morajo posamezna tekmovanja potekati tako, da privlečejo čim več gledalcv, pri čemer za menafžerje ni prav nič važno, kdo od dveh ali treh profesionalnih igralcev je najboljši. Smaga in dctticek na največji keCe&at&ki dirki ra Dne 25. junija je bil na kolesarskem dirkališču »Pare de Princes« r Parizu dan znak za start udeležencem 34. »Tour de France« — največje cestne ko. lesarske dirke na svetu na progi 4640 km. Istotam se je 20. julija borilo v poslednjem finišu za naslov prvaka 53 srečnikov, bi jim je uspelo nepoškodovanim srečno prevoziti to gigantsko progo. Brezštevilni gledale! so po vsej progi spremljali napeto borbo »gigantov ceste« preko Francije, Belgije in Luksemburga. Izmed 100 tekmovalcev je bilo 60 Francozov in 40 inozem-eev. Francozi so bili razdeljeni na 6 moštev: reprezentančnega in 5 provincialnih. Od inozem-eev sta imeli polni moštvi le Belgija in Italija. Nizozemsko, Švico in Luksemburg so predstavljali dirkači, dodeljeni posebni grupi tako imenovanih »francoskih inozemcev« (inozemskih dirkačev, ki stalno živijo v Franciji). Po sestavu se je zdelo najmočnejše moštvo Italijanov, da-si najboljši italijanski dirkač Bartali ni nastopil iz enostavnega vzroka, ker kolesarska firma »Legnano«, pri kateri je imenovani uslužben, ni smatrala za potrebno, da nastopi na dirki, ker pri turi uporabljajo tako zvana »anonimna« kolesa, brez oznacke firme in znamke (zategadelj so sestavljena kolesa iz različnih delov). To domnevno odstranjuje vsakovrstne mahinacije s strani tovarnarjev koles. Vendar je vpliv teh kljub temu zelo velik. Brez njihovega privoljenja noben it ir kač ne sme nastopiti na dirkah. Vsi boljši kolesarji - profesionali pa so v službah raznih firm in so z njimi pogodbeno zvezani. V primeri s prešnjimi leti se je zelo slabo izkazalo belgijsko moštvo. V zadnji minuti je zaradi boleznj odstopil eden najboljših sodobnih cestnih kolesarjev Belgijec Silver Maes. Sploh je bilo udeležence — veterane iz predvojnih dirk — možno prešteti na prste (8—10). Gonilna sila dirke je bila reklama. Majhno število dirkačev je spremljala ogromna vrsta koles na svetlo pobarvanih lepakih. Tu se je propagiralo vse, začenši od mineralne vode Pe-rieux — »tega šampanjca med šumečimi vodami« — do zobnih past itd. Rekord reklame je to pot dosegla neka urarska firma, ki je objavila po vsaki etapi — lepotno tekmovanje. Zmagovalka je prejela naziv »miss etapa« in se je morala obvezati, da javno poljubi zmagovalca etape, za kar je dobila uro. Na dirkah je zmagal 26 letni Bretonec Jean Robič, ki niti ni bil v francoski reprezentanci; slučaj, ki je edinstven v zgodovini teh prireditev. Njegov čas je — 148 ur 11 min. 25 sek. Med moštvi je zmagalo italijansko, ki je vodilo od tretje etape do konca s časom 446 ur 1 min. 25 sek. (po rezultatih prvih treh) in sicer s 25 minutnim naskokom pred reprezentančnim moštvom Francije. Dirka se je odlikovala po množici incidentov. Gledalci so javno pomagali »svojim« (porivali jih pri vzponih, jih jemali na vlačilne vrvi avtomobilov) in ovirali inozemce. Zato ne preseneča dejstvo, da je vodja belgijskega moštva Karel Steiert v časopisu »Športne novosti«, katerih urednik je, napisal sledeče: »Ge hi inozemsko moštvo hotelo zmagat1 v Franciji, bi moralo biti 15 krat močnejše, tako važen je moralni faktor. ki najde svojega izraza v tem, da pomagajo svojini — in ovirajo tuje — na žalost ne samo I vzkliki.« Sodeč po poročilih inozemskega in celo francoskega tiska, je Robič zmagal za »težko ceno« v pravem smislu besede. 0 tem pravi dirkač Paulissac naslednje: »Na 15 km me je Robič dohitel na zadnji etapi in mi ponujal, potem ko sva vozila vštric, 100.000 frankov, če mu pomagam, da pride do Pariza.« Ostali Francozi so se dogovorili, da bodo pomagali Robiču in ne bodo dopustili, da bi zmagal inozemec«. Medtem se je razdalja med Robicom jn Italijani vedno bolj večala. »Dirkačem je pomagal oddelek motociklistov, ki je skrbel za vezo med Robicom in ostalimi, ’ zlasti Italijani. Motociklisti so mu stalno poročali o »bojni« situaciji. To je bilo javno kršenje pravil, katerim' se je vodja italijanskega moštva upravičeno in odločno protivil. Toda publika ga je jela obmetavati s psovkami, da mu ni kazalo drugega, kakor pokoriti se. — piše »Šport«. In tako je Robič — najpopularnejši človek v Franciji, malik množice. Komaj utegne sproti podpisovati .ugodne pogodbe. Vsi časopisi so polni objav, kjer je pod portretom junaka napisano z metrskimi črkami: »Nasprotnike je premagalo kolo znamke »Genial - Lucifer«, opremljeno z zračnicami »Hu-ehisnn«, merilcem hitrosti »Svm-plex«. zavorami sistema »Lam«, pedali »Pax«. krmilom »A.V.A.«, sedlom »Boria«, sesalko »Zefal« itd., itd. Takšne objave ponovno razkrivajo tajno ozadje dirke »Tonr de France«, katere končni oilj je — omogočit] ugodno prodajo pro’zvo'!ov tovarnarjev koles. (Iz »Sovjetskega športa«.) Drobne zanimivosti NA EVROPSKO prvenstvo v umetnem, drsanju, ki bo v Pr a pri, bodo poslali Ka^ nadčani svetovno prvakinjo Barbaro Seottovo in dva para, in sicer MorroNvovo ter Diestelmeyerja in Tu'thtakejevo ter Bowdena. Ta petčlanska ekipa 1h> odšla nato iz Prage tudi na olimpijsko pr venet vo v St. Moritz. • V VAJAH na orodju se bodo spoprijeli prihodnjo pomlad najboljši čehoslovaškl in poljski telovadci. • AVSTRIJSKI prvak v namiznem tenisu je postal češkoslovaški igralec Vik, ki jo premagal v finalni igri svojega rojaka Moudrega 3:2. V ženski konkurenci je Madžar k a Farka&ova premagala Avstrijko Pritzijevo 3:2. ( DO KONČNE odločitve o sodelovanju hokejistov ZDA na zimskih olimpijskih igrah ho prišlo šele na seji olimpijskega odbora ZDA, ki se bo sešla 3. decembra v Chicagu, kjer bodo tudi dokočno sestavljena moštva smučarjev, hitrostnih drsalcev in sankačev. • KOŠARKAŠI I^CSR, ki sp nastopali dalje časa v Frll^iji, so dobili ponudbo za gostovanje v Alžiru, ki so jo tudi sprejeli, in je le še od možnosti finansiranja tč turneje odvisno, če bo izvedena. • V NAMIZNEM tenisu so češkoslovaške Igralke premagale Avstrijke z rezultatom 5:3. V dvoboju Praga—Stockholm pa sp češkoslovaški igralci zmagali 4:1. Ob tej priliki je premagal Šved FlLsburg svetovnega prvaka Vano z rezultatom 3:1. • KANADČANI so po vesteh iz Švice že potrdili udeležbo svojega hokejskega nio7 Itva na olimpijskem prvenstvu. Še prej pa bodo odigrali nekaj iger na Cehoslo-vaškem in v Švici, dočim bodo igrali po olimpijskih igrah na Švedskem in v Franciji. Svojo zadnjo tekmo bodo odigrali v Parizu. NOGOMETNA mednarodna tekma med Češkoslovaško in Italijo bo, kot jo bilo dogovorjeno o priliki tekme Avstrija—-Italija na Dunaju, definitivno dne 14. decembra v Bariju. Tekmo bo sodil Av-strijec Beranek. V PRAGI bodo tekmovali dno 12. deo. r medmestnem dvoboju Praga—Katovice »oljski rokoborci. Obenem s ;o tekmo so khIo pomerili med seboj tudi v dviganju iteži dunajski policisti s tekmovalci OAK /d n o brad y. V MALMOE je bila seja švedske nogometne zveze, ki so ji prisostvovali udi funkcionarji najboljših argentinskih logometnlh klubov, ki so izrazili mne-ije, da je vrstni red najboljših držav v logometu na svetu naslednji: 1. Argenti-la, 2. Urugvaj, 3. Brazilija. 4. Čile, fi. AmrliJa, 7. Češkoslovaška, 8. • ŠVEDSKI hokejisti so pred kratkim odpotovali na gostovanje po Angliji io eo na veliko presenečenje doživeli ze v prvi igri visok poraz. Tekma se je končala namreč z rezultatom Haringay— AIK 7:3. TEKEM V HOKEJU za Spenglerjev up, ki jih prireja konec decembra .C Davos, sc bodo udeležila verjetno na-hednja moštva: LTC iz Prage, Kacin* tub de France iz Pariza. HC Milano, KOŠARKAŠI praške Sparte so bili pozvani od mehiškega olimpijskega komiteja na turnejo v Mehiko in sicer kon-cem aprila 1948. Gostitelji, ki so obljubili Pražanom povrnitev stroškov potovanja vso do Prage, bi radi izkoristili gostovanje češkoslovaških košarkašev kot trening za olimpijske igre. • MADŽARSKI telovadci so zmagali ns troboju delavskih telovadnih organizacij, ki je bil v Pragi. Rezultati so naslednji: 1. Madžarska 270 51 točk. 2. Avstrija 26211, 3. Češkoslovaška 227-22 točk. Med posamezniki je zmagal balkanski prvak Madžar Pataky z 58.81 točkami pred Avstrijcem Bobuschem, ki je nabral 55.fi točk. NA TENIŠKEM turnirju Argentino v Buenos Airejsu je Američan Parker premagal Ceha Odmika s 6:2, 6:3. 8:6. Drob-ny in Cernik sta so v četrtek 20. nov. vrnila v Češkoslovaško. NOVOSTI IZ SOVJETSKE ZVEZE Poifinain! turiiirji za prvenstvo Sovjetske zveze 1947 Pred kratkim so bili končani vsi trije polfinalni turnirji za letošnje prvenstvo ZSSR, ki so bili igrani v Moskvi, Leningradu in Sverdlov&ku. Iz vsakega izmed njih pridejo v finale po 3 do 4 prvoplasirani. Velemojstrom letos na polfinalnih turnirjih ni bilo treba nastopiti in bodo igrali neposredno v finalu, ki bo v decembru v Moskvi. Na polfinalu v Moskvi je zmagal med 16 udeleženci Averbah, ki je dosegel 11V4 točk. Vodil je ves čas z velikim naskokom. Drugo mesto je zasedel Panov z 10, tretje in četrto pa delita Konstantinopoljskij in Holmov (Orodno) z 9. Izpadla sta med drugimi moskovski prvak Simagin in znani mojster Kasparjan. Tudi polfinale v Leningradu je imel 16 udeležencev. Zmagal je z 11 točkami mladi Aronin, slede s 10 Vi Tajmanov ter z 10 točkami Lisičin in Bronštejn. Izpadel je Mikenas, ki se tudi lani ni mogel povzpeti do finala. V Sverd-lovsku je bilo udeležencev 14. Prvo mesto je zasede) Furman z 9, drugo in tretje pa delita z 8 Vi prvak Sver-dlovska Iljivickij in prvak Ruske SFSR Novoteljnov. Mojstrski kandidati Holmov, Bji-vicki, Petrosjan in Zagorovski so na polfinalih izpolnil) normo za dosego mojstrskega naslova in so postali mojstri. Iz moskovskega polfinala je naslednja lepa partija. CA RO - CANN Bell: Kavinskij Črni; Podoljnij L e2—e4, c7—c«, 2. Sbl—c3, «17— d5, 3. Sgl—f3, (15:e4, 4. Sc3:e4, Sb8 —<17, Tvegano Je Sf6, 5. Sf:6+ in črna pozicija je zaradi dvojnega kmeta sumljiva. 6. 02—<14, Sg8—f6, 6. Se4—g3, V poštev prihaja tudi tu 6. Sf6:+, ker po Sf6: črni težko pride do važne poteze c5. 6. ,.. e7 c6, 7, Lf 1—d3, c6—e5, 8. 0—0, Lf8—el, 9. c2—c3, «—0, 10. S13—e5, c5:04, 11. c3:d4, S07—b8?. Nenavaden umik, ki izgubi toliko časa, da je odslej partija pač naj-brže izgubljena. V poštev je prihajalo namesto tega Dc7 ter nato b6 in Lb7. še boljši bi bil ta manever brez zamenjave na d4. 12. Lel—e3, b7—b6, 13. f2—f4, Sf6—05, 14. Ddl—h5. 17—f57, Tu je bilo treba vleči na vsak način g6, čeprav je potem kraljevo krilo nekoliko oslabljeno. Sedaj postane obramba še težja. 15. Tal—el, Lc8—b7. Ne gre več Se3:, 16 Te3:, Dd4:, 17. Sf5:!, «5:, (ali ef5:, 18. Lc4+ itd.) 18. Lf5:, De3: + , 19. Khl, ef5:, 20. Df7-(- in mat v dveh potezah. Pa tudi sedaj odloči podobna žrtev. 16. Sg3:f5», e6:f5, 17. Ld3:f5, g7— 86, Ali Sf6, 18. Le6+, Kh8, 19. Sg6 mat, oziroma 17. ...Tf5:,’l8. Df5: z grožnjo De6+ itd. 18. Se5:g6!, Tf8:f5, Nekoliko daljšo obrambo bi omogočilo Sf6, vendar bi napad tudi potem prodrl, na pr. po Sf6, 19. Dh6, hg6:, 20. Dg6: + , Kh8, 21. Dh6-f, Kg8, 22. Le6+, Tf7, 23. Dg6+. 19. Dh5:f5, h7:g6, 20. Df5:g6+ Kg8—fS, Na Kh8 bi prišlo seveda 21. Tf3. 21. 14—f5!, Sd5:e3, 22. f5—f6!, čr-ni se vda. Na Sfl: sledi 23. Dg7+, Ke8, 24. Te7:+ ter mat v naslednji potezi. Tekma na 9000 km O priliki 30 letnice oktobrske revolucije je bila odigrana prva tekma po radiu med reprezentancama Leningrada in Vladivostoka, torej na razdaljo 9000 km. Tekma je bila dvokrožna, vsako moštvo pa je nastopilo s 4 igralci. V prvem krogu je bil rezultat 2:2, pa tudi drugi krog ni prinesel odločitve in match je končal neodločeno 4:4. Za zastopnike Vladivostoka je rezultat zelo časten uspeh. Posebno je presenetil prvak Daljnje-ga vzhoda, prvokategornik Vološin, ki je na prvi deski premagal mojstra Toluša 1V-2: 'A. Za Leningrad so igrali še Klaman, Cerepkov in Ba-slavskij (kot prvak Baltiške mornarice), v drugem krogu pa je namesto čerepkova igral na 4. deski Sto-Ijan. V reprezentanci Vladivostoka so bili še prvak Tihooceanske mornarice Uljanov, Ničiperovič in Hasdan, v drugem krogu pa je slednjega za- menjal Vojinov. Dve partiji, med njima remi — partija s prve deske, v predvidenem času nista bili končam in sta šli v oceno. Ocenil ju je brzojavno velemojster Kotov, ki se je mudil v več 1000 kilometrov oddaljenem zdravilišču Kislovodsk na Kavkazu. Tekma je tako odlično uspela v or ganizatornem oziru. Zvezno ministrstvo prometa je za radijski prenos stavilo na razpolago posebno kvalificirane radiotelegrafiste in je prenos funkcioniral tako dobro, da so igralci prejemali poteze svojih nasprotnikov v manj kot eni minuti časa. Zanimanje občinstva je bilo zlasti v Vladivostoku izredno in jc potek partij zasledovalo več tisoč gledalcev. Demonstracijske deske niso bile postavljene v Vladivostoku samo v dvoranah, temveč tudi po ulicah. Množična udeležba na sindikalnem prvenstvu ZSSR V Leningradu so se začeli zaključni turnirji za sindikalno prvenstvo Sovjetske zveze. Na turnirjih igra nad 300 igralcev, med njimi velemojstri Bondarevski, Liliental, Flor in Levenfiš. Na turnirjih za sindikalno prvenstvo Estonske SSR je sodelovalo nad 3000 šahistov. Sedaj je v teku moštveno sindikalno prvenstvo, v katerem igra 19 reprezentanc emonskih sindikalnih zvez. Troboj treh republik Nedavno je bila odigrana na 20 deskah dvokrožna tekma med reprezentancami Ruske SFSR, Gruzije in Azerbajdžana. Zmagala je Ruska SFSR s 27 točkam) iz 40 možnih, sledita Gruzija 20 in Azerbajdžan 13. ie<«nia v študijah Dnevnik »Trud« je razpisal nagiad-n0 tekmovanje za najboljše originalne študije. Tekmovanja se je udeležilo 24 komponistov, ki so prispevali 46 študij. Prvo nagrado je dobil mojster Kasparjan. Za krasno miniaturno študijo, ki jo kaže diagram pa je prejel Bimov (Stalingrad) drugo nagrado. Beli: Kc4, Tg4, kmet a7 (3); črru Kc7, Lh4, kmeta c2 in d4 (4). Na videz je rešitev lahka, namreč 1. Kb5, clD, 2. Tg7-K Kd8, 3. a8D-j-itd. Toda črni ima presenetljivo obrambo. V drugi potezi namreč ne vleče kralja, temveč 2. ...Le7!, nakar je po 3. Te7: + , Kd8, 4. a8D+, Ke7: partija remi. Treba je torej poiskati povsem drugo pot, in sicer: 1. Tg4—g7+, Kc7—b6. 2. a7— a8S-f!, Kb6—a6. Na Ka5 sledi 3. Ta7 mat, na Kc6 pa 3. Tc7 mat. 3. Sa8—c7+, Ka6—a5, Zopet ne gre Kb7 ali Ka7. Bell odgovori 4. Se6+ in nato 5. Tgl, ker skakač preprečuje potezo Lg5. 4. Tg7—gl, Lh4—g5!, Ta presenetljiva obramba daje študiji posebno vrednost. 5. Tgl:g5+, d6—d5+i, 6. Tg5: d5 —j—, Ha5—a4, Na Kb6 bi prišlo 7. Tb5-f in potem na Ka7, 8. Ta5+ ter 9. Tal, na Kc7: pa 8. Tc5+ itd. Sedaj pa beli ne more preprečiti, da si črni ne bi postavil dame, izsili pa kljub temu mat: 7. Sc7—b5!, c2—clD-f, 8. Sb5— c3+, Ka4—a3, 9. Td5—a5-f, Ka3— b2, 10. TaG—a2 mat. Češkoslovaško moštvo za tek sito * Jugoslavijo Češkoslovaška šah. zveza (VJčš) je uradno objavila sestavo svojega moštva za tekmo z Jugoslavijo, ki bi od 30. t. m. do 3. dec. v Zagrebu. Sestava je naslednja: dr. Florian, Fol-tys, dr. Katetov, Kottnauer, Opočen-sky, Fachman, Richter, Rohaček, šaj-tar. Žita; rezervi Potuček in Pmcha. Kakor vidimo, je sestava podana v abecednem redu. Točni vrstni red, v katerem bosta igrali tako češkoslovaška, kakor tudi naše moštvo, bosta kapetana obeh moštev objavila šele pred tekmo samo. Jugoslovanska reprezentanca za tekmo s Češkoslovaško se je po večini že 21. t. in. zbrala v Zagrebu zaradi skupne vežbe. Sestavljali jo bodo nasleiinji igrale) (po abecednem redu); Božič. Kosiič. kap. Markovič, Milič, Pirc. Puc. Tomovič, dr. Vidmar, inž Vidmar ml.. S. Vukovič. Rezerve še nuso odrejene. Kapetan moštva je M. Rajkovič. Za radii odhoda dr. Trifunoviča, GiL gorica, Pachmana in Koitnaucr s na mednarodni turnir v Moskvi ie bila sestava tako jugoslovanske, kakor tudi češkoslovaške reprezentance primerno spremenjena. Mednarodni turnir v Moskvi Dne 26. t. m. se prične v Moskvi velik mednarodni turnir, posvečen spominu ruskega velemojstra Cigo-rina. Na turnir sta povabljena tudi jugoslovanska prvaka dr. Trifunovič In Gligorič, ki sta že z letalom odpotovala v Moskvo. Turnir bo trajal do 25. decembra. Imena ostalih udeležencev še niso znana. DOMAČE. VRSTI | V POLFINALU ZA PRVENSTVO MARIBORA IGRA 73 ŠAHISTOV! V petek, 14. novembra, so se v kavarni »Central« sprejemale prijave za udeležbo v polfinalnem turnirju za HI. prvenstvo Maribora po osvoboditvi. Prijavilo se je rekordno število 72 upravičencev, ki so bili razdeljeni v 6 približno enako močnih skupin po 12 igralcev. Turnir se je začel v ponedeljek, 17. t. m. in se bo igral v kavami »Central«. L in H. skupina igrata ob ponedeljkih in četrtkih, III. in IV. skupina ob torkih in petkih, a V. in VI. skupina ob sredah in sobotah. Igra se dnevno od 19.30 do 23.30. Vse partije se bodo igrale z urami. Polfinalni turnir tvori drugo fazo na najširši osnovi organiziranega tekmovanja za prvenstvo Maribora. Vsak šahist mesta, ki ima talent, ali pa je imel voljo do napredovanja, je ime) možnost uveljavljenja. S predturnirjev po sekcijah so znani sledeči podatki: Kvalifikacijskega turnirja pri FD železničar se je udeležilo v 3 skupinah 30 igralcev. Finale je še v teku. Za SFD Polet je igralo v dveh skupinah 30 igralcev. Prvak sekcije še ni znan, ker se še igra finalni turnir sekcije. Za FA Promet »železničarja« je igralo 14 šahistov. Prvak sekcije je posta) šabec Stanko z. 10Ms točk. Pri FA Grafičar (aktiv »železničarja«) je sodelovalo 16 igralcev. Sekcijski prvak je postal Vinko Glavič. — Za SFD Polet-aktiv Združene tvornice svile je igralo 14 šahistov. Zmagovalec je postal dr. Šmidi. — Pri SFD Polet-aktiv tovarne volnenih in vi-gognih izdelkov je v 2 skupinah igra- lo 22 članov. Prvak še ni znan, ker finale še ni končan. — Za FD Kovinar je igralo 20 šahistov v em skupini m je postal prvak Haum. — FD Studenci je imelo na sekcijskem turnirju 14 udeležencev, prvak sekcije je postal Žibrat Zmago. Na turnirju SFD Polet-aktiv Pošta je sodelovalo 18 igralcev, prvo mesto si delita Lobkov in Krepek. Za SFD Polet-aktiv DES igra 20 igralcev v dveh skupinah. Rezultat še ni znan. Mladinci so igrah turnir z 8 udeleženci. zmagal je Lovrec. V predtekmovanju za prvenstvo Maribora je torej v 11 sekcijah igralo 206 šahistov. To je neeluten razvoj mariborskega šaha v širino. Iz take množice šahistov se mora prej ali slej kvalificirati nov kader dobrih igralcev, ki bodo Maribor kar najbolj častno zastopali. PRVENSTVO SAVINJSKE DOLINE Dne 27. oktobra je bil v št. Petru v Savinjski doiini moštveni turnir za prehodni pokal, ki ga je darovala sekcija Št. Peter. Sodelovala so štiri moštva, vsako s 6 igralci. Rezultat je bil naslednji: Velenje 14i/2, št. Peter 8, Mozirje 7, Šoštanj BRZOPOTEZNO PRVENSTVO GORENJSKE Dne 9- novembra je bi) v Stražišču pri Kranju letni brzoturnir za prvenstvo Gorenjskega šahovskega okrožja. Na turnirju je sodelovalo 32 igralcev. Iz predskupin se je za finale kvalificiralo 7 igralcev. Rezultat finala je naslednji: I. Pogačnik (Kranj) 6, II. prof. Muzlovič (Jesenice) 5, IH. Madžarič 3%. Slede B. Fajon 3, prof. Rupnik 2^, Gerjoi 1, šuhelj 0. Oi» seeMimšMm lisia — N®gs*tiia pevsmtvB evropskih •Iržsiv Praga 23. nov. Danes je bilo zadnje kolo jesen-skega dela nogometnega prvenstva CSR. Tudi v tem kolu je bilo nekaj presenečenj. Bohemians je na lastnem Igrišču izgubila tekmo proti Cechie Karlin z 2 :4 (0 :3), doeim je v Čeških Budjejovicah praška Slavla igrala le neodločeno 1:1 (1 :!)• V Bratislavi je domača SK Bratislava z visoko zmago nad Viktorio Plzen s 7 :1 (6:0) zasedla prvo mesto v jesenskem delu nogometnega prvenstva. Niti Sparta, ki je danes premagala žilino s 4:0 (3 :0) in ki ima odigrati še eno preostalo tekmo s Trnavo, ne more več zaradi slabšega ■ razmerja v golih prehiteti SK Bratislavo. V tem kolu sta še igrali Šleska Ostrava : Trnava 3:1 (1:1). Lausanne : Cantonal 1:0, Biel : Gren-chen 3 ;2. Vrstni red na lestvici je naslednji: Chaux de Fonds 15, Servette 14, Belin-cona, Biel. Grashopers 13, Lausanne 11. Young Felows, Grenchen 10, Lo-carno, Bern 9, Zurich 7, Basel, Luga-no 5, Cantonal 2 točki. Lestvica izgloda sedaj Bratislava Slavia Sparta šleska Ostrava Bohemians Jednota Košiče žilina Viktoria Plzen Cechie Karlin Trnava takole: 10 5 4 1 31 :12 14 10 4 5 1 24 :20 13 9 5 2 2 30 :18 12 10 4 3 3 25 :24 11 10 4 3 3 27:26 11 10 2 6 2 19 :18 10 10 4 2 4 17:18 10 10 3 1 6 29 :31 7 10 3 1 6 24 :32 7 9 3 1 5 15 :23 7 Milan, 23. nov. Današnja nedelja je obilo-vala s tesnimi zmagami domačih moštev, med katerimi je le Samp Doria izgubila na lastnem igrišču proti prvaku Torinu z 0 :1. Rezultati X. kola so : Fiorentina :Bologna 1 :1. Luche-se :Bari 1 .0, Napoli :Pro Patria 1:0, In-ter (Genova 1:0, Ataianta :Salermita.na 0:0, Juventus‘.Livorno 6:1, Triestina: Laziči 2 :1, Modena :Alessandria 1:0, Milan :Roma 4 :1. Vrh lestvice je sedaj naslednji: 7 1 2 30 :5 15 7 5 5 4 4 Terino Milan Juventus Intcr Bologna Fiorentina 10 10 10 10 10 10 20 :i2 21 :12 27 :12 14:11 8 :7 15 13 12 11 11 Češke Budjejovice 10 2 2 6 18:37 6 B u d i m pe š t a, 23. nov. Danes je bilo XIII. kolo madžarskega nogometnega prvenstva, na katerem ni bilo nikakih večjih presenečenj. Kispest jo premagal SZ AC s 4:0 (2:0) ter je obdržal vodstvo na lestvici, dočim sta Ferencvaros in MTK prehitela prvaka Ujpesta, ki v tem kolu ni igral. Rezultati so naslednji : Csepel :KMTK 1:0 (0:0), Elektromos :Mogtirt 5:1 (3:0), Mateog : Szolnok 1:1 (1:), Ferencvaros :Salgo-tavian 1:0 (0:0). MTK :Vasas ETO 3:1 (2:0), Vasas:Szeged 3:0 (2:0), Haladas :DVSC 6:1 (2:1). Lestvica izgleda takole: Kispest 22, Csepel, Vasas 21, Ferencvaros 18, MTK 17. Ujpest 16. Haladas 14, Ma-teosz, Salgotavian 11, itd. Bern, 23. nov. V današnjem X. kolu so doživela tri vodilna moštva neugodna presenečenja. Vodilni Chaux de Fonds je izgubil tekmo proti Servetten s 2 :4, toda vseeno je ostal v vodstvu, ker je Grashopers igral neodločeno z Bernom 1 :1, Belin-cona pa je izgubila proti Young Fe-lows z 1:3. Ostali rezultati so: Lo-carno :Basel 3 :0. Lugano :Zurich 2 :1. London, 23. nov. Ar-senal je nadaljeval s serijo svojih zmag in sicer z včerajšnjo zmago na lastnem igrišču nad Hud-dorslieldom z 2:0. Drugi na lestvici Preston je izgubil na lastnem igrišču proti Wolverhamptonu Wand. z 1:3 ter je tako Arsenal ponovno zvišal svojo prednost. Burnley je z visoko zmago nad Sunderlandom s 4 :0 prišel na drugo mesto na lestvici. Največje presenečenje v tem kolu pa je izredna zmaga Derby Countyja nad Charlto-nom s 5 :1. Ostali rezultati so : Bolton: Manchester City 2 :1, Liverpool :Blackbourn 2 :1, Manchester U.: Everton 2 :2, Middlesbrough :Blackpool 4 :0, Portsmouth :Grimsby 4 :0, Shefield U. :Chelsea 3 :1, Aston Villa :Stoko Ci-ty 2 :1. Vrstni red na lestvici je naslednji: Arsenal 29, Burnley, Preston 23, Derby Country. Blackpool, Wolver-hampton, Aston Villa 21, Middlesbrough 20 Itd. Zmaga Stadiona Padali v Budimpešti Budimpešta, 25. nov. Češkoslovaško moštvo Stadion Podoti je v svojarn prvem nastopu v Budimpešti na novo odpntem umetnem drsališču premagal budimpeštamsko moštvo I BKE v ho-ckevu na ledu 4:1 (0:0, 1:0, 5:1). Nadaljevanje s 1. strani no osvoboditev in kako je treba požrtvovalno delati va notranjo utrditev in neodvisnost od domačih in tujih izkoriščevalcev. Tudi mi f]zkulturni'ki moramo proslaviti ta zgodovinski dan kot naš na večji in najpomembnejši praznik. Saj je zgodovinski sklep v Jajcu 29. novembra 1943 ustvaril osnovne pogoje za razvoj resnične ljudske iizkultu-re. Nikdar si brez tega ne 14 mogli niti zamisliti tolikega razmaha iizkulture kakor ga doživljamo danes, po komaj štirih' letih proglasitve nove Jugoslavije. Spominjajoč se s hvaležnostjo neštetih borcev, ki so dali svojo kri in svoja življenja za to, da lahko mi danes gradimo boljše in lepše življenje. Se prav ob tem največjem prazniku jugoslovanskih narodov zaklinjamo, da bomo še bolj poglobili svoja prizadevanja in posvetili vse svoje moči. da bodo uresničeni vsi tisti ideali, ki so bili kažipot na zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a dne 29. novembra 1943 v Jajcu. Prav v teh dneh, ko imamo volitve ▼ ljudske odbore, jo tudi naša dolžnost, da storimo vse, da bodo novi ljudski odbori v vsakem pogledu odgovarjali smotrom resnične ljudske oblasti, tiste oblasti, ki je tud| pogoj za napredek in razvoj pravo ljudske Iizkulture. ©ve zattagl ČSE s&sjS Falfsk® v Bratislava, 2S. nov. Potem, ko je v torek boksarska reprezentanca CSR premagala Poljsko v Pragi z 12:4, je bilo včeraj drugo srečanje v bratislavski dvorani Red ute, v katerem so Če-hoslovaki zopet zmagaJd z 9:7. Tehnični rezultata dvoboja v posameznih kategorijah so: Mušja: Majdloch (ČSR) je premagal Sovinsfcega (P.) tpo točkah: pete-hnja: Bazarnik (P) je tesno premagal po točkah Zacharo (ČSR); peresna: poljski prvak An.tkiewiicz (P) je gladko premagal po točkah Kelme- ra (ČSR); v najlepši borbi je Ceho-slovak Petrina premagal v lahki kategoriji Poljaka Rademacherja, dočim se je srečanje Koudala (ČSR) s Chy-chlom (P) v polsredn ji kategoriji končalo neodločeno. Čehoslovak Torina je v srednji kategoriji premagal Nawaro (P), ki je bil diskvalificiran v III. kolu, dočim je v poltežki kategoriji Po-. Ijak Szimuira po točkah premagal Netilko (ČSR). V zadnji odločilni borbi je Radema-cher (ČSR) v težki kategoriji premagal Klimeokoga (P) po točkah. Francija : PartugaMsa 4:2 0:1) L I s b o n a, 23. nov. Na stadionu Na-cionale je nogometna reprezentanca Francije pred 70.000 gledalci premagala letos že drugič reprezentanco Portugalske s 4:2 (0:1). Francozi so posebno v drugem polčasu po zaslugi svoje odlične krilske vrste nudili sijajno igro in dosegli nepričakovano, a zasluženo zmago. Edini gol v prvem polčasu je dosegel za Portugalsko po kotu, ki ga je streljal levo krilo Al-bano, srednji napadalec Peyroteo. V drugem polčasu so Francozi izenačili že v 3. min. po Vaastu, ki je po 19 minutah dosegel tudi drugi gol. V 27. min. Je dosegel Alpsteg popolnoma pravilen gol za Francijo, ki ga pa sodnik Švicar Wartburg ni priznal. V/ 30. min. je desni krilec Portugalsko Amaro izenačil na 2:2, nato pa so predvedli Francozi odločilni finish, V 32. min. je Vaast s svojim tretjim golom zvišal na 3 :2, končni rezultat 4 tS pa je dosegel v 39. minuti Ben Barelc.’ Otvoritev sezone v Moskvi Moskva, 23. nov. Daines je Mia tu odprta letošnja sezona v kanadskem hockeyu na ledu. V prvi tekmi moskovskih moštev je Sparta premagal Krila Sovjetov 22:0. Prvenstvo Švice Basel, 23. nov. V prvenstvu Š ioe v hockeyu na ledu je včeraj Mont-choisi (Lausanne) premagal Grasho-persa s 5:3, danes pa je Rottvveiss (Basel) premagal Montchoisi z 10:4. Prvenstvo Argentine v tenisu Buenos Aires, 23. nov. Na teniškem prvenstvu Argentine je Drobny (ČSR) s Parkerjem (ZDA) premagal argentinski par Rosela-Sepa s 6:3, 6:3, 6:1 in se tako plasiral v finale moških parov, kjer se bo srečal z Moreom (Argentina) in Seguro (ZDA). Teniško prvensvto Švice Ženeva 23. nov. Na mednarodnem teniškem prvenstvu Švice na pokritih igriščih so zadnja kola prinesla številna presenečenja. Posamezniki — polfinale: Marcello del Bello (Italija): Bernard (Francija) 1:6, 7:5, 6:2. Abdesslain: Pelizza (oba Francija) 6:1, 7:5. Finale: Abdesse-lam : Marcello del Bello 8:6, 8:6, 6:3. Moški pari — polfinale: Bernard-Peiizza:Vasher.Geelhand (oba Belgija) 6:3, 6:2. CuceHi-Marcello del Beilo (oba Italija) : Mitte-Palada 6:4, 2:5, 6:2. Finale: Cucelli-Marcello del Bello : Bernard-Pelizza 1:6, 7:5, 2:6, 6:3, 6:4. Posameznice — finale: Sutz : Cha-picis (oba Švica) 6:1, 3:6, 6:3. Poraz Vane na mednarodnem prvenstvu Anglije London, 23. nov. Na mednarodnem prvenstvu Anglije v namiznem tenisu so imeli največ uspeha madžarski igralci. Naj večje presenečenje tunni-ranja je poraz svetovnega prvaka Češkoslovaške Vane, ki ga je v finalu premagal Anglež Bergman s 3:1 (17:21, 21:10, 21:19, 21:11). Madžar-ka Farkaš je r ženskem finalu premagala Angležinjo Thomas-Dace s 3:2. Prvenstvo moških parov sta osvojila Bergman (Anglija) in Siiisberg (Švedska) nad Madžaroma Kocejanom in Sidoin s 3:1. Gizi Farkaš je s Sidom osvojila še drugi naslov v mešanih parih nad Angležema Leach-Dace s 3:0, tretji naslov [ia je Farkasova osvojila v ženskih parih z Angležinjo Benet. Nordijski cup v tenisu Stockholm, 23. nov. V nadaljevanju tekmovanja za nordijski oup v tenisu je reprezentanca Švedske (Bergelia* Rolsšon) premagala Dansko s 5:0. Prvenstvo ČSR Praga, 23. nov. Med tednom so bile šetilne tekme čehositavašike lige v ho-okeyu na ledu. Posamezni rezultati so bili: Skupina A: V Bratislavi I. ČLTK : SK! Banska Bisitntea 22:1; v Pragi: Stadion Podoli : VŠ Bratislava 8:1, v Brnu 1. ČLTK : Horacka Slavja 11:1, v Bra~ tislavii: Stadion Podola : SK Banska R||jC:f 19Jf»0 P’? *2 Skupina B: V Pragi: LTC : ŠK Bratislava 10:2 in šK Bratislava : ČSK2 Ržičany 6:2. Anglija: švedska 3:3 London, 23. nov. Reprezentančna tekma v hockeyju na ledu, ki je bila včeraj na umetnem drsališču v Vem-bleyju med Anglijo in Švedsko, se je končala z rezultatom 5:3 (2:1, 0:2, 1:0). Racing: A!K 5:3 Pariz, 23. nov. V svojem prvem na-storu v F ranči ji je švedsko tvookey> sko moštvo Al K izgubilo telimo s pariškim Raeimgom s 3:5 (0:2, 1:1, 2:2}. Ujpest: Wacker 2:2 (1:1) Budimpešta, 23. nov. V prijal teljskl nogometni tekmi sta madžarski prvak Ujpest In prvak Avstrije W?v-cker Igrala danes neodločeno 2:! (1:1). Gola' za Ujpest sta dala Egresl tn Szusza, za Wacker pa VVagner I« Strobl. Zmaga Malmdja v Franciji Pariz, 23. nov. Jesenski nogomet-! ni prvak Švedske MalmO SS Jo dosegel v svoji prvi tekmi v Franciji sen-' zacionalno zmago nad Kaclngom a 7:0 (4:0). AVSTRIJA Dunaj, 23. nov. V zadnjem kolu jesenskega dela nogometnega prvenstva Avstrije je Rapid premagal Avstr i o s 7:2 In sigurno osvojil prve mesto. Ostali rezultati toga kola so: Admlra :Oberlaa 5:0, FC Wien :FAC 4:1, Sportklub:Wacker 3:1, Viena: WAC 4:0. Vrstni red na lestvici jo naslednji: Rapid 16, Wacker, Wien 12. Admira 10, Austrla, Viena, Sportklub #, Ober-laa 5. FAC WAC 4 točke. PORAZ NORRKOPINGA NA NIZOZEMSKEM Amsterdam, 23. nov. Nizozem-' sko nogometno moštvo Limburgia je danes premagalo nogometnega prvaka Švedske NorrkSpinga s 3 :2 (2 :0).' VISK TZSKABIO tSBOTOTSOKU rosoCEVALOA« V LJUBLJANI. — GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR — UREDNIŠTVO m UPRAVA: LJUBLJANA. TABO*. TELEFON 54-10. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE 60-4045-21