Leto XII. Štev. 38 TELEFON. UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28 • 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 16. februarja 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prcjcman » opravi ali po požti 10.— din. dostavljen oa dom 12.— din. tujina 25.— din Cena din t'— L Oborožitev Anglosaksov Na grožnje totalitarnih držav sta odgovorili Velika Britanija in Amerika z oborožitvijo, kakršne ne pozna vsa dosedanja človeška zgodovina — Velika Britanija je zopet tista nepremagl iva sila, brez katere ni mogoča nobena mednarodna politika LONDOGN, 16. februarja. Oboroževanje Velike Britanije in Združenih držav Severne Amerike je danes, po izidu Bele knjige, predmet vsega javnega zanimanja. To oboroževanje je tako ogromno, da presega vse meje dosedanjih oborožitvenih predstav. Velika Britanija je odgovorila na ogražanje svoje varnosti, varnosti njenih zaveznikov in prijateljev ter svetovnega miru z vso svojo ogromno težo moči in postala zopet tista nepremagljiva sila, brez katere se v mednarodni evropski in svetovni politiki ne bo moglo nič odločati. BAJNE MILIJARDE LONDON, 16. februarja. Včeraj je izdala angleška vlada napovedano Belo knjigo o dosedanji, sedanji in bodoči ob- orožitvi. Prihodnji ponedeljek in torek bo na podlagi njenih podatkov v spodnji zbornici velika debata o obrambi veliko-britanskega imperija. Bela knjiga govori o ogromnem oboroževalnem programu za razdobje petih let: 1937—1942. Doslej je bila v prvih treh letih izdana za oborožitev vsota 1170 milijonov funtov, ali 304 milijarde dinarjev. Do 1. 1942. je predviden še nadaljnji izdatek 1373 milijonov funtov, ali 357 milijard dinarjev. Celokupna oborožitev bo stala tako 661 milijard dinarjev. Celotna prvotno za letos določena vsota 400 milijonov funtov, ali 104 milijard dinarjev se je pa sedaj povečala na 800 milijonov, ali 208 milijard dinarjev. Doslej je bilo od tega uporabljenih že 200 milijonov funtov, ali 52 milijard dinarjev. OBOROŽEVANJE V ZRAKU Angleška vlada naglaša, da so bile začetne težave ogromnega oboroževalnega programa že srečno premagane in da stara oborožitvena veleindustrija v zvezi z na novo ustanovljeno že brezhibno deluje. Tovarne že zapušča prvi veletok vseh vrst orožja. Letalski minister King-sley Wood je n. pr. že v skrbeh zaradi števila letalskega osebja in je izdal vče-raj nov apel na mlade ljudi, naj se v še ^lem številu kakor doslej javijo v !e-*8»tvo. Pričakuje se, da bo angleško •^jno letalstvo v kratkem daleč najmočnejše in najpopolnejše organizirano na vsem svetu. OBOROŽITEV NA MORJU Prav tako pa postaja tudi angleško bojno brodovje tako ogromna sila, da je 'nobena država na svetu ne more prehiteti. Določeno je, da se samo tekom letošnjega leta zgradita dva superdread-noughta, 7 dreadnoughtov, eden nosilec letal, dve flotiljl rušilcev, štiri flotilje ml-nonoscev in podmornic ter 45 zaščitnih ladij. Za protiletalsko obrambo je določenih samo za letos 42 milijonov funtov, ali 11 milijard dinarjev. 9 milijonov funtov je določenih za funkcioniranje organizacije v primeru izbruha vojne, 5 milijonov Pa za vskladiščenie hrane. Samo za nova vojna letala je določenih 200 milijonov funtov, ali 52 milijard dinarjev (pet letnih proračunov Jugoslavije, op. ur.). SAMO IZ SKRBI ZA OBRAMBO Pri vsem tem strahovitem oboroževanju, kakršnega dosedanja človeška zgodovina še ni poznala, pa poudarja angleška vlada, da nima nikakih napadalnih namenov ter obžaluje, da je moral angleški narod sprejeti nase tako ogromna bremena. Toda Anglija se na svoji oboroževalni poti ne da več ustaviti, kajti orožje, ki se kuje. potrebuje za lastno obrambo in za Izpolnitev prevzetih dolžnosti nasproti svojini zaveznikom in prijateljem. OBOROŽITVENA POSOJILA LONDON. 16. febr. Včeraj je finančni Vzroki madžarske krize M=' ?n0 BUDIMPEŠTA, 16. februarja. Odstop j položaja Nemcev na Madžarskem ki bi vlade ministrskega predsednika Imredyja' postali po njih poseben organizem v tuii je nasledek odpora, ki se je pojavil proti; suvereni državi. Ves madžarski narod njemu ne samo v opoziciji, ampak tudi i vseh struj se je proti temu uprl in postav,! v samih vladnih vrstah: 1. zaradi njegove na stališče, da si Madžarska ne doroli nobenega diktata od zunaj v notranjih zadevah. V zvezi s tem je nastal tudi splošen minister sir John Simon v angleškem parlamentu napovedal velikansko povečanje oborožitvenega programa. V najbližji bodočnosti bodo znašali izdatki, ki so bili prvotno določeni na 104 milijarde dinarjev, 208 milijard dinarjev, torej se bodo podvojili. Za četrtino te vsote, t. j. okoli 50 milijard din, je bilo že najeto posojilo, za ostale tri četrtine, t. j. za preko 150 milijard din, bo treba najeti novo posojilo. Samo za tekoče leto je že bilo določenih izdatkov za 151 milijard din. kar znaša dvakrat več kot za lansko leto. Kako je bilo treba naknadno povišati ta gigantski ftroračun, izhaja iz dejstva, da je bilo predvideno i. 1937. na izdatkih 400 milijard din za ves proračun Velike Britanije do I. 1942., samo v prvih treh letih pa je bilo že izdanih 312 milijard din. OBOROŽEVANJE ZDRUŽENIH DRŽAV WAbHlNGTON, 16. februarja. Včeraj je kongres Združenih držav Severne Amerike z ogromno večino 365 proti le 15 glasovom sprejel po prezldentu Rooseveltu predlagani redni oborožitveni proračun v višini 552 milijonov dolarjev, ali 25 milijard dinarjev ter naknadni oborožitveni proračun 375 milijonov dolarjev, ali 17 milijard dinarjev, skupno torej 42 milijard dinarjev. Obenem je bil tudi sprejet Rooseveltov predlog, da se razširi in še boli utrdi Panamski prekop. Predlog opozicije, naj se vsako leto zgradi samo po 1000 letal, je bil zavrnjen s 183 proti 136 glasovom. Oba po kongresu sprejeta proračuna prideta še pred senat, kjer pa ne bosta doživela nobenih sprememb. BRAZILIJA IN USA WASHINGTON, 16. februarja. Brazilski zunanji minister Aranja, ki se mudi na obisku pri prezidentu Rooseveltu, je včeraj Izjavil poročevalcem listov, da se bo s pomočjo razpisa velikega posojila in ob aktivni podpori vlade USA ustanovila ameriško-brazilska družba, ki bo imela namen, izrabljati brazilska naravna bogastva, v prvi vrsti mangan in železo, kar USA nujno potrebujejo. V zameno za to pa bo Brazilija krila v USA svoje oboroževalne potrebe. Zapiski protižidovske politike; 2. zaradi totalitar nih tendenc; 3. zaradi agrarne reforme; 4. zaradi stališča do nemške manjšine in 5. zaradi zunanje politike. Madžarski tradicionalisti, ki so še vedno najmočnejši politični element, so vstali proti temu, da bi Madžarska po vzorcu od zunaj in na pritisk od zunaj pričela nastopati proti Židom, ki so bili vedno najbolj patriotičen element. Prav tako se upirajo vsaki nameri, da bi se odpravil tradicionalni madžarski parlamentarizem in uvedel kakršenkoli totalitarizem. Plemstvo, ki ima ogromno moč, bo branilo do skrajnosti svojo veleposest pred načrti agrarne reforme. Velik vihar nezadovoljstva pa je vzbudil zlasti Imredyjev pristanek na iz Nemčije diktirane zahteve glede izjemnih pravic iu odpor proti Nemčiji in Imredyjevi v to stran usmerjeni zunanji politiki. Vse to je v zvezi z odkritjem, da je bila ena Imredy-I? Mpn?n,c židinia> zrušilo sedanjo vlado. Mandat za sestavo nove je prejel grof Teleki, ki je pa zadel na precejšnje tež-koče in svoje misije še ni izvršil. Padec Imredyjeve vlade je povzročil v Nemčiji veliko nezadovoljstvo in v tisku tudi že PrYJ; naPade na Madžarsko. BUDIMPEŠTA, 16. februarja. Misija grofa Telekija bo po vsej verjetnosti propadla. Regent Horthy nadaljuje zato konzultacijami in je sprejel danes tudi Keresztes-Fischerja. Boj za novega papeža AMERIŠKI KARDINALI BODO NASTOPILI PROTI IZVOLITVI ITALIIANA 7A NASLEDNIKA PAPEŽA PIJA XI. RIM,. 16. februarja. Sedanji konklave (volitev novega papeža) bo eden najpomembnejših v zgodovini rimsko-katoli-ške cerkve. V kardinalskem kolegiju bodo italijansko doktrino, po kateri more samo Italijan postavi papež, pobijali zlasti vsi ameriški kardinali. Vendar obstaja velika verjetnost, da bo nazadnje vendar izvoljen za novega papeža eden izmed italijanskih kardinalov, ker se zdi zaradi sestave kardinalskega kolegija vsaka druga rešiiev skoraj popolnoma nemogoča. Ameriška antiteza opozarja zlasti na nesorazmerje, da ima 45 milijonov Italijanv nič manj ko 35 kardinalov, dočim ima 20 milijonov severoameriških katoličanov samo 3, nad 40 milijonov katoliških Francozov samo 6 in nad 13 milijonov angleških katoličanov le 3 (vsi jugoslovanski milijoni katolikov pa sploh nobenega; op. ur.) Anglija odgodila priznanje Franca LONDON, 16. februarja. Včeraj se je sešla angleška vlada k seji, na kateri je razpravljala o vprašanju priznanja vlade generala Franca. Prevladalo je mnenje, da je treba še počakati, dokler ne 'o definitivo prenehala italijanska intervencija v nacionalistični Španiji. Po seji je odšel Chamberlain poročat kralju. Bela Imr6dy Včeraj je madžarski ministrski predsednik Bela pl. Imredy s svojo celokupno vlado odstopil, da se umakne pred porazom, ki mu je grozil celo v lastnih vrstah ta-ko v parlamentu kakor v senatu. Imre-dy je postal predsednik madžarske vlade po Gombosu in Daranyju in za Časa njegovega predsednikovanja so se skoraj periodično pojavljali glasovi, da pripravlja totalitarni režim. Zaradi tega pri parlamentarno usmerjenih politikih in skupinah ni bil priljubljen, še manj pa pri ekstremnih, fašistično usmerjenih nacionalistih, katerim ni dopustil svobode akcije, kakor so si je želeli. Njegov položaj se tudi po velikem uspehu, ko je Madžarska po dunajski razsodbi dobila obrobne dele Slovaške in Karpatske Ukrajine, ni izboljšal, ampak prej še poslabšal. Ekstremisti so zahtevali več in zamerili Imredyju, zakaj ni enostavno vojaško zasedel vse Slovaške in Ukrajine. Tedaj je bil Imredy prvič prisiljen odstopiti, toda regent Horthy je s svojo avtoriteto še za nekaj tednov podaljšal njegov režim. Sedaj ga je zrušil proti-židovski zakon, s katerim niso zadovoljni ne zmerni ne ekstremisti in malo verjetno je, da. bi v doglednem času zopet postal predsednik vlade, Schacht Ima čas Dr. Schacht premišljuje o tem, da bi napisal svoj življenjepis. Na ta način bi izkoristil prost čas, ki ga ima na pretek, odkar je bil odpuščen s svojih mest v Reichsbanki in gospodarskem ministrstvu. „Kdor po!e o vo‘nif ima v žepu mirf* Na proslavi 30. obletnice futurističnega gibanja je spravil vodja futoristov jMarinetti svoje poslušalce v velikansko .navdušenje, ko je proslavljal Mussolinija j kot »angela varuha Italije in pesnika oborožene sile«. Ko so ga pozneje vprašali, kaj je mislil z izrazom »pesnik oborožene sile«, je odgovoril: »Vojna je edino higienično sredstvo na svetu za do-vršitev in utrditev Mussolinijevega imperija. Kdor poje o vojni, ima v žepu mir in dokazuje s tem, da ga ljubi. Kdor pa govori o miru, mora nositi prekletstvo ‘impotentnega življenja in*smrti. Zahtevamo italijanizacijo Sredozemskega morja!« Slovansko novopoganstvo Zadnje čase se je začelo na Poljskem močno uveljavljati novopogansko gibanje Več skupin si je poleg ultranacionalistič-nih gesel nadelo nalogo, širiti novopogansko misel, kult raznih božanstev in staroslovanske obrede. Najbolj znana in najvplivnejša je skupina »Zadruga«, ki jo je ustanovila Enota ideologov novega poganstva. Ta skupina izdaja tudi svoj mesečnik, čigar vsaka številka je polna napadov na krščanstvo, roganja dogmam in hierarhiji rim. kat. cerkve. Zanimivo je, da cenzura vse te pojave presoja precej strpno. O zadnjem božiču je ta skupina prvikrat nastopila javno z številnimi obredi, temelječimi na staroslovanski tradiciji. — Druga skurpina je »Kraka«, ki jo je osnoval znani kipar Stanislaw Szukalski. Tretjo novopogansko edinico pa tvorijo komunisti, ki na ta nač:n širijo svoja politična in socialna gesla. To pogansko gibanje ima velik uspeh zlasti po vaseh. Lvovski nadškof je izdal pastirski list. v katerem zlasti obžaluje, da se stara vera Slovanov širi zlasti med kmeti. Maribor, 16. januarja. V naši javnosti se posebno zadnje čase mnogo razpravlja o čezmernem izseljevanju, o beli kugi, ki jo zanašajo izseljenci celo v kraje, nekdaj sloveče po visokem številu rojstev, o propadanju družinskega življenja, o zanemarjam grudi, čuvarji ljudske morale tožijo, da tuja nemoralnost vdira v slovenske kmečke domove, v nekdaj verna preprosta srca. Ljudje pa beže v tujino. Vse ceste se-vernovzhodne Slovenije so polne mož in žena: dolge procesije romajo na posredovalnice dela. Oče gre v Nemčijo, mati v Francijo, starejši otroci ravno tako, mlajše čuvajo stari starši ali bogve kdo. Bežijo kmečki proletarci brez ali s premalo zemlje, beži že tudi gruntar, ki je nekdaj s prezirom gledal na dninarja. Vsak dan nevarnejša postaja ta rana na našem narodnem telesu. Kje je konec tega preseljevanja? Kako preusmeriti tok temu nomadskemu življenju, ki danes krvavi za tuje bogastvo, da bo dvignilo našo narodno blaginjo in postalo rezerva sil za velike naloge, ki jih bomo morali rešiti v bodočnosti? Da bi rešil Slovence bele kuge in ohranil skupnost slovenskih družin, je zaklical te dni neki katoliški tednik: »Kolonijo potrebujemo!« Slovenske družine morajo dobiti možnost skupne in stalne naselitve! Ni nam razodel, kje naj dobimo Slovenci svojo kolonijo. Afriško sonce je še za druge prevroče. Ali naj koloniziramo Macedonijo, doživimo novo Wesfa-lijo? Ali je še kje na svetu dežela, kjer niso robotali slovenski Hlapci Jerneji in od koder jih niso vrnili zmozganh v oskrbo domovine ali jih niso zagrnili valovi potujčevanja? Pri letnem prirastku 7% odhaja v tujino letno 6% naše krvi. Ali naj* do izkrvavitve gnojimo tujcem polja, da bo bogatejša njih žetev? Več kot dve tretjini Slovencev se preživlja samo deloma ali celo popolnoma izven lastne grude. V najbolj poljedelskem predelu Slovenije (Prekmurje) izkazuje statistika 79,9% posestev pod 5 ha. Toda statistike pravijo tudi, da imajo polovico najboljše slovenske grude v rokah posestniki nad 20 ha, da ima 55 veleposestnikov, večinoma tujih fevdalcev, še enkrat toliko zemlje kot 51.000 iovenskih bajtarjev. Na 64% površine v državi in 8% prebivalstva plačamo 14% davkov. Leta 1935. je plačal Slovenec povprečno letno 1056 din, v ostalih pokrajinah države 580 din (Mbderndorfer). '9,51% Jeruzalemskih goric imajo lastniki izven goric, najlepše tujci (Kerenčič). Naša industrija propada v korist južni. Slovenski delavci se morajo seliti na jug z življenjskim standardom, ki pomeni zanje telesno in duševno propadanje. Naša rudna bogastva ostajajo neizrabljena. Isto je z našimi vodnimi silami. Zanemar-la prometna sredstva kljub najugodnejši egi našega ozemlja hromijo naše nar. ospodarstvo. Na podlagi nekdanje konjunkture zgrajen sistem neposrednih davkov in politika posrednih davščin so zadali nerentabilnim kmečkim obratom odločilen udarec. Ali ni že iz navedenih podatkov vsakemu Slovencu jasno, kje so slovenske kolonije? Ni samo ena, ki bi nekaj časa životarila v stalni nevarnosti, da jo zagrnejo valovi potujčevanja. Nešteto jih je. Omogočajo nam, da tudi pri delni osvoboditvi našega narodnega ozemlja prehranimo vse člane naše svobodne narodne skupnosti. Gradili jih bomo s sredstvi popolne finančne samouprave, z uporabo vsakoletnega previška, ki ga danes naša skupnost plačuje, a ne dobi po pravični meri povrnjenega. Tu je vir za iz-gradtev resnične in poplne nacionaliza-rje slovenske zemlje. Samo po tej poti bomo zbrali zadostno rezervo avojih narodnih sil, da bomo v bodčnosti sposobni, organizirati široko in popolnoma svobodno narodno gospodarstvo in politično življenje, z narav-mn izhodom na morje, s posedovanjem križišč mnogih svetovnih poti, da bomo izvedli rekolonizacijo po tujcu nasilno In načrtno kolonizirane slovenske grude. Takrat bo naš narod tudi najvarnejši pred nevarnostjo bele kuge in slovenske družine pred propastjo. -ič. BARCELONA, 16. februarja. General Franco je ukinil vse svoboščine, ki so si jih Katalonci kot posebna narodna individualnost priborili v stoletja trajajočih bojih s španskim centralizmom in asimilacijskimi prizadevanji. Včeraj je izdala Francova vlada celo popolnoma nepričakovano odredbo, s katero se ukinja katalonščina kot drugi državni jezik. Po tej naredbi je postala španščina edini državni, uradni in učni jezik tudi v Kata- BRUSELJ, 16. februarja. Avala. Mandatar krone, katoliški voditelj Pierlot, je zadel pri svojih poizkusih za sestavo nove belgijske vlade na resne težkoče v liberalnem taboru. Dva za vstop v vlado v poštev prihajajoča liberalca sta mu stavila kot pogoj za sodelovanje imenovanje posebnega častnega sodišča, ki naj bi razpravljalo o flamskem akademiku prof. Martensu. Te zahteve Pierlot ni mogel sprejeti. Pierlot je odšel h kralju loniji. Ta odredba je vzbudila silno nezadovoljstvo tudi pri tistih Kataloncih, ki so doslej simpatizirali z nacionalisti. To nezadovoljstvo se opaža kljub strogemu režimu Franca in v Barceloni se naglaša, da se katalonski narod nikoli ne bo dal pošpaniti in bo začel boj za svoje osnovne pravice na novo ob prvi ugodni priliki. Splošno se pa tudi sodi, da je napravil general Franco s tem veliko, morda celo usodno napako. in mu sporočil, da mu je mogoče sestaviti samo vlado iz katolikov in socialistov. Bivši ministrski predsednik Spaak je izjavil Pierlotu, da je pripravljen prevzeti v njegovi vladi zunanje ministrstvo. BRUSELJ, 16. februarja. Znani katoliški politik Henry Jaspar, ki je še pred par dnevi imel mandat za sestavo nove vlade, je včeraj nenadoma zbolel in po brezuspešni operaciji zvečer umrl. Angleški palestinski nažrt LONDON, 16. februarja. Britanska delegacija na palestinski konferenci bo pred ložila židovski in arabski svoj poseben načrt za rešitev palestinskega vprašanja. Po tem načrtu naj bi se: 1. Palestina razdelila v arabski in židovski del; 2. v židovskem delu bi se določila stalna letna kvota za priseljevanje Zidov in odkup arabskih zemljišč. 3. v arabskem delu se prepove priseljevanje Židov in nakup nepremičnin; 4. priseljevanje Židov se ne omeji samo iz političnih, ampak tudi iz gospodarskih razlogov; 5. ustanovitev popolnoma samostojne arabske države v' Palestini ni mogoča; 6. ustanovi se skupni parlament, v katerem bodo imeli Arabci večino nad Židi. Ako ti predlogi ne bi bili sprejeti, jih bo Anglija vsilila. Moč italijanskih čet v Libiji LONDON, 16. febr. Državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler je včeraj izjavil v parlamentu, da se je pri zadnjem obisku veleposlanik lord Perth informiral pri grofu Cianu o moči italijanskih bojnih sil v Libiji in če je njihovo število v skladu z določili angleško-italijanskega sporazuma. Ciano je izjavil, da je imela Italija lani v Libiji 70.000 vojakov, ki so se pa letos znižali za 32.000. Vendar je priznal, da se je sedaj število znova zvišalo, kar pa je le odgovor na zvišanje števila francoskih čet v Tuniziji. Italija, je pripravljena zopet odpoklicati del svoje vojske iz Libije, ako stori Francija isto v Tuniziji. NEMŠKA MANJŠINA NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 16. februarja. Vodstvo nemške narodne manjšine na Madžarskem, ki mu stoji na čelu dr. Basch, je izvedlo zasebno štetje Nemcev in izdalo poročilo, v katerem trdi, da živi raztresenih po vsej državi 648.500 Nemcev, do-čim so jih Madžari pri zadnjem ljudskem štetju našteli samo 478.000. Največ Nemcev je na madžarskem jugozahodu s središčem v Pečuju. Njihovo števno znaša po tem zasebnem štetju 246.000 duš. Objava trdi, da so Nemci od L 1920. napredovali za okoli 66.000 pripadnikov. Vsi ti Nemci pa seveda niso narodno zavedni in jih znaten del celo odklanja uvedbo nemških manjšinskih šol. BERARD ZOPET V BURGOS PARIZ, 16. febr. Danes je odpotoval v Burgos odposlanec francoske vlade senator Berard, da nadaljuje pogajanja z vlado generala Franca. ŠPANSKI BEGUNCI V FRANCIJI. PARIZ, 16. febr. Po najnovejših podatkih znaša število v Francijo pribeglih španskih civilnih beguncev 340.000, vojaških pa 190.000, skupaj 530.000. KONTROLA DELA V NEMČIJL BERLIN, 16„ febr. Včeraj je bil izdan dekret o povečanju kontrole nad delom, tako da delavci sedaj nimajo več svobode izbirati si službeno mesto. Odredba je podobna novi v sovjetski Rusiji. SUDETSKI BEGUNCI V LONDONU. LONDON, 16. febr. Včeraj je prispelo na Angleško iz sudetskih krajev 174 članov socialistične stranke, ki so se bili zatekli pred tem v Prago. FRANCOSKA NAROČILA LETAL. PARIZ, 16. febr. število doslej v Ameriki naročenih francoskih letal znaša 637. Borza. C u r i h, 16. februarja. Devize. Beograd 10. Pariz 11.655, London 20.63, New York 440.72. Milano 23.175, Berlin 176.75. Praga 15.14. Vremenska napoved. Deloma oblačno, j tu in tam padavine, sicer v glavnem ne-L spremenjeno. Napetost medRusi in Japonci JAPONSKA GROZI S PREKINITVIJO DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV S SOVJETSKO RUSIJO ZARADI RIBOLOVA V RUSKIH VODAH TOKIO, 16. februarja. Na poučenem mestu zatrjujejo, da namerava japonska vlada v doglednem času prekiniti diplomatske stike s sovjetsko Rusijo,^ ako ta ne reši v japonskem smislu vprašanja ribištva ob obalah vzhodne Sibirije. To se bo zgodilo najbrže ob začetku nove ribiške sezone meseca aprila. Ako Rusija ne bo popustila, bo Japonska ščitila svoje ribiče z bojnimi ladjami. Tu prevladuje prepričanje, da v Moskvi spričo sedanjega položaja ne bodo rlskirali vojne z Japonci. Položaj pa je močno napet tudi zaradi zadnjih spopadov na sovjetsko-mandžurski meji. Vprašanje ribolova je za Japonsko velikega gospodarskega in socialnega pomena, ker se hranijo z ri- bami milijoni japonskega prebivalstva, ki mu zaradi preobljudenosti primanjkuje druge hrane. Prva pogodba v tej zadevi je bila sklenjena med Japonci in Rusi I. 1875. Z njo je Rusija dovolila Japoncem ribolov ob vseh obalah ruske posesti na vzhodu do Beringove ožine. Po rusko-japonski vojni je Rusija 1. 1905. japonske ribiške pravice obnovila. L. 1907. je bila sklenjena posebna zadevna konvencija, 1. 1928. je bila obnovljena, 1. 1936. je potekla in je bil uveden do 31. decembra lani provizorij. ki se z ruske strani še ni podaljšal. V Tokiu mislijo, da je to ruski odgovor na sklenitev protikomunističnega pakta med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Poljska in problem kolonij PREOBLJUDENA POLJSKA MORA DOBITI KOLONIJE, POSTATI POMORSKA SILA IN IZNEBITI SE MORA ŽIDOV, KI ODJEDAJO POLJAKOM KRUH VARŠAVA, 16. februarja. V Gdiniji je bila le dni krščena nova poljska križarka „Orel“. Ob tej priliki je imel general Soskowski govor, v katerem je dejal, da čakajo Poljsko v mednarodni politiki velike naloge. Poljska je država, kateri manjkajo mnoge važne surovine, ki je preobljudena in potrebuje eksistence zlasti za naglo naraščajoče kmečko prebivalstvo. Poljska potrebuje zato kolonije in mora kot velesila postati tudi pomorska sila. Zato bo pospešila izgradnjo svoje bojne mornarice. Že letos bo dovršena v Gdinji nova ladjedelnica, ki bo pomenila osamosvojitev Poljske od tujine. Za izgradnjo mornarice bo v kralkem razpisano večje notranje posojilo, O teh vprašanjih je pa razpravljal te dni tudi poljski sejni. Razni govorniki so zelo naglašali nujnost akcije za kolonije in se dotaknili s tem v zvezi tudi židovskega vprašanja. Kolonialne velesile uporabljajo svojo prekomorsko posest še vedno le kot eksploatacij-sko področje, v resnici pa more bili sedaj edini smisel kolonij naseljevanje evropskega prebivalstva v njih. Te velesile morajo končno tudi že uvideti, da je treba dati Židom prostora v ko lonijah, s čimer se bo preobljudena Evropa iznebila teh tujih gostov. Proti-semitske so zato v resnici tiste države, ki so lastnice ogromnih neobljudenih kolonij, pa zapirajo vseeno njihove meje pred židovskimi emigranti Gibanje čeških fašistov V ZADNJIH TEDNIH SO SE PRIČELI ŽIDOM, ZATO JE VLADA MOČNO PRAGA, 16. februarja. Pretekli teden je izdala vlada ostre odredbe o omejitvi zborovalne svobode. Za vsa javna zborovanja in zlasti za vse manifestacije je treba imeti posebno dovoljenje pristojnih oblastev. Te odredbe so bile izdane v prvi vrsti zato, da se preprečijo izgredi Gajdo-vih čeških fašistov, ki so se pričeli zadnje tedne zelo živahno gibati in njihovo število posebno med mladino naglo narašča. Češki fašisti so pričeli organizirati posebno izgrede proti Židom in vlada je bila pred nekaj dnevi obveščena, da pripravljajo fašisti proti njim pogrome večjega obsega. Zanimivo pri tem je, da so se vse akcije fašistov udeleževali v zadnjem času •tudi člani mladinskih organizacij vladne MNOŽITI FAŠISTIČNI IZGREDI PROTI OMEJILA ZBOROVALNO SVOBODO. | narodne stranke. Tako so ti ukrepi proti zborovalni svobodi zadeli tudi te. ČEŠKO OROŽJE ZA AVSTRALIJO. PRAGA, 16. febr. Reuter: češkoslovaške tvorniče orožja so sklenile veliko dobavno pogodbo z avstralsko vlado. Po tej pogodbi bo češkoslovaška dobavljala avstralski vladi specialne strojnice, ki so veliko boljše od slavnih Brenovih strojnic. ŠVICARSKO PRIZNANJE FRANCA. j BURGOS, 16. febr. švicarska vlada tje , sklenila, da prekine vse zveze z republikansko špansko vlado in prizna kot edino predstavnico Španije lc vlado generala i Franca v Burgosu. Usodna Francova napaka S POSEBNO ODREDBO JE ODPRAVIL VSE KATALONSKE NARODNE PRAVICE IN CELO KATALONSKI JEZIK. NEZADOVOLJSTVO MED KATALONCI. Spor med Azano in Negrinom PARIZ, 16. febr. Avala. S prihodom republikanskega španskega zunanjega ministra Alvareza del Vaye v Pariz, kjer je imel na španskem poslaništvu dolgo posvetovale z državnim prezldentom Azano, spor med predsednikom vlade dr-Negrinom in prezidentom Azano še ni bil poravnan. Spor obstaja v tem, da stoji Azana na stališču, da bi bil vsak nadaljnji odpor proti Francu brezuspešen, do-čim trdi Negrin, da bi se z naporom vseh sil v osrednji Španiji še dal doseči uspeh. Azana je baje že zagrozil z odstopom, ako Negrin ne odobri njegovega stališča. Pogajanja se pa še nadaljujejo in bodo za nadaljnji razvoj odločilne važnosti. Težkoče beljgijske krize PIERLOT BI MOGEL SESTAVITI SAM O KATOLIŠKO-SOCIALISTIČNO VLADO — NENADNA SMRT PREDZADNJEGA MANDATARJA JASPARJA %*ow te Socialno vprašanje malih obrtnikov TOŽBE PO § 319 OBRTNEGA ZAKONA — VPRAŠANJE HRANARINE, KI NAJ SE PRENESE NA OUZD Parna*« zapiski Dr. Ružtč izdeiuie apolitične ‘ zakone" Torinska „Stampa“ je te dni objavila j članek svojega beograjskega dopisnika, v katerem se le-ta bavi z našimi notranjimi problemi. „Slvarno hočejo vsi rešiti lirvatsko vprašanje, ali ne morejo sodelovati pri reševanju. Vlada računa, da bo dobila okoli 250 glasov v skupščini. Predsednik vlade se nadeja, da bo lahko rešil lirvatsko Vprašanje. Zato je pooblastil ministra pravde, ki je Hrvat, da izdela nove zakone o volitvah, o svobodi liska in o zborovanjih. Ko bodo ti zakoni sprejeti. bo spregovoril tudi Zagreb/' Or. Stoj dinovič gre na dopusl »Jugoslovenski list« piše, da bo vsa JRZ podprla novo vlado Stvarni predsednik stranke pa ostane dr. Milan Sto-jadinovič, ki bo odšel na daljši dopust. Svobodni in ponižni bajtarji ai. bo ati in dobro rejeni hlapci? Pri včerajšnji debati o banovinskem proračunu je govoril tudi ban. svetnik g. Ivan Avsenek. ki je svoj govor zaključil naslednje: »Lahko se nam zgodi, da se bodo že v najbližjem času zahtevale od nas žrtve samo zato, da ostanemo na svoji zemlji svobodni gospodarji v političnem, socialnem in kulturnem oziru. Mi bomo morda kmalu prišli v precep, da bomo rekli: Ali je boljše, da smo svobodni in ponižni bajtarji ali pa bogati in dobro rejeni hlapci. Pri sedanjem stanju razmer lahko nastane položaj, da bomo Postali dobro rejeni hlapci ali pa revni, toda samostojni bajtarji. Mislim, da je dobro, da jasno in odkrito povemo, da tistih dobrin, na katerih sloni naša samostojnost, politična samostojnost sloven-I skega naroda, ne prodamo za noben denar, pa tudi ne za ceno kmečkih pridelkov.« Ob reševanju hrvatskega vprašanja Z nastopom vlade g. Cvetkoviča je stopilo v ospredje vprašanje naše notranjepolitične konsolidacije. V vsej jugoslovanski javnosti se javljajo stališča in nasveti, ki naj bi omogočili čim boljšo in hitrejšo rešitev hrvatskega vprašanja. Na tem smo tudi Slovenci vitalno zainteresirani. Delegati Kmetsko-delavskega gibanja (KDG) so sprejeli ob reševanju tega vprašanja tele smernice: »Slovenci smo narod ter v smislu pravic narodne samoodločbe zahtevamo tisto mero politične in finančne samostojnosti, ki nam bo omogočila, da ohranimo svojo kulturno in civilizacijsko raven ter da napredujemo. Borimo se za resnično avtonomijo slovenskega naroda na demokratični podlagi in ne na slovaški način. Bo-[>mo se za demokracijo v vsem javnem življenju. Zavedamo se. da je le na ta °ačin mogoče zagotoviti obstoj slovenskega naroda v mejah neokrnjene demokratično urejene Jugoslavije.« Čas kliče v sporazum Glasilo senatorja Puclja »Kmetski list« priobčuje uvodnik, ki razpravlja o politični situaciji po nastopu vlade g. Cvetkoviča. Piše, da so v bližnji bodočnosti na vidiku velevažni dogodki za vso državo, posebej pa še za nas Slovence. Pot v skupnost vsega naprednega življa je danes prva slovenska naloga. Ako nočemo zagrešiti napak, ki bi imele za dolga desetletja nepopravljive posledice, mora vsakdo, komur je skrb za resničen napredek in pravo svobodo ljudstva več kakor olepševalna fraza, po svojih močeh pripomoči, da najdemo možnost za enoten nastop vseh svobodnih političnih skupin brez ozira na ožjo strankarsko onredelitev. Važno je za nas vse. da se strnejo vsi resnično napredni delovni sloji v enotno četo. Najprej sporazum doma da bomo sposobni prnvilno sodelovati pr sporazumu v držaji. Kdor tega ne razume. naj se iz javnega življehia umakne' •.Bakan" o predsedniku vlade Beograjski »Balkan« priobčuje uvodnik, v katerem med drugim piše: »G. Cvetkovič je bil idosedaj vodja svojega kraja. Sedaj je on v položaju, da postane vodja cele nacije, da torej postane to kar je bil Pašič.« Do sedaj je »Balkan« Pisal isto o dr. Stojadinoviču. Posledica tega je razvidna v povišani dnevni zavarovani mezdi, ki se je dvignila na 28.75 din, torej tako visoko, kot v časih pred krizo. Kdor pozna pridobit-vene prilike danes in jih primerja z onimi pred leti gospodarskega zastoja, mora priznati, da tu nekaj ni v redu in, da mora račun za to nekdo plačevati. Poleg tega nam je znano, da je delavstvo v obrti vsepovsod doseglo precejšno povišanje plač in da je zavarovano v najvišjih razredih, — to je počenši od IX., kjer znaša celokupni zavarovalni prispevek 93 din in doseže v XII. razredu z dnevnim zaslužkom nad din 48, din 156 mesečno. Vsak objektiven opazovalec mora priznati, da se kljub podpisom kolektivnih pogodb in povišanja delavskih plač. cene :zdelkom niso v tolikšni meri povišale, da bi opravičevale, razmeroma veliko povečanje socialnih dajatev. To prav posebno še radi tega, ker je večina obrtnih panog radi industrijske konkurence potisnjena ob zid in nima nobenih izgledov, da bi se ponovno uveljavila. Kolektivne pogodbe, uredba o minimalnih mezdah itd., četudi skrajno potrebne reiorme niso prinesle izboljšanja, ker ni dovolj da se osnovnim celinam narodnega gospodarstva nenehoma nalaga bremena, a na drugi strani za dvig domače tvornosti ničesar ne stori. In v tem tiči jedro problema. Z največjimi napori se obrtništvo še drži, plačuje davke, najraznovrstnejše socialne dajatve, počenši od bednostne-ga fonda preko prispevkov za OUZD do onih neštetih podpor beračem in brezposelnim, karitativnim in kulturnim ustanovam, je po sili prilik prisiljeno paostati s plačili zakonitih dajatev in plačuje za iste obresti in rubežne stroške. Nikakor ni utemeljeno misliti, da obrtništvo ne pozna obrtne judikature, pozna jo sigurno, samo da je le-ta krivična, če pomislimo, da nosi qbrtnik že itak levji delež bremen in ne more razumeti, čemu plačuje zavarovalne prispevke, če se OUZD otresa dolžnosti plačevanja hra-narine delavstvu, ki zboli za razmeroma kratek čas. Če je OUZD hotel s tem sebe zaščititi pred prevelikim izkoriščanjem, potem nikakor ni prav, da je dajatve za to morebitnost naložil delodajalcu. Nikomur nočemo delati krivice. Mnogo je delodajalcev ki poznajo težave in položaj svojega mojstra, in ki nikoli brez stvarne potrebe ne bodo izkoristili § 219. o. z. Smatramo za potrebno, da se določbe § 219. o. z. črtajo, odnosno izpremene, kot je predvideno v predlogu novelizaci-ie obrt. zakona, ter se dolžnost plačevanja hranarine, tudi za primere predvidene po tem paragrafu nalože OUZD. T. Uršič, Celje. KONEC. Tujsko-prometne zveze g. ravn. Šubicem, zastopniki tiska in s. s. Til-lerjeip. Spomnil se je Jožeta Ferka, ki se je 24. apr. 1. 1. smrtno ponesrečil na Turnški peči, in pokojnega papeža, ki je bil v mladih letih vnet alpinist. SPD postaja center organizacije tujskega prometa v vsej Savinjski dolini. Za propagando je izdala podružnica 1400 din, na njeno pobudo je bila vpeljana direklna železniška zveza z Rogaško Slatino. Zagotovljen je jutranji vlak za Savinjsko dolino in jutranji osebni vlak proti Ljubljani. Pogrešamo še večerni vlak iz Ljubljane.. Podružnica se bo trudila, da doseže že za skupino treh članov na železnici popust. Razviti pa se ne mo* rc avtobusni promet raili- visokih cen» Tudi ceste ne ustrezajo potrebam in je nujna potreba, da sc razširi cesla Ljubno—Logarska dolina, zgradi dostojna cesla Luče—Kamnik in Mozirje —Šmihel. — Lani jc bil na pobudo občine sklican izredni občni zbor radi koče na Mozirski planini, pa div.štvo še do danes ni sprejelo od občine govora na svoje predloge. — Tajniško poročilo jc podal g. Branko Zemljič, ki je že 28 let odbornik podružnice. Blagajniško g. Filip Vrtovec, ki je poročal med ostalim ,da je izdalo društvo lani za vzdrževanje planinskih postojank 33.000 din, za administracijo 20.000 dinarjev, glavnemu odboru je oddalo od članarin 1.725 dinarjev. Dohodkov je bilo n. pr. iz koč 138.171 din iz članarin 17.756 din, podpor 5 tisoč din, od planinskega sejma preko 12.000 din. Društvo ima nad 768.000 din premoženja. Po poročilu g. Andrina Kopinška za alpinski odsek in g. ing. Lavrenčiča za mladinski odsek ter Zdravka Kovača za zimsko-sportni odsek ob priliki bomo še o delu teh odsekov poročali — je bil za naslednja tri leta izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Milkom Kraševcem in odborniki gg. Zemljičem Brankom, dr. E. Kalanom, Filipom Vrtovcem. A. Ko-pinškom, Saksido, Kovačem, dr. Rajšpom, ing. Lavrenčičem, prof. Brodarjem, prof. Slanletom, Tomažičem, ing. Sajovicem, Kukovcem in Mirnikom. — Pri slučajnostih sla bila sprejeta predloga g. s. s. Tillerja, da pri prihodnjih občnih zborih predloži uprava proračun in da se sestavi gospodarsko gradbeni odsek. Tekma „pevačic“ v Beogradu V nedeljo je bila v Beogradu tekma pe-vačic iz cele države. Prireditev je organizirala Zveza narodnih godbenikov, ki je dobila iz cele države na stotine prijav. V IColarčevem vseučilišču se je zbrala ogromna množica ljudi, ki so prisostvovali nagradnemu tekmovanju. Posebna komisija je k tekmovanju pripustila samo dvajset najboljših »pevačic« narodnih pesmi in sevdalink. Vsaka je morala v določenem času odpeti dve pesmi. } Tako so se vrstile vse kandidatke za naslov kraljice narodne pesmi in sevdalink. Žirija je prisodila prvo nagrado lepi mladi pevačici Leli Stefanovičevi ih jo proglasila za »zvezdo sevdaha«. o. Za obmejno šolstvo se je na banskem zasedanju zavzel banski svetnik dr. Miler iz Maribora. Ta je v svoiem govoru zahteval več pažnje za obmejno šolstvo, ki predstavlja važen narodnoobrambni steber. o. Zvon sta ukradla dva delavca v cerkvici sv. Klemena, pri Mojstrani. Bron sta prodala za malenkostni znesek. Tatova sta že aretirana. »No, kako pa to, da prihajaš že zdaj iz •'ledaiišča? Saj ura niti deset še ni! Ali le bila predstava tako kratka?« »Ne, to ne! Toda naslednje dejanje se dogaja dan pozneje!« Naša zemlja bodi res naša NEKAJ OPOMB K NEDAVNO USTANOVLJENI ZADRUGI »DOMOVINA«, KI HOČE VAROVATI NAŠO SLOVENSKO ZEMLJO Po dolgih dvajsetih letih se je končno le rodilo spoznanje, da je največja rana našega obmejnega ozemlja odtujevanje slovenske zemlje, ki so jo kupovali tujci od naših ljudi, ki postajajo tako odvisni v gospodarskem in s tem v zvezi tudi narodnostnem pogledu. Niti država niti banovina nista posegli vmes na tako učinkovit način, da bi z močnimi denarnimi sredstvi pomagali obdržati našo zemljo v naših rokah, Zato je pa morala nastati sedaj po tolikih letih osvobojenja zadruga, ki naj vsaj za silo zavre odtekanje naše zemlje v tuje roke. Veliko jc seveda vprašanje, v koliko bo mogla ta zadruga vršiti svojo nalogo, kajti za saniranje našega obmejnega ozemlja so potrebni težki milijoni. Kakor leze iz naših rok nevzdržno naša zemlja, tako izpodriva našo trgovino vedno bolj tuji kapital, ki se vsesava v naše telo. Trgovci-tujci si ustvarjajo pred našimi očmi pozicije, ki se jačajo tem bolj, čim bolj nazaduje domače gospodarstvo. Posebno trgovina z lesom postaja domena tujerodcev, s čimer pri- hajajo v njih odvisnost stotine naših gozdnih delavcev, žagarjev in gospodarsko šibkejših posestnikov. Ta tuja trgovska podjetja se ustvarjajo zlasti v zadnjem času. Kakor je na eni strani pravilno, da dotok kapitala poživlja, naše gospodarstvo, je vendar nedopustno, da se dovoljuje tujemu kapitalu vgnezditev v najbolj občutljive dele našega narodnega telesa. Vlogo požlvlja-nia obmejnega gospodarstva naj prevzamejo naše samoupravne in državne ustanove tam, kjer se pokaže potreba radi pomanjkanja domačega kapitala. Sploh pa bi morale naše javne in to zlasti gospodarske in kreditne ustanove s temeljitim, načrtno organiziranim delom poseči v gospodarske in narodnostne razmere obmejne zemlje. Odločno bo treba posvetiti vso pažnjo tudi vprašanju skrivanja tujih trgovskih družb in posameznikov za »slovenskimi slamnatimi možmi«, ki so omogočili tujcem nakup zemlje, pridobitev trgovinskih pravic in podobnega. To so realna vprašanja, za katera se je treba zavzeti z vso siio! Kronika žalostnih dogodkov Včeraj popoldne se je v skladišču tvrdke Oleum v Ljubljani grel 23-letni delavec Jože Gregorič iz okolice Kočevja pri mali pečici. Ker je imel delavno obleko prepojeno z oljem, se je ta vnela in mladenič je bil hipoma ves v plamenih, ^odoben je bil bakli. Hudo opečenega delavca so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Pod gradom Klevevžem je neki kmet v potoku zagledal truplo neznanega moža. O tem so takoj obvestili orožnike, ki so v utopljencu spoznali posestnika Franca Mencina iz Zbur. Ta se je nedavno mimo potoka vračal domov. V temni noči :e padel po strmini in se v vodi zadušil. Podobna nesreča se je pripetila tudi ia Planini. Tam so iz Unščice potegnili Delo savinjske podružnice SPD Na 16. občnem zboru SPD je bila vsa dvorana polna planincev in planink, ki jih jc pozdravil predsednik g. dr. Milko Krašovec obenem s predsednikom SPD g. dr. Pretnarjem, ki je prispel iz Ljubljane, z zastopnikom truplo 75-letnega preužitkarja Ivana Urbasa. Preiskava je ugotovila, da je starček v duševni zmedi napravil samomor. Obupno dejanje je gotovo'pospešil tudi nepričakovan poziv k sodišču. Blizu Bržan pri Sv. Rupertu na Dolenjskem so podirali orjaški hrast. 23-letni Vinko Brekan je splezal na podžagano drevo in privezal v vrhu vrv. Med plezanjem z drevesa se je pričel hrast podirati. Mladenič se je v smrtnem strahu pognal na stransko na pol osušeno vejo. Nesreča je hotela, da je veja predrla mladeničevo desnico in se nato zarila globoko v zemljo ter siromaka prikovala k zemlji. Hudo ranjenega mladeniča so prepeljali v novomeško bolnišnico. Stanovanjska mizerija v Rušah ZASTOJ V GRADBENEM GIBANJU — NI CENENIH STANOVANJ — TOVARNIŠKO DELAVSTVO ZAHTEVA ZNIŽANJE NAJEMNIN — VZROK STANOVANJSKE KRIZE SO VISOKE OBČINSKE DOKLADE IN STANARINSKI DAVEK Vsepovsod tožijo, da pri manj k uje cenenih stanovanj, v Rušah pa niti dragih ni. Gradnja stanovanjskih hiš stalno nazaduje in je v kričečem nasprotju z ljudskim prirastkom. V središču Ruš #se v zadnjem desetletju sploh ni nič* gradilo. Največ zasebnih hiš so zgradili pri železniški postaji. V vseh novih hišah so oddali pet stanovanj v najem in še la so bila žc vnaprej oddana. Lani so letoviščarji zaman povpraševali po stanovanjih in sobah in so morali v druge kraje na letovanje. V drugo skupino novih malih hiš spadajo agrarci na Lobnici. V tem novem naselju, ki mu pravijo Abesi-nija, tudi ni stanovanj, ker so to večinoma eno in dvosobne hišice. Pomanjkanje vode je tu zelo občutno in se poslužujejo lobniške in dravske vode. Tovarniška delavska stanovanja, katerih je okoli 80. pa imajo poleg dobrih tudi svoje zelo slabe strani. Po- gajanja med delavci in tovarniškim vodstvom za znižanje najemnin so bila večkrat brezuspešna. Ne razumemo, zakaj morajo plačevati ubogi delavci razmeroma precej visoke najemnine, ko pa imajo na drugi strani dobro plačani tovarniški nameščenci brezplačna krasna stanovanja. Zato bodo delavci vztrajali pri svoji zahtevi za znižanje, saj, morajo plačati za stanovanje, ki ima sobo in kuhinjo terpri-likline, 170 do 200 dinarjev. N' vasi pa stane tako stanovanje 100 do 200 din. Zato jo v Rušah velika potreba po cenenih in zdravih stanovanjih. Industrijski razvoj potrebuje zdravih delavcev. ti pa zdrava stanovanja. Obrtništvo v Rušah nima primernih prostorov za svojo obrt in je večji razmah obrti v Rušah zaradi pomanjkanja stanovanj in lokalov nemogoč. Zalo naj občina svoje doklade in sla-narinski davek zniža, ker bo na la način omogočeno živahnejše gradbeno gibanje. o. Preko milijon dinarjev za konjušnico pri Pragerskem. Te dni je finančni minister odobril banski upravi v Ljubljani najetje 1,200.000 dinarjev posojila za nakup posestva pri Pragerskem. Na tem posestvu bo urejena državna konjušnica, o kateri smo v našem listu že poročali. o. Društvo »Pravnik« v Ljubljani bo svečano proslavilo 50-letnico svojega delovanja v soboto, 18. marca. Ob 18. uri bo slavnostna skupščina v sejni dvorani ljubljanskega magistrata, ob 20. uri pa banket o. Meščanska šola v Slivnici pri Mariboru? Iz razprave na banskem zasedanju posnemamo, da se med drugimi zanima za ustanovitev meščanske šolč tudi Slivnica pri Mariboru. o. Gostovanje ruškega sokolskega gledališča. Sokolsko gledališče v Rušah bo gostovalo z dobro naštudirano »Pesmijo s ceste« 12. marca v Marenbergu, 19. marca na Pragerskem, kasneje pa pri Sv. Lenartu v Slovenskili goricah. o. Stalna razstava mestne plinarne v Ljubljani. Včeraj je v prisotnosti mnogih zastopnikov javnega življenja mestna plinarna v Ljubljani odprla stalno razstavo, ki bo v nekdanji Kresiji. o. Uslužbencem v kamniški snioduiš-niči. Podpisana je uredba o ureditvi pravic do pokoj, in odprav, onih, ki so bili člani oskrbne ustanove za civilne uslužbence bivše avstro-ogrske vojaške uprave na Dunaju. Tako bodo stari uslužbenci kamniške šmodnišnice prišli do Svojin pravic. o. Iz državne službe. Upokojeni so Ivan Šemrov, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Celju, Alojz Jurišič, uradnik pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu in Božidar Versi, uradnik pri okrajnem sodišču v Ljutomeru. Premeščen je učitelj Franc Hajnšek iz Kramarovcev na ljudsko šolo pri Sv. Juriju ob j. ž. o. Pregled motornih vozil za okraj Dravograd bp 27. februarja 1939, in sicer: v Žerjavu od 8-30 do 9.30, na Prevaljah od 13. do 14. ure in v Marenbergu od 16.30 do 17. ure. C e/je c. Odpovedano je moralo biti iz vzrokov, ki leže izvem tehničnih ležkoč, predavanje g. Jožeta Lampreta, kaplana iz šmiklavža nad Slovenjgradcem. Na povabilo Jugoslovanske strok, zveze je nameraval predavati o duševni podobi slovenskega kmeta. c. Ljubljansko gledališče pride gostovat jutri v Celje s komedijo Karola Piskora .,Upniki na plan!‘. ki je žela v Pragi po Wernerjevi komedi ji ..Na ledeni plošči" kot domače če ško delo naj večji uspeh. c. Pogreb Senegačnik Marije, 64 letne posestnice iz Višnje, vasi, ki je bila najdena v potoku Koprivnici, je bil danes ob 14. na bolniškem pokopališče. — Po izpovedi nekega moža, ki je srečni starko na Krekovi cesti, je la nameravata domov proti Vojniku Bila je baje živčno zelo bolna in zmedena. Maribor SCaj je z izplačili sezonskim delavcem? NARODNA BANKA DOSLEJ SE NI IZ DENARNIH NAKAZIL ZA TEŽKO DEL Dasi bo kmalu nastopila doba novega sezonskega dela, še vedno ni likvid!ran zaslužek sezonskega delavstva, ki ga je potom Narodne banke pošiljalo za minulo sezonsko delo v domovino. V uredništvu se je zglasilo že več sezonskih delavcev, ki bridko tožijo da jim bariborska podružnici Narodne banke, kjer uradni-izplačala vseh denarnih nakazil iz Nemčije, čeprav so že več mesecev doma. kjer nestrpno čakajo na nakazila, ki so njih edini zaslužek in ki bi jim mogla prožiti vsaj malenkostno oporo v času, ko brez posla čakajo na novo sezonsko delo. Razumljivo je, da bi se kaj takega ne smelo dogajati, saj gre v tem primeru za male slovenske ljudi, ki so bili v tujini tako ali tako že dovoli razočarani :n ie zato povsem neumestno, da jih razočara še domovina, v kateri niso mogli najti niti majhnega koščka črnega kruha. Tozadevno smo se informirali na pristojnem mestu in mogli objektivno ugotoviti. da krivda ne leži na mariborski PLAČALA SEZONSKIM DELAVCEM O, KI SO GA OPRAVLJALI V NEMČIJI podržnici Narodne banke, kjer uradni-štvo že več mesecev dela na likvidaciji teh »sezonskih nakazil« z vso vnemo. Vendar pa tako majhen aparat ne zmore v kratkem času ogromnega dela, ki se je nakopičilo okoli likvidacije nakazil. — Nujno potrebno bi bUo, da bi centralna uprava Narodne banke v Beogradu odobrila mariborski podružnici nekaj kredita za par pomožnih pisarniških moči, da bi se potem mogla likvidacija naglo izvršiti. Zakaj v tem slučaju nekaj tisočakov ne bi smelo igrati nobene vloge, ko na drugi strani zaradi te pomanjkljivosti trpi na stotine sezonskega delavstva, ki je naposled dalo vendar tudi zaslužka sami naši Narodni banki. Kakor so upravičene večne pritožbe naših izvoznikov proti poslovanju Narodne banke, tako so v tem primeru v še bolj pereči obliki upravičene tožbe sezonskega delavstva, ki bi rado prišlo končno le do svojega pravičnega zaslužka! c. Nogometna tekma, katere čisti dohodki so namenjeni zadnjo nedeljo ponesrečenemu športniku Cajnku .ložetu, bo v nedeljo ob 15. med SK Jugoslavijo in Sl\ Mariborom na igrišču pri Skalni kleti. c. Uporno lele. Neki kmet iz Zlateč je prodal mesarju Prekoršku v Celju lelico. Ko sta jo v Arclinu tehtala in je šel krnet po listek, telico pa pustil mesarjevemu pomočniku, je ta ušla Zdirjala je in vlekla za seboj pomočnika do Trnovelj, sama pa je tekla še do Dramelj, kjer je zabodla v rebra nekega delavca, ki je bil v lovu nanjo najbolj pogumen. Glavna zanimivost pa še pride: kdo bo plačal bolnico in bolečine delavcu? Ali je bila telica takrat že mesarjeva ali še kmetova? Oba sla šla na sodišče in obeta se prava telečja pravda. c. Dva napada. 20 letnega poljskega delavca Skril j ar j a Viktorja so v Križevcu pri Konjicah napadli neznanci in ga je nekdo zabodel v vrat — Ko se je vračal posestnik Šket Simon iz Brestonca pri Rogaški Slatini z ženo domov, so ga napadli domači fantje in mu s koli polomili nekaj reber in poškodovali noge. c. Sam drobiž. Na policiji ima kriminalni oddelek opravka s samimi majhnimi zadevami. Po pravi sezoni velikih razprav sodi okrožno sodišče ta leden le majhne prestopnike. V bolnico se zateče vsak dan po nekaj ljudi, ki so padli s kozolca, ki je padel nanje hlod ali kaj podobnega in so si polomili ude. — Le v Pečovniku se obeta neka ..afera”, ki jo raziskujejo oblasti že dva tedna, pa radi poteka preiskave o njej še ne moremo poročati. Ptuj p. Umetniška razstava Franca Miheliča v Ptuju. Akademski slikar Fr. Mihelič priredi v času od 19. do 27. februarja t. 1. razstavo svojih del pod okriljem ptujske Ljudske univerze. Razstava bo nameščena v'tukajšnjem dijaškem domu v I. nadstropju. Razstavo bo odprl univ. prof. dr. Fr. Stele, ki bo naslednjega dne, 20. t. m., predaval na Ljudski univerzi v Ptuju o razvoju slovenske umetnosti v letih od 1918—1939. p. Napad. Ko je stopil 30-letni viničar Duh Avgust iz Sv. Vida iz svoje koče, je nekdo planil iz teme nanj in ga zabodel z nožem v levo roko, nakar je brez besede zopet izginil v temo. p. Nezgoda. Kovačič Rudolf, posestnik iz Krčevine pri Ptuju št. 32, že dalje časa koplje studenec. Toda revež ga še doslej ni mogel skončati, ker mu vedno zmanjka denarja. Pred kratkim se ga je zopet lotil in bi ga kmalu končal. Ko pa je bil včeraj v studencu, je nenadoma padel nanj cementni model, ki ga je imel privezanega na vrv. Nesrečnež je z zadnjimi močmi priklical ženo, ki ga je rešila nevarnega položaja. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima težke notranje poškodbe, tako da visi njegovo življenje na niti. Zborovanje pekovskih mojstrov Zborovanju, ki ga je vod predsednik g. Koren Jakob in je bilo v Gambri-novi dvorani, je prisostvovalo nad 60 članov. Mestno načelstvo je zastopal obrtni referent g. dr. S e 11 k o v i č M i-1 a n, Zbornico za TOI g. Sojč Ivan, Savez pekarskih obrtnika Jugoslavije v Zagrebu predsednik g. Rukavina Karol in generalni tajnik g. Basic M i-1 a n. celjsko združenje predsednik g. Ml a ker Karol in podpredsednik Z a-dravec Matevž, ptujsko pa podpredsednik g. Albrecht Viljem. Po pozdravu in otvoritvi je predsednik g. Koren Jakob v izčrpnem poročilu podal pregled intenzivnega delovanja uprave. Pereče je bilo vprašanje ureditve nočnega dela, ohranitev komadnega sistema pri prodaji kruha, akcija za gradbo Pekovskega doma. ustanovitev nabavne in prodajne zadruge, boj proti neupraviče- nemu izvrševanju obrta in nelojalni konkurenci itd. Poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Skupščino je brzojavno pozdravil častni član g. Zadravec Jakob iz Središča. Tajnik Novak je poročal, da šteje združenje 108 Članov, prijavljenih pomočnikov 126 in ■vajencev 108. Blagajniško poročilo navaja dohodkov din 52.270.05 in izdatkov din 50.849.30. Po poročilu predsednika nadzorstvenega odbora g. Kovačiča Alojzija se je soglasno odobril račun za leto 1938 in podelila razrešnica upravi in nadzornemu odboru. Prav tako se je odobril soglasno proračun za leto 1939. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava s predsednikom Korenom Jakobom in podpredsednikom Horvat Ivanom, na no-* vo sta bila izvoljena za člana uprave g. Schober Franc in Koren Franjo Skrivnostna tirka s tašno misijo ARETACIJA ELEGANTNE NADJE, KI PRAVI DA JE V VOJAŠKI SLUŽBI. Mariborska policija je postala pozorna na starejšo zelo elegantno damo, ki se je vedno gibala v boljših mariborskih lokalih in se družila z lepo 18 letno Mariborčanko. Ker je bila policija mnenja, da se skrivnostna neznanka peča s trgovino z dekleti, je elegantno damo aretirala. Neznanka je izjavila, da je iOlelna Nadja Nemirov- ski iz Novega Sada in da je sestra našega veleposlanika v Bukarešti. Nadja trdi, da je v vojaški službi z 8000 din mesečne plače in da je v Mariboru v neki zelo važni tajni misiji. Ker so vse te Nadjine trditve neverjetne, so jo vtaknili v preiskovalni zapor in uvedli najstrožjo preiskavo. Klobčič žice je imel v želodcu V mariborsko bolnišnico so včeraj popoldne pripeljali 26 letnega kaznjenca Antona M., ker je v moški kaznilnici poskusil napraviti samomor. Zvijal sc je v strahovitih krčih. V bolnišnici so ga nemudoma operirali. Zdravniki so bili presenečeni: ko so mu iz želodca izvlekli preko 30 metrov žice, ki jo je obupani kaznjenec pojedel v samomorilnem namenu. Mladeniču je le takojšnja zdravniška pomoč rešila življenje. »Primite ga"! Sinoči okoli 19. ure je slišal stražnik, kako so ljudje kričali, naj primejo neznanega moškega, ki je bežal po Sodni in Loški ulici proti Dravi. Neznanec je preskočil ograjo v Loški ulici in neznanokam izginil. Stražnik je kasneje ugotovil, da je sumljivi možakar nadlegoval dijakinjo Ido Božičevo iz Tattenbachove ulice 20. kjer je že več dni prežal in spraševal za neznanimi stanovalci. Neznanec je najbrže popravljal vlom v lej hiši. Bresterniški morilci izsledeni O zverinskem umoru v Šobru pri Bresternici smo že poročali. Orožniki pri Sv. Juriju ob Pesnici so takoj uvedli preiskavo ,ki je bila uspešna. Aretirali so pel osumljencev, ki so v zvezi ■/. umorom. Eden je i/. Konjic, eden iz Slovenske Bistrice, Irije pa so iz Šobra. Aretiranci sam umor tajijo, vendar pa govore številni dokazi proti njim. Osumljenci so bili sinoči izročeni mariborskemu preiskoval ri emu sodniku. Nočni napad na Teznem Včeraj okoli 4. ure zjutraj so neznani storilci napadli zadnjo hišo pri Stra-žunskem gozdu v Jenkovi ulici. Pričeli so metati veliko, do 2 kg težko kamenje skozi dvojna okna v spalnico ■kovinolivarja Franca Turšiča. Več kamnov je padlo tik glave njegove, speče žene in le izrednemu naključju je pripisali, da se nikomur ni nič zgodilo. Kdo so neznani nočni napadalci, ni ugotovljeno, upali pa je, da bo tezenska žandarmerija kmalu pojasnila* ta razburljiv dogodek. Velik vlom na Trgu Svobode V odsotnosti trgovca Ivana Babiča iz Gosposke ulice so neznani storilci vlomili v njegovo stanovanje ha Trgu Svobode in mu ukradli mnogo obleke, perila, zlato damsko Zapestno uro, dve dragoceni zapestnici, srebrno dozo in še več drugega nakita. Vlomilci so napravili trgovcu Babiču okoli 15.000 din škode. Policija jim je že na sledu. m. Večja količina svinjskega mesa je izginila posestniku Adolfu Jeroni- ku iz Stražišča pri Prevaljah. Orožniki so tatu že prijeli. Priznava in so zagovarja z bedo. V svoji rojstni hiši se je ustrelil V samomorilnem namenu se je sinoči na dvorišču Ob železnici 12 ustrelil 31 letni ključavničar državnih železnic Anton Lang s Ptujske ceste 64 na Teznem. Krogla ga je zadela v levo stran prsi dva centimetra nad srcem. Obupanec je večkrat izjavil, da se bo usmrtil v hiši, kjer se je rodil. Hudo ranjenega Langa so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. * Uprava »Večernika« naproša vse svoje cen j. inserente, da naj oddajo oglase za sobotno-nedeljsko številko že do petka ob pol 19. uri v časopisni upravi, Kopališka ul. 6, da ji s tem olajšajo delo. Pr! poznejših naročilih uprava ne bo mogla prevzeti jamstva, da bodo oglasi priobčeni po želji p. n. inserentov. m. 40 delavcev odpuščenih. V Maribor .'e prispela vest, da je Kasjakov kamnolom pri Sv. Lovrencu na Pohorju prenehal obratovati. 40 delavcev je ostalo zato na cesti. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Četrti dan žrebanja: Din 200.000.—: 34513 Din 40.000.—: 56095 Din 35.000.—: 31142 Din 30.000.—: 55993 73025 Din 25.000.—: 272 70098 Din 20.000.—: 35459 42941 44414 53708 58842 64369 80307 37997 Din 15.000.—: 23397 28232 30040 Din 12.000.—: 13423 43121 48766 50184 65342 67273 Din 10.000.—: 1240 7263 24755 28779 39295 40709 44387 45521 46514 50811 55983 59284 65093 67205 73801 73980 83522 97418 Din 8000.—: 5368 6959 7229 8155 25201 30150 32472 35908 36534 46191 54306 55065 67438 67784 69011 69378 69484 77016 85104 85153 90591 91830 Din 6000.—: 4280 14242 15036 26576 37358 39508 44896 51840 59971 61560 65868 74339 75445 80244 84833 87043 91017 95544 Din 5000.—: 3895 8246 18274 20631 21512 26037 36736 59519 41931 48191 50312 53117 53779 57365 61726 62400 64182 63007 73074 80387 81588 91709 95488 99434 Din 3000.—: 450 2663 36782 42045 46653 47123 49270 52328 69515 76628 77893 78192 37468 84146 35377 95930 Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor. Gosposka ulica 25. Bezjakove srečke so zadele dne 15. t. m. naslednje večje dobitke: . Din 30.000 . » 20.000 . » 10.000 . » 6.000 . » 6.000 . » 5.000 .. » 5.000 m. 70-Ietnica vrlega narodnjaka. Danes slavi 70-Ietnico svojega življenja hišni posestnik in trgovec g. Josip Grgič s Tržaške ceste. Jubilant je neustrašen narodni borec in odbornik mnogih mariborskih narodnoobrambnih društev. m. Poročila sta se v pravoslavni kapelici poročnik Dragan Pajnkovič in Marica Jemejčeva. Oba sta vneta sokolska delavca. Stroga kazen za nečistnika. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen stari nečistnik 58-letni Alojz N o-vak, ločen viničar na Pobrežju, po paragrafu 285 k. z., ker je imel nedovoljeno razmerje na 8 mesecev strogega zapora. Novak je bil kaznovan že 1936. zaradi podobnega prestopka na 6 mesecev strogega zapora. m. Uboj med sejmarji. Tukajšnje državno tožilstvo je bilo obveščeno o krvavem dogodku, ki se je pripetil med sejmarji v neki gostilni pri Hotizi. Med splošnim pretepom je Nace Hozjan s palico zdrobil lobanjo Ignacu Horvatu, da ie ta kmalu izdihnil. m. Mariborski mestni proračun v Beogradu. Te dni so odposlali finančnemu ministru v Beograd mariborski mestni proračun v pregled in odobritev. Tja sta odpotovala tudi mestni župan dr. Juvan in ravnatelj mestnega knjigovodstva Barle. m. Ukradeno motorno kolo. Delavcu Antonu Magdalencu iz Studencev je nekdo na Radvanjski cesti v Studencih ukradel motocikl „Maico“ z evidenčno številko 145. Ukradeno motorno kolo je vredno 4000 dinarjev. ga s kolom pobil na tla. Napadalec je zaklical, da naj zapusti svojo ženo. Zato se v tem pravcu vrši preiskava. m. Preminula je v mariborski bolnišnici po dolgi bolezni ga. Doles Antonija, soproga železničarja v p N. p. v m.! m. Nenavadna nezgoda. V nekem tu kajšnjem kinematografu je tovarniška delavka Marija R. tako nesrečno padla s stola, da se je občutno poškodovala. m. Po nesreči se je obstrelil. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 43-letnega delavca Martina Pupeka iz Lobnice, ki se je po nesrečnem naključju obstrelil s flobertovko. 1. Članstvo Jezdnega odseka sokolske župe Maribor se poziva, da se udeleži plesne prireditve podčastikov mariborske garnizije v soboto, dne 18. t. m., v Narodnem domu. m. Tatvina koles. Jamši Ivanu, posestniškemu sinu iz Korene, je bilo včeraj izpred časopisne uprave na Koroški cesti ukradeno popolnoma novo kolo »Ne-ro«, s tov. št. 5413. Kok) »Peugeot« z ev. št. 127201 je bilo v neki tovarni v Melju ukradeno tudi delavki Antoniji Kirbiševi. m. Kosi že žvižgajo. Že v zgodnjih jutranjih urah je slišati žvižganje kosov. Ljudje tako zgodnjega kosovega petja že dolgo ne pomnijo. * Sokol v Studencih priredi v soboto, 18. t. m., maškarado »Kakor v starih časih«. Pri neugodnem okusu in zaudarjanju ust pomaga divno osvežujoča Chlorodont pasta za zobe. * Pustno rajanje pevskega zbora »Drava« bo v soboto pri Grmeku v Studencih. Pridite! SOKOL MARIBOR MATICA priredi v korist fonda za gradnjo Sokolskega doma VELIKO MAŠKARADO BOHEMSKA NOC Pustna sobota 18. lebruar/a 1939 v vseh prostorih Sokolskega doma V Veliki dvorani v Baru Neg ode Jazz Iz Llubliane Vstopnina din 20'- vhlle-liar-iazi srečka štev. 73.025 » 97.997 » 83.522 |L» » 59.971 » » 75.445 » » 3.895 * » 20.631 m. Vlom v stanovanje. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje kočarja Matije Tajnška v Dobriču pri Sloven j-gradcu. Vlomilec je odnesel nekaj denarja, obleke in srebrno uro. Orožniki so vlomilca izsledili v osebi zloglasnega Franca Gaberščka, ki je vlom priznal. m. Mali gangster**. Učitelj Milan Pertot je prijavil policiji, da je njegovo 8 letno hčerko v Razlagovi ulici ustavil neznani deček in ji strgal šolsko torbico iz rok ter pobegnil. m. Zaradi žene napaden. Blizu Sladkega vrha je neznani moški napadel 26-let-nega tovarniškega delavca Franc T. in * SOKOL MARIBOR MATICA priredi v korist fonda za gradnjo Sokolskega doma veliko maškarado »Bohemska noč« na pustno soboto, 18. II. 1939, v vseb prostorih Sokolskega doma. Nagode jazz iz Ljubljane in White Star jazz iz Maribora. Korzo mask točno ob 21. uri. Predprodaja vstopnic pri Putniku Maribor. * Hotel Orel. V petek pojedina rib, sulcev, fogošev, škampov in morskih rib. Soboto koncert — nedeljo in sredo zjutraj kisla juha. Torek — pustna veselica. Sredo — tradicionalna kuharska razstava in vinska poskušnja najboljših ljutomerskih vin. Zvečer slanikova poiedina. Salvator pivo. Zmerne cene! vabi na svojo PUSTNO VESELICO v nedeljo 19. februarja, v gostilni Kerenčič Maske dobrodošle — Svira mariborski jazz Bufet v laije« je/pokazalo, da se je med našimi Prleki ohranila samobitna narodna plesna umetnost, ki bi jo bili pri drugih narodih že zdavnaj vse drugače izkoristili, kakor tni, ki se zanjo sploh še zmenili nismo. Podobnih starih narodnih plesov pa imamo še nekaj po naši domovini, tako n. pr. v Beli Krajini, v Zilski dolini, na Primorskem itd. Skrajni čas bi zato bil, da bi se kdo pozanimal za te zadnje ostanke naše narodne koreografije in nam jih rešil, preden ne bo prepozno. Primerno kultivirani bi mogli postati podlaga naši lastni modemi koreografiji, ki bi dobila s tem svojsko, narodno noto ter doprinesla svoj delež k svetovni plesni umetnosti sedanjosti. Ti plesi bi se pa morali obw- ■ y diti in razširiti tudi splošno, da ne bi več manjkali na nobeni slovenski plesni prireditvi. Slovenske plesne umetnike, učitelje in komponiste čaka tu hvaležna naloga! k Pisatelj Bevk v Mariboru. V soboto, 18. t. m., bo v režiji Vala Bratine v našem mariborskem gledališču krstna predstava Franceta Bevka komedije »Partija šaha«. Pisatelj Bevk, ki živi stalno v Gorici, je obljubil da se osebno udeleži predstave. Tako bo mogel Maribor prvič javno pozdraviti našega najplodo-vitejšega mojstra, ki je po svojih delih znan tudi že v tujih slovstvih, zlasti v italijanskem. k Planinski Vestnik. V letošnji prvi številki objavlja p. Žurga razpravo iz geologije naših Alp, P. Kunaver piše o Triglavu pozimi, Anka Tumova o smuku od Gurgla do Venta, dr. Ristič o Rtanjskih vtisih, V. Mazi o pešaču do vzpenjače, J. Vandot pa o pokopani preteklosti pod Prisojnikom. V drugi številki opisuje M. Lipovšek Božič nu Golnem vrhu, U. Župančič zimske poti na Mojstrovko in Jalovec, M. Pleterski pot v ledu pod Dolgim Hrbtom, E. Hbfier plezalno šolo na Kleku, E. Lovšin pa objavlja pele-m^ie. Obe številki imata razen tega še več zanimivih poročil, slik med tekstom in umetnih fotografij v prilogah. k. »Popotnik«, časopis za sodobno pedagogiko, prinaša v 5.-6. št. na uvodnem mestu poročilo V. Jagodiča o 11. balkanskem kongresu za varstvo otrok, razpravo M. Pirtrka o mladinski glasbeni kulturi v letih 1918—1938, zanimiva »Besedo o pozitivnem znanju v sodobni šoli« in več drugega tako teoretičnega kakor praktičnega pedagoškega gradiva, številko zaključujejo poročila o knjigah, po-lenrka in drobiž. k Zagrebška umetniška razstava. Dosedanji obisk zagrebške razstave »Pol stoletja hrvatske umetnosti« dokazuje, da jo bo do konca tega meseca, ko bo zaključena, obiskalo okoli 30.000 ljudi in bo znašala * vstopnina 300.000 din. k. Predavanje o Pearl Buck v Zagrebu. Pretekli teden je predavala v Zagrebu ga. Mara Borčičeva o slavni ameriški pisateljici Pearl Buck, ki je dobila lani najvišje mednarodno priznanje z Noblovo nagrado. Ga. Borčičeva je bila v Nankingu na Kitajskem osebna prijateljica slavne pisateljice, zato . je bilo njeno predavanje zelo zanimivo in je vzbudilo mnogo pozornosti. k. Illustrirte Zeitung Leipzig. Izšla je 4900. številka tega velikega nemškega tednika z bogato vsebino in ilustracijami. Posvečena je v glavnem aktualnim političnim dogodkom: seji nemškega državnega zbora, Ribbentropovemu obisku v Varšavi, bojem v Španiji itd. k Nova opera. Nedavno je bila v opernem gledališču v Monakovem krstna predstava nove opere »Mesec«, dela komponista Karla Orffa. Libreto je napisan po pravljici bratov Grimmov. k. Nov nemški roman o Jadranu. Nemška pisateljica Elizabeta Krauss-Kasseg je izdala roman »Theater der Gdtter*. katerega zgodba in okolje sta zajeta iz Dalmacije, v glavnem z otoka Lopuda. To je v dobrem letu že drugi nemški roman iz istega okolja. k Ceskoslovensko - jihoslovanska re-vue. Te dni je močno kasno izšla trojna zaključna številka Vlil. letnika ČJR * bogato in zanimivo vsebino. Uvodnik opisuje 20 let Jugoslavije. Bgr piše p Čehih in Jugoslovanih, isti o pokojnem dr. Trumbiču, dr. Berkopec o Ivanu Cankarju, Heidenreich o Ivanu Gunduli-ču ter s številnimi prevodi iz »Osmana«, K. G. o dveh zbornikih hrvatskifc kmetov. Janko Liška o Prekmurju itd Slede obširna kulturna, društvena, propagandna in druga poročila. Dodano je tudi kazalo Vlil. letnika.** (žosnogarstvo Pospeševanje elektrifikacije v Sloveniji ZADNJA LETA SO SE DOSEGLI ŽE LEPI USPEHI. - POTREBNO JE SMOTRNO SODELOVANJE VSEH VELIKIH ELEKTRARN. — ODVIŠNI TOK NAJ SE ODDAJA DRUGEMU PODJETJU. če naša banovina ne bi imela pokazati nobenega drugega uspeha, enega napora ji ne more nihče odrekati: stremljenja po nagli in smotrni elektrifikaciji dežele, j Načrt, ki si ga je zastavila banovina koj ob svoji ustanovitvi pred devetimi leti, se dosledno izvaja, in to z velikim uspehom. Zasluga za smotrno izvajanje ele-ktrifikacijskega programa gre' vsem dosedanjim banom in njihovim organom. Banovina je glavni pobomik akcije za preskrbo Slovenije z zadostno množino cenenega toka in njena zasluga je, da so se zganila tudi druga podjetja, ki proizvajajo energijo in da so začela delati načrte za razširjenje omrežja. Kakor je razvidno iz ekpsozeja, ki ga je podal dr. Natlačen v ponedeljek pri otvoritvi zasedanja banskega sveta, se je v zadnjih letih oddaja tako več kot podvojila. Zgrajenih je bilo že par sto kilometrov daljnovodov in krajevnega omrežja. Program bi se hitreje izvajal, če bi bilo dovolj sredstev na razpolago.: Na tem pa, kakor je pri nas že navada, propade toliko lepih in koristnih načrtov. Dosegel se je že tudi dogovor z Mayrovo elektrarno v Kranju, da daje odvišni tok Kranjskim deželnim elektrarnam, ki ga nimajo dovolj, da bi zadovoljile vse interesente, za gospodinjstvo, obrt in industrijo. Tudi z elektrarno Falo se je sklenila pogodba, po kateri bodo banovinske elektrarne dobavljale odvišni tok falskemu omrežju, kadar ta vsled nizkega stanja Drave ne bo imela dovolj elektrike na razpolago, zlasti za tvornico za dušik v Rušah, ki je v glavnem navezana na dobavo toka takrat, kadar ga drugi ne potrebujejo, torej v prvi vrsti ponoči. Banovina ima že v žepu dogovor s Trboveljsko premogokopno družbo, po kateri bo ta iz svoje nove kalorične elektrarne v Trbovljah dobavljala velike množine energije Kranjskim deželnim. V Sloveniji pa imamo še več drugih večjih elektrarn, ki doslej stoje še ob strani. Kranjska industrijska družba na Jesenicah na pr. producira tok zase, vendar ne porabi vsega, vsled česar je precej energije neizrabljene. Tudi Fala nikakor ne izrablja vse energije, ki jo proizvajajo njene turbine na Dravi. Res je, da ji ob gotovem času primanjkuje toka in da je morala sedaj poklicati na pomoč Kranjske deželne elektrarne, da ji dobavijo energijo, kadar jo bo potrebovala. Ob gotovih dnevnih urah in v izvestnih letnih časih ne ve Fala, kam z odvišno energijo. Prav lahko bi z njo napajala omrežje banovinskega podjetja, kadar bi bilo potrebno. Popolnoma so potihnili glasovi, ki so pred nekaj meseci vedeli povedati, da se banovina in Fala pogajata za združitev v eni ali drugi obliki. Ne vemo, kako daleč so šla pogajanja, ali so se razbila in zakaj. Dejstvo pa je, da vsa javnost, v prvi vrsti pa narodno gospodarstvo, zahteva, da se čimprej reši vprašanje preskrbe Slovenije z zadostno množino cenene energije. Naša banovina ima bogate vodne sile, na katere smo lahko ponosni in za katere nas drugi predeli države zavidajo. Greh pa je, ako se ob pomanjkanju zadostnih sredstev trati energija in ne izkorišča do zadnjega vata. Idealna rešitev tega, vsak dan bolj perečega vprašanja bi bila, ako bi se vse obstoječe električno omrežje Slovenije združilo v eno samo, ki bi ga napajale vse pomembnejše elektrarne. Večina ima itak naprave na izmenični tok, 220 voltov, kjer se pa še proizvaja istosmemi tok. različne napetosti, bi se morala najti sredstva, jav, na in zasebna, da se naprave poenotijo. Potem bo po vsej Slovenji vsak trenotek napetost enaka in vedno bo dovolj toka na razpolago. V interesu vse Slovenije je, da se čimprej reši električno vprašanje v splošno zadovoljnost in ob popolni izrabi obstoječih naprav. Zmanjšanje zaposlenosti Iz poročil Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razvidno, da je v preteklem mesecu zaposlenost precej popustila ter da je padec celo večji nego lansko leto za isti mesec. Število zavarovancev se je zmanjšalo za 7802. Povprečna dnevna zavarovana mezda je v januarju v primeru z decembrom popustila za 0.10 din na 24.92. Skupa dnevna zavarovana mezda pa je znašala 2,234.400 dinarjev. g. Obnova železniškega parka. V Beogradu je pripravljen načrt za širokopotezno obnovo našega železniškega parka. Načrt je izdelan pod devizo nekake petletke. Celokupna obnova je proraču-nana na 1 milijardi din. Upajmo, da bo ta obnovitveni načrt v zadostni meri upošteval tudi Slovenijo. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2344—2382, Berlin 1759.12—1776.88, Bruselj 737—749, Curih 995—1005, London 204.92—208.12, New York 4353.62 do 4413.62, Pariz 115.52—117.82, Praga 150.65—152.15, Trst 230.45—233.55. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 470 d., 4% sev. agrarji 60.25— 61.25, 4% agrarji 61—62, 6% dalm. agrarji 89.50—90, 6% begi. obv. 89.50 d., 7% stab. pos. 98.50 d., 7% inv. pos. 99.50— 100.50, 7% Blair 93.50—95, 8% Blair 100 —102. Delnice: Narodna banka 7800, PAB 226—228, Trbovlje 190 bi. Tek na 18 km v Zakopanih VELIKA PREMOČ FINCEV — NAJBOLJŠI JUGOSLOVAN SMOLEJ JE 37. MESTU — NEMŠKA ZMAGA V ALPSKI KOMBINACIJI ŽENSK NA' Četrti dan tekmovanja je bil na sporedu tek na 18 km, pri katerem je startalo 116 tekmovalcev, deloma za prvenstvo v teku, deloma pa tudi za klasično kombinacijo. Tudi Jugoslavija je postavila 10 tekmovalcev, toliko jih še doslej nikoli ni imela na sličnem tekmovanju. Vremenske prilike so bile ugodnejše, ker je zapadel nov sneg. Glavna borba se je vršila med severnjaki, Finci, Švedi in Norvežani, zmagali pa so na celi črti Finci. Jako dobro so odrezali Italijani, ki so zasedli 12. in 13. mesto. To je obenem najboljši dokaz, kakšni uspehi se dajo dosegi s smotrno pripravo za tekmovanja. Najboljši Jugoslovan je Franc Smolej na 37. mestu. Ako primerjamo uspeh našega moštva z onim drugih narodov, moramo reči, da smo z našimi lahko zadovoljni. TEHNIČNI REZULTATI TEKA: 1. Kurikala 1:05.30, 2. Karppinen (oba Finska) 1:06.05, 3. Pahlin (Švedska) 1:06.35, 4. Jalkanen (F) 1:07.42, 5. Ber-gendahl (Norv.) 1:07.54, 6. Niemi (F), 7. Dahlquist (Š), 8. Olkinuora (F), 9. Patki-nen (F), 10. Danielsson (Š), 11. Tianen (F), 12.'Demetz (Italija), 13. Compagnoni (I), ...37. Smolej (Jugoslavija) 1:13.47, ...49. Klančnik Lojz (J) 1:15.41, ... 52. Kerštajn (J) 1:16.03, ... 54. Knap (J) 1:16.13, ... 56. Ženiva (J) 1:16.19, ... 60. Knific (J) 1:16.57,... 66. Mrak (J) 1:18.42, ... 78. Cmobori (J) 1:21.01,... 90. Klančnik Gregor (J) 1:23.20, ... 99. Bevc (J) 1:26.36. Za kombinacijo sta startala izmed naših tekmovalcev samo Klančnik Gregor in Bevc, ki pa radi slabega plasmaja nimata velikih izgledov. Vrstni red za jutrišnjo kombinacijo je sledeč: 1. Makinen (F), Hoffsbakken (N), 3. Westberg (Š), 4. Odden, 5. Fosselde (oba N.) itd. Slalom za ženske Na 600 m dolgi progi z višinsko razliko 185 m se je vršil včeraj tudi slalom za ženske, v katerem je daleč pred drugimi zmagala Nemka Christl Cranz v času 2:36.3, ki je tako priborila Nemčiji že drugi uspeh v kombinaciji. Slede ji Švicarka Schaab, Švedinja Nielsen. Nemka Resch itd. Cranzova je s tem tretjič osvojila naslov prvakinje v slalomu in kombinaciji, v kateri je bil vrstni red naslednji: 1. Cranz (N), 2. Schaab (Švica), 3. Resch (Nem.), 4. Nielsen (Šved.), 5. Schom-Nilson (Norv.), 6. Hoferer (Nem) itd. Danes popoldne so na sporedu skoki za kombinacijo. Tega sporeda naše radijske postaje ne bodo prenašale. laiams&Sm__ CIRIL PRAČEK (iz knjige »Tempo« Lava Kalde) je zasedel 7. mesto v slalomu v Zakopanih. Skoro gotovo ga bomo videli tudi na drž. prvenstvu v alpski kombinaciji 4. in 5. III. v Ribnici na Pohorju. Štafetni tek za banovinsko prvenstvo V nedelj^ bo na Pohorju tekmovanje za banovinsko prvenstvo v štafetnem teku na 4 krat 10!km v izvedbi ISSK Maribora. Ker so se vremenske prilike v nizkih legah okoli Ribnice na Pohorju poslabšale, v višjih legah pa teren za to ni primeren, je prireditev preložena na Klopni vrh. kjer bo start ob pol 10., žrebanje številk pa ob 9. uri dopoldne. Zmagovalno moštvo bo sprejelo naslov prvaka dravske banovine ter lepo darilo. Prijave je treba poslati na naslov V. Golubovič. Maribor, Smetanova 36. NAŠA REPREZENTANCA PROTI NEMČIJI Na zadnji seji JNS-a so bili določeni igralci za meddržavno tekmo z Nemčijo dne 26. II. v Berlinu. V poštev pridejo sledeči: od BSK-a Lechner, Dubec, Ste- vovič, Vujadinovič, Božovič, Podhracki, od Jugoslavije Lovrič, Andjelkovič. Petrovič, od Gradjanskega (Z) Glaser. Hiigl, Jazbinšek, Kokotovič, Šipoš in Wolfl. Moštvo za tekmo bo določeno šele v Berlinu. SK ŽELEZNIČAR V LJUBLJANI SK Železničar je dobil iz Ljubljane brzojavno vabilo na odigranje revanžne tekme s SK Ljubljano, ki je v nedeljo v Mariboru dosegla samo remis. SK Železničar bo poziv sprejel ter odpotoval v nedeljo v Ljubljano s kompletnim prvim moštvom. s. Josip Pallada se bo 20. t. m. poročil z gdč. Zoro Hodnikovič v Zagrebu. s. Madžarska teniška prvakinja Mathieu ie v Cannesu porazila našo teniško igralko gdč. Kovačevo v semifinalu v dveh setih 7:5, 6:0. ELAINE HAMILTON 33 ZEEEJSA SMRl DETEKTIVSKI ROMAN ♦V Ardeenovi spalnici je bil star pisalni stroj, in tako je to bržkone napisal sam,« je pripomnil inšpektor. »Dajte mi to ovojko,« je rekel nenadno ter vzel z mize močno povečevalno steklo. Nekaj časa je pazljivo študiral zadnjo stran ovojke. »Kaj bi vi počeli s temle, Jenkms?« je vprašal potem in kazal nekaj slabih znakov s svinčnikom. »To se zdi, kakor da si je nekdo napisal opombo s trdim svinčnikom, potem pa poskušal to izbrisati, gospod. Podobno je zdravniškemu receptu, ali ne?« Po desetih minutah združenega dela je bilo razluščeno tole: 7 st wood Iod Ston Dil def. p. n. 23. »Mjslim. da je »wood Iod« neka vrsta joda,« je ugibal Reynolds. »Dil« lahko pomeni dilucijo, to je razredčenje, in »def.« utegne pomeniti »definiraj«, določi. Vse drugo je lahko beg ve kaj. Bržkone načečkana opomba doktorja Tylerja. Tyler je kakor eden tistih blaznežev, ki čečkajo svoje opombe na bankovce. Dalje ugibati ne utegnemo. Pokliči ti Cal-lmgtona Hunta. Pred ena uro ie bila nje- gova številka zasedena. Poiščite jo — pozabil sem jo.« Reynolds se je sklonil nad poročilo, katero je moral napisati, Jenkins pa je bil zaposlen s telefonom. »Je tam?« »Ne, gospod. Gospod Hunt je danes popoldne odletel z aeroplanom v Pariz po trgovskih poslih. Vrne se baje v dveh dneh. Mislim, da je bil upravitelj, ki sem z njim govoril.« Inšpektor je potrkal na mizo. »V Parizu? Dobro, dogovorite se, da ga lahko obiščem, brž ko se vrne. Gospod Reynolds, pomnite! Ne inšpektor. Recite, da gre za zelo važno in nujno zadevo. Obkorej bo sodna razprava glede Ardeena.« »Jutri dopoldne ob pol enajstih,c je rekel Jenkins. »Dobro.« Reynolds je pogledal na uro. »Osem in deset minut. Pokličite rajši taksi in odpeljeva se v gledališče. — Kaj je?« »Nič, gospod — ravno sem se domislil, da je hiša Callingtona Hunta tudi znotrftj vašega kroga okoli Ingramofega stanovanja!« »Še eden med njimi!« je vzdihnil inšpektor. »Pozor, prijatelj, drugače dam tudi vas v seznam osumljencev. Tudi vi niste več ko miljo daleč od nevarnega pasa, zapomnite si!« Jenkins je bil s tem zadovoljen, ker je zaradi tega smel brskati po uradnih urah. Ako bi mogel izvohati kako koristno sled, bi s tem mnogo pomagal svojemu zdelanemu predstojniku. »Ardeenovo pogodbo bom vzel s seboj in jo bom ponoči študiral,« je rekel inšpektor. »To je čudno, Jenkins,« je vzkliknil. »Zdi se, kakor da je Ardeen načečkal s svinčnikom opombo na zadnji strani pogodbe. — Toda zdaj ne utegnem, pogledal bom to pozneje.«---------- Gledališki hodniki so bili polni, ko sta prišla. »Najina sedeža sta pri vhodu,« je opozarjal Reynolds svojega pomočnika. »Vaš je pred menoj. Veste, kaj vam je storiti?« »Dobro,« je odgovoril Jenkins. »Ali ste poslali tiste može, kakor sem vam naročil?« »Da, gospod. Pravočasno bom telefoniral. Detektiv Bradley stoji tam, kjer ste hoteli.« »Hm. On je čisto zanesljiv,« je rekel Reynolds, ko sta šla proti vhodu. Komaj' eno minuto po njunem prihodu se je dvignila zavesa. In ta kratki čas je zadostoval, da je Reynolds opazil damo na nasprotni strani Dotaknil se je rame svojega pomočnika. »Loža na desni strani, tik odra. To je gospa Grant-Willensova. tista Američanka. Imejte odprte oči in glejte, ali bo kdo z njo,« mu je šepetal. Inšpektor Reynolds je znal oceniti dobro gledališče in obžaloval je. da ga je njegova naloga deloma odvračala od prizora pred njim. Med gledalci je zašumelo, ko se je na ,odru pojavil Vane Ingram. Čez deset minut bo devet, si je mislil Reyno1ds. ko je pogledal na uro. Norrington je imel prav: dogodek, da se je v stanovanju tega priljubljenega igralca zgodil umor. je zbudil Pri občinstvu napetost, da ljudje še dihali niso. Ingram je bil znamenit igralec. Igra je bila zasnovana na večnem »trikotniku« in z manj dobrimi igralci bi bila lahko samo ,tako srednje dobra. Toda nežni, globoki in občuteni glas Ingramov in nie-gova magnetična osebnost sta zamašili vse vrzeli, tako da je bila igra sijajna. Na koncu prvega dejanja je občinstvo vihamo ploskalo. Tn ko se je Ingram pojavil sam na odru. je nastalo oglušujoče ploskanje. V trenutku, ko je ploskanje odnehalo, sta se inšpektor in Jenkins izmuznila ven. Pižmovke so se pojavile TE XEY.\RNE SKODLJtVKE SO SE BAJE MARIBORA. Pred nedavnim časom so vdrle v Jugoslavijo velike trume pižmovk. Že pred meseci so ugotovili, da so se pojavile pižmovke v pokrajinah okoli Donave. Save, Drave in Mure. Živali so kmalu postale prava nadloga. Gozdnati in vodni predeli jim nudijo sko-ro enake življenjske pogoje kakor v Kanadi, od koder so živali prišle. 2e na začetku zime je bilo opaziti prva znamenja njihove invazije. Kmetje so se pritoževali, da so njihove setve uničene. Pa tudi rečne ribe so zaradi njih močno trpele. Vsi ti dogodki so dali povod za odločno ak-rdj.o; in v Zagrebu je bila te dni konferenca. na kateri je poročal živino-zdravnik P. Djunio iu zoolog prof. .T. Plančič. Oba sta ogrožene predele prepotovala peš in zbrala zanimive podatke o leh podganah. Ugotovila sla tu- li. da so. prišle živali v Jugoslavijo vzdolž Donave in iz Madžarske. Pižmovka je prišla v Evropo žarel- POJAVILE ŽE V OKOLICI kom tega stoletja iz Sev. Amerike, kjer je posebno v Kanadi številna. Lovijo jo zaradi kožuščka, in ta industrija je v Kanadi važen del narodnega gospodarstva. Letno izvozijo okoli 7 mil. takih kožuščkov. V Evropi ,kamor so jih prepeljali najprej na področje sedanje Ceško-Slovaške, so se zelo naglo razširile. Danes jih cenijo v Evropi na 10 milijonov, in zdaj so se razširile iz Nemčije, Poljske. Madžarske in Švice tudi v Jugoslavijo. Kožušček evropske pižmovke pa nima nobene vrednosti, in tako ima Evropa od njih samo škodo. Doslej se ni še nikjer posrečilo, zatreti zarod te škodljivke, ki živi le v bližini rek, pri nas posebno Donave. Save in Drave, ter dela na poljih veliko škodo, ker koplje globoke jame. Nenavadno hitro se plodi ter postane lahko nevarna za vse o-zemlje kjer se pojavi. Baje so videli nekaj pižmovk že v Kamnici pri Mariboru ter v Prekmurju. S sadi&ia Čigav je ies? KAKO JE LESNI TRGOVEC NA ZVIJAČEN NAČIN PRODAJAL TUJ LES IN SLEPARIL ki je nakupoval les za industrijsko pod- Szth Panije iz Leningrada tn Moskve Caro—Kan n (1. kolo v Leningradu) Beii: Bjelavjenee Crni: Flohr l. e4, c6 2. d4, da 3. Sc3, dxe4 4. Sxe4, Si6 5. Sxf6-f, exf6 6. Lc4. Ld6 7. De2+, Le7 (črni se pravilno izogiba zamenjavi dam na e7. Poteza Le7 ni izguba tempa, saj beia dama nikakor ne stoji najugodnejše na e?) 8. Sf3, 0—0 9. 0—0 (boljše je 9. h3. da se s tem izogne beli neprijetni vezavi z Lg4). Lg4 10. Tel, LdG (sla-'>o bi bilo 10... Lxi3 11. Dxe7. D.\d4 12. ■ -il z nadaljevanjem 13. Dxb7) 11. Dd3 ita' način osvobojevanja vezave na g4 ‘Ji najbolj posrečen; enostavnejše je 11. ■c3 ali celo 11. Ld3), Sd7 12. Ii3 (nejasna joteza, ki oslabi kralj, krilo). Lh5 13. Lb3, a5 14. c3, Sc5! 15. Ddl, Sxb3 16. D?:M, Dd7 17. Sh2, a4 18. Dc2, Lc7 19. o63, 15! 20. i-l, f6 21. Sil, Lf7 22. c4, Tfe8 z grožnjo, da v ugodnem trenutku žrtvuje na e3 kvaliteto, proti čemur se beii zavaruje s kritjem kmeta na df) 23. Dd3, 46 24. M, bo 25. g3, LaS 26. Tedi. TadS 37. Taci. Lb6 28. Kf2, Da7 (grozi 29... -xd-l 30. Lxd-1. c5 itd.) 29. Kg2 (sedaj pa ii na 29... Lxd4 sledilo 30. Lxd4. c5 11. Uc5!), DaS 30. K!2, Da7 31. Kg2. Db7 12. K12, bxc4 33. bxc4, Lxd4 34. Lxd4. ca K. Dc3. cxd4 36. Txd4, Da7 37. cS, Lxa2 iboljše je bilo takoj 37... Txd4) 38. Txd8, Txd8 39. Dxf6, Tc8? (važna izgona tempa, črni bi moral igrati takoj 39. . Te8) 40. Se3, a3 41. c6, Ld5? (v veliki -asovni stiski je Flohr menda zamenjal poteze, ker bi sicer ne storil te napake. £ 41 ... Te$ je imel črni še izglede na zmago) 42. e7, Da5 43. Tdl, Dxc7 44. Txd5, Te8 45. Dd4, a2 46. Td7 in črni preda. To je bil edini Flohrov poraz v ruskem mednarodnem turnirju, in še ta kot posledica Časovne stiske, v katero je Flohr zašel in napravil usodno napako. Bogoljubov — Ellskases Damski gambit. (18. partija matcha v Mannheimu.) Beli: Bogoljubov Črni: EJiskases 1. dl. Si6 2. c4, e6 3. Sf3, d5 4. Lg5, Le7 5. e3, hft 6. Lh4, 0—0 7. Sc3, Se4 (La-skerjev obrambni manever) 8. Lxe7, Dxe7 9. Taci, c6 10. Dc2, Sbd7 U. Sxe4, dxe4 12. Sfd2, f5 13. c5, e5! 14. Lc4~r, Kh8 15* 0—0, Sf6 16. Tlel. TfdS 17. Dc3, exd4 18. exd4, Le6 19. 13, Ld5 20. ixe4, Sxe4 21. Lxd5, Txd5! 22. De3, Tad8 23. Tel, Dffi 24. Sf3, (Bogoljubov se tako izogiba remija s Sxe4). b5 25. cxb6 e. p.. axb6 26. b4, c5! 27. bxc5, bxc3 28. dxco, Td3 29. Df4 (beli poskuša prodreti za vsako ce-* no z napadom). Db2 30. Teci, DS2 31, Knl, Td2! 32. Tgl, Dxc51! (beli dame ne sme vzeti zaradi mata Sf2) 33. h3, Df2 34. Kh2, Sg5 35. Tcfl, Sxf3 ~ 36. Dxf3, Dxf3 37. Txf3, Txa2 38. Txf5 in remi s, Proti Henriku šiherju, 38-letnemu trgov cu pri Sv. Lenartu so bile vložene tri obtožnice. Prva ga je dolžila, da je prevaral lesnega trgovca Bišofa, kateri mu je izplačal za les, ki ni bil njegov, 11.923 din. Posestnik Ivan Niki iz Zgornje Velke je prodal koncem februarja lani na Velki šiherju jesenov les, kubični meter po 420 din za katerega mu je dal šiher 100 din are. šiher je potlej še neplačan les prodal tvrdki Kis in istočasno še lesnemu trgovcu Bišofu, zadnjemu 26 in pol nf1 po 450 din. Ko pa je prišel Kiš z vozmi po jesenov les, mu ga pa Niki ni pustil odpeljati — ker še pač ni bil izplačan. Pri lesu je nastal prepir, kdo je njegov pravi lastnik. šiher se je pozneje izgovarjal, da je prodal še les Bišofu, ker ga prvi ni kmalu odpeljal. Druga obtožnica ga je dolžila, da je na podoben,način prevari! Ivana Kranjca, jetje »Dravo«. Rekel je Kranjcu, da 1066 ni3 lesa, ki mu ga je prodal, njegova last, na kar mu je Kranjc izplačal 1000 din are. Januarja lani je namreč posestnik C. V. Knezar v Pertinju prodal obtoženemu šiherju smrekov les. Ker Šiher lesa ni prevzel, jih je prodal Knezar nekemu šramelu v Sv. Lenart, poprej pa je opozoril še šiheri ,a ga bo prodal, če ga ne bo prevzel. Prav ta Jes pa je pozneje orodal Šiher Kranjcu za »Dravo«. Tretja obtožnica ga pa dolži, da ni do-bavil brezovega lesa Attemsovi upraV:, ki mu je že izplačala nekaj tisočakov za aro. Obtoženi Šiher ni prišel k razpravi, ki se je pa vršila v njegovi odsotnosti. Po zasliševanju prič je bil obsojen po obtožbi na 5 mesecev strogega zapora, na 1500 din denarne kazni in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. !z Murske Sobote GLUHONEMI UBIJALEC. Tudi ribanje zelja je praznik ua kmetih, ki se ga marsikdo rad udeleži, čeprav nepovabljen. V Zgor. Kamenščaku sta se dogovorila Staničev Matevž in Kosičev Mirko, da bosta pogledala na Veličane k Šošteri-čevim in pomagala. Pol dvanajstih je že | bilo ponoči, zato jim niso hoteli domači .odpreti, in tudi ne ker sta bila pijana, saj | sta hotela hišna vrata vreči s tečajev, j Domačim sta končno povedala, da bi ra-i da govorila z hlapcem Lovrencom Šeru-jgo. ki ie gluhonem. Ta je odprl vrata, a i že sta ga pograbila za ramena. Čez krat-j ko so že vsi trije padli po tleli, glubone-j mi je nekaj .zakričal in zbežal, k nesreči j pa se je znašel v kolarnici. od koder ni j mogel nikamor., ko se mu je Matevž pri-j bližal z odprtini nožem. Odpel je od vo-1 za hranovlek in v obrambo zamahnil. Na- mesto pa da bi napadalcu samo odbil roko z nožem, je šlo po glavi. Matevžek je bil čez par minut mrtev z razbito lobanjo. Domači so vse početje pijanih fantov s strahom opazovali, saj je bila noč mesečna, le usodnega udarca niso videli. A vsi opisujejo, da je bil Lovrenc prisiljen se braniti, ker je sicer njemu pretilo nasilje. — Ni bil razborit, ampak miren, priden delavec; kot takega ga opisuie tudi njegov prejšnji gospodar Krabonja Ivan, posestnik v Ključarovcih, ki se je edini ž njim z lahkoto razgovarjal z znamenji 'in tolmačil vse senatu 3 sodnikov, ki so prišli končno do prepričanja, da je gluhonemi Lovrenc silobran nekoliko prekoračil, za kar so mu prisodili 1 leto zapora. Po objavi sodbe je bi! kar nekam zadovoljen, s svojimi primitivnimi znamenji pa tega povedati ni zmogel. Zato je za vsak slučaj njegov branilec dr. Vadnal prijavi! priziv. š. O velikem mednarodnem turnirju v Stuttgartu, o čemer smo že poročali, je v nemškem časopisju čedalje več vesti. Turnir bo meseca maja v dvorani velesejma. Povabila za turnir so bila razposlana vsem evropskim šahovskim mojstrom, razen Rusom. Po sodbi nemškega časopisja bo to eden največjih turnirjev zadnjih let, saj bo združil v borbi vse vidnejše in pomembnejše šahovske mojstre Evrope. Upamo, da bomo na tem turnirju videli tudi naše predstavnike z Vasjo Pircem na čelu. Zanimivosti Peklensko življenje ali — lepa in lahka smrt? IN’ ZDRAV NIK! POLEMI ZIRAJO O VPRAŠANJU ALI SMEMO UBIJATI ČLOVEKA IZ USMILJENJA. KAJ JE EUT AN AZIJA. Zadnje mesece vodijo ameriški zdravniki. strokovnjaki- in drugi intelektualci veliko polemiko v dnevnem časopisju in strokovnih medicinskih listih o vpraša-šanju eutanazije. To je ime za gibanje,« ki ima danes že ogromno število pristašev med zdravniki, pravniki in laiki, in cigar geslo se glasi: težkega, neozdravljivega bolnika, ki stvarno ne more imeti niti najmanjšega upanja na ozdravljenje, je treba na usmiljen, človečanski in brez-bolesten način ubiti, da bi ga tako rešili velikih muk in trpljenja. ZDRAVNIK, KI JE UBIJAL RANJENCE Znanstveni časopisi v USA objavljajo tudi take izjave kapacitet, ki čitatelj! nad njimi naravnost strmijo, kajti v teh član- ,Jri vratih sta se razšla. Reynolds je hitel k vratom na oder. vzel cigareto in Prosil nekega moža za ogenj. 'Dve dami, gospod. Obe temni in obe mladi! Pravkar sta vstopili,« .ie kazal mož s skrito kretnjo proti vratom. »Neko dekle mi je reklo, da je ena izmed njih Denisa Faringdonova.« 'Dobro, Bradley. Ostanite, kjer ste!* je naročil Reyno!ds. Bila je kratka bližnjica skozi postransko ulico k Ingramovemu stanovanju in daljša pot z avtom. Mož, ki bi se rad izogni! pozornosti, bi še! gotovo peš. ker se dajo šoferji avtomobilov Izslediti. Rev-no’ds se je odločil za pešpot. Srednje hitro je korakal proti hiši, kjer je stanoval Vane Igram, vstopil neopaženo v vežo in šel v prvo nadstropje. Zunaj pred vrati Ingramovega stanovanja ga je čakal Jenkins. •Poldrugo "minuto sem tu, gospod. « ie tiho javil Jenkins. Reynolds je odklenil vrata in oba moža sta šla v obednico. Nikjer ni bilo glasu. izvzemši glasno tiktakanje ure v predsobi. »Parsons je najbrže zunaj,« je dejal Jenkins. Je-tako prestrašen, ker je gospod Ingram najel stanovanje za oba v hotelu ne daleč od gledališča.« je pojasnjeval. »lak«, in zdaj si privoščiva deset minut tukaj, potem pa se vrneva v gledališče.« Premišljujoč si je stisnil brado. »2al mi je, da sva morala zamuditi drugo dejanje,« je rekel. V tistem trenutku je zapel telefonski zvonec. Moža sta pogledala in zrla nekaj časa drug na drugega, potem pa je Reynolds dvignil slušalo. »Kdo tam?« je vprašaj z glasom, ki ga je poskusil kolikor mogoče pripodobiti Parsonsovemu glasu. »Ali ste vi, Parsons?« je vprašal moški glas z drugega konca. »Kdo je to. prosim.« je vpraša! Rey-nolds. »Vi dobro veste, kdo je to in zakaj kličem. Kaj je novega?« Hipoma je umolknil, kakor da je začel sumiti, m obesil slušalo. V Rejmoldovih očeh je. bil boievit izraz, ko je takoj poklical Yard in naročil, naj izsledijo, kdo je pravkar telefoniral v Ingramovo stanovanj^, »Pokličem vas pozneje,« je dodal na koncu. »Ali jnorda kaj slutite, kdo bi to utegnil! “biti. gospod?« je vprašal Jenkins. »Prav nič. Ne zanašajte se na to. Morda ga je klical njegov bookmaker in hotel vedeti, kaj bi rad stavi! jutri. Najin čas je minul. Id j te!« Prišla sta v gledališče skoraj ob istem času; manjkalo je še nekaj minut do zar če tka tretjega dejanja. Zopet je ostal Reynolds nekaj časa blizu vhoda na oder ter prejel poročilo, da je gospod Ingram pravkar spremil svoje goste k taksiju in mu dal naslov gospoda Richarda' Selcotta. »Gospa in gospodična Selcottovi,« je rekel Reynolds. »Vidite, da sta mogla i Ingram, i Mansfield prav lahko izvršiti umor prejšnjo noč, ako sta hotela. Toliko vsaj sva dokazala. In zdaj k dekletu, ki prodaja programe. Vi pojdite med gledalce in pazite na ložo gospe VVjllenso-ve.« »Med prvim dejanjem je bila čisto sama, o tem sem prepričan, gospod.« »Dobro. Poizvedite, ali je bila sama tudi med drugim dejanjem,« je ukazal Reynolds in korakal k čedni gledališki uslužbenki. Njegove nade so se hitro razpršile, Dekle ni vedelo, ali je bil kak gospod, ki je sedel na krajnem sedežu, pri včerajšnji predstavi odsoten v drugem dejanju. Reynolds je bil dve ali tri minute na svojem sedežu, ko se je vrnil Jenkins, nekoliko zasopljen. »Zgoraj sem bil, gospod,« je šepetal. »Sluga v ložah mi je rekel, da je prišel neki gospod v ložo gospe VVillensove v začetku drugega dejanja. Zdaj je tam. Lahko ga dobro vidite od tod. Kaj? On odhaja!« Reynolds je pogledal — in se začudil-zakaj je prišel človek, ki je izjavil, da je videl igro sinoči, danes spet, si ogledal drugo dejanje in zopet odšel, preden se je pričelo tretje dejanje. Mož v loži gospe Willensove je bil advokat Mansfield. ŠESTNAJSTO POGLAVJE. Prigoda ladijskega natakarja. Detektiv Jenkins ni bil edini, ki se ie zavedal, kako težak je bi! prvi dan raziskovanja v primeru umora za inšpektor^ ja Reynoldsa. Gospa Reynoldsova je sedela pri peči v svojem stanovanju v Highgartu. ko se je njen mož vrnil končno ponoči domov. Pogledal je na uro in bil je slabe volje. »Ali znaš brati, koliko je ura, Anica?« je vprašal. »To sem se naučila, ko sem |>ila otrok.« je mirno odgovorila. »Čez dvajset minut bo ena.« Reynolds je zagodrnjal. »Že davno bi morala biti v postelji, ženska!« »No, in ker nisem, ti skuham malo groga,« je rekla in mu kmalu prinesla kadečo se skodelico. »Izpij, dokler je vroče.« »Truden sem kakor pes,« je rekel. In čez nekaj časa: »Ali bočeš slišati o tem Ardeenovem primeru?« (Dalje sledi.) kih prinašajo različni razumniki na dan zelo radikalne in moderne ideje. Nerci znani ameriški zdravnik in pisatelj medicinskih knjig je nedavno izjavil novinarjem: »Za časa svetovne vojne sem bil vojaški zdravnik v Evropi, na francoskem bojišču. Tedaj se mi je nudila prilika, da velikemu številu težko ranjenih vojakov napravim veliko uslugo. Vojaki so se strahovito mučili in prenašali peklenske muke. Prenašati so morali nevzdržljive bolečine, in nihče od teh težko ranjenih ni mogel imeti upanja na ozdravljenje. Ne zanikujem dejstva, da sem tem nesrečnikom dajal večje doze morfija v obliki injekcije z izrecnim namenom, da povzročim rešilno, toda lahko, blago in brezbolestno smrt.« Ta izjava uglednega zdravnika je izzvala v Evropi in v Ameriki veliko senzacijo, in veliko število zdravnikov se je dvignilo proti njemu in zahtevalo od oblasti, naj ga pokliče na odgovornost zaradi številnih ubojev iz premišljenosti. In če se stvar presoja s pravnega stališča, imajo ti kritiki prav. Ta zdravnik je med svetovno vojno storil nekaj, kar nasprotuje vsem kazenskim zakonikom na svetu. In ko so tega zdravnika njegovi tovariši najostreje napadali in ga javno nazi-vali »morilca«, je v velikih ameriških listih objavil nasledjo izjavo: »Moja zdravniška vest je popolnoma čista. Danes sem star 80 let, imam dolgoletno zdravniško prakso in prepričan sem, da sem s tem, da sem zastropljeval neozdravljivo ranjene vojake, storil dobro in človečansko delo. Ne bojim se sesti na zatožno klop. Zakaj prepričan sem, da bo moja teorija o humanem ubijanju neozdravljivih bolnikov in ranjencev zmagala že v bližnji bodočnosti, pa četudi me zdaj oblast obsodi na smrt kot navadnega ubijalca.« PET ZDRAVNIKOV IZREKA — »SMRTNO KAZEN«. Ta izjava slavnega ameriškega zdravnika mu je prinesla veliko število pristašev, ne samo med zdravniki in univerzitetnimi profesorji, temveč tudi med mnogimi intelektualci. Nastal je pokret euta-nazije, ki predstavlja danes že resno in močno akcijo, katere končni namen je, da vpliva na ameriško zakonodajo in izposluje novo zakonsko odredbo, po kateri bi mogel zdravniški svet petih članov »obsojati na smrt« res neozdravljive bolnike, ki se samo mučijo in trpijo brez najmanjšega upanja na ozdravljenje. Seveda pa so tudi nasprotniki tega gibanja zelo močni in ni še mogoče soditi, kdo bo zmagal. MNENJE EVROPEJCEV. V to ameriško znanstveno polemiko so se vpletli tudi evropski strokovnjaki, zdravniki m tudi pisatelji in novinarji. Njihove članke objavlja ameriško časopisje in zdravniški listi. Slavni dr. Alexis Carrell, ki je sicer rojen Američan, a že dolgo živi v Evropi in se smatra že za Evropejca, je dal nedavno senzacionalno izjavo poročevalcu »New York Heral-da«: V njej se najodločneje zavzema za tezo eutanazistov. »Pa še kako ima zdravnik pravico, ubijati neozdravljive!« je vzkliknil Carrell. Med drugim je dejal tudi: »Današnja medicina je popolnoma v ugotavljanju diagnoze pri težkih bolnikih, ki trpijo na neozdravljivih boleznih in za katere res tudi najgenialnejši zdrav nik ne more več najti zdravila. Moje mnenje je, da je treba najostreje obsoditi vse sentimentalne predsodke, po katerih bi bilo treba legalizirati — v imenu humanosti! — mučenje in strašno trpljenje bolnika, ki ga ni mogoče več rešiti. Mi zdravniki imamo točen seznam neozdravljivih bolezni in verno točno, kdaj pri teh boleznih nastane stadij, v katerem bolniku nobena stvar več ne pomaga. In zakaj bi potem pustili takega ne srečneža, da se še naprej muči?« Tudi angleški zdravniki so po večini pristaši eutanazije. Oni pravijo: »Nihče nima pravice, puščati neke ljudi leta in leta dolgo, da se v svoji bolezeni mučijo in mrcvarijo, če res ni nikake možnosti, ohraniti jim življenje. Koliko bolnikov je, pravijo dalje, ki sami zahtevajo od svoje rodbine ali svojega zdravnika, naj jim na neki način skrajšajo življenje zaradi nevzdržnih bolečin, ki jih ne more vzdržati noben človek, pa če še tako hrepeni po življenju. EDEN, KI JE PROTI UBIJANJU. Znani angleški katoliški pisatelj Ches-terton je tudi spregovoril o tej stvari. On je s svojo strastnostjo in žolčnostjo, ki je značilna za vsa njegova dela, pristopil k anti-eutanazistom. Chesterton pravi: »Tudi danes je velika večina zdravnikov enotnega mišljenja v vprašanju neozdravljivih bolnikov. Nikoli se s popolno gotovostjo ne more trditi, da je smrt nekega bolnika neizbežna in da ni mogoče rešiti tudi najnevarnejše bolnega človeka. Ubijanje ljudi iz humanosti nima nikake zveze s humanizmom. Tako ubijanje bi demoralizirali vso medicinsko vedo in mnogi zdravniki bi gotovo ubijali tudi take bolnike, seveda zaradi neznanja, ki bi jih bilo še mogoče ozdraviti. In to bi bil potem pravi zločin, pravi uboj, za katerega se izreka stroga kazen.« To polemiko med eutanazisti m njihovimi nasprotniki z zanimanjem zasleduje vsa ameriška javnost. Ta trenja pa so značilna za miselnost današnjih ljudi. N: pa mogoče reči, kateri tabor bo v tej borbi zmagal. ITALIJA VARČUJE TUDI NA ZABAVAH. Po statistikah, ki so pravkar izšle, je izdal povprečen italijanski državljan 1. 1937. za zabave samo okoli 40 dinarjev v našem denarju. Pa še od tega odpada največ na kino. Po kinu se Italijan najbolj zanima za opere in šele nato za operete in koncerte. Otroci se zelo zanimajo za lutkovna gledališča. Tudi izdatki za športne prireditve sp precejšnji. Najbolj so vlekle avtomobilske in motociklistične dirke, nato pa} boks in konjske dirke. Nogomet je v statistikah na zadnjem mestu. Prepoved mnogih ameriških filmov pa je popularnost kinematografa znatno znižala, zvišalo pa se je zato zanimanje za gledališče. čajo k materi. Kljub temu — ali pa vprav zato — so ločitve zakonov tu zelo redke.« Po ugotovitvah, do katerih je gospa prišla na podlagi ustnega izročila, so lepotice v Hoggaru potomke križarjev, ki so ostali v Afriki in se pomešali z domorodnim prebivalstvom. X časnik kot poročni dar. V Nemčiji je že od jeseni 1936. navada, da magi-stratni uradnik izroči takoj po izvršeni poroki novoporočencema listino, na podlagi katere lahko brezplačno prejemata mesec dni poljuben nemški dnevnik. To je dar izdajateljev nemških listov. Na ta način so dobili novoporočenci že 1 in pol milijona takih brezplačnih listin, ali z drugimi besedami 50 milijonov številk raznih časopisov. In izkazalo se je, da je veliko število obdarovanih naročilo list tudi naprej. S to akcijo so začeli tudi že v bivši Avstriji in na Sudetskem ozemlju. X še je na svetu romantika! Pred tremi leti je neki mladi Dunajčan napisal ljubezensko pesem, se pod njo podpisal, pristavil svoj naslov, jo vtaknil v steklenico in jo zaprto spustil po Donavi. Romantična usoda je hotela, da pride steklenica v roke mladega romunskega dekleta, ki jo je odprla in prebrala pesem. Odtlej se je začelo med mladima človekoma dopisovanje in preko pisem ie prišlo do ljubezni. Zdaj je mladi Dunajčan odpotoval v Romunijo, da zasnubi dekle, s katerim se je na tako nenavaden način spozna«. X Z nogami je natipkal svojo pesem 10-letni deček v Angliji, ki je bolan že od rojstva in se namesto rok poslužuje samo desne noge za pisanje. Prejšnji teden je napisal pesem, ki jo bodo recitirali v radiu. Pesem pa je dečko natipkal na pisalnem stroju z — nogami. V njej je izrazil znane otroške očitke ker morajo otroci tako zgodaj v posteljo. X Veliki filozof Descartes je rad dobro jedel. Nekoč je bil pri njem v gostih Duraški vojvoda, ki je vzkliknil pri pogledu na bogato obloženo mizo: »Kaj vidim, tudi filozof' cenijo užitke tega sveta?!« — Descartes pa je smehljaje odgovoril: »Zakaj pa ne? Ali mislite, da je narava ustvarila zemeljske dobrine samo za neumne?« x Tehnika transfuzije krvi. Transfuzija je možna na več načinov, toda vsi imajo isti namen: kri zdravega človeka se prenaša v vene bolnega s pomočjo posebnih aparatov. Pri »prelivanju« krvi iz enega telesa v drugega ležita oba drug zraven drugega, samo da v obrnjenem položaju. Najvažnejše pri tem postopku je, da se prepreči strnjenje krvi. Kakor je znano, se kri zgoščuje, kadar pride v stik z zrakom. X Harry Baur bo igral Balzaca. Leto*, šnjo pomlad začne H. Baur posnemati film »Tujka v Parizu«, ki je zanj napisal scenario znani francoski pisatelj Paul Morand. Film bo prikazoval življenje romanopisca Balzaca, ki ga bo igral Baur. X Repe so pojedli drug drugemu lačni divji konji v planinkih predelih južne Amerike, ki jih je velik sneg zatrpal za deset dni, tako da niso mogli priti do nobene hrane. Tako se pa spet ne mudi! Ko je nacionalni ekonom Biicher v nekem predavanju omenil, da je v Ameriki veliko več mož kakor žena. in je šaljivo dodal, da zato priporoča obsedelim damam, naj odpotujejo prej ko mogoče v Ameriko, je nekaj občutljivih gospa ogorčeno zapustilo dvorano. Znanstvenik pa je za njimi zaklical: »Toda moje ljube gospe, tako nemudoma pa tudi ni treba odpotovati tja!« MALI OGLAS! 00 «ASR.M* V °e|as,b «*«»« »»»Ha besed« SO oar-. oalmanlia orlstoiblna u te 10 dl" 6—, Dr»ibe orekllcl doolsovanla In icnltovanlskl oelasl din I.- oo besedi Nalmanišl MkStnn HI- > !be'° t,s.,‘a"e, ^»ede se računalo dvolno Odasni davek v) ?■ oblavo znaša din 2.- Znesek za male oglase se olačulc tako) orl naročilu oziroma sa «# ▼poslali v nismo skuoal t naročilom ali na oo oo&tnl ooložnlc' na čekovni račnn St 11 4(W 7a vsa olsmene odeovore slede mallb oelasov se mora orlloiltl znamka za 3 din Razno ZDRAVA POLITIKA. V nekem angleškem mestu sta izhajala dva dnevnika. Lastnik in -Izdajatelj obeh je bil eden in isti človek. Čudno pri tem pa je bilo, da je bil prvi časnik usmerjen v strogem konservativnem duhu, drugi pa je bil odločen pristaš Labour Party, in lastnik je sam pisal uvodnike za oba lista. Tako se je dogajalo, da je enega dne izšel v enem listu članek, poveličujoč do nebes Labour Party, drugega dne pa se je pojavil v drugem listu članek, ki je vehementno in skrajno ostro napadal uvodnik prvega. — Nekoč je neki znanec zaupno vprašal lastnika obeh listov: »To bi mi pa že lahko povedali, h kateri stranki prav za prav spadate, k Labour Party ali h konservativni!!« »Tega vam pa za sedaj še tie morem povedati,« je odgovoril vprašani. »To bo odvisno od tega, kateri dnevnik se bo dalj držal.« KRASOTICE V OAZAH. Gospa Leo d’Erlangerjeva iz Londona je nedavno izjavila da je odkrila najlepše žene sveta sredi Sahare, pri Tuaregih v Hoggaru, v južnem delu velike puščave. Gospa je odšla z dvema tovarišicama na pustolovsko potovanje z avtom preko Sahare od bregov Sredozemskega morja tja do Timbuktu. »Žene Tuaregov v Hoggaru so res najlepše na svetu tudi po merilih zapadnoevropskega pojmovanja lepote,« izjavlja gospa Leo, ki je sama zelo lepa. »So tudi najsamostojnejše, najmanj odvisne žene na svetu. Izbirajo si same moža in se lahko razidejo z njim kadar koli; izjaviti morajo le, da se vra- MASKE se poceni izposojajo. Sodna ul. 23, Kervina. Pri vežnin vratih pozvoniti. 1221 RADI POTREBE KAPITALA iščem družabnika k uspevajoči obrti. Dopise na oglasni oddelek »Večernika« pod »Do ber zaslužek«._________ 1222 KDOR MI PRESKRBI sobo na deželi v bližini Maribora, dobi posojilo 10.000. Ponudbe na upravo pod »Bli žina Maribora«. 1223 HALO! — HALO! Izlet v »Triglav« v nedeljo, 19. februarja. Sp. Sv. Kungota predpustna veselica. Bogato založena kuhinia in specialiteta vin Banovinske kleti v Svečini. Gostilničar Fi-folt. 1226 Posest HIŠO enonadstropno, z velikim eno nadstropnim dvoriščnim poslopjem v Mariboru ob dravskem mostu, pripravno za obrt ali manjšo industrijo, pro dam za din 310.000. Dopisi na upravo lista Dod »Dravski most«. 1239 Popolnoma* novo še nerabljeno MOŠKO KOLO prodam po ugodni ceni radi odpotovanja. Petelinšek, klepar. Slovenska ul. 28, Maribor. 1225 Na prodaj 3 - DELNA OMARA z ogledalom in kompleMia po stelja. Tezno, Šolska 10. 1238 Sobo odda SONČNO SOBO oddam s 1. marcem z vso oskrbo ali brez. Lorbekova 3. Vide, Nova vas. 1228 Stanovanje Veliko, suho STANOVANJE oddam za din 250.—. veliko prazno sobo in kabinet za din 150.—. Dr. Verstovškova ul. 17, Pobrežje. 1220 STANOVANJE soba in kuhinja se odda 1. .marca, Tezno, Maistrova 1, pri postajališču. 1231 Službo dobi UČENKO za čevl. zg. dele sprejmem. Dam oskrbo. Gregorc, Aleksandrova 55. 1230 SLUŽKINJA pridna in poštena, katera tudi samostbjno kuha. se sprejme k mali družini. Vprašati v trgovini Batjel, Aleksandro va c. 26 1232 DOBRA FRIZERKA sc sprejme. Denk, Tezno pri Mariboru. 1233 SLUŽKINJA ZA VSE katera je bila že v boljši hiši in zna nekaj kuhati, se išče Cankarjeva 14, pritličje, vrata 3.___________________ J241 FRIZERKA vešča vodne in želez, ondula cije. dobi s'alno službo. Naslov v upravi lista. 1242 Sirite „Večernik“ Kupim MIZARSKI SKOBELNIK v dobrem stanju kupim. Ponudbe na upravo »Večernika« pqd >Skobelnik«. 1229 Prodam____________ PRODAM PLETILNI STROJ in gramofon. Meljski hrib 31. 1186 žalostnim srcem javljamo vsem pniateliem in znancem tužno vest, da je 15. U. ob 16. uri v splošni bolnišnici po dolgi bolezni, previde-na s sv. zakramenti,, v Bogu zaspala gospa Dofes Antonija soproga železničarja v p. Pogreb blagopokojne bo 17. II. ob 16.30. uri iz mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala v soboto, 18. t. m., ob 7. uri zjutraj v magdalenaki cerkvi. Maribor, 16. februarja 1939. žalujoči soprog Joško, Mimi, hčerka, Lojze VerUikov, zet in Dušan, vnukw PARKETE HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga po strokovno izvežoanih polagalcih REMEC-Co.. KAMNiK-DUPLICA Zastopniki Irž. C. R. IUCKMANN M ar ID or. Prt Seiitova utica 4 Izdaja in urcjiije ADOLF RIBNIKAR v Maribor«. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi se a« votiSaj*. r- Urcduiitva in ustava: Maribor, Kopaltik4 ulica 6. — Telpipo uredništva štav. 25-67 to uprave itev, 28-67. — Poštni čckpvni račun štev. U. 409.