50. štev.        V Kranju, dne 15, decembra 1906._VII, leto.
GORENJEC
======== Političen in gospodarslg list. =====
Ilhaja vsaki) soboto zvečer, — SUme za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Mrt Uredništvo in upravnislro se nahaja na pristavi gospoda K. Floriana v
leta 1 K. Za druge države itane K otiO. Posamezne številke po 10 vin. — Na .Zvezdi*. — UpravnlAtvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
oarotbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — i lupiti plačuje za pelit-vrsto 10 vin., i'e se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. nsj se izvolijo frankirati, — Hokopisi ee ne vračajo.
Tedenska priloga:
..Jeseniška Straža".
MoaoAna priloga:
„Slovenski Tehnik11.
Radovljiški vodovod.
Prijazno mesto Radovljica nn visokem Gorenjskem, z romantično okolico, dobi prihodnjo pomlad vodovod. Deželna in državna podpora je zagotovljena, od prizadetih občin ni bilo nobene ovire. Ne bomo danes opisovali v vefl ozirih zanimive zgodovine trga podjetja, ludi zasluge posameznih oseb in drugih Činiteljev hočemo orisali rajSe tedaj, ko bo prvikrat udarila delavčeva lopata na najbrže še z mrzlo pomladansko zemljo, po kateri se bodo napeljale cevi iz Rudnlfovega studenca nad Begunjami proti Radovljici in Lescam. Ogledati si hočemo za sedaj le nekoliko važnost te velike vodovodne naprave za Radovljico in okolico.
Pred dobrim desetletjem se je zdela Radovljica kakor kraj, ki je zabit z visokimi deskami, da se ne more Siriti dalje. Na treh straneh obdan od globokih jarkov je bil na severu zaprt po pristavah in proštovem svetu, da se ni mogel razvijati ludi na to stran. Toda padle so te ovire, in na zgornjem koncu stare Radovljice je nastalo novo mesto z veličastnimi stavbami. Novo ljudsko-Šolsko,
PObLISTEK.
AngelJ varuh.
črtica Iz rusko-japonake vojske. Hutki spisal V. H. Mlhojov.
u.
Fi dot Silantjev se je prebudil. Odprl je oči s težavo, ker so se trepalnice od solz tesno spojile. Ko je razširil oči, ni vedel, kaj gleda, kaj je nad njim; nekaj sivega, hladnega, jasnega, tudi prozornega, pa popolnoma ravnodušnega. Fedot je gledal dolgo in nepremično kvišku, da so ga začele boleti oči od svetlobe.
Pa kmalu je spoznal, da ga ne boli v očeh, temveč nižjo pod levo čeljustjo, odkoder leze bolečina dalje, pričenSi z levim očesom nn desno oko, na desno lice in se
novo sodno poslopje, mogočni stavbi hranilnico in posolnice, dveh denarnh zavodov, ki i' milijoni vlog zavzemala pač važna mesta v razvoju naSegn narodnega gospodarstva, ter Se nekaj drugih stavb in ličnih vil — vse to je povzročilo, da je Radovljici na izbiro prav lep.h in udobnih stanovanj in da se urad-niStvo ne more v tem ožim več pritoževati, kakor se je godilo Se pred nekolikimi leti.
Tudi gostilne se modernizirajo, naprav-ljajo se prostorni saloni, prirejajo vrtovi za poletne goste in celo večji hotel se nnm obeta.
Radovljica je s sosednimi vasmi kakor nalaSč ustvarjena za letoviSčarjc. Cisto podnebje, najlepši izprehodi na vse strani — Brezje, Begunje, Poljče, Lesce, Bled, Kamna gorica — v bližini križišča, novih železnic, oču-rujoč razgled na julske Alpe in Karavanke vso to nudi ta lepa krajina. Le nekaj je pogrešala So Radovljica in hitro razvijajoča se vas Lesce. ('!■: Bi pohvalil lep kraj in blagroval ljudi, ki bivajo tu, sliSal si vedno staro pesem: Samo nekaj nam manjka — dobre in zadostne vode, ker le malo jih je bilo toliko srečnih, da so se mogli ponadali z dobrimi vodnjaki.
In kar smo želeli desetletja, to se uresniči v kratkem! Važnosti dobre vode za živinorejo, ki je zelo razvita v teh krajih, je itak znana, a zdrava pitna voda ter lepo moderno kopališče bo gotovo tudi ona moč, ki bo privabila poleg naravnih krasot, radi udobnih stanovanj z domaČimi kopeli, tujce
ponekoliko izgublja na podbradku. In nenadoma spoznavši, da ta bolečina ne prihaja od hladnega in svetlega ozračja, temveč od njegovega lica samega ali česa drugega, kar se je zlobno in vsiljivo prikradlo na njegovo lice, je Silantjev mirno vzdignil svojo slabo, ledeno-mrzlo roko in se je dotaknil svojega levega lica. Zdelo se mu je, kakor bi se prsli prijeli drevesne skorje. In naenkrat je uvidel, da je ranjen v lice, da se mu je slrdila kri in da leži brez pomoči sredi tujega polja na ostrem rastlinju in gleda v tuje, jasno in ravnodušno nebo. Kakor kaka kača je pičilo naenkrat Fedota v srce. In ne misleč na svojo slabost, se je varno vzdignil in sedel.
Ko je sedel, je začutil po vsej desni nogi bolečino, podobno zolo hudemu zoboboiu. Ko pa je poskusil vzdigniti lo nogo, postala je bolečina neznosna in izprevidel je, da ga ne pusti ta tuja, kakor povsem sedaj mu nepo-
v obilnejem Številu nego dosedaj, in v tem prinesla mestu nov vir dohodkov.
Tujski promet je v mnogih alpskih krajih največjega naredno• gospodarskega pomena in upajmo zn trdno, da se bo ludi dlvna pokrajina med Begunjami, Lescami in Radovljico, vsako lelo ponaSala z večjim Številom obiskovalcev.
Za snažnost v kraju se bo skrbelo veliko lažje, ker se bodo lahko ceste Škropile z vodo iz vodovoda, množina hlrantov nam bo nudila večjo varnost pred ognjem, izvedla se bo lažjo kanalizacija mesta, veliko Število iz-voSčekov v Lescah in okolici bo Imelo pripravna korita, da napoji svoje konje, — sploh meSčan, uradnik, kmet in hlapec bo umel ceniti Sele dobroto vodovoda, ko ga bo imel pri rokah. In če je mogoče danes v naSem lepem kraju in njega okoliei Se kdo, ki zmajuje z glavo nad to novotarijo, prepričani smo, da bo prihodnje po let jo že prosil, da bi tudi njemu smela teči begunjska vodana dvorišče ali — v kuhinjo!
Delavska zavarovalnica proti nezgodam.
Za 29. december t. 1. so razpisane volitve v prrdstojnistvo in razsodišče delavsko zavarovalnice v Trstu, v kateri zavaruje 5000 podjetnikov iz Kranjske, Prmorja in Dalmacije svoje delavstvo. Med podjetniki je 3600 Slovanov in le 1400 Italijanov; vzlic temu je
trebna noga vstati z mesta, kakor kako tuje bitje, ki se je priklenilo na njegovo telo. Sede* je pogledal svoje noge v debelih vojaških hlačah in težkih čevljih, ki so se napihnili in se videli, kakor bi bili pokriti s hrastami; vendar ni zapazil nobenega znaka kake rane, tudi ne pretrgane obleke ali slrganih čevljev. Očividno je bilo, da so nogo pomandrala kopita konja, ki je skočil nanj.
Fedot je hotel zastokati tožno kakor ranjeno dete, toda s silo se je vzdržal stokanju in se začel ozirali okoli z očmi, ki so se mu naenkrat napolnile s hladnimi solzami. Solze so morale teči na ramo, ker žgoča bol pod levo kostjo na licu in od nje po vsem licu se je Se poostrila. Fedot je videl okrog sebe sivo dolino, obkroženo s ploskimi bolmi, sop-kami, kakor jih imenujejo tukaj, in na teh sopkali se vzdiguje tuintam dim in se razširja na prazno strani. Silantjevu je poslalo jasno,
uprava zavoda, katerega obveznost znata nad n milionov kron, v italijanskih rokah. Poleg toga sedo na uradniških mestih, ki so dotirana od 2400 do 9600 kron, sami Italijani. Ako bi dobili Slovani večino v odboru, je umevno, da bi prišlo na ta dobro plačana mesta nekaj Slovencev. — Svoj čas smo imeli Slovenci od 18 odborniških mest 18, torej kvalificirano večino; toda slovenska brezbrižnost je prepustila to po številu nam pripadajočo postojanko narodnemu protivniku.
Po veljavnem statutu se dele obrati v sledeče kategorije: 1.) Železnice, transportna podjetja, zaloge blaga in podjetja za izprav-ijanje glene; 2.) rudniki in fužine, izdeloval-niče kovin, stroji, orodja i. t. d.; 3.) kemična industrija, izdelovanje kurjavo in svečave, razna živila; 4.) pridelovanje kamenja, stavbeni obrti všteval delo v delavnicah, gledišča, požarne brambe, dimnikarstvo, snaženje cest in poslopij; 5.) tekstilna industrija, poligraflčna obrt, izdelovanje obleke, snaženje orodja in kopclji; 6.) papir in usnje, rezbarstvo, kmetijska in gozdarska podjetja, mlini,
l.elfK se vrše dopolnilne volitve iz 3., 4. in 5. kategorije, V smislu statutov mora imeti sedaj vsak obrat iz omenjenih kategorij, ki vplačuje v zavarovalnico, dvoje glasovnic (eno za podjetnika in drugo za zavarovane uslužbence). Kdor jih še nima, naj nemudoma reklamira pri volilni komisiji delavske zavarovalnice proti nezgodam. (Trst, Via Mercato vechlo 3 I.) Reklamacijski rok poteče že s 15. t. m.
Delavsko zavarovalnico tvori v pretežni večini slovanski element — zatorej je zo-petna pridobitev tega zavoda važna točka našega narodnega programa. Dolžnost vsega slovenskega delavstva in podjetništva je, da odda svoje glasove.
Razklejena kostna moka ali Tomasova žlindra?
i Konec.
Profesor dr. E. VVein, vodja c. kr. pre-izkušaiišča za barje in kmetijsko-kemijskoga zavoda kmetijske akademijo v Wcihenstcphanu, je v temeljitem spisu razložil upliv obdelovanja zemlje na žetev in na učinek umetnih gnojil. Glede preizkusov fosforove kisline je obdelal porabo naslednjih fosfatov: Dvojni superfosfat, superfosfat,  Woltorsov fosfat,
da je ranjen v lice in se ne more premakniti z mesta radi zmečkane noge in du sedi tu brez upa in brez pomoči, ker ne ve, kdo se najprej pokaže v tej dolini, sovražnik ali tovariš, ta, ki ga prenese kam, da ga obožejo, ali ta. ki ga prekolje na mestu, izmučivši ga poprej z udarci bajoneta ali puškinega kopita, česar se je bal, ker je slišal, da tako delajo Japonci.
Sitantjev je v tem groznem stanju izmučeno padel zopet na hrbet in vnovič zagledal nad Babo tuje, ravnodušno nebo.   Dalje prih.
Prijatelja.
SplHfll Samico Cvetkov. Dalje.
a.
Robert se je izprehajal po parku in je čakal. Vedel je, da pride tu sem sladka ljubica; dogovorjeno je bilo tako ... In prišla je ljubica. Mlado dekletce, odkrito in brez boe okoli vratu ... Hladno je bilo in druge so jih nosile.
<Irenica, in vendar si prišla.* Hitel ji je nasproti in jo prijel za lepo, belo roko. Irena ga je pozdravila veselo in se ga oklenila. Sta sta tako daljo, daleč po
Tomasovo žlindro, razklejeno kostno moko, belgijski fosfat in fosforit od reke Lahne. Glede teh preizkušenj je profesor Wein dognal naslednji izrek: «Pri gnojenju sfosforovo kislino barskih travnikov bo pač v največ alučajih Tomasova žlindra najboljša. Mnenje, da je superfosfat za gnojenje teh travnikov nesposoben, ni pravilno. Zaradi hitrejšega uspeha se superfosfat prvo in drugo leto more s pHdom rabiti. Od surovih fosfatov je po tukajšnjih izkušnjah za sedaj imeti za porabnega le kredni fosfat. Na porabo razklejene kostn« moke se ni ozirati »
Četudi sc ti izreki znamenitih kmetijskih kemikov v marsičem razlikujejo, naslednje je neovrženo: Fosforova kislina kostne moke je zelo težko rnztopna; v nekaterih okolščinah je malo ali nič, v drugih zopet bolj užitna. V pripravnih zemljah le tedaj učinkuje, Če je zemlja nasičena s fosforovo kislino. Za nasičenje s fosforovo kislino pa kostna moka ni porabna. Korist gnojit ve s kostno moko ne doseže koristi s superfosfatom ali s Tomasovo žlindro. Će naj se travniki gnojijo ob pripravnih razmerah naravnost s kostno moko, je še dvomljivo; če naj se, potem le na noapnenih zemljah, ter je vrednost gnojitve s kostno moko le dvotretjinska v primeri z drugimi fosfo-rovimi kislinami,
Pri današnjem vodnostnem stanju vprašanja o gnojenju s fosforovo kislino je strokovno naravnost smelo in lahkomiselno trditi, da jo učinek kostne moke v vseh okolščinah enak učinku Tomasove žlindre ali pa ga še prekaša. Kaj takega brezpogojno trditi z ozirom na predstoječo razpravo, ni mogoče, če ni v to svrho posebnih vzrokov, ki pa s kmetijstvom niso v nikaki zvezi, Na podlagi teh izvajanj imam vso pravico odločno zavrniti očitanje, da bi c. kr. kmetijska družba kranjska nestrokovno postopala in bi s tem naše gospodarje ošjtodovala.
Kdor pozna razmere ljubljanskega knio-tijsko-kemijskogii preizkušališča, se pač ne čudi njegovim strokovnim razkritjem, saj jih posebno dobro osvetljuje slučaj z redilnimi praški za živino. V zadnjem času ni bilo kmalu večjega sleparstva. s katerim se je neveščim kmetom denar iz žepa pulil, kakor so ti
parku, ali pa sta hodila naokolu njega ... bogve, videl ni nihče, ker ni bilo žive duše v celem parku.
<Irenica, in vendarle si prišla, Veš, gotovo sem bil prepričan, da te ne bo, ker je že zdavnaj potekel čas, ki si ga bila določila sama.. .>
««Će me boš jezil, odidem takoj.*» «0, ne, gotovo ne, Irenica, ti duša vesela.* "Ej, kako hitro se preplašiš. Saj nisem nič huda mite.**
Sedla sla v travo; bilo je nekoliko mokro, ali pazila nista na to. Kaj bi gledal Človek na umazano obleko I Ce je Še malo bolj umazana, nič ur. (!('•...
t Na dedni nogi se ti je odvezal čevelj... poglej no, čevelj imaš od vezan na desni nogi.* Robert je govoril tako mehko in tako boječe.
««Zaveži čovelj, Robert, zaveži čevelj na desni nogi.**
Robert se je stegnil, si zavezal čevelj in jo pohvalil.
«0, Irenica, kako majhne so tvoje noge... o, kako lepe... S teboj umreti, ljubica, ali vsaj v tvojem naročju, bilo bi najslajše, najlepše. Časih sem mislil o življenju in smrti in nikoli me še ni bilo smrti strah. Mene je
redilni praški. Vsa kmelijsko-kemijska preizkušališča so šla v hoj proti temu sleparstvu, le ljubljansko ne; narobe, v enem slučaju jo celo izdalo certifikat, da je neki tak prašek najboljši med vsemi preiskanimi, Nagibi so bili menda isti kakor pri brezpogojnem priporočanju kostne moke!
Zaradi ljubega miru sem doslej vsa izzivanja prezrl, Če pa ne bo miru, odgovorim enkrat za vselej! Gustav Pire.
Dopisi.
h Oselico. Knkor smo že svoje časno omenjali, da se bomo po potrebi še oglasili s svojimi dopisi, moramo to storiti, ker smo takorekoč prisiljeni. Dolgo smo odlašali in prizanašali, a slednjič se je nabralo toliko gradiva, da moramo to tudi, širši javnosti sporočiti in to v prosUvo našega g. župnika Ivana Soukupa, katerega po njegovih delih in njegovem obnašanju pozna že ludi Širša javnost. Marsikomu je znano, da se je pred nedavnim časom vršila tukaj obravnava glede župnikovega delovanja, pri kateri je bit častiti g. dekan, Nekateri možje so tožili dekanu g. župnika. Župniku seveda lo ni bilo všeč; ker pa se dotičnih mož ni upal pognati iz žup-nišča, zalo se jo spravil nad g. dekana in ga hotel menda udariti z nekim stolom. Da bi tako ovekovečil svojo neolikanost, mu je pokazal vrata, a kljub svoji surovosti je moral sam oditi v drugo sobo. Kaj je tam premišljeval, ne vemo, pač pa vemo, da je potem v cerkvi dotične može zmerjal z barabami, sleparji, goljuA in« pijanci ter neko nedeljo rekel, da so kakor živali hijene, ki odkopljejo kako mrtvo stvar in jo požro. — Popravili so se lelos tudi stranski oltarji. Delo je mojstrsko; kar je novega, je jako lepo. Vsi smo pričakovali slovesnega blagoslovljenja; toda kaj je storil Župnik v svoji nevoščljivostiP! Blagoslovil je oltarje in eno podobo menda že ob štirih zjutraj, da še nihče vedel ni, potem pa je farane na leci prav pošteno zmerjal. A kljub temu so oni o-tali popolnoma mirni. Pri tej pri 1 ki hočemo tudi odgovoriti župnikovim priliznj.ncem na dopis, katerega se priobčili v « Domoljubu*. V tem dopisu pravite vi, klerikalni lažniki, da ni res, kar smo' pisali mi svoj čas in da je Jezeršek moral nekoč bežati iz župnišča. Mi vam pa v obraz zabrusimo tole, da drugič namesto, da dopisujete očitne laži, pišite rajše, ako ste
strah le življenja. Nikoli mi še ni bilo dobro in vse sanje v objemu ljubice bo bile le samo sanje.*
<tRobert, ti si čuden, zakaj pa misliš vedno, da ti je hudo? Saj to ni res. Kaj je sreča, Robert P*»
«0. kaj je sreča?*
<«Kaj nisi srečen, če si pri m«ni?»» «Ce sem pri tebi, sem res srečen.* ctZastonj me lahko ijubiš, drugi me ni nobeden, zato ker ni bil nobeden tak kot ti. Dopadeš se mi, ker si takole vedno zamišljen, ker lepo govoriš; skoro bi verjela, da sem edino v tebe zaljubljena in da še v drugega nisem bila nobenega.**
Robert je poslušal, ali razumel ni ničesar; vedel je, da ima njegovo življenje neki novi tir; udal se je v ta novi tir in ni mislil, kako ga konča. Slednjič konec že ni tako važna stvar, vnaprej pa že posebno ne. Konec je sam zase cela zgodba in kdor bi že naprej mislil, kakšna bo, bi se mogoče obesil za prvo drevo. Robert gotovo ni mislil na konec, ker ni mislil niti od danes do jutri... V parku ni bilo nikogar; sladko je dišalo tam in vendar ni bilo nikogar; samotna in zapuščena so se svetila bela pota. Tiho jo bilo,
tako pobožni, kako gosp. župnik zabavlja in zmerja poštene ljudi v cerkvi, in v obraz vam rečemo, da ste lažniki, ki to trdite, kake tudi župniku rečemo, da naj v prihodnjič govori v cerkvi resnico in ako ne mara priti se v večjo neljubo, naj nikar popolnoma ne dolžne ljudi ne zmerja v cerkvi in naj nikar thko nesramno laže, kakor je zadnjo nedeljo G. Župnik, dokažite poprej, kdo je preklinja dne 19. novembra 1.1. ponoči pred župniščem potem boste govorili v cerkvi in obsojali ljudi sicer pa \am rečemo, da ste lažnik. Tudi ste rekli, da so istega dne tri osebe ram pisal in ste jih vi v cerkvi prav grdo sramotili Toda mi vam rečemo, da ste v tej zadevi prav pošteno lagali, zato vas opominjamo, da v prihodnjič morate vedeti resn'co popre kakor boste v cerkvi po nedolžnem sramotili ljudi, ker sicer bi se ne veselili dolgo svojib laži. — Za danes bodi dovolj, vendar, ker se ne oglasimo mnogokrat, bodi nam dovoljeno da vas vprašamo, zakaj niste prišli k občinski seji, čeprav vas je povabilo županstvo kakor zahteva občinski red. Vi pa ste vprašali žu panslvo v cerkvi, koliko stane živinski potni list, domovinski list in Ženitna rglasnica. Za kaj se niste udeležli občinske seje, kjer bi bili gotovo zvideli, kar Želile. Mi pa vas vprašamo, koliko stane brez koleka rodbinska pola, katero računate 2 K 10 vin. G. Ivan bodite pametni, ker boste ložje izhajali, zukaj tudi Osličani imajo svoje mihe, posebno ne katera dekleta so jako prebrisana in se nočejo klanjati novi Marijini družbi.
Jeseniške novice.
— Seja jeseniškega občinskega odbora su vrši dne 16. decembra 190G ob 4. uri popoldne v šoli na Jesenicah. 1. Citanj zapisnika zadnje seje. 2. Pridlog gospod občinskega odborniku Janeza Zubukovca in tovaršev, da naj se občinski tajnik gosp. L. Humer odstrani iz službe. Opomba: To točko zahteva 13 odbornikov. 3 Vloga ob činskega svetovalca Antona Pongratza ddo. 14./U. 1906, da naj se gg. vinlUti Alojzij Schrev, Anton Trevn, Jakob Ferjan in Janez Ferjon uradno izkažejo, da imajo za leto 1906 dovolj davka predpisanega v smislu § 17 obč. reda. Predlog utemeljuje občinski svet. Anton Pongratz. 4. Dopis deželnega odbora št. 13775/G na pritožbo gospoda obč. svet. Antona Pong-iatza. 5. Dopis slavne kranjske obrtne družbe ddo. 29,/H. 1906 radi resolucije. 6. Prošnja
kakor na pokopališču je bilo tiho; samo listje je trepetalo in potok je šumel. Šumel je potok vedno naprej in pojil je rože in priklanjale so se mu. Kot srebrno je - bilo kamenje v potoku, kjer je padala luč v vodo... Robci t jo poslušal šumenje in poslušala je Irena.
«Ali ni lepo takole v pomladnem večeru t parku, ko diši med iz cvetja in gleda pomlad raz vsak list? Kaj ni lepo, Irenica?...*
€«Lepo je, Robert.*»
.Dvakrat lepše je živeti spomladi in trikrat slajša je ljubezen ob takem večeru in na samem, kjer nihče ne moti človeka. Nedolžnost je dvakrat bolj poredna in greh ni ostuden čisto nič v taki lepoti.*
«t Robert I* >
*«No, kaj je? Ali si se naveličala, ali si mogoče poslala sentimentalna? Ne boj se noči, ki je piijateljica moja in plašč moj; zavijem te v ta plašč in hudobno srce te ne bo zaslutilo v bližini, da bi ti škodovalo. Irena, lepe so mojo misli in namere moje so čiste, greh ni omadeževal mojih želja. Ne boj se noči I*
..Robert, premočena som na hrbtu, pojdiva!** _ Dnlje prih.
Marije Zore za žganjetoč. 7. Bratska sklad niča kranjske o. dr. prosi, da se prepove poraha vode prebivalcem na Senožetih.* 8. Regulacijski načrt. 9. Prošnje ubožcev Marije Čop Ane Jeklič in Magdalene Rekelj za zvišanje podpore. 10. Eventualni rekurz proti podelitvi gostilniške koncesije g. Matevžu VVerglesu na Hi ušici. 11. Eventuelni rekurz proti raz sodbi c. kr. okr. glavarstva v Radovljici radi Ribjeka. 12. Čitanje zapisnika.
— Delavska akademija. Klerikalno sleparstvo se je vršilo preteklo soboto in nedeljo v novootvorjenem »Delavskem domu* Na Jesenicah se ni niti pes zmenil za to kato liško komedijo in se je zanjo zanimalo le par nnjzabitfjših farovških petoliznikov. Kako vse drugače lice so imele Jesenice lansko leto, ko so nas posetili Sokoli! Takrat je bilo vse na nogah, sedaj pa vse mrtvo in nikjer niti najmanjšega zanimanja. Dr. Krek, Pavlica in poznati klerikalni mumeluk Jarc iz Kranja, sb vezali ob velikanskem dolgočasju svoje otrobe. Reševali so katoliško misel, a so jo še bolj globoko zakopali v blato, iz katerega na Jesenicah nikdar več ne izide. Najvažnejši dogodek pri vsej slavnosti je bil, da je neki klerikalni delavski akademik zvečer na vesr lici napadel občinskega stražnika in je ta moral proti nasilnežu rabiti orožje. Žalostno umira klerikalizem, ki se le še tuintam dvigne } podobi nasilstva in surovosti. Vsako slepar stvo se enkrat razkrinka in tudi katoliško sleparstvo, ki je največje na svetu, stoji danes v naši občini kakor pohabljeni starec z eno nogo v grobu, z drugo pa brca okrog z zadnjo predsmrtno močjo umirajočega sleparja in goljufal
— .Našo Mor-, glasilo slovenskih klerikalnih Lackov in kozlov, so začeli posili pošiljali na nekatere občane. Vsukdo naj pismonošu nemudoma vrne list, ker bi bilo
umazali roke z gnojnico, ki se izteka Našo moč*.
— In zopetje bežal kakorpuran jeseniški župnik Janez Zabukovec prod rdečimi trakovi, ki so jih nosili železničarji v sredo, 12. t m. pri pogrebu svojega ponesrečenega tovarša. Župnik ni hotel spremljati pogrebcev in je le v cerkvi in na grobu zmolil nekaj molitvic. Železničarji se prokleto malo brigajo za tegu srednjeveškega jezuita, ki se
moral rad ali nerad privadili rdeče barve, četudi še danes skače kakor pristni farovški Miran. Pri tej priliki nnj omenimo, da se nam zdi čudno, da nekateri železničarji obi kujejo gostilno Tancar, ki jo priporoča v iSlovencu* Zabukovec, ki še železničarskega pogreba noče spremljati. Kje je stanovska zavest?! Svoji k svojim!
■— Ali je res vera v nevarnosti? Katoliška duhovščino najraje hujska proti naprednjakom s tem, da pravi, da ko bojujejo proti veri. Ali je to res? Verski čut je vsa-cemu člo\eku že prirojen. Lahko si toraj najvernejsi človek, a pri tem vendar napnd-nega mišljenja. Duhovščina je le stanovska casta, ki je vzela vero v zakup, da pri ti m )rez dela dobro žrvi. Vera gotovo ni v nevarnosti, če praviš, da je neumnost, ker 1« že milijoni in milijoni cerkvenega premoženja mrtvi, namesto bi se ž njimi koristilo človeštvu. Glavna stvar je, da si pošlen človek, ki živiš po svoji vesti in izkušaš dostojno živeti v družbi. Vera ni v nevarnosti, če zahtevaš, da naj so duhovščina raje prime kakega dela, kakor pa da hujska in dela razpor med ljudmi. Zato boj klerikalizmu, ki ga vzdržuje ona duhovščina, ki hoče pod versko krinko povsod gospodarili, dobro živeti in nič delati.
Tedenski politični pregled.
Neka) deželnih zborov so skliče šo ta mesec. Kranjskega menda skličejo v februarju.
Volilni reforma. Specialna komisija gosposke zbornice se je s 14 proti 4 glasovom «v načelu* izrekla za pluralni volilni zislem
ter z vsemi proti enemu glasu za to, da naj iznaša število članov gosposke zbornice ne manj kakor 150 in ne več kakor 170. Kako bode glasovala zbornica, se ne ve. Vsekakor je položaj resen.
Ločitev cerkve od države nt Prancoikem. Z 12. decembrom je konkordat prenehal in zakoni o ločitvi cerkve in države stopijo v popolno veljavo. Ker je Vatikan ščuval francoske škofe proti postavi, je sklenila vlada, ki ima v tem vprašanju ogromno večino za seboj, nastopiti z vbo energijo in strogostjo. Ministrski svet je sprejel predloge učnega ministra Brianda, ki določajo ustavljenje penzij In doklad za uporne duhovnike, neodvlačno likvidacijo cerkvenega premoženja, izročitev farovžev, škofijskih palač in seminarijev. 5500 duhovniških vajencev bode, ako ne dokažejo, da nadaljujejo študije na kakem dovoljenem zavodu, po novem letu poklicanih na navadno dveletno vojaško službo, MonsignoreMon-t a g ni ni, ki je, odkar je odpravljena papeževa nunciatura, zastopal <sveto stolico*, je pclicajno odpravljen iz dižele, ker je po nalogu tuje vlasti ščuval francoske podanike proti zakonom dežele. Na klerikalno interpelacijo v tej zadevi je odgovoril ministrski predsednik Clemencoau zelo energično.
Na Nemškem so bili za vlado hudi dnevi ob priliki zadnje debate o razmerah v afri-čanskih kolonijah. Poslanec Bebel je ostro prijel kolonijalno upravo zaradi. bestialnosti« ki se gode v nemški Afriki ter pokazujejo, da so posledice toliko hvaljenje kolonialne politike skoraj povsod enak\ V nebesa povzdigovana evropejsku kultura izgine kakor kafra, (udar pridejo ošabni boli ljudje med prebivalce z drugačno kožo in hipoma se zbudi beštija v človeku. Odkar je Multatuli z velikanskim pogumom opisal grozovitosti nizozemske uprave na Javi, se neprenehoma ponavljajo brutalnosti in bestijalnosti po vseh colonijah, naj jih upravljajo Francozje, Belgijci, Amerikanci ali Nemci. Tako je bilo na Kongu, tako na Kitajskem, v Indiji, tako je tudi v nemški Afriki. Bo bel je v debati povedal, kar se mu je naznanilo in tudi če so misli, da so njegove vesti pretirane, morda celo močno pretirane, ostane vendar še uprava na sramntišču, s katerega je ne rešijo niti izgovori, niti najbolj energično tajenje. Izmed slučajev, ki so bili naznanjeni Beblu, se tiče eden lajtnanla Schaumana, ki je imel v Janndi kot postajni vodja črno priležnico. Sumil je, da občuje ona tudi s tremi zamorci, nad katerimi se je hotel maščevati. Dal je torej črnemu seržanu Duara nalog, naj jih tako kaznuje, da ne budo nikoli več imeli opravka z ženo. Ker seržan ni našel tistih, ki bi jih bil moral poiskati, je prijel tri za-' morce, katere je ravno našel, pa jim je dal odrezati spolovila. — Nadporočnik Dominik je na vojni napadel malo vas, katero je dal zažgati in vse odrasle pokončati. Dvainpetdeset otrok pa je dal vtopili pod vodopadi. Pri vojakih v Afriki je bila navada, odrezavati sovražnikom ušesa, da se prešleje, koliko jih je padlo. Ko se je pokazalo, da režejo vojaki tudi ženskam ušesa, je prišel nalog, naj se odbije sovražnikom glave, češ, tedaj se ne bode moglo goljufati z ženskimi glavami. Ker pa je bilo to prenerodno, je prišla končna zapoved, naj se jim odrezuje spolovila. Takih slučajev je naštel Bebel Se več ter je odločno zahteval preiskavo. Kolonialni ravnatelj
Dernburg je skušal, enostavno utajiti vse, a ni bil srečen. Najbolj zanimivo je pa, da je ustni tudi vodja katoliškega centruma ter je naštel podobne slučaje, kakor Bebel. Ali mož je vedel te reči že dve loti, pa je molčal in bi bil molčal dalje, ako bi mu bila vlada ustregla v nekaterih zadevah. — Državni zbor jo z 10 glasovi večine zavrgel naknadni kredit za Afriko. Nato se jo državni zbor razpustil.
Pri amerikanskih volitvah za kongres je dobila sicer republikanska stranka zopet večino, ali izgubila je toliko mandatov, da se poveča demokratična manjšina okroglo za tretjino dosedsnj h sedežev.
Godovi prihodnjega tedna:
60. nedelja v letu. 16. Evzebij, Smijan, Bogoslava; 17. Lazar, Stojslav; 18. Gracijan, Restoje; 19. Nemezij, Dubroslava, Vuksana; 20. Liberal, Boživoj; 21. Tomaž, Tomislav (Tomo); 22. Dometrij, Zvezdana, Prerad.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
22. v Krašnji.
Novičar.
Vabilo na naroSbo. Ker bo bližamo koncu leta, prosimo cenjene p. n. naročnike, da nam čimpreje pošljejo naročnino za prihodnje leto. Somišljeniki! Pridno agitirajte za naš list in ga razširjajte vsepovsod! Torej na delo!
Osebna vest. Deželnovladni konceptni praktikant g. Henrik Stcska je premeščen od okr. glavarstva v Radovljici k deželni vladi v Ljubljano.
Volitev v predstojništvo in razsodišče delavske zavarovalnico zoper nezgode v Trstu. Dne 29. decembra 1.1. se vrše dopolnilno volitve v predstojništvo, odnosno v razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, v kateri sedaj niti Slovenci niti Hrvatje nimajo svojih zastopni-nikov. Pri predstoječih volitvah nam je Slovencem vse storiti, da si pridobimo v vodstvu in razsodišču zavoda piimernn zastopstvo. Osnoval se je v Ljubljani za te volitve akcijski odbor, obstoječ iz zastopnikov obeh slovenskih strank; obe stranki sta namreč mnenja, da gre tu za pravično, obče slovensko stvar, kateri je pomoči do zmage le ob složnem postopanju. V imenu tega odbora se obrača do naših županstev, župnijskih uradov, do obrtnikov in do zavednih Slovencev sploh z nujno prošnjo, da v svojih krajih pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovano zoper nezgode, zberejo glasovnice, ki so jim bile nedavno poslane. Glasovnice naj vsak delodajalec podpiše. Imen kundidatov pa ni Ireba vpisati. Zbrane glasovnice jo pnslali na naslov: Josip Lenarčičv Ljubljani, pisarna trgovske zbornice. — Za odbor: Josip Lenarčič, I. r.: Karel Pollak, I. r.
Opozarjamo na današnji občni zbor tukajšnje narodne čitalnice. Občni zbor se vrši, kakor smo že poročali, pri pogrnjenih mizah v društveni dvorani. Po občnem zboru je prosta zabava, petje in deklamacija. Vstop imajo gospodje in dame. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Občinske volitve t Stari Loki se vrše dne 18., 19. in 20. decembra 1.1.
Ljudska predavanja v Kranju. Narodno čitalnica v Kranju priredi v nedeljo, dne 16,
t. m. ob '/i9. uri zvečer v svojih prostorih drugo ljudsko predavanje. Predava g. Franci.šok Lu z n a r, nadučitelj na Primszovem pri Kranju, «0 otroški osebnosti*. Predavanje bo zanimivo za vse, ki se bavijo z vzgojo otrok, zlasti za ataršo in učiteljstvo. Zalo je pričakovati obilo udeležbe. Vstop vsakemu prost.
Častnim občanom je imenovala občina OvBiše državnega in deželnega poslanca Josipa Pogačnika i i Podnarta.
«Slovensko društvo> je imelo minuli četrtek svoj občni zbor. Poročilo sledi prihodnjič.
Dmri je v Tržiču g. Jožef Luzar. N. v m. p.! Za Bled se zanima deželni odbor, ki odpošlje to dni posebno komisijo, ki naj pregleda blejsko graščino, katero ponuja gospod Muhr deželi v nakup. Zahtevana kupnina znaša 1,200.000 K.
Slovensko bralno društvo v Tržiča priredi svoj običajni .Silvestrov večer* z naj-raznovrstnejšim vsporedom v prostorih Per-netove gostilne. Natančneje o vsporedu prihodnjič. Dne 2. februarja, na Svečnico, pa priredi veliko prodpnslno veselico.
Ljudska predavanja v Radovljici. Zabavni klub v Radovljici priredi v nedeljo, dne 16, t, m. ob pol 8. uri zvečer četrto ljudsko predavanje v salonu g. I. Kunstlja. Predava prof. Marko Pirnat iz Kranja «0 Simonu Gregorčiču*. K predavanju se uljudno vabijo vsi, ki se žele poučiti ob kratkem o življenju in delovanju goriškega slavca, nedavno umrlega odličnega pesnika Simona Gregorčiča. Vstop k predavanju vsakemu prost.
Veselico priredi slovensko bralno društvo v Šbfji I/ ki v nedeljo, dne 16. decembra 1.1. v društvenih prostorih. Spored: Legijonarji in prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer Vstopnina: Sedeži prvih treh vrst 1 K, sedeži drugih treh vrst po 80 v., ostali sedeži po 60 vin., stojišče 40 v. Člani plačajo polovico. Vstopnice se dobe pri tajniku in na večer pri blagajni.
Narodna čitalnica v Kamnika vabi k dramatični predstavi, ki se vrši dne 16. dec. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Predstavljajo so prvikrat: <Gigani>. Vstopnina: Sedeži I., II. in III. vrste po 1 K; IV. in V. vrste po 80 vin.; ostali sedeži po 60 vin; stojišča po 40 vin.
Ponesrečil je 10. t. m. zvečer ob 6. uri ponočni čuvaj železniške postaje Jesenice z imenom Mandelc. Prišel je med vozove, ki so ga zmečkali. Umrl je ob 9. uri zvečer. Mandclc je bil član železniške organizacije in smo radovedni, če ga je župnik zopet tako krasno sprovedel na pokopališče, kakor zadnjega ponesrečencu, ki ga župnik, kakor znano, ni hotel pokopati. (Glej: .Jeseniške novice* spredaj!)
Velika nesreča se jo zgodila te dni v cementni tovarni v Mojstrani na Gorenjskem. Ponesrečilo je pet delavcev. Cuje se, da je eksplodirala peč, oziroma da je puh iz peči delavce podrl in poškodoval. Trije delavci, Josip Košir, Mihael Kosmač in Ivan Pohar, so bili smrtnonevarno ranjeni. Te ponesrečence so poslali v Ljubljano in so bili z rešilnim vozom prepeljani v deželno bolnico. Poškodbe so tako težke, da skoro ni upanja, da bi ponesrečenci okrevali. Z rešilnim društvom je ranjence pričakoval ludi dr. Gregorčič na kolodvoru. Kako je nastala nesreča in če je ni morda kriva kaka malomarnost, pokažo preiskava.
Dražba sv. Cirila in Metoda t Ljubljani ima vam Slovencem na tisoče pripravljenih razglednic za božične praznike in za novo, 1907 mo leto. Natisnjene so v zlati Pragi ter imajo umetniško vrednost. — Kupujte ob božičnih in novoletnih voščilih to slovensko blago in ne podpirajte z nakupovanjem drugih tistih svojih nasprotnikov, ki vam žele ubogo malo dobrega, bodisi za božiče, bodisi za nova leta. Svoji k svojim! Vodstvo.
Stražmojater Mak je prestavljen iz Medvod v Vodico. Orožniško poveljništvo je s tem storilo potiebno izpremombo, da se razmere v medvodski občini že končno pomire.
Cesto od Podrosta do Petrovega brda je gradilo železniško ministrstvo, da se je olajšala grudnjn bohinjske železnice. Ta cesta se je napravila vcealimanj na korist podjetnika Cekonija. Da pa je mož zaslužil še več, prepustila se mu je gradnja ceste, tako daje Lah pri tej cesli sami vtaknil v Žep kakih 160.000 K. Ministrstvo se je obrnilo tudi do deželnega zbora, da n,ij za cesto kaj prispuva, češ, da bode ž njo ustanovljena stalna in potrebna zveza med obema kronovinama, Obenem se je ministrstvo zavezalo, da bode svoj čas, ko so cesta pri železniški gradbi ne bode več rabila, to cesto v tako dobrem stanu deželi izročilo, da se bode takoj lahko rabila za deželno cesto. Glede na to obljubo je deželni odbor dovolil prispevka 60.000 K. Kakor že omenjeno, je gradil cesto Cekoni sam in sicer prav po amerikansko. Na zunaj se je videlo vse lepo, na znotraj pa je bila nasula prst mesto kamna. Dokler se je gradila železnica, se je tudi skrbelo, da cesta ni na zunaj izgubila svojega lepega lica. Ko je Ćekoni več potreboval ni, se je hotela cesta odriniti deželi. Ta jo je pa odklonila, Češ, da jo mora ministrstvo spraviti v tak stan, v katerem se mora nahajali vsaka deželna cesta. To pa je zopet ministrstvo odklonilo, (n sedaj se je izkazalo, kako je Cekoni gradil to cesto I Ze v enem letu so navidezne škarpe padle skupaj, voda je izpodjedla in razdjala vse, tako da je sedaj c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju cesto Železniškega ministrstva prepovedalo vsakemu prometu. Posledice pa trpi ljudstvo, kakor vedno pri takih prilikah. Nova cesta od Podrosta do Petrovega brda se je gradila deloma na prednjih občinskih potih. Ta pota so sedaj izginila in ker je nova cesta zaprta, je najmanj 1200 prebivalcev soriške občine brez zveze. Kaj naj ti reveži sedaj počno? Tu je pač čas, da se slovenski državni poslanci z vso vnemo zanje potegnejo, da se prejkoprej odstrani v nebo kričeča malomarnost železniškega ministrstva!
Krmite uboge ptičke pozimi I Suh prostorček so kmalu najde ali pa se napravi nalašč majhna lesena hišica na vrtu. Povraćajte jim pozimi, kar so oni dobrega storili za vas poleti 1 Posebno za otroke je krmljenje ptičic primerno opravilo: navadijo se ljubiti naravo in živali in se jih navaja k usuriljenosti.
Nesreča s petrolejem. V spodnji Šiški je hotela gospa Juvančič pogasiti petrolej na štedilniku. Prevrnila in razlila se ji je namreč petrolejeva številka. Goreči pi trolej pa je tekel na tla in užgal gospej obleko. Hitela je na dvorišče in se vrgla na tla. Komaj so jo rešili, a dobila je nevarne opekline. Včeraj je umrla. * * *
Odškodnina za nezvestobo. V Londonu se jo oženil Francoz Guy Evgen do Msupas s hčerjo bogatega ameriškega trgovca. Kmalu po poroki pa je mladi mož zalotil svojo ženo, da mu je nezvesta. Tožil jo je na ločitev zakona in za odškodnino 200.000 kron, ker se ne bo mogel več ženiti. Oboje mu je sodišče priznalo.
Ameriški protest. Nedavno je prijezdilo ponoči pred tobačno tovarno v Kentuckvju ;J00 maskiranih in oboroženih mož. Najprej so obkolili policijsko stražnico ter vse policaje zvezali. Potem so zažgali tovarno ter jo ob-stopili z napetimi petelini na puškah, da ni smel nihče gasiti, Ko je tovarna zgorela, so izstrelili puške v zrak, zasedli konje ter odjezdili. To je bil protest proti tobačnemu trustu.
Ženski izvošček t Parizu je baje neka osirotela grofica. Z možem sta zapravila ves denar in ker je znala dobro ravnati s konji, se je poprijela sedaj tega posla.
Zverinski oče. V Ženevi so zaprli očeta, ki je imel 18 let svojo hčer zaprto v neki vlažni kleli. Hčer je sedaj 50 let stara.
priloga .Gorenjcu" St. 50 Iz I.
1906.
Trikratni umor. V liitavskovski v Gul!c;ji je kmet Muksim (iwo/.dzij ubil s srkito svojcem nečnka, njegovo ženo in moter, ker je i7gubil pravdo.
100.000 mark za en rokopis. l/,ik, sin Abrahama, viftp-ga duhovniku židovske ssma-ritanske občine, je ponudil londonski mu britanskemu muzeju nnprodnj neki rokopis. Izak se nnhajn v veliki bidi ler zahteva za rokopis 100.000 mark, Ta rokopis je prepis glasovitega -171)0 M starega Izvirni ga prevodu pentateuha v/, hebn-j-kip na samar.trnski jezik, ki je hil napravljen pred 1000 leti. Kukopis je dol^r oknlu 7 netrnv v mul.h poglavjih in pi-im s samardanskimi črkami. Kokopis je shr.i»jen v dragoceni -kntlii.
Socialne stvari.
Pasivna resistenoa poštnih uradnikov
se v Avstriji, kakor javljaju dunajski listi, pripravlja na božične praznike, Zahtevam poštnih uradnikov so dosedaj še ni ugodilo.
Gospodarstvo..
Tedenski sejem v Kranju dne 10. t. m.
Prignalo se je (J8 glav goveje mine, 1 tele, — hrvaških bui, — ovac in 23 prašičev. — lJšenicn po K 7'7,'>, proso po K 7'50, rž po K 7*—, oves po It H'—, ajda po K 8'fit), ližul nbničnn po K 11-—, koks po K 12"— in krompir pu K 2 —.
Loterijska srečka dne 7. decembra 1.1
Trst:    88    10   84   22 .01
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v Ldelovaaje vsakovrstnih pušk la
lovce in strelce pu najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom, Tudi predeluje tiaro sine kresnic«, vspre-jenta vsi ko vrstnu popravila, ter j. h tocnn in dolu o izvršuje. Vse puške so en c. kr. preizkuSevaloici in od mene preizkušene    204 62 -11
llnsti-ovinil   oonllil zaslon,!.
1
Brez konkurence
je bodisi kar se tiče blaga ali cen
v Cjubljani, Glavni trg 115
brez podružnice.
**********
Dobiva se: /
Površnik za gospode ali nlster.....gld. liše nikdar tako nizke cene I Najnovejši moderni dolgi paleto za dame .   „ 5 — Obleka za dame najnovejšega kroja, ali meter
dolgi paleto...........„ 4—
Moška obleka aH havelok..... „ 3*50
Suknena obleka za dečke......„ 2*50
Višnjev naramnlk z rdečo naglavulco (kapuco)
za otroke v poljubnih velikostih   . . .   „ 250 Haveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena krila, kakor tudi elegantne bluze v vsako-
jakih barvah...........
Suknena hlače, najnovejše obleke za dečke, modni klobuki za gospode -----—. •—
Velika iiber finega angleškega In francoskega sukna la obleke po meri, ki se na Dunaju In v Berolinu po najmodernejšem kroju hitro Izgotavljajo.
Velespoštovjfnji m
HI9 ib i 0. Bernatović.
Cevi
pocinkane, asfaltirane in druge
^ za vodovodne
llgiprdVG potrebne predmete
prodaja po najnižjih cenah tvrdka
JKcrlpr1 • 1^!^
! </v
y----.---„5-........>
01
liče ie
prodajalka
za verjo trgovino z manufakturnim blagom.
Prednost imajo take, ki so vsaj že nekaj časa stregle v enaki trgovini.       24ft 2-1
Več pove upravnistvn «Gorenjca».
(Rl*ff' milo
*  je najboljSe!
Brez truda Je končano,
Perilo se oprano,
Čisto, belo, svele Je,
Brž suho pospravim vse.
Da se vse posreči to,    22le 12 2
Rubim milo Schicht-ovo.
Novo!
W Novo!
'^delfine
ii močne kovine, flno ponikljane, Luč je krasna in polovico oenejia kot petrolejflka.
Priporoča se go-stilničnrjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   178 26-1 o
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
Bjjjjjj
Dobi se samo pri:
A. J. Ivanc-u
Ljubljana, Rožno ulico, it- 8.
Aleksander AmbrOžic
urar in trgovec na Bledu
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verisic, prstanov, uhanov i. t. d., ?9_»'2    vse po najnižjih cenah.
4£jiMjana(Koliz<i) \\. £ang Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva mke vrste v vseh cenah, Ogle dala, slike v vseh velikostih.
IM    Zalagatelj društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile, Specijaliteta: Gostilniški stoli.
PohIStvo Iz železa, otroSke postelje In vozički  po vsaki oenl.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld,
Modreci Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
I a sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
G. Hacr-jrtik dedičev
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
mamio in na baVarslji način Varjeno piVo
64
5598
4431
18
19
"V špecerijski itroki
izurjena deklica
želi službe v kaki trgovini v Kranju.
Ponudbe na upravništvo .Gorenjca »pod
„R. K.1
240 8 -8
Gorenjci 1 SVoJI K sVoltm t
Kadar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno 1E0N
t Lfnbllani, Stari trg št. 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo karo, raznovrstne likerje, pristno vino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajajočem Polvphon-Othestron.
186-28     Leon Pogačnik. Gorenjci! goli k tfoljil
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin etru svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uni form, salonskih, turistov skih in kolesarskih oblet In ogrinjal ter havelokov. Vodno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnakega sukna. Naročila se izvrdujejc po najnovejšem kroju točno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istoiam se dobe tudi vsakovrstni dež nlki in solncnikl najboljšega izdelkt ter se sprejemajo tudi popravila, m 28
Kaj je
Priznano najboljša, po najnovejših likulnjah hlgenije seiUvlJena tn večkrat odlikovana koimetJčna
ustna voda.
Dobiva k pri gg. I. Kraiovlcu, A.Trevnu
ter goipej Jerici Moric. Udelovilec: 0. Seydl, LJubijan*, ŠpI-talske ulice 7. 227-8
Jtlestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge ^^^^= po 4 odstotke =^^^=
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1—M Stanje vlog K 4,084.102 78.   Stenje hipotecuih posojil K 2,331.610 62.
pi^j-oVHiilaliii stroji
so najboljši za družinsko rabo.
|o, pošivavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtno svrhe. — Šivajo naprej ln nazaj. —       Teko na krogljlcahl
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
181-28
Kočevje
na gradu.
Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka.
Razpošiljanje Švicarskih ur vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Lju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, O*
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da jo moje blago zares lino ln ceno, je to, di ga razpošiljam po celem svota ln imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glavnih meit.
jjfcjjjt JJ*J Ravno je izšel najnovejši veliki cenik,
koleaie, «td. 2 45, enaka n .   .   . 1        *u . ,       *. . '
pSvSfi ireb« itd. 806, kateri bo pošlje zastonj ln poštnino
lita i dvojnalliu trikn are- prOBtO.
briim moftnim pokrovom      _, ..v.,, ,   ' ... .,
gi. 6-60 in m.pn-j.    MoSke ure, 2 tretjini naravne velikosti.
bljani
m
3t. m,
remontoar
Nikelnaala aeker-
Št. 606. 1'rava irebriu tiUav der-reniontonr, trpežno k*> Imjo ln motni pokrovi, ajja\ 4'8o, i.ta i dobrin anker-kolesjem fId. 6i»6 In naprej.
188 23
I0TEL „¥I6I««
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni oeiti nasproti ljudukl šoli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biieljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengisko dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrila jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine
in Šmarno goro. '
186-24
Za tnjoe novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika sa leto-viscarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domači Uiti
HF Cm miit! TbCm poitrt!ii ~
Z odlift. spoštovanjem
ANTON MAVER, lastnik
II II « i 4 4 4
Hrasta tovarna lanencga olja
ZABRET & HUTER
KRANJ
priporoča po najnižjih dnevnih cenah
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti, katere imjijo v »»bi 40—41 °/0 beljakovin z »j*^v^^^^»»^^^v»»^w>'>*''vv^w*^>v*^^^ 9—107» olja po analizi šl. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju, dalje
I    II      I I*     katero je mrzlo stiskano, nima v sebi
SldUKO  I3.H6H0  0116, nikakega albumina in je ravno radi tega
najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestaviuo lanene tropine (preše). 208 12-10
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v I. 1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po |z9* 4tVlo
■
brez odbitka renlnpf,a davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
P0S0|1U se dajejo na vknjižbe po 5"A%, na menico pa po 670. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menico.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
151-20